Bibliotekarz. Czasopismo poswi-§cone sprawom bibliotek i czytel-nictwa. Warszawa XXXIII/1966, št. 1-12, 384 str. 8°.
Glasilo Združenja poljskih knjižničarjev nas iz leta v leto preseneča s svojo bogato vsebino in zgledno ureditvijo. Na razmeroma skromnem prostoru — a žal zato skoraj vse v petitu — prinaša članke z vseh področij knjižničarskega dela, zanimive za delavce vseh vrst knjižnic. Enakomerno obravnava splošne knjižničarske, kulturne in družbene probleme, zgodovino poljskega knjižničarstva in knjige ter življenjepise bibliotekarjev, vprašanja knjižničarske tehnike, organizacije in metode dela.
Z zadnjega področja sta zlasti zanimiva dva članka. Prvi je H. Zarachowiczeve »Se enkrat o normiranju knjižničarskih opravil.« Začetki prizadevanj za normiranje segajo na Poljskem že v dvajseta leta, vendar so ostali brez večjega odmeva v tisku. Dela pri merjenju časa, potrebnega za posamezna de-
la, v Biblioteki Publicznej M. St. Warszavvy je pretrgala druga svetovna vojna. Po vojni so se podobni poskusi večkrat pojavili in so bili tudi objavljeni, a do danes niso privedli do veljavnih norm za dela pri zbiranju, obdelavi in izposojanju fondov. Obe metodi za določanje norm, zgodovinsko-stati-stična in opazovalno-eksperimen-talna, imata svoje dobre in slabe strani; vseh del ne moremo meriti z uro, ker veliko od njih zahteva ustvarjalne invencije. Kljub težavam pa se bo normiranja treba lotiti. Za primerjavo navaja avtorica izkušnje sovjetskih kolegov, ki so s pomočjo 12.500 izpolnjenih anketnih listov iz 220 ljudskih knjižnic izdelali naslednje norme:	vpis
bralca 5 minut, postrežba v izposojevalnici s prostim pristopom 7 minut, z zaprtim pristopom 5 minut, obdelava knjige s tiskanimi kartotečnimi listki 15 minut, brez njih 18 minut itd.
Drugi članek je intervju z direktorjem Nacionalne biblioteke na Dunaju, J. Stummvollom: »Avtomatizacija — prihodnost knjižničarstva.« Uporaba elektronskih strojev v knjižnicah je danes že dejstvo in se bomo morali z njo sprijazniti. Je zelo široka in osvobaja knjižničarja mehaničnih del, je pa za zdaj še nepopolna in zelo draga. Izplača se, če je treba npr. naenkrat skatalogizirati veliko število knjig. Tako bo univerzitetna knjižnica v Konstanci katalogizirala z elektronskim strojem 100.000 zvezkov in izdelala 50 izvodov kataloga za vse inštitutske knjižnice. Pri tem delu pa se naslovni list knjige poškoduje, ker je treba vnesti nanj podatke, razumljive stroju. Prehod na delo z elektronskimi stroji zahteva v začetku najmanj 500.000 dolarjev investicij.
Med članki o knjižničnih fondih, njih izpopolnjevanju in uporabi je prispevek J. Filipkowske-Szem-
plinske »Nedokumentirane izgube v knjižnicah. (Odgovor na pisma knjižničarjev)« zanimiv za nas, saj podobnega problema pri nas menda še nihče ni sprožil. Ugotavlja, da se pojavljajo poleg izgub, ki nastanejo iz znanih vzrokov (uničevanje knjig, nevračanje knjig, tatvine, ki jih zagreši osebje) v knjižnicah vseh tipov, na Poljskem in drugje, vedno tudi izgube knjig iz nepojasnjenih vzrokov. Te so včasih samo navidezne, nastale zaradi napak pri evidenci. Vprašanje materialne odgovornosti knjižničarjev za te izgube je zapleteno. Pred vojno je bila na Poljskem norma za dopustne izgube en zvezek na tisoč. Danes so se razmere spremenile in je treba določiti nova pravila. Upoštevati je treba ureditev knjižničnega poslopja, prost ali zaprt dostop k policam, ali so izgube nastale v skladiščih ali v priročnem fondu itd. Združenje poljskih knjižničarjev bo skušalo izdelati nove norme in s tem pomagati svojim članom.
Izvirno zamisel prikazuje Z. Ru-dnicka v članku »Nočna izposojevalnica Miejskej Biblioteki Publicznej v Lodzu«. Ta knjižnica je izključno preszenčna, uporabljajo jo predvsem redni in izredni študentje. Odprta je od 9. do 21. Ker pa so se množile želje bralcev, da bi podaljšali čas poslovanja, je knjižnica uvedla nočno izposojo na dom. Knjige posojajo za eno noč, in sicer od 19. do 10. dopoldne naslednjega dne. Garancija je veljavni študentski indeks ali delavska izkaznica. Zanimanje je veliko in izposoja stalno raste, znamenje, da je bila novost potrebna in upravičena.
V	letniku so obravnavana še vprašanja knjižničnih informacij in bibliografije, knjižničnega stav-beništva, šolanja, poljskih in tujih knjižnic. Bogato gradivo dajejo bralcem tudi stalne rubrike Iz ži-
vljenja Združenja poljskih knjižničarjev, Odgovori redakcije, Pregled tiska, Kronika in Pravni predpisi.
Marko Kranjec