St. 66 MUiiiiAHfjilnirilUianatiailiMlo V Trstu, v M(Wie U. mira 1*23. Posamezna številka 20 cent Letnik XLVIII Izhaja, izvremii pondeljek, Asifikega it 20. L cadstropj pisma se ne sprejemajo, r Anton Gerbec, — Lastni znaSa za m esc L 7.—, 3 ra 2m inozemstvo mesečno 4 UredsOtve: utica sv. FraaCtfka itljajo uredništva. Nerrkintt Izdajatelj ftn odfovar; . Iskan* " : ■ k L ureda , n-57- Posaraezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računaj« v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov ftm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L 1,—> cglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poiiijajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančižka AsiSkega štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredniliva in uprava J1-57. Mi!ii kruh — Sebi kamen! Neprestano se nizajo v Istri dogodki, ki kažejo, da se je vsa uradna in neuradna politika napram našemu ljudsivu usmerila pc geslu: meni kruh — tebi kamen! V Pazu je vršil svoj poklic duhovnik Jurnčić. Vestno je vršil svojo službo. Siromašno in zapušečno ljudstvo je videlo v njem svojega dcfcrega pastirja in učitelja. Ljubilo ga je. Pred nekoliko meseci pa so fašisti vdrli v njegovo stanovanje in moral jc bežati :z Paza. Po dclgem natezanju z oblastvi se je mogel vendar zopet povrniti na svoje mesto. Ker pa je rojen v Kastvu in je torej pripadnik jugoslavenske države, je — želeč, da ostane med svojimi v Pazu — optiral za Italijo. In glejte: zgodilo se je veliko čudo, ki je v krčečem nasprot-stvu z vso prakso naših cblastev pri reševanju prošenj za podelitev državljanstva. Im-JnJ'i^riirf« rr C? nTi>CfH1PTlll-f» 1. da ukrene vse primerne korake proti tistim uradnikom in državnim nameščen-ceaj, ki pošiljajo svoje sioore študirat v Jugoslavijo; 2. da tem dijakom ne prizna ▼ nobenem slučaju ne naukov, ne izpitov, ki so jih položili v Jugoslaviji; 3. naj gre, kolikor le možno, na roko italijanski ra konviktom t Julijski Krajini, posebno pa naj podpre pazinsky konvikt, ki naj bo ispešen tekmec onemu t Karlovcu, kjer se vzgaja istrska mjadina v duhu, ki je poln mržnje proti naa doano- _. .. vmi!» • Tako so sklenili «bojevnki» v Pazinu na svojem kongresu. Ni jim pa prišlo na misel, da bi razpravljali o vzrokih, ki naravnost gonijo našo mladino v šole Jugoslavije! Povsem umestno pripccnnja «Istarska „ ' , • T , v., - .... . j -> r sciu uiitesuiu uiiuu«u uia R ieč». da tudi med narodi, ki so v najhujši naglico. V kratki dobi štirinajstih dni je že imel v roki rešitev, da rau je opcija odbita! Ob enem: pa se je zgodilo še nekaj zelo značilnega za razmere, v katerih živi in trpi naše ljudstvo: fašisti so doznali za tisto rešitev poprej, nego Jurinčić sam!! Zakaj in v kale namen da se je to zgodilo, nam govori dejstvo, da so se nemudoma pojavili pri njem fašisti z ostrim nalogom, da mora v par urah zapustiti Paz! Takoj na to pa sta prišla še dva orožnika s pismenim ukazom izgona in sta odvedla Jurinčiča do meje! Sedaj se nahaja v Kastvu, v svojem rojstnem kraju. Kapelan Brnobić v Lovranu je že od nekdaj trn v očesii nasprotnikom našega ljudstva. Že večkrat so potožili roko nanj, pljuvali nanj in ga obsipali s sramotenjem. Potem pa so napravili ž njim kratek proces. Nekega dne je Brnobić mirno sedel za mizo ori jedi. Iznenada so stopili predenj čai • isti veleč mro, da mora v štiriindvajsetih u._h zapustiti Lovran! Moral je bežati v Volosko. Preko meje ga namreč niso mogli pognati, ker je italijanski državljan. Tu pa moramo zopet zabeležiti preznaČilno dejstvo, da ga ni vzel v zaščito nobeden njegovih cerkvenih poglavarjev: ne župnik, ne prodekan, ne kdo na ordinariatu ni ganil niti s prstom v prestist proti taki krivici! «Istarska Riječ» piše: «Med Slovani v teh krajih je Kristova cerkev ogrožena. Slava ni sodijo s polno pravico, da se zanje \ račajo preganjaja, kakršna so v prvih stoletjih krščanstva d:vjala med krščanskim svetom. Ali kristijani v tistih časih so imeli vsaj to tolažbo, da so bili z njim1 cerkveni poglavarji, tudi najvišji! Za vsi _ pravico in resnico so um'rali s svojo čredo tudi pastirji! Zakaj je Mussolini spremenil smer italijanske politike napram Vatikanu? Iz posebnh, tretjih razlogov. Med tem, ko razobeša po šolah razpela in še kako sveto? sličico, dopušča svojim ljudem, da tu razpenjajo na križ prave in zveste služabnike božje, ki nimajo na sebi nobene druge krivice, razen te, da se drže Kristove zapovedi, ter med svoj m narodom oznanjajo evangelje v jeziku, ki ga ta narod govori! Mi vemo, da so tista razpela in slavospevi kardinalov Mussoliniju le tisto, kar se imenuje — '-politika*! Toda, so tudi «politike*, ki kričijo do neba! V vrsto takih politik spada tudi tista, ki se izvaja pri nas v Istri!* Dne 4, t. m. se je vršil v Pazinu kongres borbi med seboj, obstoji neki tihi pakt, da je dete sveto in da se noben narod ae sme dotikati coeteta drugega naroda! Samo pri nas ne velja to načelo- Žalostno, ali resnično je, da ga ni med našimi oblastniki niti enega prevdarnega in vplivnega človeka, ki bi imel usmljenj® in obzirnost, -do naših nedolžnih otročičev. Danes je v Istri nad 15.000 naših otrok brez svoje hrvatske ali slovenske šole. Njih stariši že tri leta prosijo narodno šolo. Zahtevajo kruha za dtaše svojih sinov, toda, vedno brez uspeha! Naši stariši se zavedajo, svoje velike -odgovornosti pred Bogom in narodom* in zato zahtevajo kruha za slovanske otroke: slovanske šole! Zastonj! Naši nasprotniki nočejo, da bi se naša mladina izobraževala, hočejo ja le raznaroditi! Zgovoren dokaz za to je sklep ministrskega sveta, ob prisotnosti vseh ministrov in tud: popolarov, s katerim se ustanovlja 80 povsem brezplačnih mest za mladeniče slovanske narodnosti, ki bodo študirali v pazinskem konviktu in se hočejo posvetiti srednješolskm študijam, 40 mest pa za dekleta, ki bodo obiskavala učiteljišče v Zadru! Stroški za izvedbo tega načrta bodo znašali 350.000 lir na leto! In preznačilno je, da poluradna poročila odkrito priznavajo, da je ta načrt povsem političnega značaja! Z dmgo besedo: uniči naj v slovanski mladini ljubezen do svojih starišev, ljubezen do svojega naroda in do svojega doma! Jasno je, da bo ta načrt demofaliziral naš'nar od. Ali istotako je gotovo, da bo še bolj kvaril duševne sile t:stih mogotcev, ki se niso ustavili niti pred svetostjo otroške duše. Morda se niti zavedali niso velike nevarnosti, ki jo prinese rečeni načrt! Naj zaključimo z besedo v «Istarski - je bilo videti, kakor bi se mesto zibalo —-■»-' - sem ni tja. Val je bil zelo močan. Po mestu je nastala velikanska panika. Prebivalstvo je drlo iz hiš na ulice. Številnim hišam je popokalo z:dovje. Več slabo zidanih hiš je bilo močno poškodovanih oz. je bilo porušenih. Materialna škoda je velikanska. Nekatere tovarne so poškodovane. Zrušili so se tovarniški dimniki. MOSTAR, 16. Včeraj točno ob 6.40 zjutraj je nastal močan potres. Potresni sunki so trajali 10 sekund'. Mnogo hiš je bilo porušenih. Med prebivalstvom je nastalo veliko razburjenje. Najbolj je poškodovana tovarna tobaka. Nekateri oddelki tovarne so tako močno porušeni cz. *je zidov je tako razpokano, da je obrat popolnoma ustavljen. Poškodovani so tudi stroj'. Škoda v tobačni tovarni znaša več miljonov dinarjev. TREBINJE, 16. Včeraj ob 6.40 zjutraj so tu občutili močan potres. Slabše zidane hiše so porušene. Materialna škoda je velikanska. ZAGREB, 16. Včeraj ob 6.45 je bilo čutit' močan potres. Prvi sunki so bili tako silni, da je pero na seizmografskem aparatu izkočUo. Radi tega so bili zabeleženi samo prvi sunki potresa ker aparati ostalih potresljajev niso mogli zabeležiti. DUBROVNIK, 16. Po težkem in silnem viharju, ki je trejal celo noč, je danes zjutraj nastal silen potres. Sledili so sunki za sunkom. Porušenih je več hiš. Pri drugih hišah pa je zldovje razpokalo. Škoda je znatna. BELGRAD, 16. Slična in enaka poročila prihajajo tudi iz ostalih krajev Bosne, ^Hercegovine in Dalmacije tako iz Nevesinja, Stolca, Kotora, Jajca. Zan'mivo je tudi, da poročila iz krajev ob srbsko - bosanskt meji konstatiraj o enako intenziteto, potresnih sunkov. Tako poročajo iz Čačka in iz Loznice, da je potres tam povzročil znatno materialno škodo. Čehoslovaška Gospodarska kriza na Ogrskem in njeni vzroki PRAGA, 17. «Prager Presse» naglasa, da so vzroki težke gospodarske krize, v kateri se nahaja danes Ogrska, v slabi gospodarski politiki ogrske vlade, katera hoče storiti nekako umetno narodno industrijo. Ravno tako pocstruje sedanjo krizo tudi ogrska devizna politika. Z visok:mi carinskimi tarifami se hoče pobijati tuja konkurenca in pospeševati domača ogrska industrija. Poleg tega pa obstoja tudi devizni urad, ki nima v zalogi nikakih deviz. Ogrski izvoz ovirajo torej visoki državni davki in ono malo deviz, ki pridejo v roke zasebnikom, se ne vračajo več državi. Madžari dolžniki ne plačujejo redno naročil v inozemstvu, kar ima za posledico, da se na Ogrsko uvaža le proti znatnim svotam na račun z madžarske strani. Zato primanjkuje na Ogrskem blaga in tudi surovin. Ogrska povzroča na ta način neprilike tudi po drugih državah srednje Evrope ter ovira s svojimi umetnimi pregrajami trgovske zveze s sosednimi državami. Beneš odklonil posredovanje med Francijo in Nemčijo LONDON, 17. «DaiIy Telegraph» javlja: Nemška vlada je včeraj vprašala g. Bene-ša, če misli posredovati v francosko-nemškem sporu. Beneš je to misijo, kakor se je pozneje izvedelo, odklonil. Rusija Zdravstveno stanje Lenina MOSKVA, 17. Današnje zdravstveno poročilo o stanju Lenina poroča: Splošno bolnikovo stanje gre na bolje. Temperatura znaša 35.7, žila 86. Poročilo so pod-p sali prof. Minkovsky, Foerster, Krasnov, dr. Kovernikov in komisar za javno zdravstvo g. Semaško. Družba za gradbo zračnega bredovja MOSKVA, 17. Te dni še je v Moskvi ustanovila družba za zgradbo zasebnega zračnega broaovja. V mirnem času bodo letala služila zasebnemu prometu, med tem, ko bo v času vojne družba dala letala državi brezplačno na razpolago. Vse ruski poljedelski velesejm MOSKVA, 17. Vseruski poljedelski velesejm, ki se bo vršil koncem prihodnjega meseca v Moskvi, bo razdeljen v 18 oddelkov. Ravnateljstvo velesejma je v rokah najboljših oseb, ki so znane na tehničnem polju v Rusiji, med katerimi se nahajajo profesorji mnogih višjih zavodov v republiki. V okviru prostora za velesejm se postavlja na novo velika palača «Noievuski», katera bo namenjena za stanovanje prvih gostov in obiskovalcev sejma. V njej bo prostora za 600 oseb. v Parizu, da je namreč Belgija pcjačiia svojo vojsko v zaseaanem ozemlju za 5000 mož, se iz verodestojn h virov za-nikajo. Aniiija Francoski odposlanci na konferenci v Londonu PARIZ, 17. Na konferenci, ki se bo pričela v Londonu drugi teden, bodo Francijo zastopali g. Bompard, g. Frcmageot, pravni izvedenec v min'strstvu zunanjih pcslov. in g. Bargeot, pcdravnatelj za azijske zadeve v istem ministrstvu. Neka angleška osebnost edpotevala v Nemčijo, da izve za nemške predlogi? PARIZ, 17. Londonski poročevalec lista «Petit Parisien» javlja: Neka obče znana osebnost v Angliji, ki je baje upravitelj angleške banke, je odpotovala v Berlin, da stopi v stike z nemško vlado. To potovanje ima namen, da Anglija spozna, v čem obstojajo nemški predlogi za novi načrt plačevanja reparacij. Sicer, pravi list dalje, se ta vest mora sprejeti kot še negotova. Konferenca zaveznikov se prične v sredo LONDON, 17. Angleška vlada je predložila Italiji in Franciji željo, naj se konferenca, na kateri' se bo določilo enotne stališče napram turškim zahtevam, vrši v sredo v Londonu. Zanikanje vesti o posredovanju Anglije v ruhrskem vprašanju LONDON, 17. Agencija «Reutlier» javlja: Popolnoma brez podlage so vse vesli ki te dni krožijo, o kakem posredovanju Anglije v ruhrskem vprašanju. Ravno tako so brez podlage one vesli, da angleška vlada vsiljuje Nemčiji naj zavzame v ruhrskem vprašanju povsem drugo stališče. Anglija, pravi agencija dalje, je istega mnenja, kakor sta Francija in Belgija, da mora nemška vlada sama napraviti potrebne korake. Francija Proučevanju nemških predlogov bosta prisostvovali tudi Italija in Anglija PARIZ, 17. «Matin» poroča: V slučaju, da nemška vlada predloži reparacijski komisiji ali zaveznikom nove predloge za reparacije, jih ne bo proučevala samo Francija ali Belgija, temveč prisostvovali bosta proučevanju tudi Italija in Anglija. Pismo iz Jugoslavije Ljubljana, 15. marca 1923. Ko pridejo te vrstice v roke bralcem «Edinosti», se bo pri nas že odločal oni silni boj, pred katerega vtisom stoji danes vsa Jugoslavija in ki ga z zan'manjem spremljajo tudi vse sosednje države. Komaj trije dnevi nas še ločijo od tega pomembnega dne, ki utegne imeti nedo-gledne posledice za ves naš notranjepolitični razvoj, zato je umevno, da se ne briga živ krst za ničesar drugega, kot samo za volitve. Zadnjo nedeljo so napele vse stranke svoje poslednje sile. Skoro je ni bilo slovenske vasi, kjer bi ne razlagal ta ali oni politični agitator svojega edinozvcličav-nega evangel ja, podobno je bilo pa tudi po ostalih jugcslovenskih pokrajinah. Glede na važnost volitev in pa- na strast s katero bijejo posamezne politične stranke svoj volivni boj, je naravnost čudno, da ni prišlo prav nikjer do kakih večj h incidentov, običajni volivni pretepi so pa seveda neizogibni spremljevalci vsakega vo-livnega boja in povsod. Politična omizja ljubljanskih kavaren so bila popolnoma prazna, kajti vse je bilo zunaj na kmetil Posamezne politične stranke so priredil? po kakih 150 shodov, dočim jih je doživela vsa Jugoslavija nekaj iisoč. Ljubljana sama, je bila deslej še pcpol-noma mirna in tu se je razširila velivna mrzlica šele ta teden. «Napredni blok» jc priredil sicer že v prejšnjih dnevih nekaj volivnih shodov po predmestnih gostilnah, a velike manifestacijske shcde hodimo gledat šele ta teden. V torek so ga priredili socialisti, na katerem je govoril isti dan instal:rani ljubljanski župan dr. L. Perič, sinoči pa SLS, na katerem je govoril dr. Korošec. Oba sla bila prav lečo obiskana (po ca 2500 navzočih). Nocoj priredijo svoj shod narodni socialci, jutri pa ^Napredni blok», dočim se dr. Šušteršić ne upa na plan. Lepakov in letakov kar mrgoli, listi izhajajo v povečanem obsegu s fulminantnimi volivnimi članki (po večini Še dokaj dostojnimi), na dcoi nam pošiljajo cele grmade tiskovin, zvečer pa sklepamo pri četrtinki cvička vclivnc stave. Kdo bo zmagal, kakšen bo reziltat? Brezpredmetno je prerokovati, kaiti v jutrišnji ali pojutrišnji številki ^Edincstu bo rezultat itak objavljen. Za Slovenijo se sodi, da ednese večino dr. Korošec, na Hrvaškem St. Radič, v stari Srbiji pa najbrže Nikola Paš:ć, za vse cstale pokrajine je pa izidi še povsem negotov ter ni mogoče delati še prav nobenih kombinacij. Glede na ta nejasni položaj volitev je tudi preuranjeno kakršnekoli predvidevanje o bodoči vladi. Sedanja vlada je volivna vlada in jo tvorijo PaŠičevi radikali. Ker utegnejo dobiti ti le kakih 80 mandatov, bo moral Pašič takoj po volitvah demrsi-jonirati, nakar se sestavi takoj parlamen. tarna vlada, ki se bo morala 16. aprila že predstaviti novi skupščini. Skupščina žtejo 313 poslancev, torej bo morala imeti nova vlada za seboj vsaj 160 - 170 pcslinccv. Ker si ne bo priborila tega števila seveda prav nobena stranka, bo morala biti pri-hodnia vlada zopet koalicijska. IL «EuU*OST» V Trstu, dne 18. marca 1923. Kakor gre pri teh volitvah v b:stvn za vprašanje revizije ustave, tako bo tiwii n:?-\a vladna kombinacija sestavljena zgolj s tega vidika. Brezpogojni ustavoverci so pa izmed vse pestre množice političnih strank pravzaprav samo Pašičevi radikali in Pri-bičevieevi demckratje. Ali bc mogoča nova vladna kombinacija iz teh dveh skupin? Menimo da ne. kajti tudi ti dve skupini še. daleč ne bodeta razpolagali s potrebno parlamentarno večino, zato bodeta potrebovali vsaj še kakih 60 - 70 mandatov. Vlatfa na podlagi principov poprejšnje radikalno-demokratske koalicije je torej nemogoča. . Isto jc z revizijonistično vlado, ki bi jo sestavljali Protič, Spaho, Korošec, kajti ta koalicija bi razpolagala s kakimi 70 mandaii. Ključ situacije leži torej še vedno v neodločenih rokah in to sta predvsem Davidovič in Radič. Poprejšnji demokrat-sko-radikalski režim se je zrušil baš zaradi tega, ker se mu je uprl Davidovič in mnogo znakcv kaže na to, da bosta tudi odslej Davidovič in Pribičevič težko sedela v istem klubu. Sicer se Davidovič doslej še ni izrazil Z3 revizijo ustave, obratno, brani jo, vendar jc pa njegovo koketiranje z. re-vizijonisii oči vidno. V mnogem zavisi torej sedaj od Davidovića, se li nagne k Proticu aii Pribičeviču. Podobno je z Radićem. Kakor znano, je Radič dolgo časa sploh neg ral legalnost ustavotvorne skupščine, toda preteklo jesen je manjkalo le za las še, da ni skril svoje brezplodne abstinence pod klop in odšel v Belgrad. Vprašanje je, kaj stori Radić s svojimi 50 poslanci, ki jih brez-dvemno debi, sedaj. Od de li v Belgrad aH ne? Čc ostane zopet dem a, potem je skoro izključeno, da bi mogli računati na kako revizijonistično vlado, ker bi taka v nc<-benern slučaju ne megla dobiti večine, razen če bi se prelevili čez noč Pašičevci v revizijciiiste, kar pa seveda trenutno še ni ^»-i'rinlr^vnii Važno je seveda tudi, koliko gel, izgubi učenec kot ^moralno nwreh> j sanja s tega listka. Prvi Kstek se smatra, pravico do višjega tečajnega izpita v tem kakor ne bi bil potegnjen in se zopet po-šolskcm letu. meša med ostale, toda kandidatu se taka Ustni izpiti se bodo pričeli po preteku 3 izbera vprašanj jemlje pri končni oceni v dni po zadnji pismeni nalogi; vsak dar* pri- poštev. de po S~kandidatov na vrsto: 4 dopoldne. Ako bi se primerilo, da bi se kandidat 4 popoldne. V tem oziru se je tudi doslej pri ustnem izpitu neprimerno ponašal, se tako postopalo, le s to razliko, da je smel najprej resno posvari nato pa se, ako bi se trajati en izpit (iz enega predmeta) pev-^ nevredno vedenje ponovilo, kot «moralno nezrel» od nadaiinieda izoita izključi ter prečno' po 15 miput, po novem pravilniku pa le 10 nrnut; pač pa pristoji predsedniku pravica, da trajanje izpita- ali skrči aH raztegne. Izpraševanje se je vršilo (pri živih jezikih in v domovineznanstvu v oblki razgovora (kolokvija); iz novih pravil se da povzeti, da ta način izpraševanja od- krajini od JBreonCtia do dalmatinskih otokov», bi hoteli v rfesmei potisniti Trst na skromno stepajo Chioggie. Kakor "bi bilo za benečko uho kletev, če bi kdo zahteval, naj sc Benetke .podredijo Trstu, istotako bi bilo žaljivo za sa-moljubje Tržačanov, če bi hoteli Trst podre- ajjnjega izpita izključ izgubi pravico do polaganja izpita za leto dni. Ako bi se pri ponovnem izpitu moral iz tega vzroka od izpita izključiti, tedaj izgubi za vselej pravico do zrelostnega izpita. , Po končanem ustnem izpitu se za vsak pade. Zakaj kandidatu se da, ko je doznal predmet posebej ugotove ocene, in sicer vprašanje, zabeleženo na lističu, časa, da j na predlog izpraševalca z glasovanjem iz-ponrsli, tako da se more potem v vsaki stvari, ki se tiče stavljenega vprašanja «jasno, tečno, smiselno in dosledno izraziti. » Oblika kolokvija pa bi le ovirala tak način odgovarjanja. Predmeti ustnega izpita so vobče isti kakor pismenega. Iz klasičnih jezikov bo kandidatu prevajati in tolmačiti predloženi tekst iz klasikov, ki sc predp;sani za višje razrede. Izpraševalo se bo tudi iz občne zgodovine, (na realkah iz občne zgodovine novega veka), iz narodne zgodovine in zemljepisa domače zemlje. Izpt iz živih jezikov bo obsegal prevod s stvarnim in slcvniškim tolmačenjem lažjega sestavka iz knjiga ki se v šoli n:sc čitale, seveda brez rečnika. Iz slovenščine se bo zahtevalo znanje slovničnih pravil, grama-tično "n stiličnc tolmačenje mest iz novej-š'h pisateljev; poznavanje glavnih momentov naše slovstvene zgodovine in del na-rih boljših književnikov. Kandidat naj pokaže pri tem jasno sodbo o pravilni jezikovni cbliki. pitnega odbora. Pripravniku, ki je dobil nezadostno cceno iz enega predmeta ali iz dveh predmetov, ako eden izmed njiju ni učni jezik, je dovoljeno, da sme delati ponavljalni izpit iz enega, odnosno dveb predmetov, meseca septembra odnosno januarja. Pripravnik pa, ki dobi nezadostno oceno iz dveh predmetov, ako je eden izmed teh učni jezik, ali iz več predmetov se odkloni (reprcbira) za leto dni. U ~peh višjega tečajnega izpita se kandidatom razglasi naslednji dan po končanem izpitu vseh kandidatov, in sicer po predsedniku v prisotnosti celokupnega izpitnega odbora. V tem pogledu se predpis bistveno razlikuje od dosedanjega, ko so se kandidatom uspehi razglasili takoj po končanem izpitu ene skupine. Izpričevalo o višjem tečajnem izpitu bo po svoji obliki dokaj točnejše ogledalo pripravnikove kakovosti, kakor je bilo dosedanje. Razen osebnih podatkov bodo na Pri ustnem višjem tečajnem1 izpitu je njem zabeleženeocene ožna tudi curostitev iz posameznih kega predmeta najvišjega razreda, tudi pričakovati. mandatov dobijo zcmljcradniki, ki stoje baje v ozkem stiku s Stambolijskim in kako se ti v vprašanju revizije še opredelijo. Pogled v bližnjo bodočnost je torej še povsem nejasen in rešitev situacije je zavisna še cd nešteto slučajev. Glede na veliko pestrost ciljev in programov posamezni političnih strank in zlasti še posameznih političnih voditeljev, je pa seveda tudi zeio mogoče, da iz tega parlamenta sploh še ne bo mogoče sestaviti krepke delavne vlade, zato se zadnje čase vedno glasneje pojavljajo glasovi o neparlamentarni uradniški vladi in celo o vojaški diktaturi. Tcda kdor pozna burno politično zgodovino nekdanje Srbije, kjer se je zrušilo že toliko presiclov ravno zaradi absolutističnih poizkusov, bo na tako kombi- ,------,----r---- , . . - nacijo le težko verjel, ker bi ne imela v brezposelnost. Zadnja tri leta so bile s lato e možna, tudi eprostitev predmetov ped pogojem, da je kandidat dobil v pismenih izdelkih vseskez oceno «prav dobre* in «dobro^> in je v letnem izpričevali! najvišjega razreda iz vsakega predmeta prejel red «prav dobro* ali «do-brc», iz vedenja pa «prav lepo». Vprašanja iz pc-edinih predmetov se iz-d d jejo po lističih. Kandidat potegne iz števila list'če v, ki ie za pet večje kot število kandidatov, en listič, na katerem so zapisana vprašanja iz dotičnega predmeta. Kandidatu se pusti 5 minut časa za premislek; ako izjavi, da ne more na stavljena vprašanja odgovarjat«, mu je dovoljeno, potegniti drug listek, da se pripravi na vpra- priredopisa, odnosno opisne geometrije, končnim pristavkom: «Po onačenem iis-pehu priznava izpitni odbor pr pravniku N, N. zrelost in sposobnost za fakultetske šiudije na univerzi.» Toliko v spk>šr:em o višjem tečajnem izpitu na naših srednjih šolah. Pri tej priliki bi megli načeti dolgo vrstoi vprašanj, ki se tičejo pomena obsega in oblike zrelostnih izpitov, vprašanj, ki bi nudila obilo snovi za javno razmotrivanje. A sedaj, v dobi valovanja razburkanega političnega življenja ni pravi čas za to, riti ni pravo mesto tukaj. Nova naredba je uveljavljena: fiat appl'catio! _ ljavno v vseh zadevah, ki *o na dnevnem redu brez ozira na število navzočih društvenikov. Pevsko društvo «IHrija» in ntandciinfstična skupina «V. Parma* priredita danes izlet v bližnjo okolico. Zbirališče pri cer-jkvi. Odhod cb 13.30. — Odbor. «Šolsko društvo» podružnica pri Sv. Iva- diti Benetkam. <*Era» želi naj bi se ne izzivala i s takimi razpravami nesporazumljenja msdj . , -. - obema mestoma, ki da imata vsako svojo tr- F"redl fanes pri Sv. Ivanu v IVarcd-govsko in pomorsko nalogo na Jadranu. Kakor j nf ni domu šalcigro tredejanko »Stari gre-Benetkc da ima tudi Trst vse naprave, ki mu hi». Začetek ob 4. uri popoldne. Ob 8. uri dajejo značaj ukrajinskega središča*. Da trža-| zvečer družinski večer v čast vsem Joži-ško krajino sestavljata Istra in Furlanija — ta cam in Joškom z bogatim programom, posebno, odkar se je združila z Goriško — jc! ---- dejstvo, ki se ga mora vzeti le na znanje. Po-! »P^ASkAISa B£3l ** B 3* tem pa tolaži tržaški list Benečane, da pri vsent : S* irZfSSff&Ci&Cfl AIVlJGSiilfifii tem ima beneška pokrajina mnogo večji obseg, | Nepošten nradnik. Na podlagi ovadbe tvrdke nego pa tržaška. Pripominja, da istra in fur-jDiHis & Cagnus, je policija aretirala uradnika lanija morata zasledovati iste pouticne m Frana Decarli, ker si ie v službi upravne smeri, ker morata rešiti iste probleme. Zato je «Era;> globoko užaljena, da se na tak način zapleta to vprašanje ter da se oglašajo taka medsebojna očitanja. Priznti se mora Jn'flirn A i t/. Fnrlaniia. Htliklr a lfrT>?!r>a. i«itn. dejstvo, da je Furlanija julijska krajina, isto tako, kot Istra in da obe težita k Trstu. Benetke naj iykar ne poskušajo kršiti naravnega zakona! Ce se bojijo kake izgube, imajo pa odškodnino v tržiščih Trentina in zgornje Adiže, ki ju je novi politični položaj odtrgal od Trsta! rr si je v na neupravičen način i omenjane prilastil svoto tvrdke 1631 lir. Odmevi sumljivega roparskega napade. Pred kakim mesecem smo poročali o roparskem napadu, katerega žrtev je bil uslužbenec tvrdke Notaragnelo. Policija je, ka^or znano, radi sumljivih okolščin, v katerih sc je izvršil napad, aretirala domnevno žrtev — Korena. Na podlagi preiskave, ki jo sodnija nadaljuje proti njemu, je včeraj policija aretirala 19-letno Vik- DNEVNE VESTI Naš gospodarski položaj. V novih italijanskih pokrajinah je nastopila velika širokih plasteh srbskega nareda prav nobene moralne zaslombe. Vse torej kaže, da s samimi volitvami naš zamotani in nejasni notranji politični položaj še izdaleka ne bo rešen in da bodo letine, tako da ni noben naš kmet toliko pridelal, da bi preživel s pridelkom svojo družino. Delavec in kmet sta vsled tega prišla v stiske in revščina. Pomanjkanje dela in s tem zaslužka ter pomanjkanje kmetskih prideikcv sili delavca in kmeta, morda prihodnji Ledni v političnem pogledu, ------——- . , j, _ še vse bolj napeti, nego so bili pa sedanji da si iščeta drugod potrebnih dohodkov, velivni. Na ta notranji politični položaj u- ker živeti morata ne glede na to, ali so " " " dobre ali slabe letine, ali je delo in zaslu- žek ali ne. Pri danih razmerah pa si delavec in kmet ne moreta poskrbeti drugega dohodka kakor onega s p oso j lom, v kolikor jima je to sploh mogoče z czirom na njihov kredit. In kdor more, dela dolgove, da preživi sebe in družino ter da krije tegnejo vplivati tudi dogodki v zunanp politiki, kajti gotovo je, da se sedaj na pomlad zopet razgrne pred nami erijentsko vprašanje. P. St. riova matura u Jugoslaviji in sreče. Zadolženje postane lahko najhujše agitatorično sredstvo v rokah nasprotnikov. Z grožnjo dražbe in zahteve povračila posojil, bi znali nasprotniki doseči pri lokalnih volitvah zaželjene uspehe. Nočemo biti pesimisti, ampak pripravljeni moramo biti na vse. Zalo apeliramo na naše denarne zavode, posebno pa na naše premožnejše ljudi, da pomagajo v teh težkih časih svojemu narodnemu človeku v svojo lastno korist in v korist našega narodnega obstoja. Apeliramo na naše ljudi, da se poslužujejo svojih denarnih zavodov, potrkajo pri svojem človeku in da dobro pomislijo, predno se zatečejo k tujemu zavodu in k tujemu človeku. Iz gospodarske odvisnosti je zelo majhen korak do politične odvisnosti, in iz poli- ' r - « 111 * m — 1 v»l I T> Iw ****** /v • V*-* F ---- Uboga < Era», težko delo si ie naložila! j torija Balaben, stanujočo v ulici Madonnina št. re.kati mora z Benečani v obrambo poseb- ' * > - ^ ------ — -—i. nih interesov Trsta, obenem pa dokazovati, da tli nobenega navzkrižja med interesi Trsta in Benetk. Kako naj to svojo politično — P®^" zijo spravi sklad s trdo gospodarsko resničnostjo?! Pravo Sisifovo delo ^e to, ker Benečani le nočeio slišati na tisto uho, na katero jim govori <£ra»! Pozor vinogradniki! Politično društvo Edinost gre vsakemu na roko pri cbavi potrebnih korakov, ki so potrebni z ozirem na novi vinski davek. Zčlasiti se je treba v pisarni, ul. S. Francesco 20/T, od 16 do 19 ure. Shod prodajalcev monopolnega blaga. Udruženje prodajalcev monopolnega blaga za Trst in okolico javlja, da so vabljeni vsi prodajalci, člani in nečlani udruženja, na izredno zborovanje, ki se vrši danes v nedeljo ob 15. uri v dvorani gostilne «Ai due Leoni» v ul. Arcata. Na zborovanju se bo razpravljalo o zelo važnih stanovskih zadevah. Obenem se bo pobirala tudi članarina za marec v znesku 4 lir. Prošnja. 36ietnega delavca Antona Mihela iz Sv Marije Magdalene pogrešajo ie od torka, se nemudoma podala na označena mesto dva Tega dne je rekel, da gre k Sv. Ivanu iskat orožnika. Omenjena sta šiloma odprla železn-- - - - " zastor ter stopila v notranjost skladišča, i u sta se lotila gasit ogenj. Medtem so bili obveščeni n JnitnJ -II /i 1 C liri L-1 Cn falrni nrihiteli na lice 40: mladenka je Korenova zaročenka :n ie osumi,ena, da mu je pomagala pri izvršitvi sumljivega roparskega napada. Aretiranka odvrača od sebe vsako krivdo, toda vkljub temu so jo pridržali v zaporu. Po ceni moka. Policija je zaprla trgovca Oskarja Klanfer, stanu jo čega v ulici Conti st. 2. Mož je namreč prejel od Ivrdke Pozzi Dome-nico, ki se naliata v ulici XX Settembre, nalog, da proda za njen račun 7 vreč moke, katero je on prodal za borno ceno 1200 lir ter si obdržal denar. Nahaja se v zaporu v ulici Co-ronco. Aretacija., Zaradi raznih sleparij je bil včeraj aretiran zasebni uradnik Fran Lederer. star 19 let, doma iz Gradca. Odveden je bi! v zapor v ulici Coroneo- Ogenj v skladišču. Pred sinoćnjim, okoli polnoči so nekateri mimoidoči ljudje zapazili, da se iz skladišča sedlarskih predmetov pri Sv. Matiji Magdaleni št. 25, ki je last sedlarja Emila Šinigoj, vali gost dim. Nekdo je o lem obve-siil kr. orožnike v ulici dell'Istria, odkoder sta dva semena. Poizvedovanja pa so pokazala, da ga tam ni bilo. In sploh ni nobene sledi o njem. Mihel je srednje velikosti okroglega obraza in velikega nosu. Imel je na sebi moder jopič, modre hlače, klobuk pa kavine barve. Kdor bi kaj vedel, je naprošen, da sporoči nemudoma njegovi ženi Emiliji Mihel pri Sv. Mariji Magdaleni (Trst) Št. 760. Učiteljsko draštvo za Trst in okolico v Trstu je pristopilo kot ustanovni član k «Šolskemu društvu* v Trstu s prispevkom Lir 200.— ter je obenem vpisalo tudi pok. g. Stipeta Ferlugo pot ustanovnika s prispevkom Lir 200.— Ok>npfr, tudi UčiteKsko društvo za Trsti Nezanesljiv mešetar. Zastopnik Andrei Rado, lastnik trgovine z električnim materialom v ulici Valdirivo, je izročil pred kakim mesecem nekemu Angležu, po imenu Celek MHk, staremu 28 let, stamijočemu v ulici dei Leo št. 9. okoli 1600 komadov električnih žarnic, da bi Kjlej cEdinosH od 15. t. m. II. Višj: tečajni izpit sestoji iz pismenega in ustmenega dela. Pismen? izpit se vrši na srednjih šolah v Sloveniji iz 5 predmetov*, in sicer na gimnazijah :z slovensčine, srbohrvaščine, latinščine ali grščine, nemščine in matematike, na realkah pa iz slovenščine, srboi-hrvaščine, nemščine ali francoščine, cdn. italijanščine in angleščine, iz matematike in opisne geometrije. Ko despo sed. realne gimnazije do VIII. razreda, bo veljala tudi na njih izbera modernega jezika: ali iz nemščine ali iz francošč'ne. — V tem pc-gledu pomeni število pismenih nalog sicer pomnožitev za dve, ne pa cbtežitve; zakaj edino iz slovenščine se bo pisala prosta naloga (:zaelava 4 ure), iz drugih jezikov pa zgoij prevodi na slovenski jezik in še to z dovoljeno pomočjo slovarja. Pač pa je odredba strožja v tem, da predpisuje pismeno nalogo iz matematike, kar se je bilo z Marehetcvo naredbo iz 1. 1908. -opustilo. Sestavek iz učnega jezika naj pesvedoči mero splošne izobraženosti in umsivene zrelosti pripravnikove. Ta se kaže zlasti v Gsnutku in razporedu gradiva, v jasnosti in doslednosti podajanja misli, v pravilnosti in pr.'rocncsti izvajanj zaključkov; posebno se mora uvaže vati točnost in skladnost v jeziku. Pri končnem redovanju se jemlje v poštev tudi snažnest in ličnost izdelka. To velja seveda za vse pismene izdelke. Pismeni izp:ti se bodo vršili pet dni zapored o dcpoklnevih. Nadzorstvo pri teh izpitih bo jako strogo: neprestano bosta nadzirala pc? dva člana izpitnega odbora istočasno, razen teh pa še direktor in ministrski odposlanec, če bosta utegnila. Vsi kandidatje dobe iste naloge. Doslej je imel kandidat n. pr. iz slovenščine iz-bero izmed 3 predloženih tem, ki so se nanašale na razne znanstvene okoliše: slovstveno zgodovino, slovstveno panogo, domačo zgodovino, poznavanje domače zemlje, splošno kulturno ali socijalno vprašanje, tako da se je vsak kandidat lahko odločil za nalogo, ki je njegovemu individualnem! zanimanju najbolj prijala. Ako bi kateri kandidat pri pismenem izpitu uporabljal nedovoljene pomočke ali motil druge pri izdelovanju naloge ali se s tujimi izdelki koristil, bi se po nadzoro-valcu resno opomnil; če bi tak opomin, ki se obenem zabeleži v zapisniku, ne zale- svoje večje izdatke na premoženja Naša Hčne odvisnosti sledi naš narodni pogini ^ ' so v normalnih čas h i o premislimo vsi Hi se po tem ravnajmo! kmetska posestva _ _ le z velikim trudom, in pridnostjo aktivna, skromno aktivna. Razmere pa so se po vojni temeljite spremenile. Davki so vecp in pob?rajo se ž večjo vnemo, da ne rečemo z največjo brezobzirnostjo. Celo v normalnih časih je našim kmetom priskočila vlada na pcmoč s tem, da je preskrbela našim kmetom krmo po nizki cent m dajala celo podpore. Nova vlada pa nima za nase potrebe prav nikakega sm'sia. Prepušča nas usodi. Slranka paepoGlasilo popolarov . Igra jc polna zanimivih dogodljajev, ki kažejo, kam pride človek, ki se postavi na oni zloglasni «jaz in samo iaz» V tej igri vidimo kako mogočnež Rome potom deparja in potom preporočila svoje sestre Marjane soproge višjega svetnika pl. Strama, pripravi kmeta Komarja ob njegovo posestvo. Pisatelj biča tu ta samolastni čin, ter prikazuje na zgledu Ivanke, hčerke Rome-ta, in profesorja Mižana, kako nalogo bi prav za prav imela inteligenca med narodom, med kmeti in delavci. Gotovo ne tako, kakor Litnik, pisar pri glavarstvu, ki misli da je vsemogoč in, da je vso znanost z veliko žlico snedel. Njegova ošabnost in prezir prema nižjim sta jako dobro orisana z raznimi dovtipi. Kakšen gnev in kakšno ogorčenost vzbuja to pieziranje, vidimo pri Ločniku in Grjavu. Odvzame se jim lastna zemlja, kakor da niso nikdar gospodarji bili, ter se da gospodom brez njihovega dovoljenja, medtem ko se jim krati najelementarnejša pravica, kakor tudi vsako odškodnina za škodo, ki jim jo dela voda z uednimi poplavami. Kam in kako daleč privede tak prezir, vidimo na obupnem nastopu kmetov, Iti se spun-tajo ter g. Rometu mnogo škode povzročijo. In kdo je kriv temu? Le svojevoljni in zloglasni «jaz sem samo svoj®. Prepričani smo, da bo «Čitalnica» tudi stem delom zodovolula slavno občinstvo. Tržaško kolesarsko društvo «Balkan» sklicuje za nedeljo 25. t. m. ob 10 uri predpoldne redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Poročilo odbora. Volitve novega odbora. Pre-memba pravil1. Razno. Priporoča se za polno-številno udeležbo. «Mater Dolorosa*. Danes ob 5. uri pop. uprizori slov. Marijina dražba v Rojanu (Vicolo deltc Rose 13) v tfrce segajočo Sardenkovo pasi jonsko igro «Mater Dolorosa» v sedmih dramatskih slikah z vpletenimi (novimi) žalo-spevi. * t «Sk>v. kmetijsko društvo bo imelo v četrtek 22. marca izredni občni zbor pri «Zlatem Jelenu« v Gorici. Začetek ob 9)4. — Spored: 1) Tajnikovo poročilo. 2) Odobritev skupne bilance «Gor. kmet. i» Slov. kmet. društva* za upravno dobo 30. VI. 1921 do 30. VI. 1922. 3) Volitev društvenega predsednika. 4) Slučajnosti. Opomba: Ako bi ob zgoraj določeni uri skti- ~ " " Angleža, oziroma de-Končro je mož izpre-fjlež opeharil. Naznanil ,e zadevo na kvesturi in pred včerajšnjim so policisti aretirali sleparskega mešetaria na njegovem stanovanju ter ga odvedli v zapor v ulici Coroneo. — Rado trpi okoli 6000 lir škode. _ Es tržaške pekra|šf?e Nabrežiaa. Tovariše, voditelje na šolah sežanskega okraja prosim, da mi po poštni nakaznici tekom osmih dni pošljejo nabrane prispevke za tovarišico z Volcskega. — Ivan Kosmina, učitelj v Nabrežini, tajnik učit. društva. Postojna. Pevsko društvo *Posio'na-> bo imelo svoj občni zbor jutri v pondeljek na praznik sv. Jožefa dne 19. t. m. Občni zbor se vrši v gostilni pri < Doljnem Burger}u >. Začetek cb L uri zvečer. _________ iTnjlžesnosFln umetnost Knjige «Gorigke matice«, < Goriška ma-lica^ v Gorici izda za leto 1924. naslednje knjige: 1. Prof. dr. PavVca: «Veliki koledar» za leto 1924 (Bogato ilustriran). 2. Prcf. dr. Lovrenčić: «Cvetje z vrtov goriškega Parnasa> (Antologija gcr. pašnikov). 3. «Zabavna knjižica* (Knjiga leposlovne vsebine) III. zv. 4. Knjiga verske vsebine (Vezano). Cena za vse štiri knjige znaša 6 L. PoverjeniŠtvo < Goriške matico v Trstu je v ul. Molin a vento št. 5, I. (zgoraj). eita» — tako vrača «rja» z w«m ur«- vjium««; «« —----:---— — zahtevati, naj bi Trst postal Chioggia. caa zbor ne bil sklepčen, se vrw pol ure po-t! Tisti, ki fantaziraio o < veliki beneSkl'znejc drugi občni zbor, ki bo skleoal pravove- DoucK na stauDe za L ML (Razglas finančne intendaturc). S kr. odlokom od 11. januarja 1923 št. 148 so bile raztegnjene na c-zemlje, ki jc biio priključeno na Dodlagi zakonov od 26. septembra 1920. št/1322 in od 19. decembra 1920. št. 1778, določbe o ^ davku na stavbe, katere so veljavne v kraljestvu. Pobiranje te£a davka na podlagi omenjenih določb se začr.p z dnen* 1. januarja 1924. V ta nanen in v smislu priloge B h geriomenjenenm kr. odloku cd 11. januarja 1923, št. 148, se morajo predložiti do 30 aprila 1923. davkarijam (Agenzie delle »mposte dirette) napovedi vseh tistih poslopij, ki niso še podvržena hišno-najem-nnskemu davku. V občinah, kjer m davkarij, se napovedi lahko predložijo županstvu, katero' jih n*ora izročiti davkariji v osmih dnevih po prejemu. Napovedi ni treba opraviti tistim davkoplačevalcem, ki so že podvrženi hišnonajemniiiskemu davku. Napovedali listi naj sc zahtevajo v občinski pisarni adi v davkariji V eni sami napovedi lahko naznani davkoplačevalec vsa poslopja, ki jih ima v isti občini. (To se pravi, da mora napraviti dve napovedi, ako ima poslopja v dveh občinah, tri, ako jih ima v treh, torej za vsaka občino, kjer ima poslotpje, posebno napou ved. Op. ur.) Kdo je naznaniti? Opraviti napovedi so dolžni: a) lastniki poslopij, ki se nahajajo v njihovi posesti, tudi Če se ta poslednja lahko izpremem b) posestniki aH zakupniki za emfitevtična« poslopja ter posestniki kot večni najemniki za poslopja, ki ph imajo v večnem najema; e) užitniki. sabniki in tkti, ki V Trstu, dne 18. 1933. podvrženi tej dolžnosti vzajemno vsi lastniki: d) mož za priženjena poslopja, ki jih on upravlja; ta dolžnost velja tudi za druga poslopja žene, ako jih mož upravlja; e) oče in mati za poslopja otrok, ki se nahajajo v nj;h oblasti; f) varuhi in oskrbniki za poslopja mladoletnih; g) varuhi, oskrbniki, upravitelji za poslopja oseb, ki so pod kuraielo, ki so odsotni, dalje za poslopja, ki so ležeča zapuščina, ter sploh za vsa poslopja, katerih uprava j-m je poverjena; i) nadarbeniki (benficijarji), ekonomi, upravniki in postavni zastopniki za beneficialna poslopja družb, javnih zavodov, društev in jurističnih oseb. Napoved lahko opravijo agenti, zastopniki ali pooblaščenci posestnikov poslopij. Poverilo, pooblastilo ali nalog se lahko da z javno ali zasebno listino v izvirniku ali v prepisu, ali pa tudi z navadnim pismom. Napoved mora podpisati tisti, ki jo mora opraviti. Pri tem se mora navesti dan m kraj, ko je bila napoved opravljena. Kdor » »»J-v » » — I ——• J" -------------» . .. napovedi naj se priloži račun najemnin ali pa njega prepis na prostem papirju. Akc- ni računov o najemninah, zadostuje tudi potrdilo o znesku najemnine,-katero podpišeta najemnik in napovedovalec. Ako bi napovedovalec ne mogel dobiti najemni-kovega pedpisa, mora to v napovedi posebej omeniti in navesti tudi vzrok. Pri poslopjih, ki niso v najemu, je treba napovedati domnevno najemnino, katera se določi na podlagi sledečih načel; a) pri poslopjih, ki navadno lahko nosijo resnične dohodke, se določi dohodek v primeri z najemnino, ki jo dajejo druge hiše v sličnih okoliščinah in v isti občini, ako pa v dotični občini ni takih poslopij, tedaj v primeri s sličnimi poslopje v bližnjih občinah, pri čemer naj se upošteva razlika, vsled gospodarskih razmer ali kakih izjemnih okolncsti — b) pri poslopjih, katera se spričo svojega namena ali Spričo posebnosti v zidavi ne dajo primerjati z drugimi podobnimi podobnimi poslopji (n. pr. zavodi, učilišča. N ni Ti polili je odvisno, da se pri nas| uporablja domač izdelek, kakor so ,PEKATETE". So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Mali oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 «tot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor Ude službo, plača polovično ceno. ZBIRKA nenavadnih knjig kakor: Leksika, Erotika itd. se proda. — Ponudbe na W. Clauss upravništvu.__^ KROGLJE iz gar Cebu, Via amerikanškega fia Ruggero Ti lesa prodaja stru- imeus 7 396 Hiai, KO je ena natjuvcu "—; r r .—. r—" V..,; x- ne U pisati, da lahko izpolnili, in podpj- b.lmš^ce. fcdjl-« M J sati napovedni list po kaki osebi svojega zaupanja, ki podpiše list s pripombo, da je to storila po nalogu in v prisotnosti napovedovalca. Nape ved se lahko opravi iudi ustmeno na županstvu aH v davkariji. Taka napoved se zapiše na napovedni 1'st v prisotnosti napovedovalca. Za davkoplačevalce, ki ne prebivajo v občini ali prebivajo v inozemstvu, morajo opraviti na_ poved njihovi agenti, pooblaščenci, zastopniki ali družabniki. Napoved mora vsebovati priimek, ime, ime očeta in kraj prebivanja pesestnikovega. Označiti je treh?, obenem ali se poseduje poslopje kot last, kol emfitevza, večni najem, užitek, raba ali stanovanje (kot). V slučaju emiitevze, večnega najema, užitka, rabe ali pravice do kola naj se omeni tudi priimek in ime dejanskega posestnika ali lastnika. Pri nadarbah, kaplanijah in drugih cerkvenih ustanovah naj se po naslovu na-darbe (beneficija) ali kaplanije navede priimek in ime nadarbenika, kaplana, ekonoma ali upravnika. Ako gre za slariše, soproge, varuhe in upravnike, naj se navedejo tudi njihovi priimki in njihova imena, pii agentih,-pooblaščencih in zastopnikih primek, ime in prebivališče, pri društvih, javnih zavodih in drugih jurističnih osebah njih ime in njih sedež. Naznaniti se morajo a) poslopja in vse trajne zgradbe, naj bodo iz kakršnegakoli materiala; b) mostovi, po katerih se tudi hedi, mlini, plavajoča kopališča. premični mostovi, splavi, barke in vsaka druga plavajoča zgradba, ki jc^ pritrjena k zemlji; c) deli zgradb v delu, v katerih se ež lahko stanuje; č) zemljišča, ki tvorijo sestaven del zgradbe ali prispevajo k rabi in dohodkom, kakor dvorišča (br>Tjač:j, vrti, gum na in roje. Vse gori omenjene zgradbe je treba naznaniti. tudi če so bile začasno proste davka. Ni treba naznaniti tistih poslcp:j in . drugih stalnih zgradb, ki so za stalno pro-' sle davka, pač pa se morajo naznaniii tiste poljske siavbe ali njihovi deli z vsemi pri-Uklinami vred, glede katerih je napoved obvezna v nsmen, da se ugotovi, ali obstojajo pegeji za oprostitev davka v smislu čl. 6. zakona od! 6. junija 1877, št. 36S4. V napovedi se mora tudi označiti pri vsakem poslopju a) kakovost, raba in namen; b) lega, t. j. aH sc nahaja v središču občine ali v kakem zunanjem cddelku, dalje v katerem kraju, cdsekii ali okraju, v kateri skupini hiš, ulici ali klancu; c) politično številko vrat, kjer jc označena; č) število sob ali praznih prostorov vsakega nadstropja, pri čemer naj se nadstropja cznačajo z imeni prdtličje, pritličje, prvo nadstropje, drugo, tretje itd., podstrešje, prištevajoč k šte-vlu nadstropij tudi mednastropja; č) naprava, ki proizvaja gonilno moč, stroji in naprave, ki služijo za dovajanje gonilne moči, akc so zevzani z delavnico in priključeni k njej. Dovajanje gonrlne moči in stroji, ki služijo za delo, se pri tem ne jemljejo v račun; d) okrajna številka in površina v metrski meri; c) dohodek. Fri napovedi dohodka je treba razlikovati: SEMENSKI KROMPIR se prodaja nem domu v Podgradu. Narod-397 za gospode od L 290.— naprej. Blago Iz pristne volne. Izborno« zajamčeno delo. dohodek, ki bi ga dajala, ako bi se dala v najem bodisi kot taka ali pa za kakršnokoli drugo rabo, kateri bi lahko služila. Posestniki, ki imajo v poslopju kakoidobič-konesne obrtnijo, morajo naznaniti znesek dohodka v nepremični imovini, ki se določi na podlagi obstoječih predpisov. Na mestu v napovedi, ki je določeno za opazke, naj označijo tudi obrt, katera se v jposloppui izvaja. Pri; [i^p^vF-dih dohodka cd delavnic se smatrajo za sestavne dele naprav, ki dajajo gonilno moč, tudi stroji in priprave, ki služijo* za dovajanje gonilne moči, ako so ti stroji in te naprave zvezane s poslopjem ali priključene k njemu. Ne smatrajo pa se za take stroji in naprave, ki služijo za delo. Ako stoji poslopje ob meji na ozemlju več občin, se mora napovedati ves dohodek v listi občini, na katere ozemlju se nahaja največji del poslopja. Ako so ti deli poslopja enaki, je dano posestniku prosto, da napravi napoved v tisti občkii, ki si jo sam izbere. Pri poslopjih, pri katerih se začasna oprostitev davkov ne konča v januarju 1. 1924., naj posestnik v napovedi to pripomni. Ako gre za nova poslopja, mora povedati, od kedaj so gotova za stanovanje ali gotova za rabo, za katero so namenjena; pri drugih poslopjih pa naj omeni naslov, začetek in dobo oprostitve. Kazni Kdor ne opravi napovedi v gori omenjenem času (do 30. aprila!) kakor tudi kdor napove manjši dohodek, nego se najde pri končni ugotovitvi, se kaznuje s posebno doklado, ki znaša polovico celoletnega davka, ki gre cd nenapovedanega dohodka ali od dohodka, napovedanega v manjši meri, državi. (Čl. 1. zak. od 23. junija 1873, št. 1444. serija II.) Posestniki hiš, ki ne priložijo k napevedi tudi listin, po katerih je razviden znesek najemnine, se kaznujejo z dcklado, ki znaša 10,^ glavnega državnega davka od poslopja, ki se ima napovedat'. (Čl. 5. zak. 11, julija 1889, št. 6214, serija III.) Spiolni vfnsRi tiovek S 13. marca t. I; je v novih pokrajinah stopil v veljavo splošni vinski davek. Kakor smo poročali, so vsi izdelovalci vina kakor tudi trgovci na debelo in drobno obvezani, da do 17. t. m. prijavijo količine vina« katere so imeli dne 12, t. m. na skladišču, tudi pokvarjena vina ter tipična vina (vermut, maršala), ne glede na količino in posodo; petjot, ki ima manj nego 5 stopinj, se mora naznaniti posebej. Vino, ki je v noči od 12. na 13. marca bilo na poti, se mora naznaniti od prejemnika, čim dospe, s pripombo: «Dodatna naznanitev» in z opravič- bo zakašnjenja. Davek znaša 20 lir na hektoliter. Ta znesek pa se ima znižati za oni znesek, ki odgovarja posebnim užitninskim davkom (imposte di con-sumo) v prilog pokrajinam in občinam, v kolikor ti davki nimajo značaja pokrajinskih in občinskih užitnin (dazi di consumoj. Ker vsled tozadevnega vprašanja finančno ministrstvo smatra pokrajinsko pristojbino lir 3.94 ter občinske doklade kot užitnino (dazio di censumc), ostane davek 20 lir neskrčen, v polnem znesku. Prijava. Kako se ima izvršiti prijava vina, o tem smo pisali že v «Edinosti» od petka: ome- IZURJEN trgovec in dober prodajalec v konfekcijski, modni in galanterijski stroki, vešč slovenskega, italijanskega, srbohrvaškega, češkega in nemškega jezika, želi službe v kakem velikem podjetju, tudi kot potnik ali voditelj trgovine. — Ponudbe pod «Nastop takoj> na upravništvo. "V_398 STANOVANJE na deželi, z 1 do 2 sobi, kuhi-nfo in vrtom. Ponudbe pod «Gozd» na upravništvo 392 OVES, krompir detelja Lccerm in draga semena se dobivajo ▼ trgovini Fr. Počkaj ▼ Kozini. Cement po ugodni ceni istotam. KUPUJEM železo in druge kovine po najvišjih cenah. Via Molino grande 16._393 KUPUJEM cunje, železo in papir po visokih cenah. Molino grande 20, Babič. 395 POSESTVO v Gabrijah p. Štanjel se proda ali da v najem. Pojasnila daje Matevž Čehovin, Gabrije št. 43. _ 401 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi . Pertot, via S. Francesco 15, II. _45 EGIPTOVSKI profesor grrfologije pove karakter in usodo Življenja. Sprejema samo do zadnjega dne aprila v ulici Geppa 10. 400 TRTE cepljene, bele vrste in sadna drevesa se dobijo pri trtnici Ivtin Forčič, Preserje, p. Komen. 54 STAROZNANI SEMENJ sv. Jožefa za živino in kramarsko blago bo v torek, dna 20. marca v Komna. 369 C0ROO.L III. 16 Tel. 10-08 OHL corso y. l m. 16 Tel. 24-24 ENONADSTROPNA hiša z malim zemljiščem, pripravna za gostilno, se proda pod ugodnimi pogoji v Sv. Luciji ob Soči št, 14. Natančna pojasnila se dobijo istotam. 373 ,I-.r,.-irT -,- njamo k temu le, da je treba navesti v prijavi ?:to te dan v najem samo en del poslopja, člane družine in njih starost, ker je to, kakor moraio pesestn ki lečiti v napovedi nad- ' bomo videli v naslednjem, važno zadelno opro- . i - __siitev. Mali poljedelci, ki so deležni te ooro- stropR in prazne prostore, ki so v najemu, I pa morajo izrecno zahtevati. (Kdor oa tisiih, ki mso v najemu ter navesti do- lore) u prijavil sxok vino na ^^ in ni hodek posebej. Pri poslopjih, ki so v na- zshteval oprostitve, naj to stori naknadno s ,emu, velja kot dohodek najemnina ob j tem, da se takoj poda na občino ter doda k pri- ćasu napovedi. Ako pa je najemnina nižja, I javi to zahtevo). BABICA sprejema noseče. Ljubezniva oskrba, tajnost zajamčena. Madonnina 10.11. 378 MLADENIČ izučen išče službe v trgovini jest-vin. Via Udine št. 23/ffl. 385 VRTNICE «Thea», močne sadike (grmičje) roza, rdeče in bele, po L 3.— komad prodaja cvetličar Santo Petcani, Gorica, Via Lunga (vhod pod št. 57) — _386 Vzajong iiBštia za anreraje soveje živine v Skednju naznanja svojim članom, da se bo vršil v nedeljo, dne 25. t. m.f v gostilniških prostorih „Gospodarskega druStva" v Škednju, ob U. uri dopoldne Izredni občni zbor # s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Odobritev računov. 3. Prostovoljni razpust društva. 4. Slučajnosti. SKEDENJ, 16. marca 1923. ODBOR. Opomba: Kadar se sklepa o prostovoljnem razpustu druš'va, morata biti zastopani najmanj dve tretjini društvenikov in morajo glasovati tri četrtine prisotnih, da se društvo razpusti, sicer je shod neveljaven. (§ 47 društvenih piavil). (129) STARO ŽELEZO lir 32, kosti lir 30 kupujem.1 Ulica S. Slataper 20. 387 NAŠIM cenjenim odjemalcem na deželi naznanjamo, da nismo poslali točasao nobenega našega potnika na deželo. Prodhno, da se naročila pošiljajo po posti! — Vodstvo knjigarne Katoliškega tisk. druStva v Gorici. 389 23 ČEVUARNICA MICOLICH Trst, via Siline 32 (vosal L* Ariosto) (prej Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvata. Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna- Uia liiizzinl 36 (Vstal S. Calerlna) (prej Via Nuova) naznanja cenjenim odjemalcem, da si je nabavila 20 pomladno sezijo ' bogato izbero volnenega blaga za moške in ženske obleke kakor tudi bombaževine, vezenine, čipke in okraske po priznano nizkih cenah. Obiščite prodajalno brez obveze za nakup, da se prepričate o nizkih cenah in kakovosti blaga. POZOR! Kroae, korale, zlato, platin in zobov-1 je po najvišjih cenah plačuje edini gro stat Belleli Vita, via Madonnina 10. L 321 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polento 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pi-| salnega i. t. d. papirnatih vrečic i1* valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 EGIDIO CICIGOI & d i GLASOVIRJE. harmonije in orgije popravlja' in uglašuje Andrej Pečar,. Trst, Via Molino a vento št. 5, HI. 6 — GORICA — na Cesare Lombroso S (vrel via Leoni) | ima vedno v zalogi (15/4 J nove kočije, koleslje, mesarske | vozove (Vagerle), žardinere. | Miki masti. Mejo» m Mi M mfto. | Vsakovrstni poljski stroji. Bogata izbera, — Prodaja na drobno in na debelo. — Zahtevajte cenc! Specijaliteta plugov vseh velikosti po zmernih cenah. ING. RIGHI & VIDOVICH — TRST (8) Via Sanita št. 8. (vogal via Porporella). PAINEXPELLER in Reumazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, plečih, križu, se dobita^ v lekarni v Ilir. Bistrici. KRONE m goldinarje plačujem dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6. I. -M KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR 15CE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« I ta priška lila Eliia Culi v Gorici piana Cavour it- 9 naznanja tem prejela zastopstvo najboljžih in svetov. potom slav. občinstvu, da jc šivalnih slojev „PFAFF". m o O « ±2 N O Vi CJ SSi tf i-s tf S-S" Sc S S ž- ul CL - ^ IX c ^ Bi ■>4) JJ « ? O 5 t> S «—■ O « o c ji is) i: *>» re H U C . o. g U i Okj O JUL" > c c-5-o *5o E S —. p>J *a „ JE — « o ; M g O I « • > E t« 3 C v o u o »a. g E c > (C CJ V> >'_» = ^ £ c 3 -4S ti v c- p Wl CJ y C. CQ > SUBplfl prifBiiU Elija Čuk, gte Mik: Piaiza tivm žtev. 9. PODLISTEK W1LKIE COLLINS: d©spa v belem 28 rZPOVEDEE WALT£RJA HARTRIGHTS-A. Naslednja točka, o kateri nam je razprav-*fati je osebna lastnina ali z drugimi besedami denar, do katerega je imela gospica pravico z nastopom svojega enaindvajsetega leta. Ta del njene dedščine je tvoril že sam po sebi lepo premoženje. Pripadalo ji je po opo-/oki njenega očeta ter je znašalo dvajset tisoč pfundov. Pcleg tega so ji pripadli tudi dohodki jd deset tisoč pfundov. Ta vsota pa jz imela po njeni smrti pripasti njeni leti Eleonori, edini sestri njenega cčeta. Tu je dobro, da se nekoliko pomudimo ter bolje posvetimo v te nejasne družinske razmere, da bomo tudi razumeli, zakaj je morala teta do smrti svoje nečakinje čakati na svoj delež. Gcspod Filip Fairlie je živel v prijateljskem odnešaju s svojo sestro Eleonoro, dokler se ni ta omožila. Ko se je pa še precej v letih poročila z nekim italijanskim plemičem, ,ki je imel grofovski naslov ter se je imenoval Fosco, se ie čoSDod Fairlie f^ko razardrl zaradi tega. da je pretrgal vse zveze z njo in šel tako daleč,1 da jo je zbrisal iz svoje oporoke. Grof Fosco ni bil bas bogat, vendar pa ni bil nikak pustolovec brez premoženja. Imel je skromne dohodke, .ki so mu pa zadostovali; živel.je do^o let na Angleškem in pridobil si je lepo mesto v družbi. Toda ta priporočila niso nič držala pri gospodu Fairlijeju. Po svojem naziranju je bil še Anglež starega kova; in zato je sovražil vsakega tujca edino zato, ker je bil tujec. To se je pokazalo celo mnogo let pozneje, ko se je dal na pri prošnjo gospi ce Fairlie pregovoriti ter zopet sprejel v oporoko ime svoje sestre. Vendar pa jo je obsodil na čakanje njenega deleža, ker je zapustiT uživanje obresti svoji hčerki a kapital njeni sestrični Magdaleni, če bi teta pred njo umrla. Če upoštevamo različno starost obeh dam tedaj je bilo upanje.tete na onih desettisoč pfundov prav majhno* Grofica Fcsco se je maščevala za to bratovo postopanje napram njej na zelo krivičen način, kakor je to v navadi. Nič več ni hotela slišati o svoji nečakinji, ne verjeti, da je prišla zopet v oporoko na priprošnjo svoje ne- To je* bila zgodba o desettisoč pfundov. Tudi v tem oziru mi niso mogli odvetniki gospoda Percivala delati nikakih težav. Obretti so pripadale soprogi, Jcapital pa teti ali pa Mfitneu -v slu&ajrj tatin« smrti. Ko sem na ta način pojasnil vse dosedanje okolnosti, mi je preiti k resnični zamotanosti o tej zadevi — preiti mi je k onim dvajsettisoč P*V trenotku, ko je gospica Fairlie izpolnila svoje enaindvajseto leto, je postala ta vsota njena popolna lastnina in vse bodoče razpolaganje s tem denarjem je bilo odvisno od tega, katere zanjo ugodne pogoje bi se mi posrečilo vstaviti v ženitno pogodbo. Ostale klavzule v listini so se nanašale zgolj na formalnosti »n ni treba, da bi jih ta iznašal Toda klavzula, ki se tiče denarja, je prevelike važnosti, da bi jo mogel kar tako preiti. Nekaj vrstic bo zadostovala, da predočim ludi to stvar v kratkih obrisih. „ _ . " „ e Moj predlog glede onih dvajsesttisoc pfundov je bil sledeč: gbresti kapitala narpriradejo gospe do njene smrti, nato pa gospodu Perci-valu do njegove Mirti, kapital sam pa naj pripade otrokom iz tega zakona. Če bi ne bilo potomstva, tedaj bi smela soproga razpolagati po svoij volji s kapitalom. V tem ozira sem jI hotel pridobiti pravico, da zamore napraviti tudi svojo oporoko. Posledice teh pogoiev bi utegnile biti sledeče: Če bi gospa Glyde umrla brez potomstva, tedaj bi zamogla njena polsestra, gospica Hakombe in dragi sorodniki ali priajtelp podedovati po moževi smrti tak-inc delež« kaoitala. ki bi iih ona določila. Če bi pa zapustila otroke, tedaj bi se morali pač očuvati njih interesi pred vsemi drugimi interesi. Sestavil sem pogodbo še pred potekom tedna po prejetju pisma gospice Halcombe ter jo poslal odvetniku gospoda Percivala v potrdilo. Po preteku dveh dni sem prejel vrnjeno listino z opazkami odvetnika gospoda Počivala. ovori sobili v splošnem brezpomembni m večinoma formalni do klavzule, ki se )e nana-£da na dvajsettisoč pfundov. Te vrste so bile T rdečilom dvakrat podčrtane s sledečo TlSeLgoče. Kapital mora pripasti gospodu Percivalu, če bi preživel gospo Glyde in ce ne bi bilo potomstva.» To bi torei značilo, da ne bi gospica Halcombe ne nobeden drug član družine gospe cavde nutgli podedovati niti vinarja od teh d^kltSS pWov. Cela vsota bi smuknila v 2p gospoda Percivala, Se bi ne bilo potomstva. Odgovor, ki sem ga napisal na ta nesramni predlog, ie bil tako kratek In oster, kolikor ,e pač zamogel biti. •Blagorodni gospod!-Vztrajam do picice pri klavzuli kakor stoji. ZodHčmm spoitovanjem udani.» Odgovor je prišel v četrt ure. «Blagorodni gospod! Vztrajam do pičice pri klavzuli z rdečilom, kakor stoji. Z odličnim spoštovanjem udani.» Po domače povedano sva se oba «zapičila > in nam pač ni prcostajalo nič drugega, kakor da sva pozvala svoje klijente. Kot so stale tedaj stvari, je bil moj Mijeni njen varuh, gospod Friderik Fairlie. Že s popoldansko pošto sem mu odposlal pismo, v katerem sem mu podal stvar v vsej njeni resničnosti. Poleg tega sem mu izrecno povdaril vse dokazilne razloge, ki so mi padli v glavo, da bi ga le pregovoril, naj sprejme klavzulo, ket sem jo jaz postavil. Tudi sem jasno namignil, da leži vzrok onemu ugovoru proti n^>ji klavzuli le v pohlepu in dobičkaželjnosti. Iz predloženih mi aktov gospoda Percivala pa sem tuoi spoznal njegove premoženjske rezmere. Kazvi-del sem, da je njegovo posestvo obloženo z ogromnimi dolgovi in da so bili njegovi dohodki nominalno sicer veliki, v resnici pa za moža njegovega stanu prav neznatni. Razpolaganje z gotovim denarjem je bila eksistenčna potreba gospoda Percivala in opomba njegovega odvetnika poleg moje klavzule v pogodbi m bila nič drugega nego sebično priznanje te 0K0- Uičine' JH^i «u/inu9i* V trstu, dne 18. marca Tenora 5 dni po sprejemu prijav morajo občine naznaniti finančnemu tehničnemu uradu število prijav ter jih držati na razpolago uradnikom, ki so pooblaščeni, da jih dvignejo. Ta rok jc določen za to, da ima občina možnost pospremiti prijave s potrebnimi spričevali glede družinskih članov pri tistih pridelovalcih vina, ki prosijo za omenjeno oprostitev. Oprostitve. Prijava vina je obvezna za vse osebe, ki se nahajajo v gori označenih okolno-stih; davka prosta so vina, ki se izvažajo cd pridelovalcev ali trgovcev na debelo v inozemstvo ali v italijanske kolonije ali pa ki se pošiljajo v tvornice za destilacijo ali izdelovanje kisa. Ta vina morajo biti spremljana na mejo ali v tvornice špirita oziroma kisa od posebnega odpremnega listka (bolletla di spcdi-zionc) izdanega od finančne uprave. Obmejni carinski urad cziroma finančni uradi pri tvor-j r.icah špirita in kisa potrdijo^ da se je vino spremljano od odpremnega listka, razložilo, in to potrdilo daja pravico do odbitka odgovarjajočega zneska pri računu proizvajalca ali trgovca? V primerih izvoza v inozemstvo se mora v to svrho odbitka predložili tudi tozadevni izvozni listek. Proizvajalci in trg. na debelo imajo pravico do oprostitve davka za vina, ki so bila uničena ali so šla izgubljena vsled požara ali druge viš:c sila, katere se morajc prijaviti tekom 10 dni finančnemu tehničnemu uradu in biti primerno opravičene. Cc sc je tekom leta vino, ki je že odmerjeno za davek, pokvarilo in ni več porabno za pijačo. doseže lahko proizva;alcc in trgovec na debelo oprosiitev po predhodni ugotovitvi se strani finančnih agentov iti uničenju vina. Do-sedaj omenjene oprostitve odreja finančni tehnični urad. Malemu posestniku, kolonu, polzakupniku in zakupniku Z2mlie, iz katere izhaja vino, jc do-* ol;ena oprostitev davka za vino določeno izključno za njegovo in n;egove družine neposredno porabo dn količine enega hektolitra za vsakega č*?>na ^r-Trine, kateri živi ž njim in ima več nego 15 let. V svrho oprostitve od davka cmeniene v pretšn:,?m odstavku se smatraio kot ma^i posestrimi. kolori, polzakupniki in zakuoniki tisti poVedelci, ki sami. z delom lastnih rok ali s pretežno pomočjo članov svoie družine obdelujejo svoje aH naiete vinograde in ki vsega iknoaj ne pridelaio več n?«io 50 M vina. Omeniti 'e treba še enkrat, da morajo nri-zadrti ool'edelci izrecno zahtevati oprostitev od davka ob prijavi; drugače zgubijo to pravico. Petjot. ki ne doseže 5 stooinj, ie davka prost. Kazni. Dvojni do deseteri davek mora plačati tisti, ki odtegne ali s.kuša odtegniti vino davka. Ista kazen zadene pridelovalce in trgovce na debelo, kateri posedujejo vino brez prijave ali predpisane bole te ali če se pri preiskavi izkaže, da imajo večjo količino nego .je izkazana v listinah. Dovoljena je pri tem toleranca 5%. Cc sc izvrši prijava po- predpisanem roku toda še pred pregledom s strani finančnih obiastev, je proizva;alcc kaznovan z globo, znaša enkratni do dvakratni davek. (Op. u*. Omenili smo že, da upamo, da se ta določitev ne bo letos strogo izvajala. Odlok raztegnitve jc bil objavljen šele v uradnem vestniku (oaz-zeSta ufficiale), ki izhaja v Rimu, dne 12. t. m., tržaška občina pr- je utegnila izdati tozadevni poziv za prijave šele 15. t. m. a ob;aviti ca je bilo mogoče še-le 16. t. m., tržaško uradilo glasilo Osservatore Triestino, je objavilo sc le v svoji številki z dne 15. t. m., ki ;e izšla pepoludne, tozadevre zakonite določbe; v nay-bol^em primeru ie torej zvedel posestnik vina -a to popolnoma novo in dosedaj nenavadno zakonito določbo šs-le 17. t. m„ a ne motimo se, če povemo, da bo še mnogo proizvajalcev -vina. ki še danes ne vedo za to odredbo, med t-m ko je pretekel rok za prijavo včeraj, dne 17. t. m. Rok je prekratek, ker ministrstvo m pomisiiio na to, da je treba primeren čas za pripravo lfudstva, a za to nikakor ne more l,iti odgovoren dovkoplačevalec!) Ista kazen doleti proizvajalca in veletrgovca, ki ne placa dav.ka takoj pri predaji vina. Če se vmo odpo-vlje brez predpisanih ali z neveljavnimi bol;-Lami, zadene odgovorne kazen omenjena v prvem odstavku. Vsak drugi prestopek zapade globi 10 do 200 lir. Piučev ao^e davka. Na podlagi ugotovitve, ki jo izvedejo finančni organi, se določijo resnične količine vina, za katere se potem določi davek. 2ti j5a ima plačati vsaka tvrdka. O zalogah proizvajalcev se napravi seznam, ki je skozi 15 dni nabit na občinski deski. Vcletrgovcem, ki si ne preskrbi-tr-spo da j označene licence, in malim trgovcem bo davek brez druzega likvidiran. Pri tem se bo seveda vzelo v obzir vino nrihaialoče iz starih pokrajin, .ki je že plačalo davek. Likvidiran znesek davka bo sporočen prizadetim po občinskem slugi. Najkasaeje 15 dni po sporočitvi mora slediti plačilo. Pri velikih tvrdkah, .ki si ne moreio ali ne marajo preskrbeti liccnce, katerim pa bi bilo takojšne olačevanje davka pretežko breme, se bodo lahko dovolile olajšave. V to svrho morajo predložiti kolekovano prošnjo na finančni tehnični urad, morajo pa prej v 15 dneh po sporo čitvi davka priznati davek. Pridelovalci in trgovci na debelo ki pred potekem 15 dni po sporočitvi davka predložno kolekovano prošn;o, da se .jim dovoli spodaj ocisana licenca, bodo lahko imeli s fmanco tekoči račun, kateri se uredi pri konečni likvidaciji. Plačilo davka se bo moralo izvršiti se strani posameznih kupcev ob nakupu vina ali pa, pri trgovcih na to stopi v veljavo raztegm-tveni odlok za količine, ki jih imajo v zalogi; plačilo S2 izvrši pri pristopih davčnih uradih, naravnost ali polom poštne nakaznice, pri čemer se mora gledati na io, da* se dobi dvojna robolaica. Original tc pobotnice ostane pri kupcu, prepis pa pri prodajalcu. Pri vsakem posameznem plačilu bodo morali prizadeli, caebno ali na poštni nakaznici poslani davčnemu uradu, naznaniti osebre podatke in bivališče pricielovaica-prodajalca in kupca ter količino vina. Ce bo kak podatek manjkal,-ne bo izdana pobotnica. IlL:k. Tekom 20 dni po sporočitvi davka se lahko napravi utok na finančno intendanco (pri nas finančno ravnateljstvo} na kolekova-nem papirju. Utok pa ne odloži plačila pred- ?<£a davka. Potovanje s viaom. Vsaka od že prijavljene zaloge oddaljena količina vina mora biti spremljana ali od pobotnice o plačilu davka ali pa, (če gre vino od trgovca z licenco k trgovcu ali pa v tvornico kisa,, špirita ali na mejo) od posebne bolete, ki jo izdajo na zahtevo finančni uradi — Za pridelovalce in trgovce na debelo, ki so prosili za licenco, vodi tehnični urad poseben račun. Kot trgovci na debelo se smatrajo taki, ki v glavnem ne prodajajo vina v količinah pod 50 litri. Trgovci na debelo, ki hočejo kupiti od pridelovalcev vino ne da bi ob enem plačali davek, morajo imeti licenco, katero izda finančni tehnični urad na posebno prošnjo spisano na papirju kolekovanem z 1. 1.20 in ki navaja osebne podatke in bivališče prosilca. Trgovci na debelo morajo razun tega položiti kavcijo odgovarjajočo znesku davka. Kavcija je lahko dana potom solidarnega jamstva dveh trgovcev priznane plaČevitcsti. V tem primeru mora biti priloženo prošnU potrdilo davčnefia urada o davku, ki odpade na .raivečjo količino vina, katera se lohko vloži v skladišče. V skladišča bodo mogla biti položena samo vina, ki so še podvržena davku. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v.TRSTU m Itu upi il laniiL - Laitia mi Delalika glavnic* la rezervni zaklai K C- SI. Ki,0W.M« Izvitejt kilam m taiču ii mjaMutaisakcji. = Uradna «r« od »•« — ■ Jos. Jurca. Prispevki h Krajevni slstemaflkl Krajevna sistematika — obravnavanje kra-jeslovnih vprašanj v trdni medsebojni zvezi na način, z;k v j tržaški okolici blizu Preseka. Druga nms.ca j r-psta ie držala preko Bazovice in Lokve orotl! Planini. V srcMem veku je nadvladal Devmj vse drutfe kraške kraje, tako da niti nimamo za srednjeveško Sežano pravega nemškega ali italijanskega imena. Tire poznamenovan:e Sesana ali Sessana ie pač le transkripcija slovenskega iraefla. Kar se tiče takih transkripcij, smo precej liberalni; narekuje jih namreč tuj T>ravoiM? in tu ravno teče me a med formalno dopustnim in stvarno nedopustnim. Formalno dopustno je, da Italijani solcfh pišejo tudi tuja imena s svojim pravopisom, nedopustno oa, če jih smatrajo potem za svoja in ;ih zgodovinsko razlagajo in poliHčno uveliavluro. Zakaj ves obzir proti francoskim in anglešMm imenom in takšen prezir do naših imen. Vse •asnrotstvo med italijanskim in slovanskim jvetom simbol'zira-o tri čerke: č, š in ž. Morda r>ride čas, ko jih bodo Italiiani priznali m spoštovali. to bo kl;,*č, s katerim si bodo odklenili slovanska srca. Pa orstimo te. ho1el sem le nnudariti, da V bili Se*nna vedno Sežana, ni-l«Vr ne zasledimo kakega Se^c* ali podobne „ptvr-he. ki bi nas spominjala recimo aa Ljubljano-Laibach. (0al|e prih ) Štev. 392. Razpis službe. Županstvo Tolmin razpisuje mesto občinskega uradnika ■v z mesečno plačo 400 do 500 Lir. Kolekovane pro§n|e naj se predložijo podpisanemu županstvu najdalje do konca tek. meseca, katerim naj se priložijo: a) potrdilo italijanskega državljanstva; b) spričevalo nravnosti; c) zdravniško spričevalo; č) dokazi znanja slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi ; in d) spričevalo o znar -J strojepisa. Prednost za to službo imajo oni, ki so že bili v enaki ali tajniški službi. Nastop službe takoj po imenovanju. Tolmin, dne 15. marca 1923. (126) . Za Župana: J. M r a k. Redka prilika! Kajviije etna plačujem sa Hb kun, zlatic, lisic« dihurjev, vider. Jazbece v, maik, veveric, krtov, divjih in domaČih zajce«. D. WINDSPACH Trsft, Via Cesare BatlisH it. 10 II. nadsL, vrata 16 Sprejemajo se pošiijatve po pošti- trgovina z manisfakturnim blagom Trst — Via Mazsini iie»a 38 — Trst Velikanska izbera blaga za ženske obleke, svile in bar-žuna. Blago za moške obleke. Trliž, zefir in posebno blago za srajce. Izdelano perilo za moške in ženske Volnene in vatirane odeje lastnega izdelka. Maje, nogavice, ovratniki, ovratnice in drobnine. Cenjeni odjemalci so napročeni, da si ogledajo mojo prodajalno, da se prepričajo o kakovosti blaga in nizkih cenah. v- u Zdravnik m POHIŠTVO, a Poročne sobe, slavonsko de?o, suhe, zajamčene od L 1.250 naprej, elegantne kuhinje L 790, žtlezne postelje s kovinastlmi mrežami L 1G5, otroška postelja popolna L 200. TORK, Via S. Lazzaro št. 10. Resnično znižane cene. Pošiijatve in embalaža za deželo. Dr. Franc Oroden v Postojni (Kutinova hiša, nasproti lekarne) ordinira vsak dan od 9 do 12. Ivan HlheliK Trst — Via S. Ftfancesco Stev. 10 Trst kupuie Staro železo, Uto železo, medenino, baker in druge kovine kakor tudi stare nerabljive stroje in kotle in jih plačuje po visokih cenah. Kmeillska zottrusa o Trstu Via RaffHnoria 7 021) opozarja svoje cenj. odjemalce na ravnokar dospela sem* na po zelo ugodnih cenah: detelja, redke v, krmilna pesa, spinaca. Razpolaga z raznimi travami, vsemi drugimi zelen aJnimi ter cvetličnimi semeni m z mešanico umetnih gnojil za krompir, fižol in grah. Srebrne krone m zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZU POVH Trst PIozzo Garlbaldi ll l a (prej Barriera) ŠIRITE „EDINOST" KONC. ZOBOTEHN1K R. COVACICH sarejema zopet od 9—13 in od 15-19 Trst, Via Valdirivo 33 (nasproti kavarne „Roma" Stroji za pranje na paro. — Kotli z« kuhanje krme na paro. — Stroji za izdelovanje sodavice (sifonov) in peka lic. — Varilci na petrolejski plin. — Tehtnice za prodajalne, kuhinjske, decimalne, tehtnice za vozove. ING- RIGHI & VIDOVICH — TRST (8) Via Sani ta št. 8. (vogal via Porparelia). _ o u > 3 O» im v ctt u ^ CU > *cT u CL Velika manufakturna trgovina z lastno krojačnico ANDREJ HAURiČ • GORICA Obiskuj e edino le domačo tvrdko, ki ima v zalogi največjo izbero moškega in ženskega sukna, bombaževine ter tkanine vsake vrste, volne, žime, perja za blazine, odeje ter vse potrebno za novoporočence. — Nadalje ima bogato zalogo oblek, površnih jop, sukenj vsake mere in po najnovejših krojih izgotovljene. Največja izbera kož in izgotovijenih ovratnikov. C«ne soli«fne- (40) PosIraSba iafna. LISTNICA UREDNIŠTVA Gosp. netar Temo Sorli, Podgrad. Vaša izjava nam je prišla prepozno. Priobčimo jo v torkovi številki. _ Borzna ooročila. Valuta na tržaškem trgu. ogrsVe krone • avstrijske kron* . . . češkoslovaške krone • dinarji • • • • • • • le j i - marke «»•••«.•• dolarji rancoski franki • • • t, v i carski franki • • - angleški funti papirnati • • • • 0.65 0.0290 61.50,— 2 '.9 ).— 0.0975 2O.70. 1.0 15.-38-.—.— 97.05.— 0.70 0.0310 62.— 213D 10 25 0.102 i 20 80 130>5 391.— 97.75 POHIŠTVO v sredini Ljubljane se proda radi preselitve za ceno Din- 2.000.000.—. V hiši so trgovski lokali, skladišča, kleti in stanovanje z več sobami takoj na razpolago. — Pismene ponudbe pod „Trgovina in stanovanje«, na anoneno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 25/5 lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera popolne opreme za hise, pisarne in gostilne* Brc konkurenčne cene Trst — Viale XX. Seftembre 35 — Telefon 34-34 bls (palača t&đen) (87) Telefon 34-34 bls Pozor na cflontafo tvrdko! FRANC SflOHlG, Gorico, Gosposko ulico sedal Wo Cortuccl $125, naznai p slavnemu občintvu. da ima veliko izbero ilvamlh strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje Iz Roj&oljšin nemških tovoren. Katere lastil 10 let Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 61 OBROKE fzšolouljene cUlsk« 00 meri za moške In žensRe, paletots, nepremoiUlei plota, nojmrtte, petno, Kio&uKi, prspress, žsmnice, ozmetl, ffloanl Itd. Krolalolco proeja vte tm zmerne, petfl Sotet .....M osisbre Se. 3. L nadstr. Telefon 39-20. » i I 1 lil L Ljubljanska kreditna ba Podružnica v Trstu. Vogal vlo Valdirivo 23 — Via 30 oltoUrs 1! Izvršuje vse banine posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje ■■T po 3 3|4 % nefio Vloge na tekoče račune po 41|2°|0 Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. Glavni sede! banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Sarajevo, Split, Metković. Delniška glavnica in rezerve: Dinarjev 38,000.000.— TeL št 5-18. Uraduje od 9 do 127a in od 14 V, do 16.