SfeVa 130 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v petek 3- Junija 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik a&vi Izhaja — izvzemšl ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink, — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 10 stot.*( osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena.nih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stoL beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon ureJništva in uprave 11-57. Kje Je državna avtoriteta?! Po kazenskem zakonu vseh dežel je omejevanje osebne svobode, so nasilstva in požig^, je nasilno motenje varnosti na lastnem domu prepovedano. A kaj vidiš mo in doživljamo v teh časih tu pri nas in tam v starem kraljestvu? Kako se tla* či osebna svoboda, koliko nasilstev do* življamo, koliko napadov, koliko pozi* gov vidiimo, kako se uničuje in pustoši tuje imetje! Vse to se godi in nihče ne kliče kriv* cev na odgovor. Nasprotno! Navadno zadene kazen tistega, ki1 je trpel škodo na svojem imetju ali na svoji osebi ali celo na svojem človeškem dostojanstvu. Vse to vidijo in gledajo oči oblastev! Glas o tem se razširjaj že tudi v široki evropski' javnosti. Angleška revija »The Nat on« je prinesla nekoliko tozadevne statistike. V kratkih petnajstih dneh od 5. do 21. aprila je bilo pri spopadih v Ita* liji ubitih 49 oseb. Od teh je bilo 43 so* cialistov! Izmed 270 ranjenih — so skoro vsi socialisti. Porušenih je bilo 88 pošlo* pij, zažganih 70! Zopet sama socialistih na last. Radi teh dogodkov pa. je bilo (aretiranih 212 socialistov in — 2 fašista! Rečena angleška revija ugotavlja, da sta •v dveh slučajih bila aretirana napadal* ca, a v 212 slučajih napadeni oškodovan* ci! To bi bila statistika le kratkih dveh tednov. Statistika po 21. aprilu pa bi ka* »zala še vse diugačne številke. In kakor da to ni še dovolj, divja vse nacionalistično časopisje — in to je v veliki večini — proti tistim, ki so trpeli škodo in preganjanje. Tako delajo tudi trlaški nacionalistični listi. Prikrito ali pa povsem odkrito in naravnost ter brez sramu opravičujejo in celo hvalijo vse požige, vsa razdevanja tuje lastnine, vse zločine proti zdravju in življenju bližni* ka. To je tiste slavne »kaznovalne eks* p edicije«. Koliko pomanjkanja vsakega pravnega in človeškega čuta in vsake morale je v takem piisanju. Napadalcu in krivičniku priznafvaio pravico, da kaz* nuje napadenega oškodovanca, ki se — brani! Vse to se dogaja kljub kazenske* mm zakoniku, po vsem svetu priznanem načelu, da smo pred zakonom vsi enaki in da velja zakon za vse enako! In če se dogajajo take stvari nekazno* vano, če morejo izvestni elementi jemati v roke državno oblast, oziroma celo na* domeščati' državno oblast, potem stopi pred nas vprašanje: Živimo v državi ali živimo v neorganizirani, zmedeni, podiv* jani: deželi, kjer vla^da nasilje in krivica? To vprašanje vzbuja v nas "čutstva ogor* čenja in nas žge v dušo, ker vidimo in poslušamo dan na dan, kako se krivična politika naperjena proti našemu ljudstvi opravičuje s hinavsko trditvijo, da no* ičemo priznati države in njene — avtori* tete!! Kje pa. je, za božjo voljo, ta avto* riteta? Vidimo jo le tedaj, ko gre slu* čajno proti Jugoslovenom in socialistom, fo — kolikor je znano nam — izza časa zasedbe niso rušili in p oži g ali nobenih hiš, uničevali nobeniih tiskarn, ovirali ni* komur osebne svobode, nikogar osebno zlostavljali, niti ne prirejali »kaznoval* nih ekspediciij«, — ki si na kratko: niso nikdar in nikjer prisvajali oblasti, nalog in dolžnosti', ki jiih mora vršiti edino le — državna avtoriteta!! _ Jugoslavija Jugoslovenska ustavodajna skupščina BELGR^D, 1. Razprava o državni us' vi se nadaljuje. Doslej je bil sprejet prvi del ustave, ki določa ime države in drugi del, ki določa osnovne državljan^ ske pravica in dolžnosti. »Kancelpara> graph«, ki prepoveduje uporabljanje prižrrice za politične govore in glede katerega se je bila razvila živahna razpra* va, je bil tudi sprejet. Sprejeta je bila tudi ioločba ustave, ki jamči za svobodo tis* ka. Cenzura se sme uvesti edino za časa vojne ali mobilizacije. Sedaj se raz* pravlja o delu ustave, ki govori o social* nih in gospodarskih vprašanjih. Minister Dimitrov v Belgradu BELGXA 1. Včeraj je prispel v Bel* grad bolg' rski minister notranjih stvari Dimitrov, ki je imel popoldne dolg po* govor s Pašičem. Dimitrov je prvi bo^'ar* ski minister, ki prihaja po vojni v Bel* grad, in se vsled tega njegovemu obisku pripisuje velika važnost. Pašič je baje iz* javil Dimitrovu, da bo morala Bolgar* eka predvsem izvršiti neuillvsko mirov* no pogodbo. Če se upošteva, da je bol* garska vlada ponovno izjavila, da na* merava točno izvršiti vse obveze, ki jih je sprejela z mirovno pogodbo, in da na* merava narediti konec sestavljanju ko* mitaških čet v Macedoniji in drugod, je zelo verjetno, da bi moglo priti do po* polnega sporazuma med Bolgarsko in Ju* goslavijo. V pogovoru s časnikarji je iz* javil Dimitrov, da se Pašič ni pokazal nasprotnega prijateljskim odnosa jem med Bolgarsko in Jugoslavijo. Dimitrov je razen tega tudi izjavil, da gre njegovo delovanje za tem, da bi se združili vsi južni SlovenL General Mistić umrl DUNAJ, 1. V nekem tukajšnjem sa» natoriu je umrl jugoslovenski general Pavel Mistić, poveljnik srbske donavske divizije in eden izmed vodij zarote proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi. Ultimat Avstriji. — Jugoslavija zasede vso Koroško in Štajersko? DUNAJ, 1. Dunajski zastopniki male entente so danes nadaljevali pogajanjia radi skupnega nastopa Čehoslovaške, Jugoslavije in Romunije v slučaju, da b! se gibanje za priklopitev Avstrije k Nemčiji nadaljevalo. Računa se s skup* nim korakom male entente "pri avstrijski vladi, »8 Uhr Abendblatt« poroča, da bo tak; velika kakor mala ententa vročila avstrijski vladi kratkodoben ultimat, v katerem se bo zagrozilo, da bodo izvede* ne v slučaju, da se na Štajerskem izvede tudi samo privatno glasovanje, sankcije in da se bodo revidirale mirovne pogod* be glede zapadne Ogrske. Obenem bo dobila Jugoslavija mandat, da zasede vso Koroško in Štajersko, Čehoslovaška pa bo skupno z Italijo izvedla posebno vojaško akcijo.__ Avstrija Po ljudskem glasovanju na Salcburškem PARIZ, 1. »Temps« je objavil sledeče poročilo svojega posebnega poročevalca na Dunaju: Prireditelji ljudskega glasovanja na Salcburškem so bili tako nesramni, da so objavili izide glasovanja štajerski deželni vladi s priporočilom, naj tudi ona priredi ljudsko glasovanje na dan 3 julija. Tu gre za očiten punt gotovih političnih elementov v deželi, ki so sokrivci razbrzdane berlinske pangermani-stične propagande ali pa zapeljani po njej. Niti pravilno zadržanje nove nemške vlade ni moglo pomiriti teh ljudi. Politični in diplomatski krogi pričakujejo s strahom posledice te puntarske agitacije ter računajo predvsem z odstopom vlade In s kazenskimi odredbami s strani zaveznikov. Ne verujejo pa, da bi mo- glo priti do tako resnih korakov, kakor bi ila n. pr. zasedba gotovih pokrajin po četah nasledstvenih držav. List dostavlja: Potrjuje se vest, da je kancelar Mayr zagrozil, da bo odstopil, ako sklene štajerski deželni zbor, da se bo vršilo ljudsko glasovanje tudi na Štajerskem. Glasovanje o tem predlogu se je pričakovalo danes. Na drugi strani pa sta čehoslovaška in jugoslovenska vlada dali razumeti dunajski vladi, da bosta ukrenili gotove vojaške mere, ako se bo agitacija za priključitev Avstrije k Nemčiji nadaljevala. Predvideva se zasedba enega dela Koroške in morda tudi zapadne Ogrske. Italiji so nameravani u-krepi brezdvomno znani in ni se treba bati, da bi delala kake ovire. Demonstracije v Gradcu za priključitev k Nemčiji GRADEC, 1. Ko se je izvedelo za sklep deželnega zbora, ki je sklenil raz* pisati tudi na Štajerskem ljudsko glasom vanje o priključitvi k Nemčiji, so prire* dili dijaki po mestu burne demonstra* cije. Vozili so se po mestu v avtom ob ^ lih in s tablami, na katerih so blesteli napis:-, kakor: »Sovražniki nas silijo na priključitev!«, »V kraljestvo!«, »Nič stra* ha!«, »V nemško domovino!« i. t. d. Mestna palača in druga polsopia so bila popoldne okrašena z zastavami. Zvečer se je vršila bakljada. Plebisciti v avstrijskih pokrajinah prisilili avstrijsko vlado na odstop. — Nastop romunske, jugcslovenske in čehoslovaš= ke vlade proti plebiscitu DUNAJ, 1. Kakor znano, so se vršili na Solnograškem in Tirolskem plebisciti za priključitev k Nemčiji. Dunajska vla= d21, seveda, ni smela odobravati1 teh ple* biscitov že zaradi obvez nasproti zavez* nikom, toda preprečila jiih ni. Po zgledu solnograskega in tirolskega je sklenil tudi štajerski deželni zbor na predlog ve* likonemške stranke, razpisati ljud. gla* sovanje glede priklopitve k Nemčiji. Za izvršitev tega ljudskega glasovanja so glasovali Vsenemcii, krščanski socialci in kmetskai stranka. Socialni demokrati so izjaviH, da ne bodo glasovali za ta pred* log; če pa se bo vršilo kljub temu glasovanje na Koroškem, se ga bodo udeležili. Razpis iin izvršitev glasovanja bi bila poverjena avtonomni deželni vladi. Gla= sovanje bi se imelo vršjfci 3. julija. Gibanje za priključitev k Nemčiji je torej doseglo grozeč obseg. K temu se je pridružil še nastop čehoslovaške in jugo* slovenske vlade, in vsled tega je kance* larr Maiyr predložil danes predsedniku HainSschu odstop vseh članov avstrij* ske vlade. Glede nastopa čehoslovaške in jugo* slovenske vlade proti gibanju za priklju* čitev Avstrije k Nemčiji piše »Neue Freie Presse: »Nastopu Romunske in protestu čehoslovaške vlade pri našem poslaniku v Pragi proti gibanju za pri* kij u čitev Avstrije k Nemčiji se je sedaj pridružila tudi Jugoslavija. Prejeli smo iz Belgrada brzojavno poročilo, da je jugoslovenska vlada obvestila svojega zastopnika na Dunaju, poslanika dr. Ra^ šića, naj protestira pri avstrijski vladi za* radi gŽasovainja v posameznih avstrij* skih deželah glede priključitve k NemlčijL Dr. Rašić je dobil nalog, da naj opo* ziTO avstrijsko vlado, da pomeni ljud* sko glasovanje v posameznih avstrijskih deželah kljub navidezno privatni obliki kršenje saintgermainske mirovne pogocU be. Dr. Rašić je dobil tudi nalog, da naj opozori avstrijsko vlado na posledice, ki bi jih moglo imeti nadaljevanje gibanja za priključitev k Nemčiji in nadaljno glasovanje v drugih avstrijskih deželah. Nemilla Nemški načrt za razorožitev. — Proti zbiranja poljskih čet ob nemški meji. BERLIN, 2. Nemška vlada je poslala generalu Nolletu noto o razorožitvi. V tej noti predlaga Nemčija razpustitev sledečih organizacij: Orgescha, milicije v Vzhodni Prusiji in bavarske držav* Ijanske brambe. Nemška vlada naglasa obenem, da drži poljska vlada svojo ar* mado pod orožjem, kljub temu, da je mir med Poljsko in Rjutsijo sklenjen. Zraven tega zbira Poljska svoje Čete ob meji Vzhodne Prusije. Ako bi Poljska demobilizirala, bi postale nemške čete v Vzhodni Prusiji nepotrebne. Dokler pa Poljska ne bo demobilizirala, bi> se se* danja milica zastonj razpustila, kajti ustanovile bi se nove organizacije, ki bi jih vlada ne mogla nadzorovati in bi bile velika nevarnost za mir v notranjo* sti in na zunaj. Govor kancelarja Wirtha v državnem zboru BERLIN, 2. Državni kancelar W irth je imel včeraj v državnem zboru govor, v katerem je rekel: Nemčija hoče lo* jalno in vestno izpolniti obveze, ki jih je prevzela, in hoče tudi dokazati, da ima pogjuim zahtevati od vsega nemške* ga naroda, da napravi skrajni napor. Do* ločbe o razorožitvi, ki so že zapadle, se izvršujejo. Pod vzele so se sledeče mere: Orožje državne brambe, kar ga je odveč, se bo izročilo, izdala se bodo povelja za razorožitev trdnjav, predložil se bo na* črt zakona o prepovedi izdelovanja aero* planov in motorjev za aeroplane, o pre* povedi izvoza omenjenega materiala, policija se bo skrčila na 15.000 mož in državljanska bramba se bo razorožila. Bavarska vlada se nahaja v tem oziru v zelo težkem položaju. Kftub temu vlada ni držala križem rok in je zahtevala od Bavarske, da mora izročiti orožje, kakor je predpisano. Razorožitev prostovoljcev je važna zadeva tudi glede notranjega edinstva Nemčije. Nato je kancelar \Virth govoril o državljanski hrambi in je rekel, da zahteva ultimatum od 5. ma» j a, da se tudi te organizacije vštejejo med tiste, ki se morajo razpustiti. V spisek sta torej morali priti tudi držav* ljanska bramba in organizacija Esche* rich (Orgesch). Nato je kancelar obrazložil program, ki izhaja iz gospodarskih določb ultimatuma. Ako bomo v 1. 1921. imeli — je Tekel — isti izvoz kot v I. 1920, bomo morali plačati nad tri miljarde in 250 miljonov mark v zlatu. Odboru za iam» stva bo treba predložiti! načrt plačeva* nj a, v katerem bodo natančno označeni viri dohodkov, ki jih bomo lahko dali na razpolago za povračila. Kancelar je navedel kot vire dohod--kov premog, podvojitev davkov na novo pridobljeno imetje, posebno davke na družbe in borzne operacije, bolj strogo iztirjevanje obstoječih davkov, morda tudi zvišanje davkov na dedščine, mono* pol razprodaje alkohola in številne ne* izravne davke. Govoreč o Gornji Šleziji je kancelar protestiral proti poljski vstaji, ki kliče potrebo nemške samoobrambe. Izjavil je, da se mora Gornja Šlezija smatrati za nemško z ozirom na gospodarstvo, zgodovino in izide plebiscita. Wirth se je vprašal, kako si Francija predstavlja rešitev vprašanja, o katerem je govoril Briand. V Nemčiji se mora razviti demokratični duh. Toda bodo li mogle sankcije zadnjih časov utrditi de* mokratično razpoloženje v Nemčiji? Glede notranje politike je kancelar izjavil, da namerava čim prej dvig* niti obsedno stanje, kjer še obstoja. Nemški narod — je rekel — da ni še popolnoma izginil s sveta. Llovd George je zadnji^ izjavil, da je treba ravnati z Nemčijo odkrito* srčno. Čemu se ne naredi še korak na* prej? Demokratična Nemčija je prevze* la s sprejemom ultimatuma ogromno breme. Upamo, da nam bodo zavezniki kavalirski dovolili kredit, da ne poveča* jo težkoč, ki se dvigajo pred nami.« Sojenje vojnih zločincev LIPSKO, 1. Postopanje proti delavcu Neumannu, ki je obtožen, da je udaril nekega angleškega ujetnika s kopitom puške, se je začelo včeraj. Obtoženec je iziavil, da je pri tem samo izvršil ukaz nekega podčastnika,_ Vprašanje Gornje Slezije Anglija nezadovoljna s francoskim od* govorom na zadnjo angleško noto PARIZ, 2. »Matinu« poročaju iz Lon* dona dne 31. p. m.: Angleško ministr* stvo za zunanje zadeve je dobilo fran* coski odgovor na zaidjno angleško noto o vprašanju Gornje Šlezije. Odgovor je angleške kroge zelo razočaral, ker so ra* čJunali s sestankom vrhovnega sveta, pre* den bi se poslala v Gornjo Slezij a komi« sija strokovnjakov, da pripravi mate* rial za konične sklepe. Francoska nota je zelo odločna v tem oziru. Tu obžalujejo, dla ti strokovnjaki pred svojim odhodom ne bodo mogli dobiti jasnih in točnih na» vodil, ki bi se določila na skupnega se« stanku vrhovnega sveta. Poljska Poljska ustanovi v Belgradu svoje poslaništvo VRSAVA, 1. (Urad.) Zdristaw Okeš* ki, predsednik poljskega odposlanstva na konferenci v Portorose, bo imenovan za poljskega zastopnika v Belgradu. Taj* nitki in izvedenci ministrstva za finance, trgovino in obrt, železnice in odseka za povračila bodo dodeljeni temu po* slanstvu. . _ Italija Senat sklican za 12. junija RIM, 1. Prvi podpredsednik senata Fabrizio Colonna je poslal vsem sena* tor jem sledečo brzojavko: Senat je skli* can k javni seji za v nedeljo 12. junija ob 16, da si izvoli predsednika. Na seji 13. t. m. se bodo volili podpredsedniki', na seji 14. t. m. pa kvestorji in tajniki. »Bela stavka« državnih uradnikov RIM, 2. »Bela stavka« državnih ura ver paša povrnil iz Moskve v Berlin, tU nakupi strelflvo in da najde Nemce, ki b! hoteli pomagati organizirati afganskd čete. Angorska vlada za širjenje mohamedani ske propagande proti Angliji PARIZ, 2. Listu »Oeuvre« poročajo La Carigrada, da se političen položaj v An* gori še ni razjasnil. Zdi pa se, da pre» vladu je v sedanjem hipu struja, ki je prijazna sovjetski Rusiji in Nemčiji. T U struja ima mnogo pristašev. V njenem načrtu je zbližanje s sovjetsko republiko, Dalje so odločilni krogi sklenili, da bo» do organizirali dejansko propagando! med mohamedanci po angleških naselbi* nah. Z druge strani pa javljajo, da i11 Lavoratore Socialista« je prejel iz rovinjskih zaporov pismo, ki se glasi: »2e več kot dva! meseca ječi v tem zaporu 46 jetnikov, zaprtih zaradi labinskih dogodkov. Koliko časa bodo morali ti nesrečniki še ostati tam, si ni mogoče prestavljati. Odkar so zaprti, so bili zaslišani samo enkrat. Koliko časa bo treba torej, da se spozna njihova nedolžnost? Njihove družine trpe medtem najhujšo bedo. Razen tega je v teh zaporih 6 jetnikov, aretiranih v Puli vsled uboja orožnika Ferrare. Zaprti so že osem mesecev, toda nikakega upanja ni na skorajšnjo razpravo. Ni boljša usoda onih, ki so bili aretirani zaradi ubo/a fašista v Kanfanaru. Ti so bili odpeljani v zapor pred petimi meseci po preiskavi, ki so jo izvršili fašisti po svojih metodah. Vsi ti nesrečniki, že siti muk in brezuspešnega upanja v predstojeći konec njihovih skrbi, so sklenili začeti s 1. junija stavko z lakoto, dokler se ne sprejme njihov proLest in ne dosežejo tako konca nevzdržljivega položaja, Drugače jim bo ljubša rešiteljica — smrt. Dragi »Lavoratore Socialista«, ti živi zakopani te prosijo, da objaviš njihov sklep,« Slepe podpisi. — In koliko drugih nedolžnih žrtev ječi po zaporih brez upa in brez pomoči?! K trpinčenju ujetnikov v tržaških ječah poroča »Lavoratore Socialista« od 2. t. m., da sta se v tej zadevi uvedli dve preiskavi. Eno vodi generalni civilni komisariat, drugo so-dnija, Sodnijska preiskava je bila poverjena gospodu sodniku Di Martinu- Poizvedovanja gospoda odvetnika drja Zennara so potrdila, da odgovarjajo vesti, ki govorijo o pretepanja ujetnikov, popolnoma resnici. Vseh štirideset mladeničev, nad katerimi so se izvajala trpinčenja, je bilo preiskanih od zdravniškega izvedenca, gospoda drja Xydiasa. Zdravnik je na fantih ugotovil sledove udarcev s palicami in bikovkami, dasi je poteklo že petnajst dni, odkar so bili tepeni. Na nekaterih jt zdravnik ugotovil sledove brc in globoke zareze, povzročene z verigami. Kakor izjavljajo vsi are-tiranci, so bili tepeni do nezavesti za to, da bi se iz njih izsilile iz i o vedi o podrobnostih, katere ne obstajajo. Najbolj neusmiljeno se je obnašal orožniški brigadir Schifano. Ta je e-nemu aretirancu pljunil v usta in ga prisilil, da je pljunec pogoltniL Poleg tega moža se imenujeta tudi brigadir Moretti in maršal Ba-glioni, katera sta mučila aretirance. Odgovoren za vse pa je gospod poročnik Faggioni, zakaj on je dajal geriimenovanim ukaze in navodila. V »zaroto«, ki je dala povod, da je bilo aretiranih štirideset oseb, je zapleten, kakor je poročal »Piccolo«, tudi bivši avstrijski poročnik Grossmann. O tem možu se je govorilo, da je organiziral protifašistovsko gardo. Sedaj pa, pravi »Lavoratore Socialista«, se sliši, da je ta mož baje dobil od nekega oblastva 1700 lir. Tudi ni bil aretiran- Vse kaže, da ni izključeno, da je Grossmann agent provokater (plačan izzivač). »Lavoratore Socialista« poroča, da so v zaporu pri jezuitih v sredo, 1 t. m., zopet pretepali na dvorišču ujetnika- Revež je tulil od bolečin in vpil na pomoč. Izlet Glasbene Matice, ki je bil prvotno določen za 5. junija, se bo vršil dne 12. junija t. I Vojaški tovorni avtomobil it 32550 je za- vozil včeraj zjutraj v trgovino jestvin, ki je last B. Bosco na Goldonijevem trgu in razbil več šip v vrednosti 500 lir. Ko je videl šofer, da bo imel radi tega posledice, jo je popihal z avtomobilom po ulici Mazzini. Vlom v železno blagajno. Preteklo noč vlomili neznani tatovi železno blagajno v nekem uradu v ulici Economo št. 5 in odnesli 35.000 lir. Tatvina je bila javljena polici-i. Aretacija. Včeraj je bil aretiran v svojem stanovanju v ulici S. Michele št. 13 delavet-Friderik Grassi, ker so našli policijski agentje pri njem več vojaških oblek. NAŠIM ROJAKOM V ISTRI! Ker se javlja pri Odseku za pomoč Istre vedno več oškodovancev prigodom zadnjih volitev, opozarjamo vsakega, ki išče ali pričakuje pomoči, da mora prinesti s sebo; dokazilo, da je dotični res oškodovan in da je isključena vsaka zloraba imena ali osebe. V to svrho zadostuje pismena izjava kake uradne osebe, oziroma gospoda župnika, učitelja ali župana s kratkim popisom pretrpljene škode. — Odsek za pomoč Istri Političnega društva »Edinost«. Ufsdne vesti Cena zmrznjenemu mesu. Mestni magistrat tržaški naznanja: Od sobote, 4. t. m. dalje je cena zmrznjenemu mesu nastopna: sprednjemu mesu z doklado 6'40 lir kg; zadnjemu mesu z doklado 8'40 lir; mesu brez kosti 11'20 lir. — Cene svežemu govejemu mesu ostanejo 1 neizpremenjene. — Trst, 2, junija 1921. — Mestni magistrat. Društvena vesti »Slov. učiteljsko drušlvo za Istro« bo imelo svoj redni letni c-bčni zbor v četrtek dne 9. junija v Ricmanjih ob 10. uri, namesto dne 19. maja, kakor je bilo objavljeno; občni zbor, ki se je moral prenesti radi železničarske stavke, ima na dnevnem redu predmete, ki so določeni v § 23. društvenih pravil. Na obilo udeležbo vabi odbor. Šentjakobski »Sokol«. Vabim vse br. odbornike in sestre odbornice na redno odborovo sejo, ki se bo vršila v nedeljo, 5. t. m,, točno ob 10 uri v prostorih D. K. D. — Ker gre zal zelo važne stvari (občni zbor L dr.!), je navzočnost vseh bratov in sester neobhodno potrebna! — Starosta. Is tržaškega Iis?!f®ssia Poizkascn semomor. 24letni Marija Maren-go, uslužbena v hiši čednosti v ulici Altana št 8, je imela že delj časa ljubavno razmerje z nekim mladeničem, čigar ime nam ni znano. Toda pred par dnevi se ;e mladenič iz neznanih vzrokov spri z nesrečno Marijo ter jo je zapustil. Od tistega dne je bila Marija bolj žalostna, kakor da bi ji pokopali rodnega brata. Svojo žalost je utešila s tem, da je Šla včeraj zjutraj v neko mirodilnico ter si tam kupila nekaj kalijevega permanganata, s katerim se je hotela zastrupiti v svoji sobici. Toda permanganat jo je začel kmalu žgati po želodcu in Marija, ki ni mogla več prestajati groznih bolečin, je klicala na pomoč. Na njeno obupno vpitje so prihitele njene sovrstnice ter pozvale zdravnika rešilne postaje. Ta ji Je izpral želodec ter jo pustil v domači oskrbi. Saro«! m nesrečne žrtve o isfri Gospodični Vida Flego in Ljudmila Čuje«, nabrale v Skednju na nab. polama št. 6 in 7 1429 L. Nab. pola Šentjakobskega krožka » Od-vada« 238 L. Darovali so sledeči gospodje: Na svatbi družine Glavič: Glavič Karol 10 L, Nova poročenca 20 L, družina Hlača 16 L, da bo okroglo ohcetar še 4 L; skupaj 50 L. Kleva. Marija 1 L, Badalič 2 L, Marc Franc 2 L, God-nik Giovanni 1 L, Kert Ivan 1 L, Krebclj Iv. 5 L, Mihalič Ivan 2 L, Pizeut 2 L, A. F. Renko 10 L, Žerjal 10 L, Perhavc 2 L, Tihle 5 L, N. N. 5 L, Gul 5 L, Petrič 2 L, N. N. 1 L, Gombač 2 L, družina Zadnik 5 L, Blaževič Marija 1 L, družina Škrop 1 L, Mislej Ivana 2 L, Miletič Anton 1 L, Godina Ivan 3 L, Skočaj 1 L, Ku-mich 5 L, Hrovatin 1 L, Černigoj Milica 10 L, Nabergoj Matija 5 L, družina Marija 2 L, Mezgec Anton 5 L, N. N. 5 L, Mezgec Anton 2 L, Počkar Andrej 5 L, Kožman Ivan 10 L, Berginc Ignac 2 L, Koren Ferdo 1 L, Brezovce Matija 5 L, Blažek Matija 7 L, Kete Karol 5 L, Pahor Anton 5 L, Škrinjar Simeon 5 L, Černigoj Josip 5 L, Vrbanovič Ivan 5 L, Cer-kvenik 2 L, Millalci Josip 2 L, Lisjak 2 L, Štolfa Hinko 10 L, Gombač Ferdo 5 L, družina Rust 5 L; skupaj III. izkaz 238 L, — Joško Kreševič na nab, poli št. 167 274 L, Kerkoč Eleonora nab. pola 140 272 L. Ana Klemene 10 L, Peter Z. 100 L. Ob priliki birme Anice in Danila Švab iz Sv. Ivana Brandežija 61 L, Nabrali mladeniči iz Slivnega in iz Vižovelj 235 L. Stavbeno podjetje Martelanc, Barkovlje 100 L, Fran Renko nab. pola št. 164 407 L, V. O. 10 L, ProsvetaŠi Trst 30 L, Čerin Fran Cerkno 25 L, Dornik Josip, Skedenj 10 L, Ivan Počkaj fc L, Valeska 100 L, Obitelj nadučitelja Bolonića 30 L, Rojanski »Sokol« 100 L, M. S. 5 L, Ivan Jajčič nab. pola št. 102 15 L. Zadnji izkaz L 21.875'75 in 5 frankov; skupaj L 25.325*75 in 5 frankov. * • * Posebno pohvalo zasluži šentjakobsko društvo »Odvada«, ki se je izmed vseh društev največ potrudilo, da čim prej in čim največ nabere za naše istrske žrtve. Vaiif iz Goriške Morilec učitelja Marušiča prijet v Ljubljani. Preteklo soboto, 21. maja, pozno zvečer so prebivalci kraške vasi Misliče pri Divači nenadoma zaslišali v bližini vasi na poti v grmovju močne strele iz browninga. Pozneje so v jarku našli mrtvega domaČega, nad vse priljubljenega učitelja Dominika Marušiča, doma iz Opatjega sela. O brezvestnem morilcu ni bilo spočetka nikakega sledu. Morilec je bil povsem neznan. Umor je v vsej okolici in po vsem Krasu vzbudil splošno senzacijo in globoko žalost. Kmalu pa so se začele govorice strinjati v tem, da je moral biti Marušičev morilec neki mlad, neznan človek, ki se je bil tiste dni pojavil v Opatjem selu in je pri Marušičevih roditeljih spraševal, kje je učitelj Dominik, češ da sta prijatelja. Ta govorica se je še bolj utrdila, ko se je izvedelo, da je bil neznani mladi človek skupno z Marušičem na kosilu pri župniku Gaberščku in da sta se od njega skupno vračala v Misleče. Sodišče v Sežani je uvedlo najtočnejŠe poizvedbe in je o grobnem umoru obvestilo tudi varnostne oblasti v Jugoslaviji, pred vsem 'ljubljansko policijsko ravnateljstvo. Za morilcem na Krasu je izginila vsaka sled in vsak je bil uverjen, da je morilec srečno pobegnil preko Javornika oziroma Planine v Jugoslavijo. Kontrolni organi ljubljanskega policijskega ravnateljstva so včeraj na praznik ob zgodnjih urah izvedli po vseh hotelih in prenočiščih kontrolo tujcev. Detektiv Šuc je kontroliral neki hotel v šentpeterskein predmestju, Stopil je tudi v malo sobico, kjer je spal mlad, eleganten človek. »Prosim legi- timacije!« »Nimam!« je bil odgovor. Mladenič se je začel sumljivo in nervozno obnašati. Detektiv: »Kako je vaše ime?« »Zdenko DolinarI« Mladi človek je še bolj povečal sum detektivov in končno ga je povabil na policijsko ravnateljstvo. Kmalu po daljšem zasliševanju, med katerim se je dozdevni Zdenko Dolinar zapletal v vedno večja protislovja in zlasti, ker je navajal razne zmedene odgovore, so na oddelku g. nadzornika Toplikarja, ki vodi evidenco zunanjih zločincev, ugotovili, da mora biti mladi človek morilec učitelja Marušiča v Misličali pri Divači, posebno, ker je že v toliko popustil in priznal, da sc imenuje Alojzij Slejko, gozdni pristav na posestvih grofa Economo, rodom iz Planine pri Logatcu in tja pristojen. Mladenič je star 22 let. Po daljšem molku in duševni borbi je Slejko priznal umer svojega prijatelja, pristavil pa je: »Zakaj sem ga umoril, to povem sodniku!« Med drugim je samo to priznal, da sta po odhodu iz župnišča župnika Gabrščeka šla proti Misličam, se na potu hudo sprla in da je oddal proti prijatelju več strelov iz brow* ninga. Danes dopoldne so mladega morilca izročili deželnemu sodišču. Državno pravdnišivc bo uvedlo preiskavo in po dosedanjih določilih kazenskega zakona pride morilec Alojzij Slejko pred jugoslovensko sodišče, ker je jugo-slovenski državljan. Iz Ajdovščine. Obrtno - nadaljevalna šola v Ajdovščini priredi ob priliki sklepa šolskega leta 1920-21, dne 5. junija t. 1. ob 10 tudi razstavo izdelkov posameznih učencev. Vodstvo šole vabi k obilnemu obisku te razstave. ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugI kupci. Albert Povh, urar, Maz-zini 46 (v btiiinl drvenega trgaj, 25 BRiNJEVEC jamčeuo naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De-kleva, Slavina p. Prestranek. 34 POZOKi Srebrne krone in zlato po najvišjiif cenah plačuje edini grosist Bellcli Vita, Vi^ Madonnina 10, I. 74fi KROJ A.ČNICA Avgust Štular, ul. S. Franccscn D'Assisi št. 34, III, nad. jc edina dobrozuana krojacnica v Trstu. 23 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem prlcji delavnice odprla tudi salon za izgotovljcnc zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-molja Rie^sr, ulica Coiamerciale 3. 3S6 UBIRALEC in popravljalcc glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1, V. nad. 553 12RZ&HO SJ€GD?t& PftSMKAI C — Gospodarstveni odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo. Po naredbi jugoslovenskega fi-; nančnega ministrstva se oprostijo od pobiranja 50odstotne pristojbine sledeče vrste nemškega ■ blaga: 1.) Stroji ter naprave za industrijsko in obrtno rabo, posamezni deli strojev, cevi za stroje in vodovode, poljedelske priprave in orodje; 2.) vse anilin - barve; 3.) vse vrste zdravil; 4.) vse ^rsie kemikalij. — Blagovna borza v Novem Sadu. V Novem Sadu se je ustanovila blagovna borza. Dose-daj je bil Sisak glav^ tržišče z žitom. Odslej mu bo delal Novi Sad konkurenco. £d c n h dobro ohranjene, z jeklenimi strunami so tako! na DroSaj za polovično ceno! Slovenska in nemška šoia, kakor tudi velika zbirka slovanskih komadov sc lahko vdobč zajedno. Ljubitelji te^a glasbila n3j se oglase na naslov: I. MELJAVEC, ulica Ant. Stop-paai št. 5, II. nadstrope, desno ipis - o&rfoa zatirana v Tršm registrovana zadr. z neomejenim jamstvom ul. Pier Ltilgi da Palestrina št. 4, I. n. sprejema hranilne vlogo od L 1 dalje- Navadne vloge obrestuje po Borzna Jadranska banka Cosulicli .... Dalmatia .... Gerolimich . . , Libera Triestina Lloyd * Tečajii V Trstu, dne 2. junija 1921. 3A0 ...................36^® 272 .............H20 • 486 .............1650 PODLISTEK V. F. E. V malem svetu (55) Komaj je premagoval svojo jezo in sopel fe težko. Roki ste se mu tresli. Obraz in vrat sta mu pomodrela od krvi. Očesi sti mu iskrili zardeli. Kakor navadno mirni ljudje, je postajal v hipih razburjenosti žrtev nagle in hude jeze, ki mu je jemala pamet, V takem tre-notku bi mogel polomiti vse, kar mu prihaja pod roko in mogel bi tudi zmrvili svoje dete. Krivošička je videla to, in je, da-si je Ivan-kina neposlušnost in kljubovalnost razjezila tudi njo, drhtela tem, kar bi moglo slediti. Poznala je svojega moža, poznala take trenot-ke njegove jeze. Večkrat mu je iztrgala otroke iz rok, ko je, tako razjarjen, jel mlatiti po njih s svojimi pestmi. Sedaj je trepetala, gledala, kako bruha v njem vedno bolj in razmišljala, ali naj bi se vrgla predenj poprej, nego izbruhne jeza iz njega, ali pa naj bi 1-vanko pognala ven. Zaslužila je, da bi jo pretepel, si je mislila Krivošička, ali, Janko ne zna tepsti, on ubija. Slednjič, v skrajnem tre-notku, ko je on že stopil naprej proti Ivanki, je poletela predenj, no, v tem se je že premagal tudi on, se vprl z rokama ob mizo in je — gledajoč v svojo hčer s strašnimi očmi — zakričal: — Pojdi mi izpred oči — veni — ven! Ivanka, ki je drhtela na vsem telesu in ob- čutila v grlu, kako jo duši, je spustila glavo na prsa in je hitrega koraka odšla iz sobe, a Krivošič je pograbil — da bi prišel do zraka — po klobuku in odšel iz hiše. Ko je bil že na ulici, je še vedno, ves bled v obrazu, lovil zrak, da bi se pomiril. Šel je proti Jelačičevemu trgu, ne da bi pogledal o-kolo sebe, a v duši se je še jezil radi te stvari. Taka je hvaležnost, ki jo doživljamo od otrok — si je mislil — za vse muke in žrtve. Vse življenje nič drugega, nego skrb za te otroke in za skorjo kruha za njih in zase, potem pa tako plačilo! I s tem so mu druge skrbi šinile v glavo: o njegovi kupčiji, ki je več obetala, nego pa izpolnjuje, in kaj bo, ako bo to trajalo dalje in Če bodo troški vedno rasli, dohodki pa padali! In skoro lahko mu je postajalo, kolikor bolj se je oddaljeval od hiše, od te hiše, kjer ga ni sedaj veselila več nobena stvar: jezili so ga otroci, žena, služab-ništvo vse. V tem trenotku je zagledal, kako mu prihaja naproti Marijana, ki se je od nekod vračala domov, in mislil si je: ta m« vsaj ne jezi, komaj da jo človek opaža v hiši. Ko se mu je približala, jo je pozdravil in vprašal, pomirjen, prijazno, kam da gre. Domov, Iz prodajalnice — je odgovorila na kratko, ter pokazala z očmi na omotič, ki ga je nosila v roki. Hotel fe Že dalje, ali, zagledal se je ▼ njen obraz, postal hkratu resen — kakor da mu je nekaj iinilo v možgane — in je vskliknil pridušeno: Lussino ....... • , . * 840 Mariinolich..................200 Oceania 355 Prernuda .;......*••••»•••• 370 Tripcovich.................355 Ampelca...........................5fc5 Cement Dalmatia . .............3*25 Cement Spalato...............356 Tuja valuta na tržaJkera V Trstu, dne 2, avstrijsko-nemške krone češkoslovaške krone . dinarji ....... leji marke ....... dolarji....... irancoski franki . . • švicarski franki . . . angleški funti papirnati angleški funti, zlati . napoleoni ...... • • • ■ • • • • . trga: junija 1921. , 3.25- 3.75 27.25- 28 25 , 53.--61.— , 31 50— 3175 . 30.">0— 31 — , 18.40- 18.60 , 158.--159.— . 333.--337.- , 73 75 - 73.75 , 84.-- 86,— . 70 -- 72.— se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4"—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. 11 C 2 0t U2£]8 po došouoru. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne pušice na dom. - Rentni davek piačuje iz svojega. Daje posoda po rajugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemšl nedelj in praznikov od 8 do 1* Priporoča se dobrozrmn 37 t, ul. KKK OStobre 14 B, KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR IIOĆE KAJ PRODATI @ KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. © IN3ERIRAJ V »EDINOSTI« Ljoiislia posojilnica is MM v Um reg. zadr. z neom. zav. vabi na i občni zbor HLAPEC 30 - 40 let star, sposoben pri konjih in vseh domačih del se sprejme. Naslov pn upravništvu- 904 HIŠA trdno zidana, zraven vrt primeren za stavbo, ob cesti, se proda. Pojasnila daje Lovrenc Šajn, II. Bistrica. 905 PRIDNA služkinja dobi službo pri majhni češki družini. Dobra hiana in plača. Šalita Tru»-novia 331, III. 90o ki se bo vršil dne 12. junija t. 1. ob 3. uri popoldne s sledečim dnevnim i\d .n: 1. Letni računi. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. 427 NAČiiLNIšTVO. — Ah, saj ste vi, vi ste — Ana — kako da vas nisem spoznal takoj! Vznemirila se je in šla dalje, premetajoč omotic v roki. On ji je sledil, skoro presenečen po tem razkritju, po tem sestanku mlade ljubimke iz Ilice, iz lepih mladih dnij, ki so minuli in se ne povrnejo več. Nekaj vesti podobnega se je jelo oglašati v njem, potem pa zopet skrb in strah, kaj bo sedaj. No, ona je| izpregovorila in nje govor ga je spominjal sedaj na vso to epizodo njegovega življenja, ki v jo je bil že pozabil, ki je pa vendar, glej, \ živela še vedno nekje na dnu njegovega čustvovanja. — Da, spremenila sem se — je rekla grenko — življenje me Je ubilo, pobelilo moje lase, a oči so mi potemnele. Moj glas je izgubil zvok, a prevarilo vas je tudi to, da se sedaj imenujem Mariiana. Pa vendar je nekaj skupnega v teh dveh imenih, ali, mislila sem si, da ste me popolnoma pozabili in zato sem si upala priti v vašo hišo. No, prosim vas, ne poženite me takoj, imejte usmiljenje, pa potrpite, dokler ne najdem strehe. — Jaz da bi vas gonil iz hiše — je začel Krivošič živo, otirajoč si pot s čela — samo molčite, da ne izve moja žena--— — Ah, ne bojte se — je rekla z grenkim nasmehom — jaz znam molčati. Z Bogom t Ni dobro, da bi nas videli skupno. Poklonila se je in odhitela. Krivošič je gledal za njo par hipov in šel potem dalje, zaposlen z novo skrbjo. (Dalje.) PRIREDITEV gasilnega društva na Razdrtem, ki se je imela vršiti 5. junija, se radi nepričakovanih ovir preloži na 12. junija. (890 KNJIGE nemške in druge se preskrbe po originalnih cenah. Večja dela v obrokih. Trst, Via Boccaccio 3, vrata 14. 892 PRIDNO služkinjo, veščo vseh hišnih del, se sprejme. Kopitar Marko, trgovec, Sv. Peter u Šumi — Istra. 898 ŠIVILJA za na dom za krpanje in šivanje perila se išče. Naslov pri upravništvu. (900 MOŠKO kolo in kitaro prodam radi selitve. Via Udine št. 35, III,, desno. 896 Trgevhia dr? in oglje (na drobno in debelo) Anion Stenta, Opatija Mi) Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, da sem uredil v Opatiji Prodajam drva v večjih ali manjših pol h. — Naročbe izvržujem hitro in točno. Dosfavljam na dom brezplačno tudi maie količine. Po najugodnejših pogojih preskrbim prevoz drv in oglja iz Opatije v najoddalnejSe kraje. — Cene zmerne. Priporočam se udani „ 422 r nt. štenta. t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da Je naža nad vse ljubljena soproga, mati in sestra, gospa MARIJA K5ŠAŠEM1C danes, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, dne 4. t. m., ob 16V2, iz bolnice pri Sv. Ivanu, ter glavni sprevod iz postaje finančne mitnice na barkovljanskl cesti na barkovljan-sko pokopališče. TRST, dne 2. Junija 1921. Ivan« Šolski vodja v Barkovljah, soprog. — Lija« Vanda« hčerki. Novo pogrebno podjetje, Corso V, E. III. 47. 428 a lAf^DAEilCIili iD AMI/A . I BeoM Celje, Dubrovnik, Kotor, Kron], Ljufe-. liano, Marmor, Metković, Opatua, Sarajevo, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najusodnejši pogojl j Split, talk, ladar, ZaW, Trst, ©len. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji j Postavne zoezezoseml seUJtml M g ta-In Inozemstvo