MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 2488 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan °b 16- uri / Velja mesečno prejaman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani i Poitnl Čekovni račun it. 11.409 99 JUTRA” Regentski svet le odstop sprejel — Nova vlada bo sestavljena žimgrei Otvoritev nove seione narodnega predstavništva - Staro predsedstvo BEOGRAD, 20. okt. O priliki smrti blagopokojnega kralja Aleksandra in prevzetja vrhovnega vodstva države po regentskem svetu, je podal ministrski predsednik Uzunovič demisijo celokupne vlade. Z ozirom na izredni položaj, v katerem je sedaj naša država, je zaprosil regentski svet sedanjo vlado, da vodi svoje agende v nezmanjšanem obsegu do nadaljnega. Ker pa sta se danes po določilih usta- ve ob otvoritvi novega zasedanja obe' zbornici na novo konstutirall, se je podal danes ob 11.30 ministrski predsednik Uzunovič v dvorec na Dedinje, kjer je izročil regentskemu svetu demisijo svoje vlade, da omogoči na podlagi presojanja celotnega položaja ter državnih in nacionalnih interesov sestavo novega kabineta. Kakor izvemo, bo vladna kriza v najkrajšem času rešena. BEOGRAD, 20. oktobra. Dopoldne sta se sestala senat in skupščina k plenarni seji, na kateri je bila v smislu ustave otvorjena nova sezona narodnega predstavništva. Obe zbornici sta volili novo predsedstvo. Kluba senatorjev in poslancev JNS sta sklenila izvoliti znova dosedanje predse"* stvo, kar se je danes tudi zgodilo. r ob-sm _e^op$ IVlada Nikole Uzunoviča odtioplla Strašni atentat v Marseilleu je nenadoma prekinil vse delo evropske diplomacije, ki je bilo prav tedaj na vseli straneh v popolnem razmahu. Prekinjene so bile vse neštete akcije, odgodili so se sestanki in razgovori med državniki in je skratka vse počivalo. Celo madžarski ministrski predsednik Julij pl. Goni bo s je odgodil svoj obisk vVaršaviinga določil za čas po pogrebu Nj. Vel. vitež-kega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Pred vsem pa so bila. kar je najbolj razumljivo, prekinjena vsa dela za zbliža-nje med Italijo ter Francijo in njenimi zaveznicami, kakor tudi dela za sklenitev vojaške in politične zveze med P a-r i z o m in Moskvo. Enako so počivali razgovori glede pomorskih vprašanj, ki so bili že na dnevnem redu in postajajo zaradi pomorske konference v Londonu spomladi prihodnjega 'eta vse bolj nujni in pereči. Po pogrebu Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja so se pa prizadevanja diplomatov Evrope pričela zopet obnavljati. Evropski tisk se vrača od mrtvaškega odra in groba našega vladarja k vsakdanjemu delu in razinotrivanju o položaju. Predvsem je za mednarodni tisk sedaj važno vprašanje, kako bo vrival marseilleski atentat na nastali položaj? Pojavili so se bili glasovi strahu in pesimizma, toda bili so redki, kajti skoraj vsi listi so spoznati, da vladajo v vseh z atentatom prizadetih državah preudarni in modri državniki, ki se zavedajo Sklepi soetz male rntznte KOMUNIKE SVETA MALE ANTANTE IN SVETA DRŽAV BALKANSKE ZVEZE. BEOGRAD, 20. oktobra. Včeraj dopoldne in popoldne je bila seja stalnega sveta male antante, popoldne ob 17. uri so se pa sestali zunanji ministri držav balkanske zveze. Na obeh konferencah so razpravljali o položaju, ki je nastal po atentatu v Marseilleu in na vseli aktualnih mednarodno-političnih vprašanjih. Zunanji ministri obeh zvez so bili sprejeti tudi v avdienci pri Nj. Vel. kralju Karolu II. romunskem in Nj. Vis. princu-nainestniku Pavlu. Ob 20. url so zunanji ministri sprejeli v ministrskem predsedstvu domače in tuje novinarje ter jim podali izjave o svojih razpravah in sklepih, svoje velike odgovornosti napram svo- j Obenem je bil izdan tudi uradni komu-iim narodom, kakor tudi napram Evropi nike. in vsemu ostalemu svetu. Zlasti mi smo pokazali toliko junaške preudarnosti da nas po pravici občudujejo in hvalijo vsi širom sveta. Kljub temu pa ni nobenega dvoma, da je marseillski atentat položaj v Evropi, ki že prej ni bil najboljši, še znatno poslabšal. Vendar pa prevladuje povsod splošno prepričanje, da ne bo imel težjih posledic za med-narodno politiko in bo mogoče doseči, da sc bodo njegove zadeve, nanašajoče se na to področje, izročile sporazumno v reševanje Društvu narodov, ki se bo, kakor se zatrjuje, v kratkem sestalo k izrednemu zasedanju. Med akcijami, ki se sedaj obnavljajo in nadaljujejo, je delo francoske diplomacije za sporazumevanje z Italijo ter sklenitev zveze med Francijo in sovjetsko Rusijo. Kakor se zdi, bo novi francoski zunanji minister L a v a 1 vsaj v glavnih smernicah nadaljeval politiko 't našim vi-težkim kraljem v Marseilleu ubitega svojega prednika Louisa B a r t h o u j a. Morda se v vseli podrobnostih Laval ne Komunike izraža najprej jugoslovanskemu narodu sožalje ob izgubi velikega vladarja, kakor tudi sožalje francoskemu narodu ob izgubi zunanjega ministra Barthouja. Proučujoč splošni politični skem zločinu. Spričo takega položaja smatra stalni svet za potrebno, da vse države sodelujejo pri pacifikaciji duhov objektivno in v miru, da se bo mogla ugotoviti aktualna odgovornost. Prav tako pa tudi zahteva, da se store koraki, ki bodo onemogočili ponovitev takih dejanj. Ako mednarodni ukrepi, ki se sami vsiljujejo, ne bodo storjeni, ali ne bodo izvedeni s popolno lojalnostjo in dobro voljo kot je potrebno, more priti zaradi tega še‘do resnejših konfliktov. Mala antanta nikoli ne bo dopustila, da bi se njena aktualna politika spremenila s terorističnimi dejanji. Globoka bol, ki jo je zadela, bo še bolj združila njene članice. Njene vlade svečano izjavljajo popolno solidarnost z Jugoslavijo in se obvezujejo z absolutno točnostjo izvrševati prevzete obveznosti in nadaljevati dosedanjo politiko. V ostalem bo mala antanta storila vse, kar je v njeni moči in Intere- položaj se je stalni svet mak mtante su, da se nadaljuje politika sodelovanja bavil tudi z okolnostmi, pod ki. _.iml je bil izvršen atentat v Marseilleu. Pri tem je prišel do zaključka, da gre za zločin, ki glede na to, da se je zgodil pod vplivom sil, ki delujejo izven meja, spada v delokrog zunanje politike. V zadnjem času so bila izvršena številna teroristična dejanja, katerih cilj je bil zadeti neke države v njihovem mednarodnem položaju in oropati jih osebnosti, ki so jim v največji meri služile in koristile. Ta mednarodna anarhija kulminira v marseille- in zbliževanja, započeta po pokojnem kralju in Barthouju. Tri vlade držav male antante verno In s pieteto sprejemajo nasledstvo obeh pokojnikov. Nato navaja komunike, da sta N j. Vel. kralj Karol in Nj. Vis. knez Pavle odobrila te sklepe. Komunike držav balkanskega sporazuma je Identičen s komunikejem sveta male antante In vsebuje samo še dostavek, da bo redni sestanek zunanjih ministrov dne 30. t. m. v Ankari. Laual obišše Rim o novembru ZAPOČETO PARIZ, 20. oktobra. Po predvčerajš bo strinjal s pokojnikovimi načrti in bo j njem oglašanju celokupnega pariškega v marsičem bolj rigorozen ali pa vsaj FRANCIJA BO NADALJEVALA PO POKOJNEM BARTHOUJU POLITIKO. in Italijo. Edina sprememba bo v datu mu potovanja, ker bo Laval obiskal Rim ne Hipiji v, vendar pa velikih sprememb ne moremo pričakovati. Kakšni bodo njegovi uspehi, je seveda drugo vprašanje. Kakor smo gledali precej skeptično na prizadevanja pokojnega Barthouja, tako tudi ne gledamo optimistično na bodoče akcije I^avala, ker je položaj sedaj še dosti bolj neugoden, kakor je bil poprej. Nobenega dvoma pa ni, da bo Laval lahko z uspehom zaključil po Barthouju začeta pogajanja s sovjetsko Rusijo. Pričakovati moremo zato v najkrajšem času sklenitve novega daleko-sežnega pakta med obema velesilama. Resne skrbi pa bo povzročalo Lavalu nedvomno tudi Posaarje in zatrjuje se, da bo prav zaradi tega te dni odpo tiska in vseh političnih osebnosti, da v francoski zunanji politiki z imenovanjem Lavala za Barthoujevega naslednika ne bo nobenih važnih sprememb, so sporočili včerajšnji listi, da bo Laval izvršil tudi po svojem predniku zasnovano potovanje v Rim in s tem nadaljeval diplomatsko akcijo za zbližanle med Francijo šele po novembrskem zasedanju Društva narodov. Tako se Laval ne bo udeležil parad, ki se bodo priredile v Italiji ob obletnici premirja koncem svetovne vojne. Ta odgoditev je bila sklenjena zato, da se zaradi teh parad odbije vsaka ost z ozirom na druge države. Listi poročajo dalje, da se diplomatska akcija za zasluga'sedanjega ministrskega predsednika B a 1 d w i n a. Celokupni diplomaciji velesil bo pa povzročalo v prihodnjih tednih in mesecih najresnejše skrbi vprašanje pomorskega sporazuma. Kakor je znano, je J a p o n-s k a sklenila stari sporazum odpovedati in se z enakimi načrti UKvaria tudi vla-da Velike Britanije. Mimo tega toval v London. Razni dogodki zadnjega i zaliteva Japonska pariteto z Anglijo, oz. časa so namreč precej zbližali Pariz in j Združenimi državami Severne Amerike, London, kar je nedvomno v veliki meri | Italija pa zopet pariteto s Francijo. Niti Velika Britanija niti USA pa ni pripravljena sprejeti in odobriti to japonsko zahtevo, kakor tudi med Parizom in Rimom v tem oziru še ni bil dosežen nikakršen sporazum in stoji vsa stvar še prav tam, kjer je stala pred pričetkom zbli-ževalne akcije med obema latinskima velesilama. Lahko se torej zgodi, da se prihodnja londonska pomorska konferenca konča z enakim neuspehom, kakor so se tončale dosedanje gospodarske, raz-orožltvene In druge konference. -r. zbližanje med Francijo In Italijo nemoteno nadaljujejo, ničesar pa ne poročajo o dosedanjih rezultatih. Razdelitev Posaarfa SAARBR0CKEN, 20. oktobra. Po sedanjem položaju mednarodne politike v Evropi se splošno pričakuje, da se plebiscit v Posaarju ne bo mogel izvršiti 13. januarja prihodnjega leta, ker do takrat ne bodo dokončno sestavljene volilne liste, ker je bilo vloženih že doslej preko 100.000 pritožb, katerih reševanje bo trajalo več mesecev. Zaradi tega se pričakuje, da se bo na direktnih pogajanjih med Nemčijo In Francijo dosegel sporazum, po katerem se plebiscit sploh opusti in se Posaarje razdeli med Nemčijo in Francijo. Francija bi dobila v tem primeru Saarlouis, v katerem je najv** zainteresiran francoski kapital. GttMBOS V VARŠAVI. BUDIMPEŠTA, 20. oktobra. Minisi ski predsednik Gombos je odpotoval včeraj zjutraj preko Češkoslovaške v Varšavo in bo danes sprejet pri maršalu Pilsudskem. V madžarskih političnih krogih se ponovno naglaša, da Gombos ne bo imel v Varšavi nobenih političnih konferenc, ampak samo gospodarske in kulturne in bo ob tej priliki podpisan tudi dogovor o kulturnem sodelovanju med Poljsko in Madžarsko, ki se bo manifestiralo v izmenjavi profesorjev in dijakov. NOVA KRIZA V ŠPANIJI? MADRID, 20. oktobra. V španski vladi je nastal nevaren spor zaradi ^stopanja z zarotniki. Med tem ko se prezident Zamora in predsednik Lerroux zavzemata za pomilostitev na smrt obsojenih, zahtevajo klerikalni ministri brezpogojno izvršitev smrtne kazni. Položaj je tako napet, da bi mogla vlada, ki je z uspehom premagala revolucijo, vsak trenutek odstopiti. Ni pa tudi izključeno, da ne odstopi sam predsednik republike 7?-mora. GORING ODHAJA. BEOGRAD, 20. oktobra. Predsednik pruske vlade Gorinig, ki je prišel na pogreb našega vitežkega kralja, se vrne danes- v Nemčijo. Zelo se je opazilo, da je po pogrebu na Oplencu več časa govoril s francoskim maršalom Petainom. Po vrnitvi v Beograd je obiskal narodno skupščino in razne naše državnike. PAPFN POJDE? VARŠAVA, 20. oktobra. Tukajšnji listi poročajo iz Berlina, da bo dunajski poslanik von Papen v kratkem odpoklican. VIHAR NA CIPRU. ATENE, 19. oktobra. Na otoku Cipru K divjal strašen vihar, ki je povzročil ogromno škodo. Dve deklici sta bili ubiti, več ljudi pa je ranjenih. Vihar je porušil in narušil tudi več stavb. Dnevne vesti Zverinski uboj na Hajdini pri Ptuju Sinoči so kožuiltali koruzo pri posestniku Senekoviču na Hajdini. Zbralo se je pri kožuhanju več domačinov, med njimi tudi fantje in dekleta. Okrog 22. ure so končali delo in se je neka skupina fantov, v kateri je bil tudi posestniški sin France' Metličar iz Spodnje Hajdine, podala proti domu. Ko so dospeli fantje do križišča občinske ceste, ki pelje skozi vas, je prišel za njimi 22-letni železničarjev sin Maks Lampret. Med njim in fanti je nastal prepir, iz katerega se je izcimil krvav pretej. Lam- Češkosiovaška delegacija v Mariboru. Včeraj popoldne je prispela s popoldanskim vlakom iz Zagreba, ki je imel približno eno uro zamude, v Maribor delegacija češkoslovaške države, vlade in vojske, ki se je udeležila pogrebnih svečanosti v Beogradu. V delegaciji so bili ministrski predsednik Malypetr s šefom svojega kabineta Srdinkom in osebnim tajnikom Matasom, vojni minister Bradač z adjutantom Kvapilom, pravosodni minister dr. Derer, generalni inšpektor češkoslovaške vojske general Sirovy z načelnikom štaba generalom Mraženkom in šef generalnega štaba general Krejči s svojim prvim namestnikom generalom Husarkom. Do Maribora so jih spremljali kot častno spremstvo konjeniški general Milan Vukovič, kapetan Pavlovič ter tajnika v našem zunanjem ministrstvu Milivoj Naumovič in Mirko Avaku-tnovič. Na glavnem kolodvoru so češkoslovaške ministre in njihovo spremstvo sprejeli mestni poveljnik general Hadžič, okrajni glavar dr. Ivan Senekovič, šef policije Radoševič. obmejni policijski komisar Krajnovič, orožniški major Gerovac, podpolkovnik Bajo Stane-šič, major Maslač in drugi. Ker je imel brzovlak v Mariboru eno uro postanka, so si Češkoslovaški ministri v spremstvu naših odličnikov ogledali Maribor. Nato pa so nadaljevali vožnjo z brzovlakom proti Pragi. Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru sta (imeli preteklo sredo zvečer v Narodnem domu žalno odborovo sejo, katere se je udeležilo poleg odbornikov lepo število članstva. Predsednik dr. Lašič je v prisrčnih besedah orisal delovanje velikega blagopokojnika, poudarjajoč posebej njegovo veliko skrb in ljubezen do mladine. Spominu vitežkega kralja smo zaklicali trikratni »Slava!«, mlademu kra-jju Petru II. smo obljubili vestno in dosledno se držati oporoke njegovega velikega očeta ter čuvati in hraniti drago nam domovino Jugoslavijo. Podružnica ženevske zveze gostitelj-skih obrti v Mariboru je imela pretekli četrtek na dan pogreba v dvorani pri »Zamorcu« žalno sejo za blagopokojnim našim vladarjem. Sejo je otvoril predsednik podružnice g. Pavšer, ki se je v toplih besedah spominjal kralja-mučeni-ka, ki je prelil svojo lastno kri za dobrobit našega naroda in domovine. Z žalne seje je bila odposlana maršalatu dvora sožalna brzojavka, kot delegat pa se je udeležil pogrebnih svečanosti v Beogradu g. Venčeslav Ranoinger. Mestno olepševalno društvo se je poklonilo spominu velikega kralja mučenika na svoji seji pretekli petek. Seje se je udeležil celoten odbor in je bila poslana maršalatu dvora sožalna brzojavka. Mariborski olimpijski odbor je imel preteklo sredo zvečer v sejni dvorani ,‘rtfino sejo, s katere se je odposlala maršalatu dvora sožalna brzojavka. Zgledno podjetje. Splošna stavbena družba na Teznem se je v četrtek udeležila korporativno žalne maše za blago-pokojnim vitežkim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Maše so se udeležili vsi uslužbptci tovarne, od vajenca do mo:-stra in celokupno nradništvo z obema ravnateljema gg- Babičem in Radosavljevičem. Delavstvo bo dobilo za ta dan izplačano celodnevno mezdo iti se je podjetje na ta način s plemenito gesto oddolžilo spominu nesmrtnega kralja. pret, ki je bil očividno pripravljen na napad, je izvlekel iz žepa precej dolg nož in ga zasadil Francu Metličarju v vrat s tako silo, da mu je prerezal žile in kite. Metličar se je smrtno ranjen zgrudil na tla in izdihnil v 10 minutah. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na hajdinsko pokopališče, kjer ga bo danes sodna komisija iz Ptuja raztelesila. Ubijalec Maks Lampret pa je po uboju zbežal in ga iščejo orožniki. Zverinski umor je vzbudil med domačini veliko ogorčenje. Imenovanje novih učiteljev in učiteljic. Z odlokom ministrstva prosvete so imenovani naslednji absolventi in absolventke učiteljišča za učitelje in učiteljice: Bogomira Šetinova v Podgorju, Ana Štukljeva v Kozjem, Bogomila Čehova pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah, Tea Hericova v Žitečki vasi, Ida Turkova v Zavodnjah, Milena Tušakova na Pobrežju, Štefka Slaparjeva pri Sv. Duhu na Stari gori, Jožica Stegu v Majšperku’, Danica Pinteričeva v Središču, Rudolf Primožič pri Sv. Marku niže Ptuja, Aleksandra Majhnova v Gančanih v Prekmurju, Olga Karisova v Kapci pri Dolnji Lendavi, Ida Kafolova v Odrancih, Grozdana Kraljeva v Gančanih, Marija Kopičeva v Kostrivnici, Nada Jordanova pri Št. Janžu pri Slovenjgradcu, Marija Zajčeva pri Novi cerkvi, Blanka Smrečnikova v Plečivcu, Stana Stupiče-va v Šmiklavžu, Oton Savicki pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, Božidar Štraus pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah, Josip Stupnik v Kapci pri Dolnji Lendavi, Elizabeta Pokornova v Prihovi, Rozalija Pinterjeva v Zamostju pri Dolnji Lendavi, Ljudmila Akička v Hinjah, Ivanka Garbovškova v Podpeci pri Prevaljah, Emilija Zabavnikova pri Sv. Markiu niže Ptuja, Evgenija Kladnikova v Zavrču, Leopoldina Čulkova na Sladki gori pri Šmarjah, Pavla Hameršnkova v Solčavi, Danica Ferjanova v Črni pri Prevaljah, Matilda Tičeva pri Št. Vidu nad Valdekom, Poldka Ribaričeva v Zibiki pri Šmarjah, Zora Oblejščakova v Šmartnem ob Dreti, Ljudmila Nestova pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, Sikst Marijon v Dotnajnšovoih, Zlata Ko-zinova v Stopercah, Marija Jernejčeva v Dobju, Jadviga Goleževa v Šmartnem ob Paki, Marija Beljanova v Kupšincih v Prekmurju, Marija Gradnikova pri Št. Jerneju, Mateja Voduškova pri Sv. Križu pri Ljutomeru, Franja Škrbinčeva v Trnju pri Dolnji Lendavi in Olga Čiček-Poljančeva v Kapeli pri Ljutomeru. Duhovniške vesti. Za župnike so bili imenovani: Anton Oblak v Razboru pri Slovenjgradcu, Ivan Mak pri Sv. Petru na Kronski gori, Julij Vajda pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini in Franc Ksaver Meško v Selcah pri Slovenjgradcu. Za kaplane so bili imenovani: Ivan Strnad pri Sv. Tomažu pri Ormožu, Jože Kolarič na Sladki gori, Ignacij Paluc na Prihodi, Jože Lapuh na Hajdini in Alojzij Simčič pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Iz sodne pisarniške službe. Za sodnega kanclista pri okrajnem sodišču v Ptuju je imenovan uradniški pripravnik Karol Pertekel. Novi grobovi. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Vincenc Bahler, star 5! let; mesarski pomočnik Josip Štuler, 40 let; zasebnica Valerija Friedlova, 32 let; vdova Rozalija Zdolškova, 73 let: pre-vžitkar Karel Dugonik, 65 let; Marija Lešnikova, 37 let; železničarjeva žena Marija Robnikova, 32 let; zasebnica Elizabeta Hajnčeva, stara 52 let. Namesto venca na grob blagopokojne-ga gospoda Leopolda Vihra, nadučitelja v. p. v Slovenski Bistrici, je šef-zdravnik OUZD-a v Maribora g. dr. Jože Sekula daroval 100 Din za azilni fond Protitu-berkulozne lige. Iskrena hvala! Ksaver Meško, njegov razvoj v življenju in pisateljevanju, je napisal Anton Oven, izdala in založila ter za Meškovo 60-letnico 28. oktobra pripravila pa Tiskovna založba v Mariboru. Maribor Kristusu kralju. Maribor se je lani, na praznik Kristusa kralja, veličastno poklonil kralju vesoljstva — Kritusu. Letos zunanje manifestacije zaradi žalosti, ki nas je zadela z nenadno izgubo našega milega vladarja, odpade, pač pa naj bo samo cerkvena proslava tem bolj dostojanstvena in prisrčna. Praznik se bo obhajal v naslednjem obsegu: 1. Zvečer pred praznikom (27. oktobra ob 6. uri) bo v Alojzijevi cerkvi večerna pobožnost (pridiga in litanije z blagoslovom) za dijake in izobraženstvo. 2. Na praznik zjutraj ob 6. uri bo v stolni in mestni župnijski cerkvi služba božja z zadostilnim sv. obhajilom. Za dijake in izobraženstvo bo služba božja s skupnim sv. obhajilom ob pol 7. uri v Alojzijevi cerkvi. Ob pol 10. uri bo v stolni in mestni župnijski cerkvi slavnostna pridiga in pontifikalna sv. maša. Oboje bo opravil prevzvišeni g. vladika lavantinski. Za sv. spoved bo prilika že zvečer pred praznikom v župnijskih cerkvah, v Alojzijevi cerkvi in pri oo. jezuitih. Mariborčani! Počastimo Kristusa kralja in ga goreče prosimo, naj zlasti v teh žalostnih dnevih razprostira svoj kraljevski plašč nad našo drago domovino. Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem! Avtomatični bufet je nedvomno velika m moderna pridobitev za naše obmejno mesto. Uspešno služi tudi razvoju tujskega prometa. V zadnjem času pa je postal v Mariboru nekako središče in zbi rališče. Avtomatični bufet v Slovenski ulici pa je te dni preuredil strokovnjaško in moderniziral priznani strokovnjak g. Gjuro Valjak, ki je odslej sam lastnik bufeta. Nudil bo občinstvu veliko izbiro raznih mrzlih in toplih jedil ter razne spe cialiteto, nadalje prvovrstna vina, liker-ie, razna žganja ter vedno sveže pivo. Posebna novost pa bodo najrazličnejše specialne pijače »Amerikan bar« po izredno nizkih cenah. Prav gotovo se bo kakor doslej tudi v bodoče vse mariborsko in potujoče občinstvo posluževalo te naše najmodernejše okrepčevalnice. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi na splošno željo letos drugi tečaj za aranžiranje izložbenih oken, ki se prične v četrtek 25, t. m. v prostorih trgovske akademije ob 20. uri. Tečaj se bo vršil po spopolnjenem učnem načrtu z odpravo vseh nedostatkov, ki so se pokazali v praksi tekom prvega tečaja. Po natančno izdelanem učnem načrtu bo razen temeljitega uvodnega govora pouk v: tehniki krep-papirja, dekorativni in plakatni pisavi, reklamnem pomenu besede v izložbi (slogan), pravilni uporabi pomožnega materiala, kaširanju, lepljenju in klejenju,- razni papirji, barve, laki itd., učinkoviti uporabi škropilne tehnike s posebnim ozirom na izdelovanje modernih opozoril itd. Poklicni aranžer in strokovnjak bo svoje teoretično in praktično znanje, ki si ga je pridobil na številnih tečajih v tujini in spopolnil v poklicnem delu, skušal na najbolj učinkovit način prikazati udeležencem. Učil bo izdelovanje podestov,in drugih pripomočkov iz desk in starih zabojev, navajal k učinkovitemu, a vendar cenenemu dekorativnemu ozadju, demonstriral pravilno ravnanje z blagom v dekorativne namene in tehniko spete obleke. Največ časa pa bo posvečenega praktičnemu aranžiranju v nalašč za to pripravljenih kojah. Upoštevale se bodo vse stroke in pouk bo prirejen metodično tako, da bodo udeleženci tečaja ne samo spoznali, temveč tudi izvajali aranžiranje v modernem smislu. Za ta tečaj vlada veliko zanimanje in ker je število udeležencev omejeno, prosimo vse interesente za pravočasno prijavo. Pouk se bo vršil 36, oziroma 44 ur in se bo končal v začetku meseca decembra pred Miklavževim. Prijave sprejema tajnik g. Ambrožič v društveni pisarni, Jurčičeva ulica 8, I. nadstropje, levo, najkasneje do torka 23. t. m. Gostilna »Grmek«, Studenci, vedno domače pečenice in priznano Trčeljevo vino. Pri obledeli sivorumenkastl barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, 'težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijeto nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Frapz Jpsefove« grenčice. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vaniu, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču in srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Skoraj vsi veliki pariški listi predlagajo, naj se postavi N j. Vel. kralju Aleksandru spomenik tudi v Parizu, ki naj bo verna priča spoštovanja francoskega naroda do velikega pokojnika. Žalni pisarniški in konceptni papir ter kuverte s črnim robom za urade pri tvrdki Zlata Brišnik. Slovenska ulica 11. Velikodušen dar. Hišna posestnica in vdova instalacijskega podjetnika ga. Pi-richova je darovala mariborski bolnišnici kompletno napravo za električne kopeli. Za ta velikodušni dar se ji uprava bolnišnice zahvaljuje z željo, naj bi našla darovalka mnogo posnemalcev. Mednarodni novinarski kongres bo letos od 22. do 28. oktobra v Bruslju. Dramska šola. V nedeljo 21. t. m. ob 9. uri zopet redna predavanja. Pridite vsi! Novi priglašenci se še lahko javijo. Vitežke čete Narodne obrane. Vežba bo jutri v nedeljo zjutraj ob 8. uri na običajnem kraju. — Čelnik. Sreska kmetijska in šolska vrtnarska razstava bo v dneh 22., 23. in 24. oktobra 1934. v Sokolskem domu v Murski Soboti. Otvoritev bo v ponedeljek 22. t. m. ob 9. uri. Šolski otroci naj si jo ogledajo v torek 23. t. m. Vstopnine ni! Predavanje o zdravljenju z amonija-kom. Sokolsko društvo Maribor III. in Rdeči križ v Košakih priredita v nedeljo 21. t. m. ob 10. uri dopoldne v krčevinski šoli predavanje o zdravljenju z anio-nijakom. Predaval bo g. dr. Šmirmaul. Istočasno bo na krčevinski šoli tudi roditeljski sestanek. »Samouprava«, glasilo županske zveze v Ljubljani, objavlja v letošnji 19, in 20. številki posvetilo Nj. Vel. vitežkemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, razpravo o inkorporaciji okolic k mestom, Ste-skovo razpravo o organizaciji državne uprave v pokrajini in v okraju, uredb.) o občinskih uslužbencih, vprašanja in odgovore ter razno. Dimnik se je nagnil. Neka dunajska tvrdka je te dni končala tovarniški dimnik pri Hutterjevi tovarni. Dimnik je največji v našem mestu in menda sploh v državi. Zadnje dni pa se je dimnik nagnil za približno 60 cm proti zapadu, ker je popustil fundament. Dunajska tvrdka je v velikih skrbeh, ker preti nevarnost, da se bo dimnik podrl. Baje ga nameravajo na nasprotni strani toliko podko-pati, da se bo zopet zravnal, drugi pa pravijo, da ga bodo morali celo podreti in na novo sezidati. Sejem za prašiče. Na sejem 19. t. m. so pripeljali 298 prašičev. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih Ul glav. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 50 do 70 Din; 7 do 9 tednov stari 80 do 90 Din; 3 do 4 mesece stari 130 do 150 Din; 5 do 7 mesecev stari 200 do 300 Din; 8 do 10 mesecev stari 320 do 400 Din in leto stari 500 do 650 Din. Današnji trg jc bil spričo lepega jesenskega vremena precej dobro založen in je bila tudi kupčija precej živahna. Kmetje z Dravskega polja so pripeljali 33 vozov zaklanih prašičev, okoliški kmetje pa 54 vozov raznih poljskih pridelkov, 28 vozov sadja in 5 vozov bukovih drv. Bogata izbira jc bila tudi na trgu za kokoši, kjer so se prodajali kokoši po -0 do 30, race po 20 do 25, gosi in purane po 35 do 55, par piščancev po 10 do 15, par večjih piščancev m po 15 do 30 Din. Na trg so prinesli tudi divje zajce po 18 do 22 in fazane po 20 do 24 Din. Cene ostalemu blagu se na današnjem trgu niso spremenile. Dobro založen jc bil tudi trg s suho robo. ■■■■■■■■s Buril Slovo naše banovine od ljubljenega vladarja GOVOR GOSPODA BANA DRAVSKE BANOVINE NA ŽALNEM ZBOROVANJU V LJUBLJANI. V neizmerni žalosti se ie tudi sloven-| ska banovina poslovila od mučenika kralja. Po vseh slovenskih mestih tn krajih so bile na dan pogreba veličastne žalne svečanosti. Huda bolečina pa je zloboko zajela tudi vse naše podeželje. V pobožni molitvi se je naše ljudstvo poslovilo od svojega gospodarja in vladarja. Naravnost veličastno in nepozabno pa je bilo slovo slovenske prestolnice. Naš ban dr. Marušič se je poslovil od našega vitežkega kralja, čigar dela bodo ostala nesmrtni memento vsemu jugoslovanskemu narodu, s sledečimi besedami: Tužni zbor! Dosegli smo zadnjo postajo križevega pota, ki smo ga nastopili, ko so streli v Marseilleu oznanili svetu strašno vest, da je ugasnilo dragoceno življenje našega ne smrtnega vladarja, Viteškega kralja Alek sandra I. Zedinitelja. Od onega usodnega večera pa do danes ena sama veriga žalosti, tuge, gneva in bolesti. Veselili smo se, da sprejmemo svojega Vodnika, ko se vrne s svoje triumfalne poti v zavezniško Francijo, prinašajoč nam in vsemu svetu nove vere v mir in složno sožitje med narodi. Koliko razočaranje! Mesto da ugledamo njegovo blago se smehljajoče obličje, smo v duhu spremljali Njegovo prestreljeno telo, ko se je bližalo domačim obalam, da najde v ju-goslovenski zemlji svoj večni mir in pokoj. Težko ozračje je leglo na našo lepo slovensko zemljo. Ljubljana, vedno vesela in živahna, je postala tiha in turobna, iz slehernega kmečkega doma se čuje ihtenje in jok. V trenutku, ko tu zbra ni slavimo spomin Velikega Vladarja, pojo v prestolnem Beogradu zvonovi svojo žalno pesem, po njegovih črno odetih ulicah se pa med špalirjem ihtečega ju-goslovenskega naroda vije žalni ■ sprevod. Kralj Aleksander je na&topil svojo zadnjo pot. S strašnim udarcem je usoda posegla v razvoj našega narodnega in državnega življenja. Ko smo strti in onemeli sprejeli strašno vest o Njegovi mučeniški smrti, nam je bilo, kakor da se rušijo tla pod našimi nogami, da drvimo nevzdrž- no navzdol — v prepad. Široka vrzel je zazijala pred nami, prevladala nas je skrb, tuga in obup. Težko bi navedli iz tisočletne zgodovine primer, da je smrt vladarja tako globoko odjeknila, kakor je silno in veličastno odjeknila v srcu jugoslovenskega naroda tragična smrt Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, našega nasmrtnega Vladarja in Gospodarja. Kako tudi ne bi! Saj nam bla-gopokojni Viteški kraij ni bil samo kralj in vrhovni predstavnik države in naroda, On nam je bil več, stokrat več. On je tvorec naše svobode in na tej najdragocenejši pridobitvi naše narodne zgodovine bo za večne čase blestelo ime Našega Velikega Mučenika. Ko ga danes skrušeni spremljamo na Njegovi zadnji poti, se s hvaležnostjo spominjamo vseh duševnih in telesnih naporov, ki jih je tekom Svojega kratkega, ali bogatega življenja posvetil uresničenju te visoke zamisli. V duhu vidimo mladega prestolonaslednika, ko vkoraka po slavni ku-manovski bitki v staroslavno Dušanovo Skoplje, prinašajoč stoletja podjarmljenim bratom svobodo in pravico. Tužno Kosovo polje je maščevano, temelji jugoslovenskega Piemonta so postavljeni. Ovenčan z lovorom zmage se vrača na čelu Svojih nepremagljivih vitezov v Beograd. Ves jugoslovanski narod čuti v tem trenutku v Njem svojega bodočega Osvoboditelja in Vodnika. V strašnih letih svetovnega klanja vidimo zopet prestolonaslednika Aleksandra na čelu Njegovih herojskih vojsk, ki jih v nepopisnih mukah in težavah vodi od zmage do zmage, imajoč pred očmi samo en cilj. vreden vsakih žrtev: Osvobojenje in zedinjenje vseh Jugoslovenov. Žrtve niso bile zaman, Njegovo delo je usoda bogato nagradila. Nad nami je zasijalo toplo solnce Svobode, ki je jelo ogrevati ves naš narod od Triglava do Kajmakčalana, od Timoka do našega mo drega Jadrana. V navzočnosti predstavnikov celokupnega naroda je l. decembra 1918 svečano proglasil zedinjenje vseh Jugoslovanov v svobodni, neodvisni državi. Jugoslavija, ta naš stoletni sen, je po- stala živo meso, On pa je postal simbol I naše Svobode in našega Edinstva. Ko so utihnili topovi na bojnih polja-i nah in je na svetu zavladal že težko j pričakovani mir, je naš blagopokojni ve- j liki Vladar Svojo silno vlogo narodnega 1 heroja, borca in tvorca neodvisnosti še' prekosil s Svojim genijalnim, od vročega rodoljubja prežetim državniškim de-' lom. Pripadla Mu je težka naloga, da pri- j vede s krvjo prepojeno, od svetovne voj | ne do mozga izmučeno zemljo, zopet mir nemu razvoju, da se sproste vrline naroda k napredku, sreči in blagostanju. Težka je bila ta naloga, skoro pretežka za enega človeka. Jugoslavija, ki se je zlila iz raznih pokrajin, sicer bratskih po jeziku in sočustvovanju, vendar skozi stoletja razdvojenih vsled tujčevega jar- j ma, ni mogla dolgo najti svojega ravnovesja, tem manj, ker razburkani povojni časi, ki so na vsem svetu povzročali občutek negotovosti, niso bili ugodni za mirno ustvarjajoče delo. In v teh burnih časih nam je bil On osrednja os vsega državnega življenja. On je bil vrhovni razsodnik v vseh naših notranjih sporih in trenjih. Ni bil Svojemu narodu le kralj, bil mu je od Boga poslan Oče in Voditelj. S pogumno, Svoje svetle preteklosti vredno gesto, je z zgodovinskim šestojanuarskim manifestom udaril čvrste temelje naši narodni in državni politiki ter jasno in nedvoumno začrtal smer nice vsem bodočim pokolenjem. Ob tem visokem pojmovanju državljanskih dolžnosti so se razbili vsi malenkostni spori in narod se je zgrnil v vsej svoji celoti okrog svojega Voditelja, kateremu je neomajno zaupal in Ga brezmejno ljubil. V zavesti, da je mogoč vsestranski raz voj latentnih narodnih sil samo v mirnem ustvarjajočem delu. je postal On prvi mi-rotvorec v Evropi. Čvrsta zgradba Male antante, ki je najmočnejše jamstvo miru v srednji Evropi, in ki je dala neštete dokaze svoje življenjske sposobnosti in svojega ogromnega pomena za svetovni mir, je Njegovo delo. Ali to Njegovemu geniju še ni zadostovalo. Bilo je treba priboriti Jugoslaviji oni sijaj in položaj v zunanjem svetu, ki ga po svoji geograf ski legi in po imanentnih vrlinah svojega naroda v polni meri zasluži. Zato je ustvaril — izhajajoč od edino pravilnega načela, da balkanski narodi ne morejo in ne smejo biti zgoli predmet svetovne politike, temveč, da morajo postati tvorni subjekt iste, — balkanski pakt. CIKORI1A PRAVI DOMAČI IZDELEK Sladko presene’ čenfe ... In že Ga vidimo neumornega na delu, da da pravo moralno in stvarno vsebino tej veličastni zamisli, vidimo Ga, kako v svoji veliki širokogrudnosti — pozabljajoč na vse, kar je kruta zgodovina napravila, da bi balkanske narode razdvojila, — udarja temelje zbližanja obeh bratskih narodov, jugoslovanskega in bolgarskega. Vidimo Ga. kako ob nepopisnem navdušenju vsega Svojega naroda, slavi nepopisne triumfe v bratski Sofiji in s tem začrtava jasno in določeno smer jugoslovanski in balkanski politiki. In še večji triumf Mu je pripravljal francoski narod, ki je pravilno ocenil ogromno delo in nedosegljive vrline našega Kralja. Še nikdar ni bil noben su- Kulturne vesti Razstava slik Antona Trstenjaka ODPRTA BO OD 21. DO VKLJUČNO 23. OKTOBRA. Kot gost Umetniškega kluba »Brazda« v Mariboru otvori jutri ob 9, uri dopoldne v pritličju Hranilnice dravske banovine v Tyrševi ulici razstavo svojih slik akademski slikar Ante Trstenjak. Naš slovenski severovzhod, ki nam je dal celo vrsto znanstvenikov, med katerimi so tudi možje svetovnega slovesa, uam je umetnike odmeril bolj skopo. Ante Trstenjak, sin slikovitih Slovenskih goric, je eden izmed redkih slikarjev naše obmejne pokrajine. Morda je pa prav ta s svojo lepoto, očarujočo zlasti spomladi, kadar cvete sadno drevje, in v jeseni, kadar se pobarva listje sadovnjakov in gozdičev z najpestrejšimi barvami. vzbudila v njem hrepenenje po upodabljanju lepote. In tako je šel nekoč ves poln zanosa študirat slikarsko akademijo, katero je dovršil v Pragi in sc naposled napotil na mnogoštevilna romanja. Pre-hodil je Francijo, zlasti severno, prehodil Češkoslovaško, obiskal najmanjše slovanske brate lužiške Srbe in še razne druge ktaje, Iščoč povsod motivov za svoj čopič in platno. Pri Cehih, pa deloma tudi drugod, jc postal znan zlasti po svojih lužiškosrbskih motivih. Anton Trstenjak ljubi pestrost, a obenem skladnost barv, slika z oljem krajine, portrete in skupine, ukvarja se pa tudi z akvarelom, gvašem in grafiko. V zadnjem času se je zlasti navdušil za Kvaš ter našel čisto svoje lastne kombinacije, ki jih bomo videli na sedanji nje-Kovi razstavi. Ta razstava bo pokazala le deioma njegova novejša dela in dela manjših formatov, ker jo prireja na krat-kem skoku v domovino, v katero se je vrnil iz bratske Prage, kamor se bo takoj po razstavi tudi vrnil. Razstava bo obsegala 35 slik, gvašev, akvarelov in olj ter bo odprta do vključno 28. t. m. Dasi ne bo obsežna, nam bo vendar lahko vsaj bežno pokazala Trstenjakov razvoj in njegove nove smeri v tehniki in barvi. Pričakujemo pa, da nam bo Trstenjak prihodnje leto napravil zopet večjo razstavo, v kateri nam bo pokazal bolj celotno svoje plodovito delovanje. S to razstavo se otvarja letošnja jesenska sezona, ki nam bo prinesla morda še nekaj drugih razstav, na vsak način pa v začetku meseca decembra veliko razstavo članov »Brazde«. Knllga o gledališču Zadruga »Sklad« v Zagrebu je izdala nedavno knjigo, ki smo jo v Jugoslaviji že davno potrebovali, to je A. Freuden-reicha »Gluma«. Knjiga v velikem kvar-tu na 382 straneh in z 20 stranmi risb in slik na finejšem papirju prinaša vse, kar mora vedeti vsak, kdor hoče režirati, igrati ali se kakorkoli ukvarjati z gledališčem. Namenjena je v prvi vrsti gledališkim diletantom in je zaradi tega tudi poljudno pisana, vendar pa obsega mnogo več kakor samo gradivo za diletante. S pridom lahko seže po njej tudi poklicni igralec in kritik, kajti v njej najde vse od zgodovine gledališča in gledališkega slovstva do najnoveiših tehničnih pridobitev modernih odrov. Avtor sam pravi na čelu knjige, da so mu pri sestavi pomagali znani strokovnjaki, kakor Josip Baoh, dr. Slavko £§- tušič, Branimir Bratanič, Vilko Gecan, I Rudolf Herceg, Djuro Kahn, Vladimir Ki- j rin, Rudolf Matz, Viktor Rudolf, Josip Ružička, Andrej Šutid in drugi. Po pred-gbvoru, ki ga je napisal znani gledališki strokovnjak dr. Slavko Batušič, je nanizal Freudenreich sledeča poglavja: Gledališče kot kulturno-prosvetno sredstvo, gledališki diletanti in igra, izbira iger,j režija, dramaturška obdelava igre, re- j žija vsebine, režija scene, igralec, igra, j izgovorjena beseda, mimika in gesta, i značilnejše maske, kostimi, iz zgodovine noš, glasba, pesem in ples, scena, tehnika odra. gledališče na prostem, potujoče gledališče, gledalci, propaganda, kritika, avtorske pravice in takse na vstopnice, organizacija ljudskih gledališč in razni seznami. Vsako teh poglavij pa vsebuje še celo vrsto odstavkov. Vseh slik v tekstu je 85. Še večje pa je število slik na priloženih straneh finejšega papirja. Knjiga je tudi grafično in knjigoveško lepo opremljena, tako da je prikupna že po svoji zunanji obliki. Takega priročnika doslej v Jugoslaviji gotovo nismo imeli niti Slovenci niti Hrvati in Srbi in bi zato bilo umestno, da j bi se za nas Slovence, ki se ukvarjamo | z diletantskim igranjem bolj kakor vsi drugi na jugovzhodu Evrope, priredila slovenska izdaja. Zaenkrat pa bodo s pridom segli po tej hrvatski izdaj! gotovo tudi vsi naši podeželski režiserji, a priporočamo jo tudi poklicnim režiserjem in igralcem, ker bodo našli v njej marsikaj koristnega in sodobnega. Freu-denreichm in založbi »Sklad« moremo k izdaji tega dela samo čestitati! Devetdesetletnica pesnika Simona Gregorčiča. V ponedeljek 15. t. m. je poteklo 90 let, odkar se je na Vršnem ob Soči rodil naš najpomembnejši primorski pesnik Simon Gregorčič. V težkih dneh, ki smo jih preživeli zaradi tako nepričakova ne mučeniške smrti našega kralja, bi bili kmalu pozabili na ta jubilej. Vendar zasluži Simon Gregorčič, da se ga vsaj na kratko in naknadno spomnimo. Odveč bi bilo naglašati, kaj pomeni Simon Gregorčič za naše slovstvo in kaj je po-menil zlasti v tistih časih, ko so utihnili naši stari pevci in se še niso oglasili novi, ^stvaritelji moderne. Izpolnil je celo razdobje, toda njegova umetnost je ohranila svojo veliko ceno tudi še pozneje do današnjih dni in jo bo ohranila vedno. Morda Slovenci sami Gregorčiča še danes premalo cenimo in so ga bolj pravilno doumeli drugod, zlasti na Češkoslovaškem. Tako je bil tudi Čeh tisti, ki nam je napisal prvi obširnejšo studijo o Simonu Gregorčiču in njegovem pesniškem delu. Njegove lirske pesmi so postale last najširših plasti našega naroda in prehajajo po ustnem sporočilu od generacije do generacije. Prepevajo se ob najrazličnejših prilikah, dekletom pod oknom, pri delu na politi, nedeljski popoldan v krčmi, kakor tudi na koncertnih odrih. Druge pa so ostale kakor dragoceni biseri narodne zavesti in preroškega gledanja v slovensko in slovansko bodočnost. Iz njegovih daljših pesnitev so naši skladatelji napravili tudi veličastne kantate. Nekatere njegove pesmi so bile prevedene na razne jezike, zlasti mu tudi ona mogočna »Soči«, v kateri je naš nesmrtni goriški Slavček napovedal vse one strahote, ki jih je pozneje prinesi svetovna vojna in vse ono nepopisno gorje, ki je z odtrganjem od slovenske skupnosti zadelo solnčno zemljo preroškega pesnika. Zato je naša dolžnost, da se tudi ob 90-letnici njegovega rojstva poklonimo njegovemu spominu in mu Zakličemo »Slava!«. ^ barjeva 9. 4352 RAZLIČNE POLNILNI: peči na prodaj. Ogleda se od 2.—4 ure v V«*.,!H kavarni-4340 ENODRUŽINSKE HIŠE z vrtom od 25.000. večdružln-ske od 50-000 dalje. Posestva od 2 do 35 oralov, gostilne, vile. trgovske hi*,e urodaia Posredovalnica. Maribor. Slo venska ul. 26 4362 STAVBENE PARCELE ugodno tia prodaj, tudi proti hranilnim knjigam. Ležijo na vozni cesti Studenci—Radvanje, Kaloha Alojzija ul. Vprašati pri Maksu Kolniku, Studenci, Aleksandrova cesta št. 5. 4335 HIŠO s prav dobro gostilno in lepim vrtom v Mariboru poceni prodam. Plačilo: polovica v gotovini, ostanek v knjižicah ali z vknjižbo. Dopise pod »Knjižice« Večernik, Maribor ._______________________ 4332 TRGOVSKA HIŠA novozgradba. dobra lega. Din 65.000. — Hiša. S stanovanj, lokal, lep vrt, 180.000. — Lepo vinogradno posestvo ori mestu, 31 oralov, 220.000. kakor gostilne, žage. mlini, veleposestva. Posredovalnica »Ra-pid«. Gosposka 28 4358 Zagnala. Za vse dokaze prisrčnega sočutja povodom smrti naše nepozabne soproge, oz. matere, stare matere itd., gospe Ka^;er Leoeo!d^ne se zahvaljujemo tem potom vsem prav prisrčno. Zlasti sc zahvaljujemo preč. duhovščini, gosp. dr Zorjanu za izredno ljubeznjivo . egovanje pokojnice, proštov, požarni bratnbi v Studencih, godbenemu in pevskemu društvu »Drava« za ganljive žalostinke. kakor tvrdki I. Pengg ter njenemu p. n. uradništvu in delavstvu za častno udeležbo pri pogrebu. Končno se zahvaljujemo prav prisrčno vsem darovalcem vencev in cvetlic, sploh pa vsem, ki so našo nepozabno pokojnico spremili na njeni zadnji poti. 4360 Maribor, dne 20. X. 1934. Potnik Franc, sin. Kačer Franc, soprog. Slovnfa trajjno^o-ireca peč za drva. Proizvod tvornice peči, štedilnikov in emajla: ZEPHiRD.D SUdOTICA Zahtevajte brezplačne prospekte! Samoprodaja: Za Maribor: Pinter & Lenard Za Celje: D. Rakusch Za Ljubljan i: Vene. Breznik, Stritarjeva 7 Cenj. občinstvu mesta in okolice vljudno naznanjam, da sem prevzel v samolast znameniti automatični bufet. d. z o. z., Maribor, Slovenska ul. 12 ter istega popolnoma na novo, strokovnjaško in času primerno preuredil. • Bufet je stalno obskrbljen z veliko izbiro raznih mrzlih in toplih jedil, posebno raznih špecijalitet po najnižji ceni od Din 2*— do Din 5#—, kar se zlasti potujočemu občinstvu priporoča, da vsakdo za najmanjši denar dobi prvovrstna jedila in pijače. • Velika izbira prvovrstnih vin, likerjev in žganja ter vedno sveže „Union" pivo. • Posebna novost: najrazličnejše špecijalne AMERIKAN- BAR pijače po izredno nizkih cenah. d- v — 1 . -i Priporoča se GJURO VALJAK, lastnik. V M a r J H o r u. rfnr> Y. 1934, A. K. Grin: Bopasmii Roman. »To ni potrebno. Darujte mi le svoje zaupanje, ostanem diskreten in porabim jšatiio dejstva, ki nam omogočijo njegovo ujetje.« »Ako je to, kar hočete od mene, potem sem pripravljena —« v tem trenutku je umolknila in vila roke zaradi zmede in sramu. »O, koliko bo govoričenja — in. vi ste govorili o policiji — saj mi ne bo treba iti tja — umrla bi od strahu. Moj varuh ...« »Ne mislite zdaj na to. Vaše javne iz-novedi najbrž ne bomo rabili. Vse, kar zdaj zahtevamo, je kratko poročilo o 'tem, kar se je zgodilo med vami in tajin-stvenim neznancem tekom vaše odsotnosti iz šole. Sta se sešla? Ste ga našli na Mariborski dogovorjenem mestu; kajti slutim, da vas je prosil, da mu dovolite razgovor.«. »Da, da, toda k sreči ga ni bilo. Šla sem na Jersey-City; še nikdar prej nisem bila sama na ulici. Pisal mi je pismo; prečitajte ga, nočem ničesar več prikrivati. Vi ste tako dobri, imam zaupanje do vas, čeprav ste policijski uradnik. Tu je pismo, dospelo je včeraj po pošti. Kako neskončno dolgo se mi že zdi!« Gryceve oči so žarele od veselja. Dosegel je izpolnitev svojih želj z manjšimi težavami, kakor je pričakoval. »V začetku sem srečavala gospoda le poredkoma, oziral se je name s poželjivimi pogledi, ki sem si jih mogla tolmačiti le na en način. Zato me ni prav nič iznenadilo, ko sem prejela od njega to-le pismo.« Policist je med tem čital čuvstva poln izliv srca. Ta se je glasil: »Krasna in oboževana gospodična Ro-gersova. »Večernik« Jutra. Ali sme nesrečnež, ki mu ni dovoljeno prestopiti začaranih prostorov, kateri Vas za zdaj ujeto oklepajo, tožiti nad usodo, ker mu je naložila toliko breme? — Videl sem Vas in ne morem delj molčati. Odkar poznam Vaše ime, mi je postalo zvezda vodnica mojega življenja. Ne zavrnite mojega poklonstva, čeprav Vam ga prinašam le skrivoma. Verujte na vda nost moža, ki Vam prisega, čeprav pregnan iz Vaše bližine, da ne bo nikoli oboževal druge ženske, dokler še sme upati na Vas. Toda naj živim večno v temi in naj nikoli ne prekinem neusmiljenega molka, ki vlada med nami? Izbral sem Vas za angela varuha svojega življenja. Ali ne smem upati na nobeno besedo, na noben pogled, ki bi ga ne zastrupila navzočnost drugih? Ako mi je usoda mila in Vaše srce moj ogenj, tedaj se spomnite, da se bom tri dni med dvanajsto in eno uro mudil na kolodvoru Jersey-City. Če Stran 5. boste slučajno hodili tam mimo, tedaj Vas zagotavljam, da Vas bo spremljalo dvoje oči z vdanostjo, kakršno čuti svetnik do svojega angela varuha. Ne bojim se, da bi dvomili, kdo je pisec teh vrst. Ali niso govorile najine oči o ljubezni, kolikokrat so se srečali najini pogledi?« »Ali ni strašno?« je vzkliknila zdai popolnoma streznjena dedinja. »Toda ko sem prejela pismo, se mi je zdelo tako krasno in romantično, da sem bila vsa prevzeta. Niti za trenutek nisem dvomila, odkod je. Gospod je bil tako plemenite zunanjosti, da sem bila trdno prepričana, najti v njem junaka, ki sem ga oboževala v sanjah. Hotela sem napraviti potovanje, neoziraje se na posledice. Ko sem dobila dovoljenje za izhod, se mi je posrečilo spremljevalko odstraniti. (Se bo nadaljevalo.) 5tran 6 Mariborski »V e č e r n 1 k« Jutrt V M a r i b o r u, dne 20. X. 1934. Sobo išče IŠČEM SOBO in kuhinjo, plačam več mesecev naprej. Naslov pustiti v upravi »Večernika«. 4350 Hrano odda PAR ABONENTOV sprejmejo na dou co domačo hrano. Din 300-^00. Franči-Skanska 21, pritličje. 4260 DVA SOLIDNA FANTA se sprejmeta na hrano in stanovanje Loška uiica 5-1 vrata 7. 4355 Službo dobi STALNA SLUŽBA se nudi gospodu z iepim nastopom in širokim poznanstvom v Mariboru pri ugledni domači zavarovalnici. Ponudbe na upravo lista pod »Fiksum« 4363 ORGANIZATORJI za socijalno z.fvarovanie se iščejo za vse sreze Slovenije proti primernemu mesečnemu honorarju. Lastnoročno pisane ponudbe z dosedanjim delovanjem se naj pošljejo pod »Organizatorji« na naslov »Aloma Gompany«, Ljub ljana, Aleksandrova cesta 2. 4323 Pouk ANGLEŠKI POUK. Miss Oxley, Krekova ul. 18-11 Najdeno 4330 ZAPESTNA URA se je našla. Vprašali Jadranska 21 b, stan. 7- 4356 Najvesja izbira pletenin in perila samo pri M. Tomažič Maribor, Dvorakov« 10. Oglejte si neobvezno našo zalogo. Krzno za obšive, kakor krzneni plašč! za letošnjo sezono dospeli. Trgovina s krznom in kožuhovino mmm MARIBOR SJr 1 etkom za Strapac, iigro in šport močne športne <čevlje z gumijastimi * ipodpJat; Vrsta: 3222-02 Vrsta 3817-51 Vrsta: 4825-85 Starej&e dame nosijo rade lakaste polčevlje Vrsta: 2645-14 Eleganten, močan in pocenf; iz telečjega boksa Vrsta 2945-11 Za štrapac močen tro-ter-čevelj iz boksa v rjavi ali črni barvi 1837-21 Lakasti nizki čevlji za družbo in plet Elegantni in dobri nizki čevlji iz črnega ali rjavega boksa 1933 22 Vrsta: 7217-20 V teh si otpočijele noge Trpežne in poceni umo Din r- Visoki čevlji za itrapac starejšim gospodom Kdor nosi galoše Bata. ne boji se dežja ne blata Vr 1977 22 Pohištvo iz mizarstva Wesiak je poceni, lepe oblike in ustreza vsem zahtevam. Stanovanjske in spalne sobe v vseh cenah. Moderne kunlnjske opreme. JEKf Maribor Jaksandrova 15 Kis o zelje prvovrstne kakovosti ter zeljnate glave za Htftrmou priporoča sta-roznana tvrdka N. Berdajs, Harlboi Vetrinjska ulica 30 Kupujte svoje po* trebiiine pri nailh inserentlh I KRZNO vsake vrste od najcenejše do najfinejše kvalitete in izpeljave priporoča trgovina s krznom J. ŠOPER, Glavni trg 9 zraven manufaktuie Majer Popravila izvršujemo točno po solidnih cenah 4212 Soomnite se CMD Kranlfke klobase tvrdke K. JARC, LJUBLJANA, kvaliteta kot na Mariborskem tednu, prodajajo sledeče trgovine: JOSIP ŠINIGOJ, Aleksandrova ceata 18. TONI 0ŠLAG, Glavni tri* 17. JAŠ & LESJAK, Ulica 10. oktobra 2. Vsaka klobasa nosi plombo K. JARC, LJUBLJANA. Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske uHce RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR ■ Nmlboll vama naloiba dmnarla. ker jam« »a vloge prt te/ hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem In z vso svo/o davino moijo — - Hranilnica I s v r i u I a vse v denarno stroko spada/ože posle tožno In k u I a n t n o Sprejema «?z££!IS^£!£JSSI Podružnica: CELJE S Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelji’ n urednik: RA 01 VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.