Izhaja vsak dan *ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av str i j sk o-oge rsk e dežele za vhp leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za i.jnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrsle po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljnbljani v Frana Kolroana hiSi ^Gledališka stolba". D pravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari
V obrambo domače obrtnije.
in.
Postava nemške države od 18. julija 1881 pospešuje in priporoča živo v korist domače ohrti ob-ligatorične zadruge. Po našej misli so v resnici take obrne družbe uekakov centrum, okrog katerih se zbira ali snuje ves napredek, ves blagor in gorje posamezne obrti. One so ali naj bodo nekako neodvisno mejstanovno sodišče v obrtnih zadevah, neka-kov zavod, ki odreja pošteno in vešče rokodelstvo, ter mu daje materijalne in duševne pomočke oa roko zoper sovražno konkurenco od zunaj.
Raz tega stališča bi mi pripisovali obrtnim zadrugam posebno nalogo za društveno pridobitev dan danes neizogibljivih tehničnih pomočkov, ki so bili doslej le v rokah kapitala ali velikih fabrikautov, drugič sistematično in trdno urejenje ter reorganizacijo rokodelskega poučevanja in rokodelskih učencev in pomočnikov, in tretjič izvolitev posameznih odborov za potrebno inicijativo pri obrtnih podjetjih, oziroma stalen referat z vrhovnim pokroviteljstvom obrti z državnimi oblastmi.
V prvem svojem članku smo dokazovali, da je kapital ali v ožjem pomenu napredek mehanike združen v jednej roki kriv žalostnih sedanjih obrt-nijskih razmer.
Sodil bi nas bil lehko v naglici kdo, da pri-digujemo komunizem ali da se protivimo v korist posameznega rokodelca občnemu svetovnemu napredku in omiki. To pa nij tako. Mi protestiramo proti centralizaciji napredka v posamezne firme, iznajdbe na polji mehanike pa pozdiavljamo najgor-keje kot pomočnico trpečemu človeštvu.
Zaradi tega naglašamo, da je glaven nalog države ali obrtnih zadrug, da skrbe, kako se more okoristiti vsak rokodelec s temi mehaničnimi pripomočki pri svojem delu, a ne samo kapitalist.
Krojač, ki dan danes ne premore ali nijma šivalnega stroja, ne more postati mojster, ker si s samo šivanko piisluži komaj neslanega kropa. Jed-nako je skoraj pri vsacem drugem obrtu.
LISTEK.
Drag medved.
(Povest. Ruski spisal M. Rudakov, poslovenil Kmetov. (Dalje.)
In kaj menite sem jaz naredil naslušavši se njegove pripovedi? . . . Jaz jel sem ga odgovarjati od obljube. Kadar se spomnim — postane me sram! Pravim mu, da od lova ne nastane človeku nikaka beda, a če se je z njim dogodila taka nesreča, je to le od vodke, — v tem imel sem, kakor vidite, tudi prav; a vender, ko sem ga jel pregovarjati o tem, da naj obljubo svojo prelomi, da to nij nikaka velika nesreča, — moral bi me bil pretepsti: lehkomiselno ravnal sem jaz, norčeval sem se nad njegovim dobrim čuvstvom! . . . Malo tega: storivši glupost v besedi nadaljeval sem jo tudi v dejanji. Pri drugem prihodu podaril sem mu svojo staro jednocevko, torbico za patrone, torbo za divjačino z mrežico, psa
Skrb obrtnih zadrug naj bode torej pridobitev mehaničnih pomočkov za svoje ude kolikor mogoče po nizkej ceni, ali da si )ih omišljijo same, ter store vse potrebne korake, da se ne zavira po velikih podjttnikih delo iz rok marljivega rokodelca.
Jasno je torej, kako imeniten je posel uže v tem posameznem oddelku zadruge, ki zahteva mnogo duha in špekulacije, največ pa požrtvovanja v občno korist in v obrambo svojega delokroga.
Dejali smo dalje, da je nepopisljivo važna uredba in reorganizacija rokodelskega poučevanja in razmere rokodelskih pomočnikov.
Do sedai se je storilo v tej zadevi celo malo ali pa so vladale pomanjkljive in slabo nadzorovane postave. Vsak, kdor je imel kolikor toliko lastnega dela, sprejemal je učence v pouk in poinagače, naj so izvedeni ali ne.
Zaradi tega izdeloval je tudi slabo svoja naročila in konkurenci po fabrikah so bila odprta vratu, oa stežaj. Tudi nij bilo mej njegovim in fabriškim 1'abri-katom več potov mnogo ali nič kvalitetnega razločka.
M" sodimo, da naj se na tem potu stavijo ozke in natanko določene meje.
Učence   sprejemaj  v  pouk   le   tisti,  ki je pravi mojster.   Gleda naj  se na starost in šolanje učenca in določijo naj se leta, ki ga po komisijonel nej sodbi kvalificirajo za pomočnika.
Skrbi naj se povrh za obrtne in rokodelske šole, ki pripomagajo na potu teorije mojstrovej praksi in kažejo na napredek v tujstvu in najnovejše iznajdbe na polji mehanike in splošne ročnosti. Potem se opusti po naiej misli tudi lahko ono rokodelsko potovanje križem sveta, ki navadno le razvadi iu omehkuži delavca, ter ga stori za svoj navadno skromni delokrog pozneje nezadovoljnega.
Naposled naj se stavijo natančni pogoji, po katerih more postati pomočnik mojster. Olajšuje naj se po materialnih pomočkih začetek lastnega delokroga. Dejali smo, da bi bil naposled stalen tehničen odbor za potrebno inicijativo pri obrtnih poduzet-jih največje važnosti.
— jednoletnega prepeličarčka, z jedno besedo — napravil sem ga kar naravnost na lov.
Vasilij se je veselo odrekal od mojih podarkov in se mi zahvalil, kakor se mi je videlo, ne od vse duše.
No, za to trebalo je pogledati na Vasilija, ko je on v vsem orožji prvikrat šel z menoj na lov, da bi razumeli, kako dragi so mu bili ti moji po-darki!
Njegova pritlična figura je prav vzrastla. On je tudi šel nekako posebno, prevaljevaje se z boka na bok; neizmenljiva kapa njegova bila je pomaknjena na zatilnik in osepnično, dobrodušno lice sijalo je od take nepritvorne radosti in zadovoljnosti, da sem se jaz sam pri sebi rado val nad njim . . .
S temi podarki pridobil sem si jaz v Vasiliji takega prijatelja — tovariša po lovu, kakoršnega v petdesetiletnem svojem lovu še nijsem imel in ne bodem imel!
In koliko sva midva pobila vsakovrstne divjačine! On streljal je slabše od mene, no za to pre-
Baš tu bi posegla lahko vlada srečno v žalosten stan obrtnih razmer, ko bi sn ozirala pri oddaji državnih obrtnih izdelkov na posamezne domače obrtnike, ter preprečila konkurenco zunanjega kapitala.
A tu kakor povsod je treba ozke dotike pod« uzetnikov z oddajateljem dela in potrebnega zaupanja in garancije za pošteno izvrševanje stavljenih pogojev.
Posamezen delavec nijma niti kapitala, niti potrebne avtoritete, kar nadomesti lahko znano ime te in one obrtne zadruge.
Ncizogibljivo potreben pri vsakej zadrugi bi bil tudi komite, ki naj bi se pečal jedino z napredkom v svetovnem obrtu, ter po svojem znanstvenem delovanji iskal dotike z najnovejšimi iznajdbami, ter varoval po tem potu svojo zadrugo tehnične konkurence od zunaj.
To je dan danes skoraj naj bolj važno vprašanje v pešajočej domačej obrtniji, ker baš v tej stroki si ne more pomoči posamezen obrtnik, ker mu manjka navadno potrebnih vednostij, časa in kapitala. „Viribus unitis" naj hode nafte gaslo, v njih je moč, brez njih beda in poguba.
Liberius.
Magjarsko postopanje proti Slovakom.
Odprimo kjer hočemo knjigo najnovejše povesti Slovakov, pišejo „Narodni Listyu, povsod najdemo v njej s črnimi Črkami zapisano staro krivico, ki jim jo prizadevajo Magjari. Prebogata je vsebina te žalostne knjige. V to tožno povest slovaških muk in krivic napisal je 18. dne t. m. glavni konvent evaugeljske cerkve na Ogrskem nov list, krvav list, na katerem zopet či-tamo staro pasem o krivicah, ki se dogajajo Slovakom od strani magjarskih sodržavljanov. Na tem listu je govor o pa n s lav iz m u , ki naj je razširjen mej siovaško mladino in o sredstvih, s katerimi naj bi se zaprečilo daljno širjenje tega pan-slavizma. Lahko bi se tu ugovarjalo, da nijma cer-
kosil me je z nentrudljivostjo in drznostjo — last-; nosti lastne samo pravemu lovcu. Za njega, kaže se, nij bilo ni jednega morčvirja, po katerem bi se on bal proiti in kojekako izkobacavši iz jedne tresine šel je ne zmene se naprej in zabredel v drugo. Tudi za obleko svojo se nij dosti brigal, kajti hodil je na lov vedno bos, v priprosti kmečki suknji z brezštevilnimi zaplatami; no v oktobru skočiti v vodo, če tudi v takej opravi, bode se težko komu zdelo prijetno, a z Vasilijem dogajalo se je to sploh in redno.
Nasledek te njegove drznosti bil je, da so bile najine trofeje po številu vsaki dan jednake . . .
Veselo prošla je za mene ta jesen. Veselo prošla je tudi zima: z Vasilijem hodil sem na lov za zajci po svežem snegu, za volki s prešičkom; kake petkrat sedel sem na vabi in nekoliko volkov končalo je od moje puške svoje življenje.
Nazadnje prišla je pomlad; nastopil je april, približala se je velikanofi — praznik, katerega jaz kot kristijan in kot lovec vedno pričakujem z ne-
Čujmo! Govornik govori slovaški, pa se ne razume nobena beseda zaradi silnega krika, ki ga zaženo drugi udje zbornice. Še le, ko začne govornik zopet magjarski, preneha nekoliko ta hrup): Visoki koovent nijma pravice storiti kanoničen zakon; to zamore samo synoda. Slovesno naglašam tu kot duhovnik, da ljubim domovino; (Glasovi: ali magvarorszag?) da, ljubim svojo ogrsko domovino! (Glasni eljen-klici.) V dokaz tega navajam, da, kakor sem ubog duhovnik, nijsem hotel iti iz svoje domovine, ter sem odbil dve bogati fari, ki ste mi bile ponujani v Moravskej, samo da zamorem ostati mej svojim ubogim, zapuščenim narodom. (Eljen!) Sovražen sem vsaki težnji, ki bi bila namerjena proti domovini, ali če se razume pod panslavizmom gojenje materinega jezika slovaškega in slovaške literature, ne morem in nečem se skladati z Vami, da naj se uduši in potlači takšen panslavizem. (Velik nemir.)
Po kratkej razpravi vzprejme se predlog Ivanke.
Besede čestitega in plemenitega duhovnika vzburile so močno zbornico in to vzburenje širilo se je in se širi dalje po magjarskih krogih. Jeden magjarskih listov piše mej drugim: „Kar mi v Ogrskej imenujemo panslavizem, je še jako daleč od paa-slavizma Katkova in Aksakova; kar pa karakteri-zuje ogrske panslaviste, to so sanjarije Slovakov, ki zahtevajo takšno avtonomijo, da bi narušila jedinstvo ogrske države". — SlovaUi zahtevajo del samouprave zase na lastnih tleh, in to v manje važnih zadevah, ki se nikakor ne tikajo celote državne. To jo vse. Politične misli te vrste se pa dado ložje in bolje rešiti na drugačen način, kakor je boj cerkve proti Bslovanskim sanjarijam", ki bi lahko dovel do razkolništva mej cerkvijo in narodom.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 24. oktobra.
Vojno sodišče obsodilo je Oherdauka k smrti na veSalah. Zadnji čas je Oberdank vse obstal ter imenoval vse Članove lige, v katerih imenu in naročilu je deloval. Upa se, da se zaradi tega po-milosti, dasiravno se nij priporočala milost od sodišča.
V včerajšnjej seji lirvatikega sabora pričela se je v navzočnosti bana grofa PejaČeviča in ministra Bede kovica razprava o poročilu odbora za uzakonenje krajiških naredeo. Poročevalec baron Ožegovič ga prečita in priporoči v vzpre-jem. Mrazovic in dr. A. Starčevic dasta potem v imenu svojih strank izjavi, s katerima odbijata predloženo poročilo. Potem govore poslanci dr. Ar-nold proti, Živ kovic za, dr. D. Starčevic", dr. Ko sta Voj novic in K a m e na r proti. Barto-lovic pride danes na vrsto. — Bartolovio izstopil je iz kluba neodvisne narodne stranke, ker se v njem nij podpiral njegov amendement vladine predloge.
Znano je, da so 23. jul. v Dombovara Ogri napadli 16 hrvaških težakov, ki so delali na ondotni železnici, ter jih brez vsacega razloga začeli klati in mesariti,   ne  da so mogli neoboroženi braniti se.
Štiri izmej njih so celo s kolibo vred sežgali. Zločin * cev nij bil nijeden ranjen iu vender sedi trojica preživelih Hrvatov v dombovarskej ječi in magjarsko sodišče reklamira sedaj še pet delavcev kot krive, ter jednajst prič. Ogulinski glavar je sicer dotičnike poslal v Dombovar, a ljudstvo je s tem hudo razdraženo. Občinski načelniki in odličnjaki občin Ogulin, Modruč, Oštarije, Josefsthal, Touni, Dubrave ter sorodniki odvedene petorice odposlali so o tej zadevi telegrame na Nj. Veličanstvo, proseč Najvišje pomoči v tej samooblastnej in vso pravo prezirajočej naredbi oholih Madjarov ter zahtevajoč strogo preiskavo.
O sedanjem položaji stvari v lloanl in Hercegovini piše dunajski dobro poučeni dopisnik „GoIosuu: „Po poročilih kotorskih ne stoji v Bosni in Hercegovini vse tako na dobrem, kakor to rišejo službeni listi. Odvedenje Stojana Kovačeviča nij razpršilo ustaše, ampak jih še le spodbudilo. Nekoliko dnij po njegovem odhodu iz Hercegovine sestavile so se ondi tri nove čete pod vodstvom Mandiča, Pobriča in Iliča, 600 mož, ki se potikajo po gorskih klancih Bileka in Nevesinja. Tudi v Bosni pokazale so se v novejšem času tri nove čete ter so posedle kraje mej Višegradom, Fočo in Čajnico. Osohe, ki so govorile z ustaši, pravijo, da vzlic velikej potrebi živeža in obleke nij oslabela njihova energija. Spomladi da pričakujejo konec svojim trpljenjem".
ViianJ<r držav«*.
Ko je srbski kralj Milan po svojem povratku v Beligrad stopil v cerkev, sproži udova polkovnika Markoviča nanj samokres, pa kralja nij zadel strel. Markovič je bil povodom Topoljske afere pred vojnim sodiščem v smrt obsojen in ustreljen.
O Balkanu: Poročali smo, da se je srbski kralj vrnil v Beligrad, ne da bi bil obiskal rumun-skega kralja. Sedaj se širi vest, da je kralj Milan sicer to nameraval iu želel, da se je pa kralj Karol sam odločno temu protivil. Uzroki tej neprijaznosti so neki osebni pa opravičeni. V obče so pa odno-šaji mej balkanskimi knezi taki, da nij misliti na zvezo, dokler se ne uvedejo republike. Tudi mej Črnogorci in Bulgari nij prave vzajemnosti; pivi dolže druge, da so nekako deležni albanskih neun-rov. Milan iu Nikita postala sta si bolj hladna, odkar je bil prvi proglašen kraljem ter začel prijatelj iti se z Avstrijo. Nekoliko ilustruje tudi to te od-nošaje, da je ravnokar rumunska vlada pozvala svojega zastopnika iz Belgrada nazaj, in to nij bil noben drugi, nego polkovnik Catargiu, ujec in prijatelj Milanov, ter ga postavila v pokoj.
Bolj ko se bližajo na Italijanskem volitve, tem strastneje in živahneje je volilno gibanje. Nicotera je uže v drugič govoril, in sicer v Ne-apolji, ter izzival s svojim bojevitim govorom De-pretisa. Tudi Crispi je zopet govoril v Palermi, večjidel o gospodarstvenih stvareh. Omenjajo politike dejal je, da so ministri adoptirali politiko čistih rok, katera je sicer potrebna za znotraj, na zunaj pa je toliko časa nemogoča, dokler nij Italija dovolj močna, da tudi druge prisili biti čistih rok. Po tej politiki je prišlo do tega, da je Adrija postala avstrijska, sredozemsko morje pa francosko in angleško, ker manjka Italiji orožja in trdnjav, če Depretis nij odločen nasprotnik izrednim vojskinim troškom, je vse še na dobrem, v nasprotnem Blučaji pa mu napove govornik hud boj. — Poslanik grof Ludolf in justični minister Zanar-delli podala sta se bila v Neapolj, da bi z Man-cinijem se dogovorila o izročitvi onih individuvov, ki so zapleteni v bombino afero. Mancini je baje zaradi prihodnjih volitev zoper vsako izročitev.
kveiii zbor s političnim vprašanjem nič opraviti, ampak da zamore le državna oblast tu posredovati, ako vidi da je treba. Ali ona ne more najti nobenega uzroka, da bi se umešavala v te zadeve, kajti, kar se v Magjarih imenuje panslavizem, nijma v sebi čisto nič za državo nevarnega. To je ideja, za katero nij noben paragraf v kazenskem zakoniku. Misli, dokler ne postanejo dejanje, se ne dade preganjati, ampak so svobodne. „Die Gedanken sind zollfreiu.
To novo krivico, katero so Magjari zopet storili Slovakom, priobčuje peštanski dopisnik tako-le: V današnjej (18. t. m.) seji glavnega zbora evan-geljske cerkve bil je na dnevnem redu znani sklep potiskega okrožja, da naj bode panslavističoa agitacija proglašena kanoničnim zločinom. Super-inteudent Štefan Czekuš prečita dotični predlog in omenja, da imajo cerkvene oblasti podpirati po svetne v njihovih namerah, da zaduše vsako agitacijo proti jediustvu in celoti ogrske države ter napredku ogrskega naroda, posebno pa da zadune panslavizem. (Odobravanje.) Naj se tedaj proglasi: Kdor agitira proti domovini in se peča z vseslovansko propagando, nij vreden nikakoršue cerkvene časti in službe. (Odobravanje.) Naš predlog, da so proglasi panslavizem kanoničnim zločinom, nij treba še natanko opravičevati in dokazovati, ker panslavizem ima za glavno svrho to, da učiui ogrsko državo in privede njen narod pod nadvlado Rusije.  (Odobravanje in nemir.)
Mirko Ivanka pravi, da bode stavil drug predlog, ker je prvi preoster in prestrog. On predlaga sledeče: 1. Cerkvene oblasti naj z vsemi močmi podpirajo posvetne, da se zabrani širiti panslavizem. 2. Dijaki, katerim se dokaže sodelovanje v proti-ogrskih (proti-magjarskih) demonstracijah in pansla-vističnej propagandi, ne morejo dobiti in opravljati nobene cerkvene časti in službe, čeprav so sicer povsem sposobni za to. 3. Panslavisti ne morejo biti voljeni za cerkvene oskrbnike, in bogoslovci, ki nagibajo k panslavizmu, ne morejo biti posvečeni v mašnike. 4. Cerkveni funkcijonarji, ki so udani panslavizmu, naj se pokličejo pred konsistorij. 5. Su-perintendentom se naroča, da naj to naredbo kar je moči ostro in strogo izvršujejo. (Eljen-klici.)
Vrhovni senijor Fran Križan: Prosim dovo-lenja, da smem svoje mnenje izraziti v slovaškem jeziku. (Na te Blovaško besede nastane strašau krik. Govornik nadaljuje magjarski:) Leta 18G7. ukrenil je konvent, da se sme v cerkvenih zborih rabiti tudi slovaški jezik, prosim torej, da poslušate moj slovaški govor. (Graja in upitje.)
Predsednik: Nobeden ne brani Vašej velečast-nosti, da bi se ne smela poslužiti kakoršnegakoli jezika, ki je običajen v tej deželi; toda Vaša vele-častnost lahko sama uvidi, da je zanjo samo najugodnejše, ako govori v jeziku vsem razumljivem. (Burni eljen-klici.)
Križan (nadaljujoč magjarski): Dobri dve tretjini v tem zboru govorite slovaški. (Glasovi: „nij res!") Torej bodem govoril v slovaškem jeziku. (Glasovi:  Saj znate  dobro magjarski! — Čujmo!
strpljivostjo. Vender sem v tem letu dočakal veliko noč neveselo: na četrti teden velikega posta zgrabila me je mrzlica in me je pustila v miru še le proti koncu velikega tedna in če sem se tudi v velikonočnih praznikih čutil popolnoma zdravega, bil sem vender tako slab, da o lovu še misliti nij bilo ; a k mojemu gorju bila je velikanoč pozna in vreme prekrasno.
V četrtek na drugi teden po velikej noči prišel me je obiskat dolgočaseči se brez mene Vasilij in je prinesel v podarek petorico divjih rac. Jaz, se zna, sem se ga neizrečeno razveselil; jela sva se pogovarjati o lovu, o divjačini, z jedno besedo o stvareh, ki zanimajo same lovce.
— A pri nas, Jegor Demjanič, pokazala seje čudna žival: medved! dejal je nekako skrivnostno Vasilij, zadovolivši mojo radovednost, kar se tiče divjačine.
— Od kod pa je on k vam zabredel, v vašo goščo ? Tako nazival sem jaz v Šali gozd okolo Afa-nasjevke.
— Tatarom- sprevodnikom ušel je izpod samega mesta; oni ga zasledujejo ... Da čuj! na njem je ovratnik in v ovratniku je baje; 800 ^aditih rubljev ! . . .
— To, dragi moj, so uže prazne marne ! Da je medved ušel sprevodniku — tega ne ovračam — to se lekko zgodi, kajti Tatari - sprevodniki so narod daleč netrezne /i/ni; no da bi Tatar zašil tako svoto v ovratnik medveda — to so čenče! Tatari so narod trgovski, in če bi Tatar imel toliko denarja — spusti se takoj v trgovino in zamenja tako nevarno in malodobičuo življenje z drugim.
— Mogoče da vi govorite resnico, dejal je Vasilij, a gotovo je, da je na medvedu širok ovratnik in mu v ustnah visi veriga ... To videli so mnogi kmetje, in so pri nas tudi uže šli na lov za njim!
— Kedo, kedajV
Vasilij povedal mi je o zabavnem lovu. Kakih sedem vrst od AfanaBJevke je selo Žarka ali Žar-
kovo — ne pomnim več dobro. V to selo peljal je kmet s svojo ženo kravo, ki sta jo nekje kupila. Najedenkrat prikaže se ta begli medved in — naravnost nanje . . . Onadva se ve da v beg. Pribe-žala sta v selo, sklicala ljudi in šli so iskat krave, za katero se je pognal medved. Kravo bo našli do polovice snedeno, a o medvedu izginil je sled. Mej tem ko so se kmetje zbirali na lov, je medved dognal kravico, se od glada s slastjo najedel morebiti do tedaj nikoli ne pokušenega mesa, ter se prav mirno oddaljil .... Kmetje vrnili so Be v selo s praznimi rokami.
Četvero iz njih, bivši uverjeni, da bode prišel medved po noči snest še ostalo kravo, dogovorili so se čakati in ubiti ga in na takov način obogatiti se s tatarskimi denarci. K njim pridružil se je selški cerkovnik, kateri, kakor je bilo videti, celo življenje Še nij imel puške v roki a se je tudi odločil na tako nevarni lov iz dobičkarije.
(Dalje prih.)
Bolj mirno in zmerno r kakor na Francoskem vedejo se socijalisti na Španskem. Te dni imela je takozvana „anarhisticno-kolektivna" delavska zveza v Sevilji shod in je izdala manifest na delavce, ki je nepričakovano zmeren. Iz njega se razvidi, da je ta zve«a razdeljena v 215 družb s 615 sekcijami, vsega vkup obsega okolo 50.000 de lavcev. Glede nalog in smotrov društvenih priporoča program pred vsem izogibanje vsakega razpora z obstoječimi razmerami in poudarja svojim društveni-kom posebno skrbeti za to, da se dobro izurijo v svojej obrti in svoje otroke po možnosti šolajo.
jEgiptska vlada potrdila je dogovor Broad-leya in prokuratorja Borelli-beya. Angleški odvetniki pravijo, da je sedaj pričakovati lojalen in pravičen proces z ujetniki, ker so sedanji odnošaji ugodnejši, kakor bi bili pri kakem angleškem vojnem sodišči. Odvetnika Napi er iuBroadley imela sta v soboto razgovor z Ara bije m. On je zadovoljen z dosedanjimi naredbami glede zagovorništva in jima je pravil, da je bil dvakrat pretepan, od 10. septembra sem pa da se lepše lavna ž njim. Wilson predlaga, da se naj vseh osem glavnih zatožencev vkupe sodi.
Dopisi.
Iz Sevnice 23. oktobra. [Izviren dopis.] Kar sem v zadnjem dopisu prerokoval, to se je danes uže začelo izpolnjevati. Noben narod ne trpi dolgo časa mej seboj človeka, kateri ima vse druge namene, nego našemu narodu pomagati na noge. Naš graščak nam je, ko je sevniško graščino kupil, obetal, da nam hoče biti podpora, kakor je bil njegov prednik. Izvolili smo ga v okrajni šolski svet, a ker se je našim težnjam nasprotnega kazal in imel vse druge namene, nego jih imamo mi, izbru-sili smo ga iz okrajnega šolskega sveta. Pri da-našnjej seji okrajnega šolskega sveta  pa smo tudi
g. Smrekarju, dosedanjemu načelniku okrajnega šol Bkega sveta dali odpust za vselej. Njegov naslednik pripravlja se velik lov na te neprijetne in nevarne
— (Občni zbor društva „ Narodni Dom") bode še le v nedeljo 5. novembra t 1., ne pa 29. oktobra, kakor je bilo v št. 136 „Slov. Naroda" naznanjeno, ker se je moral radi volilnega shoda preložiti na omenjeni dan.
— (Volitev državnega poslanca) za ljubljansko mesto bode, kakor smo uže naznanili, 9. novembra t. 1. Mestni magistrat ljubljanski naznanja ravnokar, da leži zapisnik volilcev za državni zbor na ogled od 24. do uštetega 31. t. m. v ma-gistratnem expeditu. Reklamacije, če je kdo neopravičeno opisan, ali pa izpuščen, morajo se uložiti najpozneje do .VZ. m. Ugovori po preteku tega dne uloženi, zavrnili se bedo kot prekasni. Volilne izkaznice dopošljejo se volilcem pravočasno. Ko bi pa kak volilec izkaznice iz katerega koli uzroka vsaj 24 ur pred voliltvenim dnevom ne dobil, naj se za njo oglasi pri mestnem magistratu.
— (Za javno predavanje) na korist „Na-rodnej šoli" oglasil se je g. profesor Senekovič, ne pa g. profesor Celestina, kakor je bilo včeraj po-ročano.
— (F. M. L. Eugen MUller), novi vojaški vrhovni poveljnik 28. peš divisije na Kranjskem in Koroškem, prišel je včeraj iz Gradca z brzovlakom v Ljubljano. Danes prevzel je divisijsko poveljništvo in so se mu dopoludne ob Val1« urí v prostorih vojaško-znanstvenega društva predstavljale vse vojaške oblastuije. Stanoval bode F. M. L. Miiller Pongracovej hiši na Turjaškem Trgu.
— (Medvedja rodbina,) obstoječa iz medveda, medvedke in dveh mladičev, nastanila se je na Krimu in se klati okolu Jelenic, pa tudi po ljubljanskem barji. Na gorenjej Brezovici pokončala je tri vole, v Dragomeru pa jednega, pa vsem usmrtenim volom  pojedli  so medvedje samo drob.
Honkong 23. oktobra. Po došlih poročilih je grozovit orkan razdejal večji del Manile.
Petrograd   23. oktobra.   Zjutraj ob
3. uri nastal je  v  Gromoljevej   zalogi lesa
)ožar, kateri kljubu vsem naporom do 7. ure zvečer še nij bil pogašen. Storilo se je vse potrebno, da se požar ne razširi.
je značajen in občespoštovan mož g. Franjo Len ček, kateri tudi ob jednem naznani, da se bode od danes naprej uradovalo v našem jeziku Tedaj že le g. Lenčeku je bilo pridržano, v Sevnici narodne zahteve kazati v dejanji ter jednakopravnost uvesti v javne urade.   Slava vrlemu in neustraše-
goste.
— (Razpisana) je jedna državna ustanova letnih 300 gld. za učence na živinozdravnišniei na Dunaji, ki so porojeni v Kranjskej, Koroškej ali pa Primorske j, dovršili šest razredov gimnazije ali pa realke z dobrim vspehom.   Prošnje za to ustanovo
nemu možu, ki se tako zmerno bojuje za naše svete j yi se zamore uživati do konci študij, naj se pred-pravice. — Prvo, kar bi  mi kraj. šolski svet pro- ioze do 1. novembra t. I. ministerstvu za  pouk in
sili, bi bila pač prav nujna potreba, da se uloži od strani kraj nega šolskega sveta pritožba (protest) proti otvorenju nemške šole. Naj deželni šolski svet izve, da je tukajšnje ljudstvo narodno ter nasprotno vsem jednakim demonstracijam. Če se pa vender dovoli na našo sramoto nemška šola, pritoždi se bo-demo pri naučnem ministerstvu. Kdor hoče biti pri nas, naj govori naš jezik, in kdor ga ne zna, naj Be ga uči. Dosti sramotno je za nas, da se še najdejo ljudje, ki se navdušujejo in učijo italijanščine, francoščino, angleščine, a za naš mili domači jezik ne najdejo časa, da bi se ga naučili.
Domače stvari.
— (Eksekutivni narodni volilni odbor) imel je sinoči sejo, v katere j se je sklenilo prihodnjo nedeljo 2 9. t. m. dopoludne ob 1 1. uri v dvorano čitalnice ljubljanske sklicati shod volilcev za predstoječo volitev v državni zbor.
— (Gladstoue S trossm a j e r u.) Prvi angleški minister poslal je s posebnim pismom z 12. t. m. vladiki Strossmajeru o priliki blagoslovljenja cerkve v Djakovaru čestitko, katere konec slove tako: „V i, preuzvišeni, ste sezidali in posvetili na slavo božjo in na spasenje duš stolno cerkev, katero kot veličastno opisujejo vsi, ki so jo videli, katera bode tudi druge navdihovala k plemenitemu tekmovanju, da dokažejo, da uzvišeni duh preteklih stoletij nij še povsem ugasnil". Rekoč na dalje, da ga zadržujejo državni poslovi, biti navzoč-nim pri tako velikej slavnosti, poslovi se jako srčno od vladike: „Na jeden ali drug način, katerem koli mestu, nadejam se vedno, priti z Vami skupaj prej nego umrjem, in ost a jem vedno Vaš prijatelj in uda ni sluga M. GladBtone8.
bogočastje.
— (Iz Planine) se nam piše: Pretečeno soboto dopoludne vozaril se je nek štirinajstletn pastirček — <z Tolmina doma — pod Grčarevcem na jako primitivnem brodu (Flosu), katerega si je bil sam napravil. Brod se je prekopicnil in deček je zginil v kalnej vodi, katera še tu pa tam po na-šej dolini stoji. Še le proti večeru so ga izvlekli ter zanesli v mrtvašnico.
— (Slovensko literarno društvo na Dunaji) zboruje v sredo 25. oktobra v Kaiserje-vej gostilni „zur hI. Dreifaltigkeit" (III. Ungarg. Nr. 27) po naslednjem redu: 1. prebere se poročilo o poslednjem zborovanji; 2. g Ivan Lapanja bere svoj spis: „Zgodovina evropskih stopinjeme-ritev"; 3. slučajnosti. Vse gg. ude in prijatelje društva vabi k temu zborovanju prav vljudno odbor.
.Slovenskemu Narodu":
Telegrami
Beligrad 23. oktobra. Na kralja, ki se je po svojem prihodu podal v cerkev, strelila je ženska, kralj nij zadet. Zlodejka je vdova polkovnika MarkoviČa, ki je bil v Topolskej aferi po vojnem sodišči na smrt obsojen in tudi usmrten.
Belgrad 24. oktobra. (Politische Cor-respondenz.) Po prvem brezvspešnem strelu hotela je napadovalka sprožiti veČcevni revolver drugič na kralja, kraljev adjutant pa jej je odvzel smrtonosno orožje. Pod predsedstvom kralja vršilo se je čestitanje deputacij. Mest nemu zastopu zahvalil se je kralj, naglašaje, da stavi v lojaliteto srbskega naroda popolno zaupanje. Zvečer mesto razsvitljeno. Od avstrijskega cesarja in družili vladarjev došli so čestitajoči telegrami. Napadovalka motivirala je pri prvem zaslišanji poskušeni umor iz osobnih razlogov.
Mesečni shod kranjskega obrtnega društva.
V Ljubljani 22. oktobra. Zadnji mesečni shod kranjskega obrtnega društva bil je od društvenikov  prav  obilno obiskan. Predsedoval je zboru kupčijske komore svetnik, podpredsednik g. Klein.
O prvej točki, namreč o resoluciji dunajskega obrtnega shoda, o prenaredbi načrta nove obrtne postave, katero ima skleniti državni zbor v prihodnjem zasedanji, poroča društveni tajnik g. Kune. Govornik pravi, da ako se prevdari načrt nove obrt-nijske postave, mora se pripo/nati, da je obrtni odsek državnega zbora sicer principijclno vzprijel točko, po obrtnikih priporočane, v postavo, da pa ie je uvel tolikanj pomanjkljivo in nedoločno, da v tej oblik', postava obrtnemu stanu zdatno koristiti ne more. Postavilo se je v §. 1., da je za rokodelske obrtnije (handwerksmäßige Gewerbe) treba dokaza zmožnosti, a rečeno nij, katere obrtnije smatrajo se rokodelskimi.
Napravila so se s tem določilom neka skrivna vratica, da se pri priliki obrtnikom vzame z levico, kar je dala desnica. Ako se preuilarijo mnogovrstni uzroki, ki so prouzročili propad obrtnije, iskati je najglavnejši v novošegnej kapitalističnej gospodar-skej politiki, katera podpira nekuk neproduktiven del našega kupčijstva na stroške produktivnega obrtnega stanu brez pravega razuma in popolnem neopravičeno, iu brž ko ne so ona tajna vratica pripravljena kot zavetje omenjenemu delu kupčevalcev. Velik otrok propada obrtnije pa je ravno omenjeni del takozvanih konfekcijonarjev.
V i?. 38. postavnega načrta je rečeno, da daje naznanilo kupčije brez določitve posameznega blaga pravico kupčevati z vsem v prostem prometu dopuščenim blagom. Ako se tedaj tudi za naprej dopušča neomejena kupčija z obrtnimi izdelki, da sme na pr. oni, ki prodaja suho robo, prodajati tudi črevlje in rokavice, da sme vsakdo, ki ima par sto-takov premoženja, ali pa tudi ne, brez ovire pričeti kupčijo z obleko, klobuki, kruhom, z jedno besedo z vsemi obrtnimi izdelki, ne bode potem obrtnikom nič pomagano, marveč bode dokaz zmožnosti služil e v to svrho, da se bodo delavcu, ki hoče pričeti obrtnijo, stavde ovire.
Potrebno je, da se v §. 38. postavnega načrta 8 točno določbo, ki se ima vzprejeti v ta paragraf, takozvanim magacinskim sleparjem popolnem onemogoči delovanje na škodo obrtnikov. Temu pa je možno v okom priti s tem, da se kupčija z obrtnimi izdelki razdeli v razne kategorije, tako da bode v vseh mogočih slučajih obrtniku možno s kupcem stopiti v direktno zvezo. Zato naj se v §. 43. določuje, da so obrtniki zavezani, na vseh svojih izdelkih na vsak le mogoč način označiti svoje ime, naslov in primerno tudi kvaliteto in kvantiteto blaga.
V §. 44. naj se natanko določi, da se uničenje in odstranjeuje naslova onega, ki je izdelal blago, smatra in kaznuje kot sleparija, storjena kupcu na škodo. Ko bi se postava določila tako strogo, kar bi moralo biti vsacemu prav, kdor ne slepari sam in se ne sramuje svojih lastnih izdelkov, zvedelo bi občinstvo kmalu imena vseh sleparjev, katerih deviza je „slabo in ceno" in njih rokovnjaštvo imelo bi kratke noge. Odpravila bi se ob jednem tudi tista produkcija, za katero se uporabljajo žen-Bke in otroci, in katera največ škoduje obrtnemu stanu.
Manj škoduje obrtnikom fabriška industrija, nego konfekcijonarji, kateri, kakor se lehko dokaže, uničujejo obrtnike in ae bogatijo z uporabljenjem sleparskih sredstev, kakor tudi z uporabljenjem kon-kursov.
Saj imamo vender jasnih dokazov, da povsod, kamor pride konfekcijonar, tujec, večjidel Žid, ne daje v tistem kraji, kjer prodaje, nobenega zaslužka delavcem, ker dobiva vse izdelke le iz krajev, kjer je ljudstvo primorano delati za neznatno plačo, in kjer se vse človeške slabosti uporabljajo le v lastni prid zidov. Le malo časa premine, in uže gospodari Žid nad vsemi obrtniki, šopiri se bolj in bolj, in ko je Žid vse obrtnike in občinstvo dovolj oškodoval, izgine kakor kafra.
Znano je, da se terjatvam obrtnikov pro-tivijo celo kup«    \ o ii' enih pritožbah nijso
nič prizadeti, v o. ere U vobodne kupčije. Ako se jim stv;'    a eli bodo, da soliden in
pravi trgovec trpi jedoako zaradi nesolidne konkurence kupčevaleev omenjene vrste, ki smejo razen obrtnih izdelkov prodajati tudi vsake vrste kupčij-skega blaga, in pritožbe trgovcev samih v najvažnejših mestih, na Dunaji, v Pragi, v Brnu, Lincu in drugod o oslabenji solidnih in imenitnih trgovskih hiš, o poizgubi pravega kupčijskega duha so jasen dokaz, da govore oponenti obrtnikov le iz nevednosti.
Kupčija je dvojna, na debelo in na drobno, ali en gros in en detail. Velika kupčija ali trgovina je velevažna in mejnarodna, in resnica je in mora biti, da se jej ne stavijo niti najmanjše ovire in merodajne so jej le splošne državne razmere in politika, kar tudi obrtniki popolnem pri-poznamo.
Mala kupčija (Kleinhandel) pa obstoji iz 14 kategoi j, po kaU' ih se prodaje na drobno in h katerim pride 15. kategorija, kupčija z mešanim blagom, ki obseza največji del ali vse izdelke 14 kategorij .
Mej vso to kupčijo najdemo le v kakih 3 kategorijah obrtne izdelke, iu pri teh ima obrtnik ali izdelavec lasten interes, da pridejo v kupčijo. Odkar pa imamo obrtno svobodo, godi se tako, da se je ustanovila posebna klika, takozvani konfekcijonarji, kateri nijma jo niti fabriških zalog niti nijso obrtniki, pa kupčujeio z vsemi obrtnimi izdelki na pr. s čevlji, obleko, klobuki, rokavicami in imajo sploh celo mešanico obrtnih izdelkov. Samo jeden tak konfekcijonar poškoduje vse stalne obrtnike v srednje velikem mestu. Nikakor tedaj nij pravično, da se podpirajo ljudje, kateri nijso niti za pravo kupčijo niti za obrt, in da smejo škodo delati vehkej večini državljanov, kateri so se učili obrti, žive stalno v mestih in redno plačujejo davek, mej tem ko konfekcijonarji le takrat prihajajo, kadar je žetev, plačujoč davek samo za par mesecev, strženi denar pa odnesejo iz mesta.
Isto tako so tudi nekateri kupčevalci, kateri ne prodajejo le blaga iz zalog, ampak ga brez obrtne pravice izdelujejo sami po zakotnih obrtnikih ali po delavcih, in ravno tako sprejemajo naročila kakor Obrtniki. (Konec prih.)
ZDuLir^eosl^a, borza
dne 24. oktobra.
Papirna renta.......... 7(J gld. 66
Srebrna renta .... ..... 77 „ 30
Zlata renta........                                     .   • 95 , —
5°/0 marčna renta......... 92 „ 20
Akcije narodne banke....... 833 „ —
Kreditno akcije......                               .   . 309 „ —
London   .   . ........ 119 „ 20
Srebro           .. ....... — „ —
Napol.        ........... 9 „ 46
C. kr. cekini.........                                      . 5 m 66
Nemške marke .....                                  . 58 , 35
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 118 „ 75
Državne srečke iz 1. 1864.   .    100   „ 170 „ 75
4% avstr. zlata renta, davka prosta .   . 95 „ 55
Ogrska zlata routa 6°/0...... 119 „ 15
.      ■    ±°/o...... 87 , 35
„      papirna renta 5°/0    .   .      .   . 86 „ 45
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „ —
Dunava reg. srečke 5°/p   .   .    100 gld. 115 „ 50
Zemlj. obč. avstr. 4,/t°/o z'afci zast. listi  . 118 „ 40
Prior. oblig. Elizabetine zapad. železnice 97 „ 75
Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 „ 25
Kreditne srečke.....100 gld. 174 „ —
Eudolfove srečke.....                       10   „ 18 , 75
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120   „ 125 „ 25
Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v. .   . 231 „ 90
kr.
Ravnokar začenja izhajati
Elektro-teclmisclie Bibliothek
v kakih 10 knjigah a 15 pOl po 1 gld. 80 kr. za knjigo. Naročila sprejema
(682) J. GIONTINI v Ljubljani.
LA MODE UNIVERSELLE
Journal illustre des dames
s francoskim tekstom, priloga v hrvatskem jeziku, za četrt leta gld. 2.50 loco.
Številka na ogled pri (681) «I. (»ioiitiiiijl v 17)ubljaiii.
TOMAŽ VELKAVRH, B 1
vrtnar« Dunajska cesta št. 98 (Bairischen Hof), se priporoča za naročila, da na pokopališči
grobe s cvetlicami in z venci olepša.
DiTjil kostanjev in želoda
(671—5)
vsako mero kupujeta trgovca
Matic in Pliker
v Celji, Kolodvorske ulice št. 97.
Št. 15.511.
Razglas.
(679—1)
Izvrševaje ukaz visocega c. kr. deželnega predsedstva od 14. oktobra t. 1. št. 2147/Pr. in opiraje se na §. 25 volilnega reda za državni zbor se javno naznanja, da je imenik volilcev za volitev jednega državnega poslanca, ki ga ima mesto Ljubljana dne 9. novembra t. 1. izvoliti,
«»«■ -Z I. do vštetog-a 31. dne t. m.
v magistralnem ekspeditu razpoložen za splošno pregledovanje.
Ugovori zoper ta zapisnik, bodi si, da je vanj kdo za volitev neopravičen upisan ali da je izpuščen kdo, ki ima volilno pravico, morajo uložiti se najpozneje do zadnjega gori določenega, t. j. 31. dne t. m.
Ugovori po preteku tega dne uloženi, se bodo zavrnili kakor prek«sni.
Volilne izkaznice se bodo volilcem o pravem času poslale; ko bi pa kateri volilec izkaznice iz katerega koli uzroka vsaj 24 ur pred volitvenim dnem ne bil dobil, naj se sam oglasi zaujo pri podpisanem uradu.
Mestni magistrat t Ljubljani,
dne 22. oktobra 1882.
Zupan: Grasselli.
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresečjio izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in »upifsežiio zoper neslast do Jedi, slabi želodec smrdečo sapo, napihnete kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pecek in p£ero in slez, /opor zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli htvira  bolečina iz
želodcu}, zoper krč v želodci, prroblo enje želodca z Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
iiviiji ssa 1 <>£»-*t: Lokar C. Brady, Kremaier, Moravsko. Jedna skleniea z navodilom, kako se rabi, stane
33 *#% ^mm
Prave ima Bamo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunaiskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prešini o vem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergman n. V Post o j ni: Anton Leban. V G o-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Gnglielmo. V Celji: lekar J. Kupl'erschmied. VKra n j: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. R oble k. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Crnomlji: lrkar Ivan Blažek.
Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih za'ogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec ironijo imeti v sklenico vtisnene besede: Eohte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sodniško spravljeno Tarbtvriio »immcufe in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Irdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—59;
I 5*
C/2 O
rjr 5" i
3 o ' o
H«
N ""O o3'
g. s i*
*H i
* &
o" *
3 I
o B
Ji ju 12. s
3. c co 3.
i »
s:
es i
c ! cr i
3 I B .— a b?
o
äs?
e
a a
0*
pr o
I o
CO p
«5.53
9 Ca.
<t ' cm . r I
i rs
SI
o _
Elektropatieno blago.
~V ru/idh drdlaVAlft putentirano iu postavno "varovano.
Po principu Voltajevega sklada in nvaževaje therapeutične učinke na živce izdelujem uložne podplate, hrbtensko plofiee itd., katere so se po mnogih skušnjah obnesle prav vspešuo pri mrelili nogah, revmatičnih, prolinskili holc-slilii. pričeiijajočih se boleznih v hrbtnem mozgu in drugih živcih. Elektropatični uložni podplati, dejani mej nogovico in čevelj.   Pri naročilu naj se povo natanko
mera nogi.............10 mark za par.
Elektropatične Čeljustne   ploiče.........6    „     „ „
„ hrbtensko      „     (položene ob sam život)   12    „     „ jedno.
„ želodčne pasioe,       „       „   „     „      12    „ „
Elektropatični životni pasovi ,,   „     „      20    „     „ jeden.
Avansi Wieiiand v IMort-lia.jimi <ICadcn>.
tovarna električnega in elektropatičnega blaga. Iščejo      zuNtopnilti za vtia veeja mesta. (b'76—1)
I
L glavni dobitek gotovih 50.000 gld. 2. glavni dobitek gotovih 20.000 gld.
3. glavni dobitek gotovih 10.000 gld.
Nadalje
1 a gld. 10.000 — 4 a gld. 5000 — 5 a gld. 3000 — 15 k gld. 1000 — 30 a gld. 500 — 50 a gld. 300 — 50 ii gld. 200 — 100 a gld. 100 — 200 a gld. 50 — 542 a gld. 25, — skupaj
lOOO dobitkov iz £l£..»£»0 goldinarjev.
razven tega še mnogo drugih postranskih, dobitkov, obstoječih v stvareh,
ki so jih podarili razstavljalei.
Cena jednemu ložu SO Ltjc*. (638—9) Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na
loterijski oddelek tržaške razstave, pl™*^EEf? *u *
izdatni j in odgovorni urednik Makao Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarneu.