OCENE IN POROČILA —REVIEWS AND REPORTS
Bibliografsko kazalo. Popotnik — Sodobna pedagogika 1880—1980.
Ljubljana, Državna založba Slovenije 1983.
Bibliografsko kazalo Popotnika in Sodobne pedagogike za leto 1880 do 1980 je delo, s katerim avtorji (Andrej Vovko: Oris zgodovine pedagoških strokovnih revij Popotnik in Sodobna pedagogika, Tatjana Hojan: Bibliografsko kazalo Popotnika, Albina Perkič: Bibliografsko kazalo Sodobne pedagogike) nadaljujejo vrsto svodih publikacij iz zgodovine slovenskega šolstva in pedagogike. Predvsem Tatjana Hojan je s tega podiročja sestavila tudi že nekaj bibliografij (npr. bibliografijo slovenskih mladinskih listov, bibliografijo za zgodovino slovenskega šolstva, bibliografijo slovenskih osnovnošolskih učbenjikiov 1869—19118)., tore« se razen na stroko spozinia tudi na bibliografsko delo.
Po ureditvi bibliografije, opisnih enot in dodanih kazalih je takoj videti, da so bibliografijo sestavljali strokovnjaki. Uviod Andreja Vovka, ki prikazuje nastanek in razvoj obeh revij (Sodobna pedagogika je pravzaprav nadaljevanje Popotnika, ki je od 1950 izhajal pod novim naslovom) daje publikaciji še večji pomen.
Bibliografija Popotnika je urejena po geslih in podgeslih, v skupinah pa po abecedi avtorjev. Članki posameznega avtorja so v skupini razvrščeni kronološko. Bibliografija obsega 9733 enot. Dodana so tri kazala: predmetno imensko
kazalo, kazalo zemljepisnih imen in avtorsko kazalo.
Avtorica v uvodu pojasnjuje, kakšne težave je imela pri ureditvi in uvrstitvi enot. Vsaj eno od njih sreča vsak sestavljalec bibliografij, to je dvom glede uvrstitve prispevkov, ki posegajo s svojo vsebino na razna področja. Prav tako povzročajo skoraj vsakemu bibliografu težave drobni prispevla, pri čemer se je Hojanova odločila nekatere nepomembne izpustiti (npr. razpise delovnih mest, nešolske novice iz tujih krajev itd.). Take enote gotovo samo obremenjujejo bibliografijo in škodujejo njeni preglednici. Morda jih je bibliografka upoštevala prej preveč kot premalo. Zanimiva je razlaga nastanka dodatka. Sestavljalka je po naključju ugotovila, da so prispevki tiskani tudi na ovitkih revije (izvod, ki ga je popisovala, ovitkov ni imel) in jih je popisala dodatno posebej,
Podobno kot bibliografsko kazalo Popotnika je urejeno tudi kazalo Sodobne pedagogike.
Skoda, da skrbno sestavljena bibliografija ni grafično bolj pregledna. Mogoče bi to dosegli s pol-krepko tiskanimi imeni avtorjev.
Ko prelistavamo bibliografijo, je zanimivo ugotavljati, o čem so našli pedagoški delavci razmišljali pred sto leti, kakšne probleme so reševali in kaj jih je vznemirjalo.
Ze tedaj so ustanavljali učiteljska društva in prirejali zborovanja in konference. Ivan Sukelj že 1. 1897 razmišlja o reformi šolstva.
2e od 1. 1882 naprej se je zvrstilo lepo število člankjov o moralna vzgoji. L. 1881 Armin Gradišnik razmišlja o sodelovanju med šolo in domom. Mnogo je člankov o izobraževanju, o usposobljenosti, o položaju in osebnosti učitelja, prav tako o učbenikih. O predšolski vzgoji začenjajo razmišljati v glavnem šele tik pred drugo svetovno vojno, čeprav imamo članek s tega področja že iz L 1912. Za izobraževanje odraslih so se začeli zanimati prej, kmalu po 1. 1900, za vzgojo posebnih vrst učencev pa že takoj ob začetku izhajanja
reviije (1880). Nekaj zelo starih, a zelo redkih člankov govori celo o ženskem vprašanju. — To samo mimogrede, toliko da vidimo, kaj vse nam bibliografija lahko pove, če jo znamo prebirati.
Bibliografsko kazalo Popotnika in Sodobne pedagogike 1880—1980 je gotovo dragocen prispevek k zgodovini slovenske pedagogike in šolstva im k zgodovini slovenskega časopisja, ne nazadnje pa je tudi obogatitev zakladnice slovenskih strokovnih retrospektivnih bibliografij.
Boža Pleničar