PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urtdniikl In apravnllkl proiUH: MIT 8. UwndaU ATS. Off t m of Publie« tlon t M67 South Lawndats A »t. TtUphoit«, Rockwall 4U04 UMA Je HjOO m . m»ttm Januar, 1«. itn. .t U* »Ml-offl« •t Olm», I III,**., iwb, Ui« Act of Comnh March JIT». CHICAGO. ILLn PONDE IJ EK, 21. SEPT. (SEPT. 21 j., 1936. Subscription ffl.00 Ysarly STKV.—NUMHKR 186 AoeopUnco for mailing at apecial rat« of poitaf« provided for in McUon 1103, Act of Oct, 3, 1017. «uthoriud on Jum 14, 1011. incija se bo držala demokracije, pravi Blum francoska vlada se poganja za svobodo Jdržav, malih in velikih. Blum je pojasnil Jje stališče tudi komunistom in socialistič-n levičarjem, ki zahtevajo odprto pomoč .ancije na strani španske vlade. Medtem so [m francoski fašisti pridno na delu za strmo-ivljenje Blumove vlade 19. sept. — "Populai-Uo socialistične stranke Ji in glasilo Blumove je danes poročala, da se ¡ovnik Jacques de la Roja francoskih fašistov, vrnil iz Alžirja, franco-kolonije v severni Afriki, k je podal pred nekaj t letalom pod ženskim Rocque je v Afriki konferiral s svojimi faši-pristafti in jim dal nabito morajo organizirati. Rocque je s svojim Afrike prevaril tudi |j prebrisane vladne detek- i pazijo nanj, a se jim je il in odletel iz Francije povrnil neopažen pod žen-imenom. unistična "Humanité" pa da so vse fašistične or-ije v Franciji, ki so bile ne po Blumovi vladi v m juniju, danes združene ii organizaciji, na široko razpredeni, ki se pri- na puč in strmoglavlje-rske vlade in fronte, ite" zahteva takojšnjo ijo de la Rocqueja, bivše-koraunista Doriota in treh fašističnih voditeljev, ie, da ti voditelji imajo ko toče; dobivate g* i* ; Italije in od drugql -— Prošli četrtek zvečer I Leon Blum, socialistični t Francije, zelo važen go- radiu, v katerem je od-nacijskim izbruhom na i konvenciji v Nurember-Muisoliniju in vsem teptal-ivobode. Odgovoril je tudi istom, ki vodijo veliko a-o, da bi se Francija odpr-Ijridružila Madridski vladi in Podprla z orožjem. Prav taji tudi naglasil smernice, ka-Francija zastopala na ' narodov. ®um je naglašal, da se bo iji držala demokracije, in kolektivne zaščit« * ker to je edina praktična Ptika u Evropo. "Mir mora J »Ploden in ščititi enako ma-velike narode, ker vsak ■¡kt v Evropi pomeni splo-konflikt," je rekel Blum. ™ m direktno imenoval ni-^ * imenom, je vseeno dal razumeti, da francoska Sklanja Hitlerjevo tezo, * mora viaka država izreči wlmizem ali fašizem. «'Ja bo držala demokra- * «*r *matra njene principe ki »e drže teh princi- ' "»jbolj stabilne. O tem je II velUu> elokvenco in bil n velikih ovacij. Demo- ;iJk * je porodila v veliki eo"k*1 revoluciji 1789 in od J pr«?obraiila vizijo vsega in napravila konec Male države proti Italiji v Ženevi So proti izključitvi Abe-sinije iz skupščine Ženeva, 19. sept.—Svet Lige narodov, ki se je sešel včeraj, je slišal proteste mnogih malih držav proti nameravanemu koraku velesil, da Se briše Abesinija popolnoma z liste Lige narodov kot neobstoječa država in da abesin-ski delegatje ne dobe vstopa v skupščino Lige, katera se odpre v ponedeljek. Za ta korak najbolj deluje Anglija, ki bi rada dobila Italijo nazaj k aktivnemu sodelovanju na zborovanjih Lige. Italija je obvestila Ženevo, da ne pride blizu, če bodo Abe-sinci spet priznani. Španska civilna vojna je tudi v ospredju v Ženevi. Španski zunanji minister Del Vayo je včeraj obtožil Portugalsko, da podpira fašistične upornike. Francoski zunanji minister Del-bos je v ta namen konferiral z angleškim zunanjim ministrom Edenom. ~ , n Ver*kim bojem, vsied ¿7 * M|a Evropa stoletja ■ krvjo " «¡1. ki se danes borijo ^mokraciji - Hitler in r H imajo zahvaliti ^»nclpoin, ker bi brez 'vtontativne države E-^ ne mogle imeti na ,il/7'k' ^ ne dvignili iz T' ljudskih plasti in so J« »nosni- na pomoč °jalistom. j« Blum Oljni delavci v Mehiki v močni uniji Imajo boljšo pogodbo ko tovariši v Ameriki Mežico City. - (FP) - Oljne družbe v Mehiki ne morejo toliko izkoriščati delavcev kakor v Ameriki, ker so mehiški oljni delavci bolje organizirani. V industrijsko unijo jih spada 957" —18,000 stalnih in 10,000 začasnih delavcev, pravi tajnik unije. Unija ima pogodbo z osmimi družbami, ki so večinoma ameriške. "Naše pogodbe so boljše kakor pa jih je mogla dobiti unija na ameriški strani," pravi tajnik E. S. Innes. Najbolj trdovratna je Mellonova Gulf Oil kompanija, ki se pri razbijanju organizacije poslužuje tudi poboj nikov. Shell kompanija (britska) je nedavno podpisala novo pogodbo za vse svoje obrate. Enaka pogodba bo predložena tudi vsem ostalim oljnim družbam, katere jo bodo morale podpisati ali pa rizkirati generalno stavko. Hitler pomiloetil 500,000 kaznjencev Berlin, 19. sept.—Hitlerjeva vlada je včeraj naznanila, da je pomiloščenih pol milijona "poli tičnih jetnikov." Toda to so on zločinci," ki so se pregrešili malenkostnimi čini kot 'obrekovanjem nacijskih voditeljev, zlorabo prilnice iUj. To število amnestiranih "zločincev" je dokaz, koliko političnih jetnikov Je v Nemčiji. ¡7 k», V. d« ,, <"4JJ n* bo nikdar skupin ljudem prin * katere smatra ' Pavline. Fran- '' "¡•♦«tirala njih «u ve- Domače vesti Obiski Chicago. — Zadnji petek so osbiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete sledeči delegatje JSKJ med povratkom domov: Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont., in Arttdh 2ganjar ter John Drešar iz Gilberta, Minn. Hiša zgorela Presto, Pa. — Ogenj je uničil hišo Johnu Demšarju, članu društva 166 SNPJ. Ob ¿psu nesreče se je Demšar nahajal v Clevelandu kot delegat na konvenciji JSKJ. Ko je konvencija slišala o njegovi nesreči, mu je odglasovala $100 izredne podpore. Hiša je popolnoma uničena. — Rojak Lovrenc Klemenčič se je težko pobil na nogi pri delu v tovarni in zdaj se zdravi doma. Iz Minnettote Chisholm, Minn. — Zadnje dni sta bila tu poročena Matt Peter-nel in Ana Malec, ki si ustanovita svoj bodoči dom v Milwau-keeju, Wis. — Iz Pittsburgha, Pa., je prišla vest, da se je slovenski vseučeliščnik Stephen Sinko tamkaj oženil z Ano A. Bosza iz Pittsburgha. — Dne 20. septembra so pretekla tri leta, kar je naglo umrl John Smoltz v Chisholmu. Mary Smoltz, njegova žena, je aktivna članica SNPJ. 'g konvencije JSKJ Cleveland. — Petnajsta redna konvencija JßKJ je bila končana v sredo zvačer. V novi gl odbor soirttt tlvoljent večinoma stari odborniki. Janko N. Rogelj, ki je kandidiral za gl. pred sednika, je ostal v manjšini le za šest glasov. Tajnik Zbašnik in urednik Terbovec nista imela opozicije. Izvoljeni so bili štirje gl. podpredsedniki, pet nad zornikov In pet porotnikov. Konvencija je precej zvišala plače. Predsednik (ki ne dela v uradu) ma $500 na leto, gl. tajnik ima 1250 mesečno in urednik glasila tednik) $210 mesečno. Konvencija je bila radodarna tudi raznimi nagradami in prispevki. ugostov, kulturnemu vrtu v Clevelandu je dala $25 in Cankarjevi ustanovi $10, za oglas v koledarju Ave Marije $5 in za oglas v koledarju Glasa Naroda $60, športni plavalki Ani Goved-nikovi iz Chisholma pa $60 za nadaljnje šolanje. Sprejeta Je bila resolucija, ki podpira Uwl-»ovo kampanjo za organiziranje jeklarskih delavcev. Prihodnja (onvencija bo v Waukeganu, III. Clevelandske vesti Cleveland. — Zadnje dni se je pri delu smrtno ponesrečil John M i sla j, sUr 48 let in doma „ Dobrega polja pri Vipavi. V Ameriki je bil 24 let in prej je bil v Južni Ameriki. Tu zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri Bil je član SNPJ. — Umrla Ana Gustinčič, roj. Regulin, iura 56 let in doma iz llotiča na Primorskem. V Ameriki Je bila 26 let in tu zapušča moža, sina in tri hčere. Nov grob v Pennl Braddock, Pa. — Dne 15. t m. j« umrl John Slane, siaf 56 let in doma iz Rosslnic pri Metliki v Beli Krajini. Zadela ga Je Kavčukarska unija soglasno podprla Leunsa Akron, O., 19. aept.—Unija kavčukarskih delavcev Je na svo jem tukajšnjem zborovanju so-glasno sprejela resolucijo, s katero je na vsej črti podprla Joh na L. Izrisa in njegovo gibanje za industrijski unionlzem. Unij Je tudi soglasno odobrila kand da t uro predsednika Roosevelta Konvencija se je izognila razkolu Delavstvo v Ulinoisu za kompromitao poravnavo spora Quincy, Iii. — Konvencija U-linoiake delavske federacije se je na četrtkovi seji izognila večjemu konfliktu v vrstah organiziranega delavstva in sprejela kompromisno resolucijo glede "družinskega spora" v A-meriški delavski :federaciji, ki je ie prinesel suspenzijo desetih industrijskih unij. Kompromisna eesolucija apelira na obe akupini, na ekseku-tivo federacije in >Odbor za industrijsko organizacijo, naj prideta skupaj in likvidirata boj. Sprejeta resolucija naglaša, da je problem mogoče rešiti v "vrstah Ameriške delavske federacije, posebno še, ako bi najbolj prizadete narodne in mednarodne unije bol) liberalno financirale organizatorične kampanje v mejah Ameriške delavske federacije." Do večje debate o tem vprašanju sploh ni prišlo, ker so vodje obeh skupin — pristašev poklicnega in industrijskega u-nionizma — takoj po prečitanju manjšinskega in večinskega poročila rtsolucijskega odaeka pristali, da se vprašanje vrne temu odseku, da isdela kompromis. Manjšinska resolucija, ki je bila v prilog Odboru za industrijsko organizacijo, j« bila burno poadravljeaa, ko jo je prečital Ray Edmjindson, vodja rudarske delegacije in industrijskega bloka. Do debate pa ni prišlo« ker Je bil takoj stavljen predlog, naj se «tyar vrne .odseku, da izdela kompromis, kar je bila želja večine na obeh straneh. Španska trdnjava alcazar razstreuena Eksplozija v T o 1 e d u usmrtila 1000 fašistov PROGRAM SINDIKALISTOV MADRIl), 20. sept. — Španska vlada poroča, da je poslala nadaljnjih 5000 mož na južnoaa-padno fronto pri Talaverl, kjer se fašiatl najsrditejše aaganjajo proti linijam ljudske milice. V razvalinah Akazarja v Toledu ja še nekaj šivih fašistov, ki operirajo strojnice. Drugje ni nič novega. Socialisti in komunisti *o zavrgli zahtevo sindikalistov za dolžnofttno vojaško službo. Toledo, Španija, 1U. aept. — Razstrelba dveh ton dinamita v predoru pod trdnjavo Alcasar-jem v Toledu je prišla včeraj in rezultat je bil, da je bilo o-krog tisoč fašistov pokopanih v razvalinah. Mogočna in stoletja stara stavba s štirimi stolpi ju bila popolnoma porušena na severni strani. Dva stolpu sta izginila. Eksplozija je bila tako močna, da se je stresla zemlja daleč naokoli kakor ob potresu; v mestu Toledu so se sesule vsa šipe in veliko število poslopij je bilo poškodovanih. Stolp dima, prahu in kamenja se je dvignil 800 čevljev visoko, kakor da se je^odprl vulkan. Poveljstvo vladnih čet je tik pred razstrelbo ukazalo prebivalstvu, naj izprazni Toledo zaradi var-noati. Okrog 1600 fašistom Uomri in otroci vred je bilo v tej trd njsvi od začetks civilne vojne in nobena sila jim ni mogla do živega. Končno se je vlada od ločila» da podminira tivo skalo na kateri je atala trdnjava In jo razstreli z dinamitom. Razatrel ba pa ni uničila vseh brambov-cev. Ko so vladne čete udrle v razvaline po ekaploziji, so Jih Konvencija tekstilne -prejele krogle iz strojnic in Organiziranje masnih industrij Unije v Conn. proti eksekutivi ADF Državna federacija za preklic suspenzije 10 unij Itrldgeport. Conn. — (FP) — Konvencija državne delavske federacije Ne je iarekla z 21 JI proti dvema glasovoma proti akciji eksekutive Ameriške delavske taluracijc, ki je suspendirala 10 ndustrijskih unij. Skoraj soglasno je bila sprejeta resoluci-a, s katero državna federacija apelira na eksekutivo, naj pre-lliče suspenzijo in pnedlAži to vprašanje v rešitev prihodnji tonvenciji ADF, ki se snide v Tampi, Fla., prve dni novembra. Največjega aplavza na konvenciji je bil delešen Leo Kray-cki, podpredsednik Amalgamatod Clothiikg Workers in pomožni di« rektor kamimnje za organiziranje jeklarskih delavcev v čika-škem distrlktu. Delegatje so mu burno pritrjevali, ko je reitet, da je največje aktualno vprašanje aedanjegu časa organiziranje delavcev, kateri nalogi se je posvetil Odbor za industrijsko organizacijo. Sprejeta resolucija jo bilu kompromis z elementi, ki so bili pripravljeni bolj strogo obsoditi akcijo eksekutive ADF. Konvencija je tudi zaključila, naj federacija skliče izredno konven . im pred 1. julijem 1087, na kateri se naj reši vprašanje organiziranja delavske strsnke. Izrekla se je tudi za Delavsko nestrankarsko ligo, ki podplru Roosevelta. To je bila prva konvencija izmed državnih delavskih federacij po suspanziji industrijskih unij iz Ameriške delavske federacije. CALIFORNIJA DOBI NOV M00-NEVJEV SLUČAJ Trije delavci omreženi v San Franciscu unije se strinjala s Hillmanom kap na možganih. Tu zaputfa teno in »edem odraslih otrok, Homestesdu. Ps.. ps brsta. Bil je tlan društvs 300 SNPJ- New York. — (FP) '— Sidney Hillman, predsednik krojaške unije Amalgamated Clothing Workers in eden glsvnih voditeljev Odbora za industrijsko or-ganizacijo, je bil na konvenciji tekstilne unije deležen velike ovacije, ko je nsglašal |*>trebo organiziranja vseh delavcev* "Naše največje vprašanje današnjega dne ni vprašanje papirnate jurisdikcije, marveč kompletno organiziranje masnih Industrij. Dokler delavci v teh industrijah oe bodo organizira^ ni, toliko časa ne bo Tiobena naših organizacij vacna pred napadom," Je rekel Hillman. * Agitiral je tudi za Roosevelta. Kljub vsem pomanjkljivostim NRA, Je delavstvo pod njo bolj napredovalo kakor vse desetletje pred njo," je zatrdil Hillman de-egatom le unije, katero Je Roosevelt izlgrsl v generalni stavki pred tremi leti. "Kljub odloku vrhovnogs sodišča Je edina pot, po kateri se bo 10 milijonov delavcev zopet vrnilo na de-lo, skrajšanje delovnika. Z uve-denjem a6-urnejfs tednika, bi takoj dobilo uposlitev tri do štl ri milijone delsvcev. Rekel je tudi. da bo I)«lavsks nestrsnkarsks liga ostala po volitvah .1. novembrs "permsnent na delavska politična organiza cijs." Družbo odgovorna za smrt petih rudarjev West Pittaton, Pa.—Radi ig noriranjs rudarskegs varnostnega zakona.se bodo morali zagovarjati na sodišču ursdniki Sul-llvan Trsil Co.. pri ksteri Je bilo smrtno ponesrečenih pet rudar jtv redi mslomsrnoaU družbe ročne granat«. Med bojevanjem se je isMlrl tretji stolp, iz zadnjega stolpa so pa še sinoči skakali fašisti v reko Ts-gus, ki toče 800 čevljev globoko pod navpičnimi stenami. Luis Barcelo, poveljnik vladne possd ke v Toledu, je rekel sinoči, da razvaline bodo docela počiščene danes, Madrid. JU. sept. — Sindika-listična unija je včeraj predlo žila Caballerovi vladi zahtevo za prisilno vojaško službo vseh sposobnih moških. Doslej obstoj ljudska milica Iz samih prosto voljcev, dočim je na desettisoče sposobnih moških, ki se nočejo priglasiti za službo v armadi Sindikalisti dalje zahtevajo ko renlto reorganizira nje vlade dokler traja vojna, naj bodo vse vojaške in |>olicij»ke sile pot kontrolo vrhovnega obrambne ga sveta. Ta svet nsj sestoji iz petih marksistov, petih sindika listov in štirih levičsrskih re publika nov, premier Francisro l*rgo Caballero naj bo pa predaednik sveta. Silen Mar usmrtil 45 oseb na vzhodu New York. 10 sept —^Tropi tm orksn, ki Je divjal v četrtek jn v/«*raj po atlantiški obali Vir (finije, Caroline, New Jerseyjs in New Yorka, je usmrtil 45 oseb in povzroči veliko škodo POTEZA ZA ZDRO-BITEV UNIJ Stavka proti pod ganam na vzhodu 'Cleveland.—-Radi nesanitarnih razmer Je zastsvkalo 800 de lav-pri trgovcih s starim pspir San Franrisco. -r (FP) — Ca-liforniji se obeta nov Mooney-jev slučaj, ko se oblasti okraja Alamide pripravljajo na prose-kutiranje tajnika unije mor-narskih kurjačev Karla Kinga in dveh tovarišev, E. H. Rem-suyja in F, J. Connerja, ki so obtoženi umora GeorgeJa AU burtaa, glavnega Inženirja na ladji letentnem sodišču*. Kade-rac JU pristanišč uJh in pomor-nkin delavcev se Je obrnila tudi nu La Follettov odsok s prošnjo, naj preišče ta slučaj. (ieorge R. Anderson, ki bo -zagovarjal obtožence, je pred svetom stavblnskih unij rekel, da ta slučaj predstavlja grše omroženje kakor pa Mooneyjev. M1 spoved i" so bile Izvabljene s triki it! tretjo stopnjo. Rekel Je tudi, da distriktni pravilnik želi (»ostati "prihodnji governer CalKomije, za kar naj mu slu-; Ai Kingov vrat." Po sretadji Je polieljs držala Kinga dalj časa "Incomunl-* flsdo". Njegov odvetnik ga ni 1 mogel dobiti Iz ječe niti |nj proceduri "habeas corpus", dokler ni distriktni pravdnlk objavil v javnosti dozdevne Izpovedi nekega mornarja po imenu (ieorge W ali are, v kateri pravi, da ga l Je KIiik najel za umor Albert-sa. Distriktni pravdnik se je , posložil tudi A. M. Murphyja, Kingovega |M>močuika, s katerim sta bila že dalj časa v laseh, j Murphyjeva izjava "potrjuje". Wallaeejevo U|»ovod. Obe iz-..... srednjeveškem rakonu, ki J*vL menica protislovij Je bil naperjen proti agitatorjem '« 1,1 i« Opravo sužnostl in „I bil po prepletanj pripovedkami « civilni vojni nobenkrst apliciran. H i »ulice so tfa vzeli šele v ilern- d sept cev r. ■ ■ . Jrm in cunjami. Pravijo, da Je i Delavska federacija države lu v |H»slopJih toliko |>odtfan, da nejdisne Je odobrila kandidaturo morejo pred njimi skriti niti lon/-a. Mestni varnostni direktor Kilo t Ness je odredil |s»lirlj-sko preiskavo. Delavci prejemajo sramotno mezdo, od šest do enajst dolarjev ris teden zm m) dela. Organizirali so se v ur predsednika Itoonevelu, ne odo* tjaškemu i ic obnodlla fašizem ^■■■MHIHHHMHMB1*^''* • •Iji so sanj polo-sarS« to v atuJtJ«. *• to pri lotil poitninu A4v«r«tolac raUa o« ar»m»nt^4UiN«Wi ot «owwnt> «teM »4 wMOltoitoi ftrtktoi »III M fct wl«riN OtlMr MMMrlpU. »u«h m «torka*. pl«r» P'—"' tU., »ill k« roUirood to iMto oni/ «Itn Moo«i>«aioi bf »II iMrwiri i*4 »Ulli M Mt kar im stih $ 1'KOHVKTA u>*i(i< A»«., CMun, Ml T-M to. mum or tub kkdbbatsd Doto» v oktopato. m primrr lAuiwl II. 1M4), pwlov »•»•«• lwu m Molov« pum.nl. Ii «m l< I I« (UUtmum potekla u-ruin Ina. Ponovita to pravoiaaao. da a« rmm Itot M iMtovl. "Ustavolomci Federalna ustava Združenih držav je bila pred nekaj dnevi stara 140 let. To.obletnico •o zlasti ameriški burbonci izrabili kot dan «voje največje propagande. Is njih govorov •o švigale utre le na "u.stavolomce" današnjih dni, hkrati 00 pa požgali na tone kadila očetom ustave, ki »o sestavili in nam pustili največji, skoro božanski dokument v»eh Časov zgodovine. Dobro je, da ne »pomnimo, kaj so nekateri očetje sami mislili in zapisali o svojem otroku, ustavi, in kdo so bili prvi "ustavolomci". Delegatje ustavodajne skupščine so bili večinoma mladi ljudje. George Washington in Benjamin Franklin sta bila najstarejša. Alexander Hamilton, kasnejši vodja federalistične stranke in prvi finančni tajnik Združenih držav, ki je bil tudi med očeti ustave, je zapisal: "Nihče ni toliko žrtvoval za to ustavo kakor jas, toda porodilo se Je nekaj popolnoma drugega kot sem jaz pričakoval." Benjamin Franklin ae ni strinjal z nekaterimi členi zlasti ne s sistemom dveh zbornic. Rekel je, da sta dve zbornici (poslanska hiša in senat) podobni vozu z enim konjem spredaj in * drugim zadaj; če sta konja enako močna, bo voz stal na mestu, ako je pa eden konj močnejši od drugqga, bosta voz raztrgala na kosce. Zgodovinarji pravijo, da je Franklin podpisal ustavo Ms solznimi očmi". Washington, prvi predsednik, se tudi ni strinjal z ustavo —- in njega dotže, da je bil prvi, ki je ustavo prekršil. Washington je zapisal glede ustave tole: "Moja zadeva nt, da bi se brigal, kaj bodo ljudje rekli o ustavi; ne bom je hvalU, a tudi grajal je ne bom. Ce je dobra, bo ostala; če je slaba, bodo oni, ki so takšno ustavo hoteli, nosili posledice." Iz gornjih vrstic je jasno, da glavni voditelji mlade ameriške republike niso bili zadovoljni z ustavo in niao dosti dali na laatno delo. Največji "ustavolomec" za Washingtonom je bil Thomas Jefferson, ki nosi naslov '-'oče ameriške demokracij«**. Zakaj so Jeffersonu očitali ustavolomstvo? Iz več razlogov. Prvič Je on dosegel, ds je bila mlada ustava prvič amendirana ali (»opravljana. Dobila je deset novih dodatkov, ki ae imenujejo "Bill of Right*". Prvi teh smem! men to v jamči svobodo govora, tiska In »borovanja ter ločitev države od cerkve. Očetje ustave niso sprejeli teh svobodščin v "božanski dokument" in naj-brie bi bili Se manj zadovoljni z ustavo, ako bi bile sprejete na ustavodajni skupščini. O-četje, kakršen je bil zlasti Hamilton, so zahtevali. da preprosto ljudstvo dobi čim manj pravic in svobodftčin, ker Jih "ne zna rabiti"! Jefferson je fin hotel, da civilne svobodščine pridejo v ustavo.in reakcionarji Hamiltonove-ga kova so ga takoj olniolžili, da je pretvoril ustavo v "karikaturo". Drugič je Jefferson odpravil angleški denar, šiling in funt, in dal Združenim državam aaieriAko denarno enoto, dolar, ki Ae dane* obstoji. S|»et je "kršil" u-stavo! Največji prelom z ustavo je pa predsednik Jefferson izvršil, ko Je .30 dopoldne v spodnji dvorani. Nikar ne posabite datuma in ure, temveč poskrbite, da boste gotovo vsi navzoči, da pripeljite tudi svoje prijatelje in znance. Mi zahtevamo 5 dni dela na teden in 6 ur na dan ter $1 plače na uro, poleg tega pa plačan odpust, ne kakor aedaj. Imamo tudi dovolj drugih razlogov, da se organiziramo. Ali bi ml sprejeli take razmere, kakršne «o ponekod, zase in naše otroke? Poglejmo v druge države, kjer niso bili delavci organizirani in \idell bomo kaj in ksko se je godilo. Zato |>a se moramo resno zavzeti vsi skupaj. da se organlzirsmo in preskrbimo pravičnejše delavske razmere in boljši iivljenski ob-stoj. Pazimo, da se ne bo 1 nami zginillo kakor se je v mnogih slučajih v rasnih mestih. Naše geslo naj bo: "Vsi v u-nijo brez razlike na vero aH politično prepričanje!" Obvarujmo sebe in svoje otroke! Edina naloga in cilj pred nami naj bo, da zaustavimo črne razmere, katere nam gledajo v obraz, ako se ne bomo pravočasno zavedli in organizirali. Zato pa nikar ne pozabite javnega shoda, ki se bo vriil v nedeljo 27. sept. v spodnji dvorani SND na St. Clair ave. Vsi tisti, ki želite pristopiti v unijo, lahko dobite potrebna pojasnila v unijski pisarni na 140. ulici in Coit rd. Tam boste dobili vsa pojasnila. Organizacijski odbor. I Pa pogeljmo, Mko « katolMM,»hovšl«r*a!%ta, Krašovca, ška duhovščina poteguje za de- Divjaka,. Augustina, Filančiča lavske sovražnike! Ob vsaki fci draži no Pugla» 0 tdlminu odškodnine «Jmin 26. avgusta 1936. — T lubinjako po«®-kmetje U PoU**>inja svoje •i- travnike, ao letoa spre-j v "vojaško vas" »M bolj« v "vojaško utrdbo". Kot list ie poročal, ao neka-ZZkmetom odvzeli vae polje, , „jake odškodnine seveda, teh odvzetih kompleksih pa ne poletje hitijo z mrzlično -oetostjo zidati razne objekte.* Ti prejšnjih let ao tu obsež-j ikl»dišča za municijo, aedaj , poleg teh zidajo nova. Objek-tolo zelo razaežni, kajti dolin ip0 20, široki pa po 10 m. Pr-fotno »o mislili ljudje, da zidajo k, zasilne barake za vojašt-ki je bilo napovedano v zek) ¡¡¡¡kem številu, sedaj pa ae že Ugotoviti, da je vse to name-jeno v druge svrhe. Nekateri pravijo, da bodo nasitili v teh barakah in atavbah pd veliko vojaštva, baje kar divizije. Kmetom so obljubir d* bodo plačali odvzeto zem-Pe žez dve leti. Silen udarec to za revnega tolminskega , ker je bilo ravno to po-lepem žitu, katerega so mili v kratkem čaau spraviti pod «ho. A vojaštvo je to prepre-b. Niso dovolili na noben na-i, da bi kmetje poželi svoje ži-in druge sadeže. Pomisliti je »ba, da je to polje edino ro-ritno polje okoliških vasi, saj drugo vse v hribu. Tako pra-jja, da je neka žena prav mik) pila vojaške predstavnike, y ji vendar dovolijo, da polža-ivojo njivico. Padla je celo kolena in s solzami prosila ¡¡j bodo usmiljeni in pravični. Toda vojaški predstavniki, ki niso razumeli, so ji dali eno l», misleč, da prosi vbogajme. Statistika Trata je pozabila 60,000 Slovencev Po statistiki, ki je bila napra-Ijena letošnjega leta, šteje Trst P,972 prebivalcev. Leta 1867 Trst imel 104,000 prebival-r, 1869 123,000, 1875 126,000, BO 141,000, 1910 280,000, II 238,000, 1931 pa 249,000. Hrutek v zadnjem desetletju ltorej zelo majhen. Statistika zaznamuje tudi, da t)t Trst 948 raznih gostiln, $ živilskih trgovin na debelo 11823 živilskih trgovin na dro-*> Karitas je razdelila v letu 1S3-» 891,479 kosil oziroma vetij, kar dokazuje veliko Števi-jtrtačanov, ki se morajo hra-na javne stroške. Novih hi* JU« leta 1935 zgradilo 2081 a W0 sobami. Tramvaj je v tem letu prodal I milijonov 427,995 voznih ki-ter je transportiral 23,-potnikov za 9,835,824 v ^ tej statistiki so vsi prebi-J" Trsta in njegovih predme-■J Italijani, po zanesljivem ra- P* je Slovencev v Trstu še 60,000. ke v Kanalu ln jugoslovanski državljan, je bil izgnan Čez meja ostali aretiranci so bili izpuščeni. Obenem je policijska o-blast odvzela koncesijo Jermo-lu is Avč, Zagarjevi materi v Kanalu in gostilni Bolter; kjer so ¿antje prepevali slovenske pesmi. Pripomniti je še, da so bili vsi aretirani mladeniči čla- ni organizacije "Giovani comba ttenti.'' Vse to postopanje poli-1 jerja sta seveda vlak takoj u- čigar imena list ne navaja in ki je bil obsojen na 30 let robije, na nekem ovinku želesnttke proge nenadoma skočil iz vlaka, s katerim so ga v spremstvu dveh karabinjerjev poslali iz tržaških zaporov v Portoferraio, kjer je velika kaznilnica. Na rokah je imel sicer zapestno okovje, tako da je moral pasti poleg tirov prav nerodno na tla, vendar se mu ni nič hudega pripetilo. Zjutraj si je celo odstranil o-kove z rok in se pripravil na beg, ki mu pa ni uapel. Karabin- NVKVSKA 1'ESBM—POVOD ZA hONFINACIJO in«. • ~~~ T1"1 (omliatlenti" ■ konfinirani l*smi in letakov pretepeni /aradi hI oven- hn*t, avg. me. — Ob le-'kem naboru, ki se v juniju, Ne je zbralo ^Meničev v kanalski go-Pri Kolterju», kjer so t'l-mi. Nekaj dni ^ Je bilo aretiranih več ; in bližnjih va- LnJ'no\,h domovih pa tu-( "oitvršlli stroge pre-, . ' «o z ljudmi su-^ >n izvajale teror >lu vladalo nepravo ofoedeno sUnJe. so odposla Bmil k Ar.* t v k K a ttP"re, kjer so jih za-litevali, «¡Hii JZ )M Jih pretepa H in jih tudi raz-*ki>v, na katerih ao ** >>edenUatične pe-ome^i prei#kAvi "»Jena v konfina-,r ^v*j*et letni Karel ( r,»d Kanalom na ' r *-ajnetktni Va-*»k*ga pri Kana-treUir 24-leU m> goitilničar- cijske oblasti je domačine v Kanalu kot tudi v okoliških vaseh silno razburilo, zlasti pa krivična obsodba obeh kofinisanih mladeničev, ki sta že v preiskovalnem zaporu samem dovolj pretrpela. Oče videč pripoveduje, da je bil Jermol v zaporih ves črn od udarcev, pa tudi ostalim niso prizanašali. Oni trije, ki so prišli domov, bi lahko, če bi smeli, marsikaj povedali o načinu postopanja in mučenja naših ljudi v goriških zaporih, a o tem ne smejo govoriti, če se hočejo izogniti ponovnim strahotnim mukam. Številne aretacije v Gorici in v okolici Gorica, avg. 1936. — V goriški okolici je policija izvedla stroge preiskave in številne aretacije. Samo v Mirnu je bilo aretiranih nad 20 oseb, še več v sosednjem Štandrežu, v Prvačini, Dorenbergu in drugih vaših v bližini in daljnji goriški okolici. Vsi aretiranci so bili odvedeni v goriške zapore, in sicer pri-bMžno 80 po številu. To so jih organi kvesture zasliševali, silili i z njih priznanja, vendar o kakem uspehu ni govora. Vsak a-retiranec je bil zasliševan po več dni, bil pod strogim nadzorstvom, poleg tega pa deležen tudi drugih muk, ki se jih poslužuje ob takih prilikah fašistična policija. Vse to postopanje se je vršilo baje zaradi napada na nekega letalskega častnika, ki je bil izvršen neke noči v bližini mirenskega letališča. Načrt za podaljšanje soške železnice , Gorica, avg. 1936. — 2e stara avstro-ogrska monarhija se je bavila z mislijo in načrti za podaljšanje soške železnice od Sv. Lucije čez Predil do Trbiža, ki pa menda radi bližnje italijanske meje in zaradi -velikih terenskih ovir ni prišla do realizacije. Italijanska vlada pa se j« v zadnjem času spet intenzivno začela baviti s tem načrtom, zlasti pa sedaj, ko je predviden elektrifikacijski pogon vseh železnic pri nas in je a tem izpeljava mnogo olajšana. Za enkrat nameravajo progo podaljšati mimo Tolmina do Kobarida, kjer bi imela železniška proga zvezo z že obstoječo ozkotirno železnico Kobarid—Čedad, šele nato pa nadaljevanje do Trbiža. Vendar bi bila ta trasa zvezana z velikimi denarnimi žrtvami zaradi terenskih neugodnosti, ker je ponekod dolina relce Soče, po kateri bi tekel večji del te proge komaj toliko široka, da je poleg globoke a ozke rečne struge prostora le še za cesto. V Tolminu bi železniška postaja stala v bližini vojašnic, in sicer ob finančni kasarni. Z izvedbo tega načrta bi bila končno zvezana vsa Soška dolina, ki je od obeh strani zaprta od gorskih grebenov in brez vsakih prometnih zvez. Na ta način b» se promet po dolini pospešil in oživel. Ne smemo pa pozabiti, da bi bilo z izvedbo tega načrta zelo olajšano utrjevalno delo na obeh bregovih Sočlne struge, ker bi železnica tekla nekako vzporedno z današnjo italijansko vzhodno mejo, torej ob jugoslovanski, in po nekod tik za njo. Smrtna nesreča slovenskega du hovnika Pred dnevi se je komenski kaplan France Pahor, doma iz No-velega pri Temenici, «mrtnoj»-nesrečil. S kolesom se j« odpra vi» v Vojičico, kjer je maševal. Nato se je namerava! takoj spet vrniti v Komen. Med potjo pa se mu je kolo nenadoma pokvarilo, tako da je padel in si zlomil tilnik In kmalu umrl. Ponesrečen beg Blizu Utišane ob Tilmentu ae je pripetil 27. avg. zjutraj o-krog 3. ure majhen incident, ki je vzbudil veliko pozornost po vsej Furlsniji. Kakor poročs "Gazzettino", je neki kaznjenec, atavila in že je bila alarmirana tudi vaa Furlanija. Kaznjenca so ves dopoldne zasledovali karabinjerji, miličniki in policijski agentje. Okrog poldneva so ga dejansko spet prijeli in z naslednjim vlakom pod strogim nadzorstvom odvedli dalje v Italijo. Glede na to, da je bil kaznjenec v tržaških zaporih, bi bilo zanimivo ugotoviti kdo je in od kod. UROHNE NOVICE U Grahovega je pred dnevi zbežal preko meje 26-letni France Torkar. Karabinjerji so šele naknadno izvedeli za njegov beg in so fanta prijavili goriškemu sodišču. Tudi konoplja rekvirlrana. V smislu zakonskega dekreta bodo morali kmetovalci poleg žita in volne oddati državi tudi vso letos pridelano konopljo. O-hlasti so že izdale potrebne u-krepe za njeno rejcvizicijo. Novi občinski svet v Idriji. Zadnjič smo poročali o imenovanju novega občinskega sveta v Mirnu pri Gorici. Dne 27. avg. je goriški prefekt imenoval tudi novi občinski svet v Idriji. Kakor znano so funkcije občinskega sveta tudi kot posvetovalnega organa zelo omejene in se podestatu na njegove nasvete «ploh ni treba ozirati, razen če mu gredo v račun. Za člane idrijskega občinskega sveta so Kampanja icovinar-jev prinesla uspehe Zvišanje z& 5'< je dobilo 30,000 delavcev Chkago. — (FP) — Kot posledica aktivnosti jeklarskega kampanjskega odbora, ki skuša organizirati tudi druge kovinarske delavce, je bilo 30,000 delavcev v medeninski (braas) industriji deležno pel odstotnega zvišanja plač v čikaškem di-striktu in v Connecticutu. Zvišanje so naznanile štiri največje družbe v tej industriji — American Brass, Chase Brass & Copper, Bridgeport Brass in Scoville Mfg. Co. Največje tovarne za medenino se nahajajo v Cinnecticutu, kjer je v teku večja kampanja za organiziranje teh kovinarskih delavcev kakor je tudi v čikaškem distriktu. Leo Krzvcki, pomožni direktor jeklarske kampanje v čikaškem distriktu, je po vrnitvi s konvencije dritavne delavske federacije v Cinnecticutu poročal, da so družbe naznanile zvišanje takoj, ko so «se pojavili organizatorji med temi delavci. "Kakor to jeklarski mag-natje dali nekatere konceaije tik pred pričetkom naše kampanje, tako so se slične metode poslužili v vseh glavnih tovarnah Connecticuta tudi medeninski baroni*" je rekel Krzvcki. Konvencija te državne delavske federacije je podprla Odbor za industrijsko organizacijo in zahtevala od eksekutive bili imenovani Andrej Bernik, Anton Kos, Peter VonČina, A-lojzij Novak, Josip Grilc, Andrej Jurjavčič, Ivan Bratuž, Anton Rejc«, Ivan Novak in I-talijan Gino Angeletti. ADF preklic suspenzi j* desetih industrijskih unij. V Hamiltonu, Ontario, se je Zvezi jeklarskih delavcev pridružila ie tretja neodvisna jeklarska unija. v.- Francija ae bo driala demokracije, pravi . Bl«m . (Nadaljevanj« s l. «irasl.) renost kakor tudi pričakuje, da bodo drugi respektirali njeno suverenost. Mi popolnoma zavračamo idejo propagandistične in represijske vojne. Vojna nevarnost je dovolj velika, ne da bi jo še povečevali s kampanjami za doktrine in ideje, čeprav jih smatramo kot dobre in pravične, ali pa proti sistemom, katere smatramo za podle in slabe." Blum je tudi dal rasumetl Nemčiji, da Francija ne bo ab-dicirala svoje pozicije v svetovni politiki ali pa se pustila strahovati. "Val Francoii smo zedinjeni v Želji za mir. Zedl-njeni pa bomo tudi vsi, kakor smo bili vedno preteklosti, kadar bo šlo sa vprašanje ohranitve skupnosti naše očetnjave in bomo branili sleherno ped naie zemlje." V četrtek večer je Blumova vlada izravnala tudi veliko tekstilno stavko v Lilleju, v kateri je bilo zavojevanih 30,000 delavcev. Končana je bila • kompromisom. Delavci so dobili povišanje mezd za 6'/r, podjetniki pa so si ohranili neke pravice ali avtoriteto v zvezi i delovanjem tovarniških delavskih odborov. Pristali so tudi na kolektivno pogodbo. Ekšplozija bom-6« v itavki pri Remineton-Rand Syracuse, N. V bližini tovarne Kemington-Rand kompa-nije, kjer je stavka ie več mesecev, je zopet prišlo do močne bombne eksplozije, ki je zazibala ves bisnlški del mesta. Vsa znamenja kažejo, da so to delo uapravili kompanijski najeteži. Bomba je biia poloiena 75 čevljev od tovarne in ni nkredlla druge škode kakor zdrobila nekaj okenj ter poslala neko ženo v bolnišnico radi prestraAenja. Mestni prosekutor je «kušaf naprtiti to eksplozijo uniji, toda se je poskus izjalovil. Na strani družbe je vsa policijska in civilna oblast. Vojaška kampanja v Angliji j« polomija London, 19. sept.—Kampanja za vojaške prostovoljce, ki je bila razpisana v Angliji pred nekaj meneči z namenom, da arma- Naraščanje draginj* na vzhodu New York. — Cene življenjskim potrebščinam so se v zadnjem avgustu zvišale za pol odstotka v Ameriki, poroča Natl. Industrial Conference Board, podjetniška statistična organizacija. Cene so bile S.9% višje ko lanskega avgusta in 19.4% višje ko aprila llKM, ko so bile najnižje v tej depresiji. Živila so bila 6.5% višja ko v lanskem avgustu ln 40J4% višja nego v marcu 1938. (Stanarina je l>oskočila za poldrug odstotek. Vlada izroči nasprotnika naeijom New York.-~Ce se Odboru za protekcijo inozemcev ne posreči preprečenje deportacije, bo ameriška vlada 22. septembra poslala v Nemčijo Alfreda Millerja, bivšega urednika farmarskega tednika The Producers News Montani, ki je bil prijet radi ne-postavnega prihoda iz Canade že pred par leti. V Nemčiji ga sigurno čaka nacljska pcraekuci-ja, ker je tnan nasprotnik fašizma. Prijatelji so se obrnili na delavsko tajnico, naj ustavi de-portacijo._ Stavka na $olatnik plantalah ob Pacifiku Salinas, Cah—V tem distriktu je zastavkalo 8600 poljedelskih delavcev na solatnih plantažah. Organizirani so v Fruit & Vegetable Workers uniji in zahtevajo preforenčno delavnico. Podjetniška zveza je odklonila podajanje s atavkarji. da dobi 17,000 novih rekrutov/, je bila totalna i>olomija. Danes Je prišlo na dan, da se Je priglasilo nič manj kot—0*6 rukrutov. Več dola, manj plačo v WUconsinu Madison, Wis. — Mesuca julija se je industrijska uposle-nost v Wisconsin» zvišala sa 2.9%, toda zaslužek je padel za 8.3% i poroča državna indu->tlijaku komisija. V Milwaukee-ju ae je oboje poslabšalo, upo-alenoat in zaslužek, prvo za 1.1%, drugo pa za 4.3%.. Tiškarška unija odobrila Lowi*ovo kampanjo Colorado Springs, Colo., 19. sept.—^Mednarodna unija tiskarskih delavcev je na svoji tukajšnji redni konvenciji aprojela resolucijo, s katero nudi moralno in finančno pomot) Lewlsove-mu odboru za industrijski unio-nizem. V šoli Učitelj: Ce ima vaša kuharica 30 dol. mesečne plače, koliko dobi na leto? Učenec: Gospod učitelj, pri nas nobena ne vzdrži leto dni. * Hamogovor Pijanec stoji; ponoči sam ob kandelabru in mrmra sam pri sebi: "Dvakrat sem že prihranil denar, da bi s« izlečil od alkoholizma, pa sam ga vedno zopet zapil. Juckf Ka |a l V« r u 11 • s v # | dragoceni «las l.nhka knjn s VW> ««Mil» «ris, ki ga nudi "Tos*. Ins." ni »miiii «a pttfai« «vodnik« raili», «v<*Ws« film« In inlm. Vml* urin Je Ufntaliii iiolm» , ,, vsi |ls« Jf tudi rimj(or**n. Vrnlrn, da ar ga aavartij* pred lira A«'II Jem in kalljrnil Tukaj Jr lahhn ka)tt Inigairga, are-ing« drla arnlnjih lialov luliaka, lak» mila rahla a vami kut j« tu^i ukuaiia. /arna, l Vaft»M i Mrk r Strife • •tat««." Tri« bin |>ii* Mr. Hhmmi "t*r»S*l*»l>a>l» •< mmfimu p»f»rMr/m)», km m» d«m|m>l«i ri|aiiH> m |wImHu »l»UlMlrw mm^mrn purnkr," Ali •»* «r Ar rrmmlllir Ali •*# Sotlll ptmfu l urlilM « pJ«t*/Mal» |Arf>»lwil«i ikrnilf,, . ss iriwmlml i * **ikmT nwmmh« m "vmh lili m" «S *n*4mk tm SHMIIrap# mAmSI I« pmtmm ftmmk imIi» •»•)• l«rl| »Mli« **>■'■ »g«<«fc»» " »w *m tm w» AaSlIr I M/kU, kvgllr Am mm mi«H«A Im HI» l*"tl |nn4«*II* g«|Nlf »lr mrk m f ptšftri&H tmmttt biftlr grrS«««1l i mwyi ^^ , i Jucfae* -Jak k a kaj a bogatega. zrelega dela tobaka - "its toasted" FEOS VÄTA KRIŠTOF DIMAC Spáaal JACK LONDON. — Is aa«lettiao prevedel FRANCK MAGAJNA ' Nateknil «i ja rokavic« in nekaj ¿ana divje opletal z rokami po lastnih plečih. Ko je začutil bodica nje vzbujajočega se krvnega oWdf ai je xopet ogolü roke in je hitel trgati, reza' žagati in sekati njeno oledenelo obleko. Pokazala ae je bela koža ene in nato še druge noge. Tako sta obe ležali na mrazu aedemdeaetih stopinj pod ničlo. Potem je prišlo na vrsto drgnjenje a snegom, ki ga je Dimač vršil z brezobzirno okruntnostjo, dokler a« deklica ni začela zvijati, umikati, gibati h prsti in veselo tožiti spričo bolečin. Napol jo je potegni), napol si je pa pomagala sama, da sta prišla bliže k ognju. Položil je njeni nogi na odejo v bližino rešilnih plamenov. "Zdaj bo«te aami morali nekaj čaaa paziti nanje." Res ai je mogla «neti rokavice in ai aama gnesti noge. Kot izkušena nevernjakinja pa je pazila na to, da je koža le počaai sprejemala toploto. Medtem, ko je bila Doy zaposlena z nogami, se je Dimač lotil svojih rok. Sneg ae ni topil in niti vlažen ni postal. Svetli njegovi kristali so bili kakor pesek. Polagoma ao mu bodeči občutki jeli naznanjati, da se kri zopet začenja pretakati v premrzlem mestu. Nato je podtaknil ogenj, ji snel s pleč nahrbtnik in dobil iz njega novo obuvalo. Cok s« je vrnil po strugi in zlezel k njima na breg. "Omejil sem polnih tisoč čevljev,'' je naznanil. "Najina deleža sta sedemindvejeetl in osemindvajseti po številu. Komaj sem areč-no osvojil številko sedemindvajseto, kar pride eden onih zaspancev, ki smo jih bili pustili za seboj. Brez ovinkov mi je dejal, da mi številka osemindvajseta ne gre več. Jaz pa sem mu rekel ..." "No, no!" je vzkliknila Joy. "Kaj ste mu dejali?" "Dejal sem mu, če se takoj ne pomakne za petato čevljev više, da mu bom tako prilepil na njegov zmrzli nos, da bo mislil, da ima tam kepo jagodnega sladoleda. 'Nato ae je umeknil in takoj sem postavil središčna mejnika, tako -da imava dva prav poštena zktonosna delca aveta, petato čevljev vsak. On si je osvojil prihodnji kos in zdajle, mislim, je zaostala tropa gotovo ie postavila mejnike ob vsem potoku navzgor in menda tudi na drugi strani hriba. Najina dva deleža sta varna. Pretemno je že, da bi ju šli gledat še nocoj, in tudi vogelne mejnike bova morala zabiti šele jutri." Ko so se zjutraj zbudili, so našli, da se je tekom noči nekaj spremenilo. Tako toplo je bilo, da sta Dimač in Cok pod svojo skupno odejo ugotovila da ne more biti več kot dvajset stopinj pod ničlo. Zelo mraza je bilo skrhano. Vrh njune odeje je šeat palcev na debelo ležalo i nje. "Dobro jutro! Kaj pa vaše noge?" je Dimač za k lica I preko pe|>ela na drügo stran mrtvega ognjišča, kjer je Joy Gastell, skrbno otreaaje sneg na stran, vstajala iz svojegu spalnega kožuha. Cok je zanetil ogenj in odkršil na potoku kos ledu, Dimač pa je skuhal zajtrk. Dan je napočil, baš ko so nehali jesti. "TI pojdi In postavi vogelne mejnike," je ^ rekel Cok Dimaču. "Tam, kjer sem izsekal led ' za kavo, je mnogo peska. Raztopil bom snega in poskušal izprati ponev tistega peska. Bomo videli, če bo v njem kaj zlata za dobro srečo." Dimač je s sekiro v roki odAel in usekal ko-liče, ki naj bi služili za vogelnike. Začenši od središčnega mejnika številke sedemindvajset. je v pravem kotu korakal preko ozke dolinice proti njenemu robu. Vršil je to delo brez Milan Medvešek : LJUBEZEN... Avtomobil je drčal v enakomernem tempu |h> bulvarju, v katerem sta se (»eljala prijatelju Ivan in Hratko. Ivanu je bilo že trideset let, dočim je Hratko komaj prekoračil dvajseto leto. Vozila sta počasi in bilo je očitno, da se jima ni nikamor mudilo, medtem ko so se drugi avtomobili jezili nad nju in glas-no hupali, češ, neotesanca, kaj mislita, da je cesta samo za Vaju, toda ona se nista zmenila za njih kletvice. \ Zavila sta v mestni park, kjer sta ustavila avtomobil in se poginila v resen |>ogovor. 'ToaluAaj me. Hratko, mlad "iT še." je govoril Ivan, "Hi niši pričel niti dobro živeti, a že hočeš tako modro presojati svet. Svet ni tako preprost, Je velik z veliko komplicirano dušo, med medtem k«» jti ti drobec v veaolj. stvu — atom, in pričakuješ, da m« bo vse vrtelo okoli teln*. ker se pa ne, govoriš kakor nUrer, ki mu je bilo vse tuljenje strup. Prijatelj, prevelika črnogled riost, ne h umu* človeku — za strupija iru'" Hratko je komaj čakal, da ie Ivan skončal, nakar Je porodij|. vo odam oni: ... ....... . 'Ti, ki taku m«Miro govoriš in premisleka, kar tako k navade, kajti bil je da si je priboril goapoatvo nad nežnimi po-4 in krepkimi mišicami tistih nog in glež-, ki jih je drgnil a snegom, in zdelo ae mu _ /da se to njegovo goapoatvo počasi širi na vae ostalo, kar ima ta deklica njegovih sanj. Neka nejasna in vendar ognjevita radost, ki jo vzbuja v človeku posest, ga je navdajala. Zdelo ae mu je, da mu ni trebi drugega nego pristopiti k Joy Gastell, jo prijeti za roko in reči: "Pojdi" Take miali so mu rojile po glavi, ko je opazil nekaj, kar mu je za nekaj čaaa popolnoma pregnalo razglabljanje o gospostvu nad belimi nogami mlade ženske. Na robu dolinice se je svetilo obeljeno drevo: vogelni mejnik. Ko je dospel do njega, se dolina ni dvigala v breg, ampak ae zopet odprla in tam je zagledal drugi potoček. Pogledal je v ravni Črti mimo obeljene vrbe na veliko in vidno smreko. Povrnil ae je k strugi, kjer je stal središčni mejnik. fiel je po strugi potoka okoli širokega, konjski podkvi podobnega ovinka in spoznal, da sta oba-dva potoka le en sam. Nato je dvakrat korakal po snegu od roba dolinice, začenši prvič o4 srednjega mejnika številke sedemindvajsete, drugič pa od zgornjega mejnika številke osemindvajsete, in je našel, da je bil zgornji mejnik poslednjega deleža niže nego nižji prejšnjega deleža. V sivem mraku in polutem! je bil Cok postavil svoja dva mejnika na prostor, ki ga je oklepal prej omenjeni, konjski podkvi podobni ovinek. Dimač se je napotil nazaj proti malemu taborišču. Cok, ki je baš dokončal izpiranje prve ponve peska, ga je obsul z besedami, ko ga je ugledal. "DlmaČ, temo smo zadeli!" je klical in mahal s ponvijo. "Pojdi no pogledat! Zlata kot blata. Samo tukaj ga je za dvesto dolarjev, če kaj vem. In tako bogat je ves prod. Dozdaj sem ie marsikaj izpiral, ampak da bi bilo ma-alo, kakor je tu, tega pa še ne!" Dimač je malomarno pogledal zlato zrnje, si nalil pri ognju skodelico kave in sedel, Joy je takoj začutila, da nekaj nI prav. Z vprašuj očim. pogledom je željno zrla v Dimača. Cok pa, ki ni opazil v vedenju svojega tovariša n&esar sumljivega, je bil razočaran, ker se tovariš ni hotel tako radostiti, kakor je on pričakoval. "No?" je vprašal. "Zakaj pa ne poakočlš od veselja? Ali te res nič ne gane tale stvar? Cel zaklad imamo tukaj. Ah! Morda pa vihaš nos zato, ker je ponev takega proda vredna samo dvesto." Dimač je posrebal kavo, preden je odgovoril. "Cok, aH veš, zakaj sta naša zlatonosna deleža podobna Panamskemu prekopu?" "Ne, tega pa ie ne vem." "Zato, ker je vzhodni konec Panamskega prekopa vzhodno od zapadnega konca. To je vse." "Le naprej," je dejal Cok. "Do sedaj ne vidim, kako jo boš izpeljal." . "Na kratko rečeno, Cok, ti si osvojil dve parceli na velikem, podkovastem ovinku." Cok je položil ponev z zlatim zrnjem v sneg in vstal. "Nadaljuj!" je rekel. "Gorenji mejnik osemindvajsete številke sto» ji deset čevljeV niže nego dolenji sedemindvaj* sete." "Ali hočeš reči, da nrmava ničesar, Dimač?" "fte več. Dobila sva deset čevljev manj kot nič." Cok se je obrnil in zdirjal po bregu navzdol. Pet minut kesneje se je vrnil in je na vprašujoči pogled deklice samo prikimal. Ne da bi Črhnil, je sedel na deblo podrtega drevesa in se zastrmel v sneg pred svojimi nogami. (UaUe DrthodnJti.) " tudi, naj se posvetim znanosti, naj postanem kozmopdlit . w . Vse to se lepo sliši, toda končni zaključek je vseeno vedno enak: trpljenje, prevara, i^j — in kaj je povračilo za vse to? . . .. Ali morda nenmrtnoat, ki Jo alikajo sofisti -- božji hlapci? Bedarija! Dobro, zelo dobro, je nekdo zapisal, da so zavedni samomorilci največji modrijani na svetu : človek bo postal sam svoj bog tedaj, ko bo imel dovolj poguma in samozavesti, da si bo pretr gal nit življenja brez strahu, s smehljajem na obrazu!" "Tako govorijo samoljttbn strahopetci, to Je filozofija sme-šancev!" je pomilovalno deia Ivan. • • • Minilo je nekaj mesecev. Prl-Hamtm seboj ! MoJ nasvet Je 11 Jatel ja *9Š, delaj, trdo delaj, toda ne za ljudi, ki s žveplom škropijo svet. marveč za ljudi, kl"nA'avoJih u-trujenih plečih nosijo sveti Pomagaj jim. odvtdigni jim težo in |Mintal I »oš tako zaposlen, da Iniš popolnoma pozabi! na slabe minil, ki te nedaj tako pogostoma obletavajo." "Tvoj odgovor me ne preseneča." odvrne Bratko. "K vragu z Ijubrtnljo do človeštva, nam flem del njega in silno potrebujem ljubez/ni. toda te ni nikjer, i zato je tudi v meni ni! Praviš tomobilom v mestni park. Sofi ral je Hratko, ki je zadnjič tako obupno proglašal ftivljenje za naamiael, toda danes mu je ta rel obraz |x>ln sreče in vere v tío ve* t v». Torej »i našel pravo pot T" ga Je radovedno vprašal prijatelj.-•Da. !\an! Sedaj vem taka tivlm. nedaj imam «opet vero v življenje" • "Ka£>e ti Je vendar zgodilo? Ali si mogoče ljubitelj neumriji ve insnonti?" Brst ko «e Je skoro prezrijivo zasmejal. "Znanost Je za aakete. zame pa je ljubezen smisel življenja!" "Ljubezen? . . , Kakšna ljubezen? ..." je poizvedoval Ivan. "Ljubezen, ki gori kakor vul,-kan, ki daje perot* tvojim sanjam in te «aziba v čarobno spanje, da je ie ta svet paradiž!" je vzhičeno deklamiral. 'Razočaral ai me. Pričakoval sem več izvirnosti tvojega duha, toda ti mi poješ s starimi, sto in stokrat izrabljenimi besedami: •ljubezen, mehka, lepa, goreča, z vso silo človeškega duha'..." "Ne posmehuj se!" se je vznevoljil zaljubljenec. "Toda, oprosti vprašanju, ali si prepričan, da je ljubezen neumrljiva? Ali si gotov, da te dekle ljubi, in če te ljubi, ali veš, kako dolgo te bo ljubila? ... In, recimo, da bi te prenehala ljubiti, kaj potem, kam boš usmeril svojo pot, kaj ti bo v nadomestilo?" "Tvoja nevera v ženske me ne vznemirja, k*jti dobro poznam svojo ljubico; ona je tisti ženski tip, ki svojega izvoljenca ljubi do svoje smrti!" Da jo poznaš, ti rad verjamem, toda o njeni ljubezni ne bi smel' biti preveč globekq u-verjen. Popolnoma si pozabil, da da je ženska kakor sfinga in jo ne moreft nikoli doumeti. Tedaj ko misliš, da ji vidiš v dno duše, tedaj se najbolj motiš, tedaj ko veruješ, da je pripravljena darovati življenje na oltar tvoje ljubezni, tedaj te vara z drugimi moškimi, ki so bolj duhoviti." "Nekoč si mi dejal," ga zavrne Bratko, "da biti prevelik črnogled ne hasne mlademu človeku. Danes naj velja zate ta Izrek!" "Nisem črnogled, starejši sem od tebe in imam več izkušenj kakor ti." Končno sta se pripeljala v park, ki je bil natrpan z avtomobil. Bila sta 4e vedno v živahnem pogovoru, ko se je Ivan nenadoma ozrl proti bližnjemu av-omobllu, v katerem je neki parček častil boginjo Venero. 'Poglej, Bratko, tam se dvoje src izliva v eno, pri belem dnevu, v pričo vseh ljudi. Ali človek lahko veruje v tako ljubezen? ..." Bratko se je obrnil v označeno smer In — oči ao mu skoro skočile iz jamic. Nekaj časa je strmel proti avtomobilu, kakor da bi bil paraliziran, končno pa se mu je izdrlo globoko Iz notranjosti: "Pojdiva odtod!" Ivan je razumel — v avtomo-silu je sedela ona, na katero je Bratko stavil svoje življenje. Izguba Moj sosed Lačnik je prišel ves obupan k meni. ' "Dva kovača sem popoldne izgubil!" "Ob koliki-h?" "Pred četrt ure." "Kje ste pa imeli denar, za božjo voljo?" "V žepu." Sosed se mi je kakopak smilil, saj ima kopico otrok in je zmerom suh. " "Nu, nate dva kovača", sem mu velikodušno ponudil denar. "Hvala lepa", se je ganjeno zahvalil LačnHt. Hotel «em vedeti še več, zato aem ga vprašal. "AH vsaj veste, kje ste denar tegubilir "Kakopak." "Kje?" "V 'Zvezdi' pri preferenci!" Vartnont Kakšne so cene sedežev? Blagajničarka: Prva vrsta 50. zadnji sedeži po 10, spored pa 1 Din. . — Dobro, sedem torej na sporedu. Mikali Zetteakot Hiromantka % m^mmmmmmmmt^ Čeprav je ta prigoda dokaj malenkostna, mi dovolite pripovedovati o nji. * Res je smešno, če hoče človek v sedmem letu NDP-a govoriti o zagonetnih zadevah in proroko-vanjih. Vse to spada ie davno v kraljevstvo bajk. To vemo. In nimamo namena prepirati se o tem. Toda čitatelj naj se nikdar ne ustraši. Tu se govori samo in izključno o hiromantiki in tako to pripovedovanje ne more žaliti nobene, niti najbojevitejše ideologije. Zadeva je pa tale: hiromantka iz naše hiše je čudovito točno napovedovala usodo blagajniku in članu vlade Jaščikovu. ZglasH se je pri nji tovariš Jaščikov tik pred prazniki. Ni prišel k nji samo za šalo, za zabavo. Saj atanuje z njo v istem nadstropju. Zakaj bi se pa ne •glasil pri nji, — je pomislil. Saj hiromantka ne bo vzela denarja od blagajnika. Če ga pa vzame, jij bo pozneje žal. < i Jakp se je torej zglasil pri nji. - Jaz sem dokaj kulturen člo- je mnogo modrih mož zapisalo, prelt, pravi, skoraj inteligent, me- tie je naravnost sram «hoditi k Jiiromantkam. Toda, pravi, opravičilo je y. tem, da je to brezplačno. Naj miaaj pove. Vrag me ne bo vzel zato. p |n prišel je k hiromantki. Le-ta ga je prijela za roko. Omila mu je seveda z dlani vsakršno delovno nesnago, kajti drugače se ne vidi nobena črta. In pravi mu : — Roka ne kaže nič strašnega. Crt, pravi, je na nji mnogo. In jaz, pravi, čeprav sem hiromantka, sem od teh črt vsa zmešana in se ne morem spoznati v njih. Dovolite, pravi, da vam namestu tega raje razložim karte, velespoitovani tovariš. Razloži karte in pravi: — Zares, božični prazniki so tu. K vam pride več kraljev in karo desetka. In pretep se vname pri vas, drug drti&ega začnete obdelavatl — tepsti po gobcu. In morda bo nazadnje poškodovana še neka dama. Vse drugo je pa hvala bogu dobro. Nobene posebne psihologije vam ne pro-rokujem. Zasmejal se je tem besedam tovariš Jaščikov, nič ji ni plačal, goski neumni, in odšel je domov. Tedaj so pa prišli prazniki. Prišel je božič. In napočil je prvi dan. Pride k tovarišu Jaščikovu več kraljev in karo desetka. Jedo, pijo in začenjajo malo razgrajati. A ob devetih se je med njimi vnel pretep. In tistega prvega dne se je zgodilo vse, kakor je bilo napovedano. In pretep se je prenesel na stopnice, pred hišo. Tedaj se po čudnih potih usode vmeša v pretep hiromantka Morda je slišala ravsanje na stopnicah in prišla pogledat, kaj je. Toda tovariš Jaščikov se je zakadil proti nji in jo hotel za točno prerokovanje vreči v pomije. * . Skratka, vae se je zgodilo po prerokovanju. Celo dama je bila poškodovana. Seveda, če vse to dobro premislite, ni bilo na tem prerokovanju ni$ posebnega. Pretepi so bili pri tovarUu Jaščikovu kaj pogon ti. Ne samo za praznike, temveč tudi ob delavnikih je morala taista hiromantka često hiteti po policijo. Tako torej lavorike naše hiro-mantke pod takimi pogoji nekoliko obledevajo. Čeprav — kakor se pač vzame, če ne bi bilo prorokovanja, morda bi se ne bilo nič zgodilo. Tovariš Jaščikov je sam dejal: — Gostje : so bili dobri, niti kur« bi se ne bili dotaknili. In jedli so tudi malo. In jaz bi s ® niti s prstom ne bil dotaknil ta-* kih dobrih gostov. Toda spomnil sem se prorokovanja, pa sem u- ¿Utt------------------ Vendar je torej na svetu še nekaj skrivnostnega. No, kje neki se vzame v človeku tak dar — preiskovati globine prirode in proroknvati bodočnosti? Prebrtaanee — C.oHjMKiična, kaj če bi vas poljubil? — Poklicala bi mamo — Potem takem poljubim. — Saj mame nI doma. bi vas pa ne Preposno — Kdaj si spoznala svojega moža? »Aele po iNirokl, žal. šele po piv roki. - Trojna očala — Kaj, vi imate trojna očala, gospod profesor? — I hi. Kna potrebujem za či-tanje, druga na ulici . . . Pogled v hodočnoat — Seveda ne, dušica. — Vidiš, saj sem mami pravila. da si boš dal ti to prej dopovedati. — Toda takih prepirov, kakor med mojim očetom in materjo, med namaV> poroki ne bo, Ev-gen. Predsedniška aspirante starih kapitalističnih strank velt in Lan don, na konferenci v Dés Moinau, Iowa. Pred sodiščem Zagovornik: Obtoženi po svojem duševnem stanju ni sposoben zagrešiti takega zločina. V šolo ni hodil, pa tudi sicer je precej omejen. Obtoženec: Gospod doktor, take žalitve si prepovedujem. Res je Župnik vpraša cerkovnika,! kaj je bog najprej ustvaril' ža in potem šele ženo. — Zato, gospod župnik, „ vori cerkovnik, ker bi mu žena neprestano govorila, šnega moža naj ustvari. V blagi •pomin obletnice smrti •oprofs la očeta ANDREW ŠIMENCA kateri J« umrl 20. »ept. 1935. 2e lete dni j« minulo od kar si, dragi, ie! od naa. Vse prelite ... in jok naš nun Tobe ne povrn«. Do« naš ni več. kot bil je preje.! dokler Ml si Ti «ed nami. Teiko To porreiave, dragi soprog in o*e.| —Žalujoči ostali: Mary Simenec in Merka Mary Jr. v Cornwsll. Pi NJMOfiffE SI MEVNK MtOTOTO Pa sklopa lt. redne konvencij« ao lahka narota aa Hat Prœrsta h étéJ« ade«, «ra, tri. štiri ali pot ¿lamer la «a družine k aal naroéaisL Prorrata atañe aa rao «aaka, aa liane aH aeilaae K.H aa ano totas nina. Kar pa élan! la plašaja pri aeeemeutu IUI sa tednik, ss Jias to ftteje k naročnini. Torej soda) al rsroka, reši, da je ltot predrag m 8. N. P. I. Ust Proarota Jo rala lastnina la «otero je r vsaki dralial Id M rad iltal Hst vsak dan. Ceaa lleta Proarete lo: Za • 1 t I 4 5 Zdroi. triara trn Im. •••••••••••••• bi.•••••••••••••• la *•••••••••••••• l«l§ la.............. aH Za Bnopo Jo. KM Za Clean la Ckleago Ja. I tednik la............ I tednika la........... • tednike la........... 4 tednika la........... I tednikov la.......... .........IM« lapolnite spodnji kapaa, prtMlte potrebne mete denarja aH ftrder r »iemo la si aarottt« Jfrosvete. Uit, Id Je raia lastelaa. ———~ e Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri tek élanor preneha biti «las 8N ali ie ao preseli p/o« od druiine In bo sahtetal sam »rej Ust tsdsft, « moral t lati ilaa is dotiêne druiine, ki Jo teko skupno aarofeaa aa dsei Prosrsto, to takoj nesnaniti upramlitru liste, in obenem doplsfiati isti raeto listo Prosrota. Ako tega ao store, tedaj moro uprav*Utrt datum aa to raoco naročniku. PBOSVKTA. BN Pl. 2457 So. Lawndato Are.. Ckleago, HL PrUaieae psiOJam naročnine an Hat Preereto rosto •....... I) baa.••••••••••••«•••«••••»»•••«»••••••••»•• iraštoa M. ••••••••........ Nidsf • • •. .... « i.......... •••« U storite tednik la «a priplilte k moji naročnini od sledeélk asee* n 1) ............................................ČL društva it ... |) ............................................A druMve 4) oooeaooeeeeoooeeeeaaeoeooeoeeeeeeoe ar e o a o e e e CL ' S> ... .ČL draitvB M.... • # eeseeeeeeeeeeea«, •oooeaooeeeooosoee e e e • ^ Mesto............................... Država.................... Nor aaroinik......................Star aarotnik................ TISKARNA S.N.P. J SPREJEMA VSA t tiskarsko obrt ipadajocajeja Tiska vabila za veselic« in shode, viritnice toni knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. I slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeuku in orns VODSTVO TISKARNE APELIRA S.N.PJ., DA TISKOVINE NAKOí A V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje vod«tro ttoksro« Cone smerne, únijsko delo prvs vr«U Pilite po Informacij» na na»l°»: S. N. P. J. PRINTERY 2657-53 SO. LAWNDALB A\*M e Telefon Rockwell I®®' CHICAGO. IM- Tam se dobe nn ieljo tedi r« P#>* . j ;