ZA 29. NOVEMBER *?& S svojim ravnanjem za 29. november 1967 se hočemo umakniti golemu dejstvu, ki je v zvezi z datumom »29. XI. 1943«. Zdi _: nam, Ja številke, ki so vrezane v jugo-slovanski grb, na nek način spreminja-jo podobo. Tiste nekoliko izbokle, skrbno oolikovane številke, ki smo jim z vero in čudenjem sledili na prvi strani čitanke, dobivajo bolj zamolkel, resnejši ton, ki govori o času in poti. Kot bi počasi kro-žila luč, ki je sonce, in jim vsak čas da-jala drugačen odsev. Številke »29. XI. 1943« na grbu, ki je po-lje, obdano z žitnim klasjem, spodaj pre-vezanim s trakom, z rdečo peterokrako zvezdo in šestimi plamenicami, katerib plameni se zlivajo v en plamen, so sim-bol. Praznovanje, ki je v prostih dnevih, proslavah, recitacijah, svečanih oblekah, prepevanju starih pesmi, spominskih od-dajah na RTV, je obred. Pojav v zvezi s praznikom republike je čista manifestau-ja. Manifestacija pomeni odkritje, zasače-nje nečesa neodkritega, nezasačenega, to-rej nečesa, kar se umika in skriva. Tradi-cionalni komentar torej poteka po dveh tirili: 1. lov za nečim, kar se je umakni-lo, t. j. interpretacija zgodovine ter spra-ševanje o vzrokih in posledicah; 2. sakralno vedenje do fenomena »29.XI. 1943«. Obe poti se nam zdita nezadostni, po-govarjati se hočemo o 29. novembru 1957! Konstituante situacije »29. XI. 1967« po-imenujemo takole: — konflikti v zvezi z izvajanjem gospo-darske in družbene reforme, — kriza politične transmisije in hierar-hije — eksistencialna stiska nekaterih de-javnikov v družbJnem življenju. Konflikt; v zvezi z reformo so različ-ni, najhujši pa jc konflikt, ki se odvija na relaciji- tržna zakonitost — plansko us-merjanje Seveda ne moremo .nimo premisleka o ustrcznosti razstavitva ;akšne dileme in o njeni eventualni odklonitvi. Rad bi ob tej priložnosti spomnii na razpravo, ki je tekla na nedavnem seminarju komunistov ljubljanske univerze v Grobljah. Tam smo obsodili takšno tehnicistično miselnost, ki ne vidi možnosti samoupravnega dogovarja nja in planiranja, po drugi strani pa pri-staja na »popolno svobodo trga«. Takšno poenostavljanje ekonomske misli lahko v nekem primeru vodi k formiranju »vul-garnega ekonomizma kot politične sile«.* Formacija takšnega značaja seveda zaostru-je konflikt. Konflikt pa seveda ni le kon-flikt na nekih politično-abstraktnih nivo-jih, temveč se z vso težo kaže ravno v delovnih organizacijah, tam, kjer o hote-nju proizvajati najbolje in najceneje men-da ni mogoče dvomoti. Problem je v in-strumentariju. Ta instrumentarij pa je lah-ko takšen ali drugačen, kot pač odloči ekonomsko-politična raziskava. Pri lažni dilemi plan — trg gre za to, da se nekdo -odloči za eno ali drugo. Težava je seveda v tem, da imajo najrazličnejši, ki odlo-čajo o gospodarstvu za izgovor »eko nomski interes«. (Nadaljevanjc na 5. straai) Cemu M*.: mL DANES IN TUKAJ SE SPRAŠUJE-MO O RAZLOGIH, SMISLIH IN Q-SEBNIH MOTIVACIJAH ODNOSA DO ZGODOVINSKEGA SUBJEKTA TE DRUŽBE — ZVEZE KOMUNISTOV. SPRAŠEVANJE O TEM BISTVENEM SPREMLJEVALCU NAŠEGA OSEB-NEGA IN DRUŽBENEGA ŽIVLJE-NJA NAREKUJE PREGLED OSNOV-NIH POLITICNIH PROCESOV, KI SO LASTNI SEDANJEMU TRENUTKU JUGOSLOVANSKE DRUŽBE. BREZ DVOMA POTEKA SPRAŠEVANJE »ČE. MU PARTIJA« DANES V DRUGAČ-NEM POLITIČNEM KONTEKSTU KOT PA KDAJKOLI PREJ. REORGA-NIZACIJA V SMISLU PERMANENT. NEGA IN TOKRAT ŽE LEGALIZIRA-NEGA SPRAŠEVANJA O SMISLU PARTIJE NA VSAKEM KORAKU NJENEGA IN DRUŽBENEGA BIVA-NJA SEVEB-A NE SME (KAR JE SI-CER POGOST NAČIN IN NARAV-NOST MIŠLJENJA) ZO2ITI NAŠE-GA SPRAŠEVANJA ZGOLJ NA DILE-MO: PARTIJA DA — PARTIJA NE! ČE PA GA OMEJI ZGOLJ NA TO Hl-LEMO, JE JASNO, DA IMA TAKO NA-SPROTJE DVA POLA (OPOZICIAL. NOST IN APOLOGIJO V ODNOSU DO ZK), KI STA ZGOLJ NAVIDE2-NA, V RESNICI PA GRE ZA ENO-TEN IZRAZ EKDGMATSKO FORMIRA-NEGA MIŠLJENJA. (Nadaljevanje na 4. strani) 2.STHAN TRIBUNA cektuulnu patemika - aktualna paiemika uktuulnu potemika - aktuat Pismo člana CK ZIUS TOV. MATEVŽU KRIVICU Naj ti najprej povem, da se strinjam s teboj, ko praviš, da od svojega članka v Tribuni (»še enkrat — tokrat o manj bistvenem«, št. 6, stran 2) ne pričakuješ, da bi kaj dosti prispeval k odkritju bist-va problema, ki sta ga s tov. Ruplom na-čela v polemiki z Janezom Kocijančičem. Strinjam se tudi, da je bistveno vpraša-nje v poiemiki ravnanje »našega mladin-skega vodstva«, pravzaprav izvršnega or-gana CK ZMS , se pravi predsedstva. Se-veda tudi menim, da bi bilo zaenkrat kar dovolj, da je ravnanje predsedstva v »za-devi Brvar« ocenil centralni komite. Mis-lim, da ni toliko pomembno, kaj ti misliš o stališču, ki ga je CK ZMS izglasoval, pi-šem pa t.i, ker se mi vse bolj dozdeva, da si v razpravi nismo vsi enako iskreno prizadevali, da bi problemu prišli do dna. Ob »problemu« pritiska npr. spretno namiguješ na karierizem mladinskih funk-cionarjev. Tvojim splošnim razmišljanjem ne bi bilo mnogo oporekati, pozornost pa pritegne tvoj zaključek. Praviš, da v kon-kretnem primeru nisi mogel ugotoviti, ali je šlo za resnični pritisk ali samo za strah pred morebitnim bodočim ali celo umišljenim pritiskom«. Najbrž tega res ni-si mogel — ker nisi hotel. Menim namreč, da je bilo na plenumu CK ZMS jasno po-vedano, da ni šlo ne za pritisk ne za strah pred bodočim ali umišljenim pritis-kom. Pritiska enostavno ni bilo. Ne vem zakaj ti je to tako težko verjeti. Vsekakor pa bi bilo bolje, če bi o dejstvih, ki jih »ne moreš« ugotoviti (torej tudi dokazati) ne pisal. Trdiš tudi, da si je Kocijančič prizade-val »prikazati situacijo tako, kakor da se je o objavi ali neobjavi izjave sklepalo šele v drugem delu seje«. Praviš, da je v odgovoru na tvojo polemiko tudi »zamol-čal oz. prikril«, da so bila stališča formu-lirana v obliki izjave za tisk. Prepričan sem, kot je najbrž bil tudi Kocijančič, da tebi pač ni potrebno praviti dejstev, ki jih poznaš. Sam se sklicuješ na mnoge svoje razgovore in gotovo ti je kdo (npr. tov. Rupel), ki je bil na nadaljevanju seje predsedstva, povedal, da je takoj v začet-ku Kocijančič sporočil prisotnim, da je po konsultaciji z večino članov predsedstva CK ZMS do nadaljevanja seje za-držal objavo stališč, ki so bila izročena novinarjema Dela in Mladine. Predsed-stvo je o tem dokončno odločalo, odobrilo ravnanje predsednika in soglasno skleni-lo, da stališč ne objavi. Prepričati nas tudi hočeš, da je predsed-nik CK ZMS zanikal, »da bi predsedstvo v čemcrkoli spremenilo svoja stališča« in se pri tem sklicuješ na Rupla, ki je menda pisal samo o spremembi odnosa predsed-stva do javne objave stališč. Rupel pa, kaže, še vedno misli, da je predsedstvo spremenilo stališče tudi o pesmih, saj v razpravi na XVI. plenumu (6. št. Tribune, stran 3) govori o seji predsedstva, »kjer TRIBUNO UREJAJO: NADEŽDA CACINOVIC, IZTOK GEISTER (ODGOVORNI URED-NIK), TONE PACNIK, RUDI RIZMAN (ZASNOVE), DIMI-TRIJ RUPEL, DUŠAN TRŠAR (TEHNIČNI UREDNIK). PE-TER VODOPIVEC TRIBUNA - IZDAJA OO ZSJ - UREDNIŠTVO IN CTPRAVA TRG REVOLUCIJE l/II -TELEFON 21-280 - TEKOCl RACUN 5018-78/1 - LETNA NAROCNINA ZA STUDENTE DESET NDIN ZA OSTALE PET NAJST NDIN - "OSAMEZEN IZVOD 50 PAR - ROKOPISOV IN POTOGRAPIJ NE VRACAMO - TISK CP DELO LJUBIJA NA, TOMSICEVA i rELEFON 23-522 - POSTNTNA Pt A<""ANA V GOTOVINI je bilo v dveh dneh spremenjeno stališče o nekem ne nepomembnem družbenem do-godku« (podčrtal F. M.). Na delu seje, ki ga ima Rupel v mislih, je bilo govora samo o enem »družbenem dogodku« — o objav-ljenih pesmih A. Brvarja. Končno tudi ne razumem, zakaj se no-češ sprijazniti z dejstvom, da je bila for-mulacija »razmislite (uredništvo Problemov; op. F.M.) tudi o eventualnem odstopu« sprejeta na seji predsedstva in ne kasne-je izmišljena. Predsedstvo je glasovalo o tej formulaciji in jo sprejelo s 7 proti 5 glasovom. To, kar ti pišem, res ni nič posebno no-vega in ti je vse bilo že tudi povedano. Tudi na XVI. seji centralnega komiteja si imel (oprosti) skoraj preveč možnosti kon-frontirati svoja stališča s člani tega fo-ruma. Prav žalostno je, da ne moreš pri-znati, da so bili tvoji argumenti tako trhli, da velike večine niso mogli prepričati. Am-pak ne! Ti nesramno zapišeš, da »vse to in še marsikaj« ni motilo večine članov CK ZMS, da ne bi zvesto (beri:slepo) pod-prli svojih voditeljev. Moram ti povedati, da takšne diskvalifikacije celotnega foru-ma, katerega član sem, res še nisem do-živel. FRANC MUSAR Pojasnilo o plenumu centralnega komiteja ZMS Kot predsedujoči v prvi točki dnevnega reda na XVI. plenarni seji CK ZMS, kjer smo pri obravnavi poročila o delu orga-nov CK ZMS med obema plenumoma, oce-nili tudi ravnanje predsedstva CK ZMS ob oceni Brvarjevih pesmi, čutim dolžnost, da bralce Tribune seznanim z nekaterimi dejstvi. D. DAJMUAMrtVI* 1. Plenum CK ZMS je vsem zainteresi-ranim v tej razpravi (tudi tistim, ki niso člani CK ZMS, kot npr. predsedniki ob-činskih komitejev ZMS, odgovorni ured-nik Problemov E. Pintar, M. Krivic, pred-stavnik uredništva Tribune P. Vodopivec itd.) dal vse možnosti, da povedo in ute-meljijo svoja stališča. Argumenti M. Krivi-ca in D. Rupla očitno niso prepričali čla-nov CK ZMS, saj so z veliko večino (24 za, 6 proti, 2 vzdržana) ODOBRILI RAVNA-NJE predsedstva CK ZMS. Ker je ple-num najvišji organ Zveze mladine Slove-nije med obema konferencama, je s tem ta zadeva za CK ZMS končana. 2. D. Rupel je pričel polemiko o rav-nanju predsedstva CK ZMS. V naslednjih prispevkih M Krivica pa se je ta polemika sprevrgla predvsem v polemiko s posa-meznikom — to je Janezom Kocijančičem, predsednikom CK ZMS. To kaže, da je M. Krivic v tej polemiki nenačelen, zlasti pa zelo oseben. Predsedstvo CK ZMS je nam-reč v celoti prevzelo odgovornost v »zadevi Brvar«, plenum CK ZMS pa je to ravnanje predsedstva odobril. Predsedstvo in ple-num centralnega komiteja ZMS sta tako tqdi v tej zadevi na nedvoumen način odobrila ravnanje predsednika CK ZMS Janeza Kocijančiča in je nadaljnje razprav-ljanje o njegovi odgovornosti neumestno. Franc Rogelj 1. r. PRIPIS UREDNIŠTVA Z današnjima prispevkoma tovarišev Mu-sarja in Roglja uredništvo Tribune zaklju-čuje polemiko »o načinu delovanja pred-sedstva CK ZMS«. Menimo sicer, da pri-čujoča prispevka v polemiko ne vnašata nobenega novega elementa, ampak se za-držujeta na formalnih in nepomenskih karakteristikah razprave, vendar ju za-voljo eventualnih nadaljnjih formalnih in nepomenskih očitkov kljub vsemu objav-ljamo. Bido je kriv: Itfiadinska knjiga ali ,,Mladina"? Pisati o denarju in govoriti o izplace-vanju honorarjev je zelo neprijetna stvar; včasih pa postane tudi to potrebno, po-sebno. če gre za slabo poslovanje osred- njega in edinega slovenskega mladinske-ga časopisa oziroma založbe, ki ta časo-pis zalaga. Vsem, ki smo kdajkoli sodelovali v Mla-dini, je znano dejstvo, da smo na denar vedno zelo dolgo čakali. Običajno smo de-nar za oktober dobili decembra, za julij septembra itd. Ko smo urgirali, smo se seveda najprej oglasili v uredništvu. Tu so povedali, da so zadnjo izplačilno listo od-poslali npr. vsaj že pred desetimi dnevi (pogosto celo prej). V blagajni Mladinske knjige so nam zatrdili, da plačilne liste še niso prejeli. Kasneje, da so jo že pre-jeli, a še ni podpisana. še kasneje, da ni denarja. In nazadnje, ko smo prišli dvaj-setega v mesecu, so nam povedali, da je blagajna zaprta, ker dvajsetega v Mladin-ski knjigi razdeljujejo plače (?). Tega sicer na okence blagajne, kjer piše, da je odprta vsak dan od 9. do 11. ni nihče objavil in smo to izvedeli šele po daljšem poizvedova-nju. Vrnemo se prihodnjič in zvemo, da do prvega zopet ne bo nič. Sicer pa lahko po čakamo, menijo, saj marsikdo čaka za manjše vsote (nagrade za križanko, ki so redko večje od sto novih din) »celo dva ali tri mesece«. In, ko smo užaljeni, da smo prvega v mesecu dobili le pol v pre-teklih dveh mesecih zasluženega denarja, so nas siti povsod: v blagajni, v upravi in uredništvu lista, sami pa smo procesa, ki se ponavlja vsakič znova — že nekaj let — naveličani do grla. Kot že zapisano, je Mladina edini slovenski mladinski časopis. Ne glede na to, da ima majhno naklado (naklada niha v enem letu od 14 do 32 tisoč), sodeluje na njenih straneh razmeroma veliko šte-vilo sodelavcev. Honorar, ki ga dobijo za svoj prispevek, je mnogokrat prvi materi-alni stimulans, ki ga dobe za svoje pisano delo. Prav ta honorar pa potuje od tiste-ga, ki ga daje, pa do tistega, ki ga dobiva, tako dolgo, da na koncu sploh ni več stimulativen. Celo več: ves postopek je že daleč od tega, da bi vlival zaupanje v založnika. Razmeroma hladen odnos, vča-sih celo neprijazno zavračanje upraviče-nih zahtev do »tistega, kar sem pač za-služil« pomaga marsikomu, ki le površ-no pozna položaj, da enači uredništvo in upravo časopisa s poslovanjem založniške hiše in se odtegne časopisu. Ob vsem tem pa je verjetno jasno, da gre pri izplače-vanju v blagajni za majhne vsote: redko čez trideset tisoč dinarjev. Vprašanje, ki se vsiljuje, postavljam jav-no, ker bi nanj želel dobiti tudi javen odgovor: 1. Kdo je kriv za poslovanje, ki je ver-jetno (kljub temu, da v blagajni Mladinske knjige radi zatrjujejo — nikjer ne poslu-jejo bolje) pri nas le precej nepopu-larno? 2. Ali Mladina kot edini in osrednji slovenski mladinski časopis (če je Mladin-ska knjiga kriva za neredno in včasih že omalovažujoče poslovanje) res ne more dobiti boljšega in primernejšega založni-ka? Samo dejstvo, da je pač Mladinska knjiga in izdaja mladinske liste, še nič ne pomeni! 3. Se z mladimi ljudmi, ki šele sto pajo v javni prostor in, ki so s posebnim privilegijfem, da so mladi in nestrpni, tudi bolj občutljivi, ne more občevati nekoli-ko bolj potrpežljivo? Tako bi lahko tudi preprečili nenavadne izjave: »Jaz nisem dobil denarja, prišel pa je nekdo starejši, pa so mu vse izplačali ...« Dokler ostajajo vprašanja odprta, osta-ja aktualno tudi vprašanje zaupanja v po-slovanje Mladine in Mladinske knjige. Posebno poslednja uživa razmeroma velik ugled, a si ga prav med mladimi v zad-njem času zelo uspešno zapravlja. P. V. Drobna laž D. OAAUANOViC — NA&i DANl SARAJEVO je bilo obvestilo Ijubljanske Drame, da bo za VSAKO predstavo Male drame dala za študente 20 vstopnic s 50 odstotnim popu-stom. Izkaže se namreč, da bo teh dvajset vstopnic v prodajj šele takrat, ko dvora-na (90 sedežev) ne bo več razprodana, do-tlej pa jih raje prodajo neštudentom po neznižani ceni (900 dinarjev). lako pri-dobi Drama pri vsaki predstavi 9000 dinar-jev, vprašanje pa ostaja, kolikokrat se bo pri tako majhnein številu sedežev splačalo igrati pred nezasedeno dvorano in dati s tem študentom tnožnost. da izkoristimo popust, in ne nazadnje: zakM se z neresnič-nim obvestilom delamo lepše, kot smo. A. B. TRIBUNA STRAN 3 ttusit ginkeia - šatstt anketa - aatsu ggnketa - našu unketa - naša ggnkei 0 MLADINSKI ORGANIZACIJI Vprašanje o reorganizaciji in prisot-nosti mladinske organizacije smo poslali osmim poljubno izbranim tnladim ljudem ali pa tistim, ki se z mladinsko proble-matiko ukvarjajo. Od osmih vprašanj smo dobili štiri odgovore, ki jih brez poprav-kov objavljamo danes. Med mladimi, ki niso odgovorili, so: dijak gimnazije (ki se je opravičil, da organizacije ne pozna), predstavnik družbene organizacije (ki ni imel časa) in predsednik gimnazijskega mladinskega aktiva ter novinar, ki se ukvarja z mladinsko problematiko — (zad-nja se sploh nista oglasila). Naše vprašanje se je glasilo: Ob predvideni reorganizaciji Zveze mla-dine, ki je na dnevnem redu prihodnjega kongresa ZMJ, se sprašujemo, ali bo takš-na reorganizacija pomenila vsebinske pre-mike v tej organizaciji? Sprašujemo se namreč že o samem ob-stoju Zveze mladina in njeni družbeni vlogi danes. Kakšen je družbeni vpliv Zve-ze mladine na probleme ki se kljub njeni prisotnosti ne rešujejo v občutni meri: zaposlovanje, število mladih v Zvezi ko-munistov, prisotnost mladih v samo-upravnih organih, njihova odsotnost v pe-rečih in občutljivih družbenopolitičnih dogajanjih? Dozdeva se namreč, da je us-peh dela Zveze mladine na kulturnozabav-nem področju — če upoštevamo običajni termin, večji, medtem ko vlada drugod mrtvilo. dijak 1. Ob predvideni reorganizaciji Zveze mladine, ki je na dnevnem redu prihodnje-ga kongresa ZMJ, bo takšna reorganiza-cija pomenila vsebinske premike v tej or-ganizaciji, če se bo kaj premikalo. 2. Vpliv ZM na probleme, ki se kljub njeni prisotnosti ne rešujejo v občutni me-ri (zaposlovanje, število mladih v Zvezi komunistov, prisotnost mladih v samo-upravnih organih, njihova odsotnost v pe-rečih in občutljivih družbenopolitičnih dogajanjih) je takšen, kot JE, in nič dru-gačen. 3. Uspeh ZM na kulturno-zabavnem področju je večji, medtem ko drugod vla-da mrtvilo. Itflitja Meršol študent VŠPV Pravzaprav ne odgovarjam, temveč sprašujem. Kljub temu, da večkrat delamo napako in skušamo načelno preoblikovati, pre-usmeriti, izboljšati našo mladinsko orga-nizacijo predvsem in zgolj z zgodovinske-ga zornega kota (z aspekta nekdanje he-roičnosti, borbenosti, žrtvovanja, predano-sti...), bi se za uvod k mojim vpraša-njem-odgovorom bežno spotaknil tudi ob zgodovino. Mladinska gibanja — kot nosilci teženj mladega meščanskega razreda v nekaterih državah — so nastala v sredini 19. stoletja. Navzlic nekaterim slabostim, so ta giba-nja bila odraz progresivnosti svoje dobe. (Predvsem mislim pri tem na študentska gibanja v Nemčiji — 1848, kasneje v Rusiji — 1902-1904, in drugod). Družbena vloga takih gibanj je bila določena, mimo dru-gega, s stopnjo razvoja razrednega boja v danih družbah, in je bila napredna — vse do nastanka resnične revolucionarne sile, delavskega razreda s svojo ideološko avantgardo (čemur nekako sledi tudi usta-navljanje mladinskih delavskih organiza-cij). Moj kratek anarhičen sprehod v zgo-dovino je imel namen opozoriti oziroma ponoviti že znano dejstvo, da so bila v danem času, okolju, tudi (»tudi« pravim zato, ker ni nujno, da se mladost enači z naprednostjo) mladinska gibanja nosilci naprednih idej in dejanskih družbenih sprememb; obenem pa, da so bila ta gi-banja skoraj vedno omejena na svojo raz-redno pripadnost. Organizacija -generacija ? So družbeno-politične organizacije, ki so združene po različnih načelih: po druž-benem položaju, po poklicu, interesu itd. Ali je mogoče, da je neka politična or-ganizacija (v konkretnem primeru: zveza mladine) ustanovljena na generacijskem načelu? Da v današnjem času," pogojih, deluje in je koalicijsko organizirana na osnovi konglomerata mlade generacije? (Društvo upokojencev, na primer, je tudl določeno s svojo starostjo.) Naj takoj pri-porr lim, la v ta princip ne vključujem Zveze študentov, ki jo že določa družbeni status študenta. Zdi se mi, da je treba ravno v članski strukturi reake samostojne družbeno-poli-tične organizacije (torej tudi mladinske) iskati vzroke za stagnacijo, za umiranje in predvsem za neučinkovitost. Kakšna jr sploh članska struktura naše Zveze mladine? Nekakšna amorfna masa (znotraj kate-re pa se vsekakor tudi pojavlja soeialna no giblje izven naših želja in hotenj), ne more priti do samoupravne združenosti delavcev celotne družbene produkcije. De-lavci, ki so vključeni v gospodarsko orga-nizacijo, proizvajajo ločeno, neodvisno od delavcev v drugi samoupravni organi-zaciji. To se površinsko izraža v antago-nističnih odnosih med gosp. organizacija-mi (medsebojno skrivanje proizvodnih programov, tehnoloških in znanstvenih do-sežkov, konkurenca itd.) In odnosi organov upravljanja ter družbeno-političnih organi-zacij zunaj delovnih organizacij imajo do samoupravne združenosti delavcev (nota bene: njihovo samoupravljanje je omeje-no na njihovo del. organizacijo) državno-prisilni, ali pa neobvezno posvetovalni zna-čaj. Vzpcstavljanje samoupravne poveza-nosti delavcev celotne družbene produk-cije bo spremenilo organe (organizacije) zunaj del. organizacij v samoupravne or-gane združenih delavcev. In tukaj se razprava šele začne. Franci Pivec absolvent filozofije Današnji mladinski organizaciji očitam njeno nesamostojno politično pozicijo. Le-nin je trdil, da mora biti mladinska orga-nizacija usposobljena, da deluje kot sa- slojevitost, raznolikost) mladih ljudi od 14. do 25. leta, nad katero je toga hierar-hična opna (ki jo kdaj pa kdaj posamez-niki, čeprav izven nje, pretrgajo. Veliko-krat tudi na neustrezen način, ki mu pra-vimo »izpad«). Ta zadnja — komitejska mladina — sprejema načela, sklepe v ime-nu nekega svojega članstva. V masi pa je nemoč in masa ne čuti pripadnosti svoji organizaciji. Vsaj v teh danih okoliščinah ne. Politično delovanje in institucionaliziranost družbe Kolikšen je lahko vpliv neke družbeno-politične organizacije v institucionalizira-ni družbi? (Mlad človek se lahko vključu-je v organe delavskega in družbenega samoupravljanja, vendar to samo dejstvo še ne more dati pečata organiziranosti Zveze mladine). Dokler obstaja blagovna produkcija (za katero bi celo lahko rekli, da se avtonom- mostojna politična zveza, ki pa je politič-na le tedaj, če se njena vsakodnevna poli-tika nanaša na POLITIKO. Mladinska or-ganizacija lahko torej deluje kot samo-stojna politična sila, če ima o bistvenih političnih vprašanjih svoja avtonomna stališča. Samo na ta način lahko taka orga-nizacija prispeva svoj mladinski entuzi-azem k političnemu boju delavskega raz-reda. Karakteristika našega današnjega mla-dinskega gibanja nima s tem ničesar skup-nega. G. Friedmann pravi o njem: »Ta mla-dina sploh ni zainteresirana za ideologijo. Ta mladina ... si želi zagotoviti neko sre-čo, o kateri ima zelo določeno predstavo; ta mladina ... si želi pridobiti lastno hišo z najmodernejšimi napravami, želi lasten avtomobil, želi... Te mladine niti malo ne privlačijo ideološki problemi. Včasih se mi celo zdi, da je cinična v odnosu do velikih ideoloških diskusij, ki zadevajo sociali-zem«. Jugoslovansko mladinsko gibanje (ZM) sploh ni gibanje, ker gibanje vedno karak-terizira trdna ideološka osnova, še celo pa ne more biti apolitično, kar Zveza mladine je. Dana>šnja mladinska organizacija hoče biti za vsako celo in predvsem vzgojna. (Razumem, zakaj hoče vzgajati kitajski Komsomol, katerega predsednik je star 54 let.) Morda je to od mladinske organizacije kdo nekoč zahteval. Morda je neko6 pred političnim aktivom republike ali zveze »za mladino odgovarjal« njen predsedrak. Tak-šna nerealna odgovornost je veliko breme in še huje je, če se izneveri. Da se pred tem zavarujejo, so mladinska \odstva za-čela nastopati z vzgojnimi programi. To pa . seveda ni način formiranja avtonomnih mladinskih političnih stališč, paS pa način izrivanja mladine iz politike na t. im. sek-torske probleme: šport, za^ava, izobraže-vanje. Na ta način je naše mladinsko giba-nje zadobilo tipične tradeunionistične ozna-ke in sindikalni nivo akcije, ki ga karak-terizira tudi danes in ki ga od aktualnih političnih tokov oddvaja, ne pa van.i zliva. Brez posebno velikih dopolnitev so to ugotovitve, ki držijo tudi za Zvezo študen-tov. Marko Slodnjak študent slavistike Mislim, da v vaši anketi »o odnosu mla-dih, ki aktivno sodelujejo v družbenem dogajanju, in vseh tistih, ki se z mladin-sko problematiko ukvarjajo, do mladin-ske organiazcije« — nimam nič početi. žal, me ne zadevajo vaša določila r> sodelo vanju in ukvarjanju (kako lepe besede), da bi se mogel z vso upravičenostjo in gorečnostjo lotiti nevarnega vprašanja, ki ste mi ga poslali. Ker pa nikoli ni prepoz-no, sem bolj za zasebno uporabo in v od-govor vaši prijaznosti napisal nekaj be-sed. Kar se tiče mene — lahko «¦<-> pisa-nje mirne duše vržete stran. Moj odgovor: Bile so spremembe, no vosti, menjave ali, kot to lepše in učinko-vitejše imenujemo — reorganizacije. Kadar postane zadrega preočitna, potegnemo na svetlo reorganizacijo, pomahamo 7 njo pred dvomljivci, nezadovoljneži in nave-ličanci, da se pomire. Potem pa se stanje in ravnanja lahko vrnejo v svojo prvotno lego. Do naslednjega razburjenja. Stvari pa se vendarle počasi spreminja-jo, z njimi se menja obraz in ravnanje mladine in zato — ne zaradi česa druge-ga — bi se morala spremeniti organiza-cija, ki naj bi dajala mladim osnove delovanja, vzpodbude, polet in vse tiste druge stvari, ki so večini tako potrebne, da najde svoje mesto in smisel. Glejte! Ne rojevajo se samo perspektivni politični upravljalci in rojeni kurhoborci so red-kost. Vsem tem mladinska organizacija ni potrebna — blaženosti upravljanja lahko okušajo drugod. Organižacija naj bo res organizacija mladih, tistih, ki so mladi, ki se spotikajo, zaletavajo, protestirajo, mo-tijo, omahujejo, pa je vse to le znak pra-ve mladosti, ne pa lisjaškosti in prera-čunljivosti, ki ju mladinska organizaci-ja ne bi smela poznati. Prepričan sem, da je mrtvilo, ki ga omenjate v vaši anketi, znak tiste, podza-vestno ugotovljene nepotrebnosti organiza-cije tukaj in sedaj. In vprašljiva nista ne tukaj in ne sedaj, ampak organizacija, ki je dana. In je dana in se ponuja in ostaja vedno bolj osamljena. Zapuščajo jo tisti, zaradi katerih je in tako postaja čudovito sredstvo, čudovita sredina, v katere cen-tru se lahko izjavlja, umika, deklarira, ob-tožuje, posvetuje — skratka živi razbur-ljivo politično življenje. Lahko je osmešiti, kar sem napisal. Pri-pišete mi lahko vse: politično naivnost, nerazumevanje razmer. sanjaštvo ali še grše reči. Trdno pa sem prepričan, da je organizacija v krizi, in to ne morda zaradi različnih konceptov v vodstvu, ampak za-radi množic, ki so se odvrnila od nje, ker njihova pričakovanja niso bila uresničena al pa jim pričakovanje sploh ni bilo dano. V odločitvi med interesi mladih in onih drugih bi ne smelo biti pomislekov. Vračanje nezaupanja, dolga in naporna, pa vendar ena od redkih poti k oživitvi takšne organizacije, ki .. . Priznam, stvari se meglijo. Jasno pa mi je še vedno eno — mladina potrebuje nekaj, pa je končno vse-eno, ali je to sindikat ali podjetje. Vseeno. Mora pa nositi znak mladosti in pošteno-sti. Vse kaže, da se mi je pisanje ponesre-čilo. Nekaj ni čisto prav. Vesel bi bil, če bi se le eden strinjal z osnutkom moje meglene predstave, ki morda na svoj na-čin izraža stisko organizacije. Odgovarjajo : Hfatfaž Hanžek 4. STRAN TRIBUNA OBISK TUJIH ŠTUDENTOV NA EKONOMSKI FAKULTETIV LJUBLJAM Pred nedavnim sta obiskali SFRJ študijski sku-pini študentov iz univerze v Cordobi (Argentina) in Beloit Collegea (Wiscancin, ZDA). Med bivanjem v naši državi so se pogovarjali s študenti in profesorji EF iz Ljubljane. Argentinske študente je zanimal sistem samo-upravljanja še zlasti na univerzi (konkretno na EF), sistem študija, socialno stanje študentov, oblika šti-pendiranja in podobno. Ti študentje so obiskali tudi druge družbenopolitične in gospodarske organizacije in so tako skušali dobiti širši vpogled v naše druž-benopolitično in gospodarsko življenje. študijska skupina iz Beloit Collegea je v okviru študijskega potovanja po vzhodnoevropskih državah obiskala tudi Jugoslavijo. Skupina je bila sestavljena iz študentov, ki študirajo družbene vede (ekonomijo, filozofijo, zgodovino, umetnost, mednarodne odnose). Na njihovo željo je študentska organizacija EF pri-pravila razgpvor za okroglo mizo. Diskusije so se po-leg študentov EF udeležili še profesorji, in to dr. Fran Cerne, dr. Drago Kotnik in predavatelj Ivan Ribnikar. Gostje so pokazali veliko zanimanje za značilnosti gospodarskega razvoja SRS v okviru SFRJ, za odnose med razvitimi in nerazvitimi predeli naše države, tržno in monetarno politiko po gospodarski reformi in dr. Na številna vprašanja so poleg profesorjev odgo-varjali tudi študentje, živahen razgovor pa je z gospo-darskih problemov prešel tudi na ostala družbena vprašanja. Zaradi večjega razvoja stikov v tej smeri je FO ZSJ na EF ustanovil posebno študijsko komisijo, ki bo skušala pritegniti k temu delu vse študente, zlasi pa tiste, ki obvladajo tuje jezike. člani komisije bodo morali skrbno spremljati naše družbeno dogajanje in si v krožkih izpopolniti znanje tujih jezikov. To bo gotovo prispevalo k zmanjšanju jezikovnih težav pri pogovorih s tujimi študenti. ?redstavniki FO ZŠJ na naši fakulteti razmiš-ljajo o navezavi stikov z EF sosednjih držav, seveda, če bo to mogoče. Vse to kaže na veliko prizadevanje predstavnikov fakultete in študentov, da bi fakulteto še bolj afirmirali doma in tudi v tujini. Tasev Stojčo Eurielec kongres v Berlinu Kmec oiktobra, točneje od 21. do 29., je bil v Berlinu 3. kongres EURIELEC-a, evropskega zdru-ženja študentov elektrotehnike. To, da je bil kon-gres tretji po vrsti, pove, da je ta organizacija še mlada. 2e od njene ustanovitve pa sodelujejo v njej tudi ljubljanski študentje elektrotehnike, in tako sva to leto odpotovala v Berlin dva predstavnika FO-ja. Poleg Ljubljančanov sta se kongresa udeležila tudi predstavnika beograjskih študentov. Kongres, na ka-terem je bilo zastopanih 27 visokih šol iz 10 držav — članice kongresa niso državna predstavništva štu-dentov elektrotehnike, temveč vsaka fakulteta samo-stojno — je deloval v treh komisijah. Organizacija je v svojem triletnem obstoju že prerasla okvire, začrtane s statutom ob njeni usta-novitvi. Zato se je z vprašanjem spremembe statuta ukvarjala prva komisija. čez leta se je namreč poka-zalo, da prvotni statut ne ustreza sedanjosti; da je večkrat premalo preciziran, da si ga zato marsikdo razlaga in kroji po svojih potrebah ter da ne zaje-ma več celotne dejavnosti organizacije. V programu komisije so bila torej številna vprašanja — kot na primer sprejemanje novih članic, pogoji izstopa iz organizacije, oblika komuniciranja med članicami, formulacija pravic in dolžnosti članic, pa tudi kon-kretnejša vprašanja o delu in nalogah organizacije. Druga komisija se je ukvarjala s kontaktnimi iz-menjavami in praksami študentov. Ta oblika delova-Dja organizacije je bila že do sedaj ena najbolj kon-kretnih in uspešnih. Seveda pa je tudi tu še polno nerešenih problemov — in želja. Ljubljanski študen-tje vidimo v EURIELEC-u predvsem možnost za šir-so izmenjavo praks in zbliževanja s kolegi širom Evrope — torej zadostitev želja, ki jih druga sorod-na organizacija IAESTIC ne more v celoti izpolniti Sodelovanje z IAESTE je bilo v tej komisiji sploh eno od ključnih vprašanj, kajti v nekaterih deželah (Nemcija, Norveška, Nizozemska) je za izmenjavo praks pristojna izključno le IAESTE, ne glede na to, da ne deluje povsod dovolj uspešno (Francija). Pro-blem pomeni tudi iskanje kvalitetnih praks pri indu-striji, ki marsikje ni pokazala dovolj razumevanja za EURIELEC; bilateralnost izmenjav med posamezni-mi šolami, ki m&rsikje zaradi čisto praktičnih težav ni mogoča itd. Zaradi obilice dela smo vprašanje ekskumjsklh izmenjav prenesU na neuraden podium, pač po iiii-eicoiii put>a,iiitiiiimn soi. i-ijuuijaiica,i.u Letsiio sodelujemo z Berlinom, Darmstadtom, Karlsruhom in Nancyem. Upamo, da bomo tudi v prihodnjem letu lahko organizirali izmenjavo s študenti omenjenh visokih šol. Tretja komisija, ki se je oblikovala že na lan-skem kongresu v Parizu, si je zadala nalogo raz-jasniti težave študentov elektrotehnike, ki žele štu-dij nadaljevati na sorodnih visokih šolah v tujini oz. poiskati, kakšne so možnosti za tak študij in dosego priznanja diplom. Prve korake pri izmenjavi diplo-mantov so že naredile nekatere šole v Franciji in Nem-čiji (Paris-Aachen), vendar pa je tu vse preveč težav za širše reševanje problemov. Veliko težav pomenijo različni učni načrti in šolski sistemi, rangi posamez-nih šol in neenakost študijskih zahtev. Seveda štu-dentje pri reševanju te problematike ne moremo do-sti dlje kot do ugotavljanja dejstev, vsekakor pa je že izmenjava izkušenj in iskanje enotnega koncepta pohvalno dejanje — posebno v času, ko je večina čla-nic na pragu reforme visokošolskega študija. Seveda pa na kongresu nismo samo zasedali. Or-ganizator je poskrbel tudi za strokovno plat kongre-sa. Na programu so bili ogledi tovarn Siemens, Tele-funken itd., strokovna predavanja, ogled fakultete za elektrotehniko in njenih institutov, razgovori s pro-fesorji o problemih kongresa in srečanja s študent-skimi predstavniki tehnične univerze. Da bi bil pro-gram popoln, so nam organizatorji razkazali tudi mestne znamenitosti, nas vodili v gledališča — in, po študentski tradiciji, tudi v študentske lokale, kjer smo vsi pozabili na težave pri sporazumevanju. Po enem tednu je kongres končal z delom. Njegova naj-večja vrednost je v tem, da še enkrat na leto sesta-nemo študentje elektrotehnike z različnih visokih šol in izmenjamo naše izkušnje in probleme, se med seboj spoznamo in zbližamo. In v tem pogledu je bil kongres, katerega naslednik bo v Madridu, res uspešen. Pavel Kristan Generalnemu sekretarju OZN gospodu U Tantu »Udeleženci mednarodnega srečanja, predstavniki študentov iz univerz v Košicah (ČSSR), Krakowu, (Poljska) in Ljubljane (SFRJ) potestiramo proti uma-zani in krivični vojni, ki jo vodijo ZDA v Vfetnamu, in obtožujemo izraelske agresije ter njim sorodne im-perialistične sile. Zahtevamo hitro in pravično rešitev ter vaše oseb-no prizadevanje pri reševanju obeh svetovnih proble-mov.« Približno taka je vsebina telegrama, ki so jo ob medtnarodinem dnevu študentov, 17. novembru, podpi-sali predstavniki študentskih organizacij češkoslova-ške, Poljske in Jugoslavije ter ga poslali generalnemu sekretarju OZN U Tantu. še prej so telegram prebrali na slovesnosti v zgradbi kulturnega doma v Košicah ob prisotnosti uglednih profesorjev, partijskih vodite-ljev, predstavnikov družbenopolitičnih organizaci.i in velikega števila študentov Drugi pozdravni telegram pa je bil ob tej slovest-nosti poslan v Prago na sedež MSS, mednarodne štu- šicah prav tako obsojajo agresijo v Vietnamu in Bližnjem Vzhodu, hkrati pa poudarjajo pomen sreča-nja ter na splošno mednarodnega združevanja študen-tov. Sodelovanje ni samo po sebi namen, pač pa osno-va za stvaritev nekakšne ideološke sile ŠTUDENTOV v svetcmiem merilu, ki naj bi imela v okviru MSS po-membno vlogo in v vsaki deželi posebej ter v svetu nasploh. Študentje niso in naj ne bodo potencialna moč, od njih se pričakuje nekaj več — idejnopolitična aktivnost! Nekje je to že praksa, pri nas pa tega ne bi mogli trditi niti za visokošolce družbenih ved, še manj pa za študente naravoslovnoteihničnega področ )p Boris Škapin Čemu partija? (Nadaljevanje s 1. strani) II Kaj pa je tedaj tisti drugi pristop, ki presega na-čin ekstremnega razmišljanja o smislu partije? Zdaj že gre za subjektivni, torej za moj osebni odnos, ki ga v tem članku razkrivam in s tem soočam s tvojim odnosom. Iz nemške ideologije je razvidno, da je Marx pod pojmom proletarska partija vedno razumel le po-jem v velikem zgodovinskem smislu te besede«, ali (nekoliko konkretneje, toda še vedno dovolj abstrakt-no): »Komunisti s svojim delom (tako v teoriji kot v praksi) odkrivajo zgodovinski smisel obstoječe politič-ne borbe proletarskega razreda.« Pristajam na tak pri-stop. Hkrati pa s pristankom že prehajam v konflikt z določeno konkretno politiko in morda tudi večinskim mišljenjem. Načelen odnos, ta je Marxov, je tedaj ja-sen. Preostane še definicija te konkretne politike, ki je v konfliktu z načelnim odnosom. V temelju gre za iz-raz naše konkretne politike, ki je popolnoma identi-čen tistemu iz f rancoske zgodovine: radikalen spor med revolucionarno politično organizacijo KONVENTSKE-GA TIPA in birokratsko organizacijo BONAPARTI-STIČNEGA TIPA. Medtem ko prva v naši politični re-alnosti gradi na dejanskera uresničevanju idejne in za-vestne avantgardne zasnove z vsem dodatnim samo-UDravno-funkcionalnim instrumentarijem, ki omogoča tudi MATERTALNO BIVANJE IDEJE (torej, da je idejna zasnova partije prisotna tudi v odločilnih kon-kretnih manifestacijah socialistične družbe: kultura, socialna politika, ekonomija, tehnologija...), se druga opira na neresnične zgodovinske mite (delavski raz-red kot absolut, marksizem kot dogma, samoupravlja-nje kot utopija); taki miti in absoluti vedno zahtevajo upravni instrumentarij — to pa je lahko le birokracija s posebnimi družbenimi privilegiji in navidezno de-centralizacijo, ki pa je v osnovi centralistična. Partija ima v takem konceptu vlogo državev malem, ki pa po svoji objektivni logiki teži k tpmn. da np koncu preraste v samo državo. Med oDema oostojnima konceptoma naše družbe-ne situacije, ki imata tako svoje nosilce kot izvrševal-ce, je določen »modus vivendi«, ki ga hrani dokajšnja stopnja splošne družbene nerazvitosti. še posebej je tu vidna prisotnost nerazvite zavesti posameznikov in množic. Seveda pa ni mogoče priti do sklepa, da gre za dualizem v okviru zgodovinskega subjekta ali za dve temeljni frakciji. Brez dvoma pa gre za od-sotnost enega, toda dovolj temeljnega in abstrakfcnega principa, ki bi rnnogo bolj angažirano in rvorneje za-jel INTELIGENCO IN LJUD3KE MNOŽICE. Vsebi-na takega nagažmaja je v preseganju vsakdanjih re-formnih procesov in družbenoekonomske spremembe, ki zanikajo lastno zgodovinskost in s tem socialistič-no perspektivo. Prav ta trenutek se srečujemo z nači-nom reševanja družbenih situacij, ki vnašajo v sistem proklamiranih socialističnih odnosov zmedo in nejas-nost v odnosu do tistih vprašanj, ki so še včeraj po-menile simbol družbene ureditve (socialno zavarova-nje, družbena lastnina). Povsem zgodovinsko je, če se rušijo tisti simboli, ki ne zdrže teže drugačne (napred-nejše) družbene strukture; toliko nevarneje pa je ta. krat, ko se simboli rušijo v odsotnosti omenjenih struktur in v odsotnosti predvidevanja strukturalnih družbenih sprememb v smeri favoriziranja socialistič-ne vizije. Prav v tnki anomaliji, ki jo razkriva družba, je individuum že po kriteriju svojega jaza, svojih raci-onalnih in iracionalnih motivov vezan na angažira-no izpoved y smislu PRERAŠČANJA SPONTANIH PO-TREB. Ali je individualna akcija še lahko resnična v okviru institucije, tedaj partije ali zveze? Partija kot smiselna institucija preteklih sintez takih zahtev mo-derne družbe in še posebej njenega modernega člove-ka brez dvoma ne more več uresničiti. Toliko bolj pritrdilen pa je lahko odgovor, ki zadeva zvezo, tedaj pojem in vsebino, ki lahko zaživi in živi le v skladnern sozvočju angažiranih individuumov. To sozvočje ni nič drugega kot sprevračanje neresničnih postavk v re-snične družbene kategorije z delovno hierarhijo vred-not. Dejstvo, da se je partija preimenovala v ZVEZO, toliko bolj konkretno in zgodovinsko obvezuje seda-njo strukturo — bodisi, da je to že partija ali pa že zveza — da dejansko prerašča sedanjo pozicijo na ra-čun prejšnje. Gre za prihodnost. IV. Zapisane misli se ujemajo s tisto situaoijo, ki še zahteva številne teoretične pred-osmislitve. Kot tak zapis torej še ne zagovarja akcijo, tesmveč injicira RAZMIŠLJANJE in dialog. Rudi Rizman TRIBUNA STRAN 5 Kako uresničiti pravico do dela? Marksisti, predvsem pa Marx sam, so prikazovali brezposelnost v kapitalistieni družbi kot dokaz nespo sobnosti za reševanje bistvenih problemov moderne družbe... Racionalna organizacija družbene proiz-vodnje bi v socializmu morala pojav brezposelnosti od-praviti. Parola »pravica do dela« je stara toliko kot delav-sko gibanje samo. »Z drobnimi prepiri o človečan-skih pravicah smo izgubili cela stoletja«, piše Fourier, »sploh pa nismo pomislili na najosnovnejše pravice, kot je pravica do dela, brez katere so vse ostale pravice ničla.« Pravice do dela nobena meščanska država ni spre-jela v pravni sistem, pač pa so se Nemčija, Anglija, švi-ca in Francija od nje izrecno oddelile. (Iz socialistične teorije o pravici do dela, iz jugo-slovanskih revij izbral FRANCI PIVEC, »Tribuna«, 13 nov. 1967.) Iz nadaljevanja citiranega članka je mogoče povze-ti, da tudi socialistične države priznavajo pravico do dela samo deklarativno. Nobena pravna nitifizična oseba ni zadolžena, da mora brezposelnemu delavcu zaposlitev preskrbeti. Po tem članku si socialistična teorija obeta polno zaposlitev iz dejstva, da so v soci-alizmu proizvajalna sredstva družbena last. Izkušnja pa kaže, da se ob racionalnem gospodarstvu ali, kot smo se vajeni izražati ob pogojih reforme, pojavlja zaskrbljujoča brezposelnost, Tudi delavsko samouprav ljanje ne more odpraviti brezposlenosti. Torej ni upravičeno mišljenje, da je kmetu in obrtniku zago-tovljena zaposlitev zaradi lastništva proizvajalnih sred-stev, saj je kmet lahko tudi najemnik, pa obrtnik tudi. še celo industrijalec je lahko samo najemnik. Torej družbeno lastništvo proizvajalnih sredstev ni tisti koren-lečen, s katerim je mogoče ozdraviti brezposelnost in zagotoviti pravico do dela, najosnov-nejšo od vseh pravic. Res je, kar pravi Marx, iiamreč, da je brezposelnost dokaz nesposobnosti družbe, ven-dar ne samo kapitalistične, temveč tudi socialistič-ne. Treba je znati jadrati med Scilo-brezposelnostjo in Karibdo-inflacijo! Zaenkrat smo prisiljeni probiem" naše brezposel-nosti reševati z izvozom delovne sile prav v tiste dr-žave, ki pravice do dela ne priznavajo. Ne vem, kako je to mogoče spraviti v soglasje z našo ustavo, ki zapo-slovanje tuje delovne sile z namenom pridobivanja do-hodka izrecno prepoveduje. še večje pa je nasprotje s teorijo, saj to pomeni, da pošiljamo naše občane v kapitalistično sužnost! Začudo pa imamo od tega ko rist vsi: delavec, ki dobi boljšo plačo kot doma, druž-ba, ki si olajšuje pritisk brezposelnosti in država, ki si popravlja plačilno bilanco. Kaže, da bo treba refor mo razširiti tudi na teorijo! Izvoz delovne sile je seveda lahko samo začasna rešitev. Ko se bo začela v razvitih državah uveljav-ljati avtomatizacija, se bo začela delovna sila vračati domov, in takrat bo problem brezposelnosti nastopil v še ostrejši obliki. Brezpogojno se moramo na to pravočasno pripraviti in ustvariti zadostno število de-lovnih mest in jih brez izgub zdrževati. Kaj pa se to pravi, ve zelo malo ljudi. Prvič — potrebno je ve-deti, katero blago se bo dalo prodati, drugič — mo-ramo ga znati izdelati v ustrezni kakovosti, in tretjič, kar je glavno — vrednost vloženega dela (vključno material) mora biti zadosti manjša od tržne vrednosti proizvodov. Če so ta vprašanja rešena, je vprašanje fi nansiranja že manj težavno. Odgovori na ta vprašanja morajo biti podprti z materialnim jamstvom, to je bistveno. Politična ali ka-zenska odgovornost ne zadostujeta. Nič nam ne poma-ga, ako direktorja desetkrat ustrelimo; če pa nam nih-če ne povrne denarja, delovna mesta zamro. Izpolnju-joč te pogoje so Nemci ustvarili delovna mesta ne samo za svoje prebivalstvo, temveč tudi za 10 milijo-nov beguncev in nekaj sto tisoč Italijanov, špancev, Grkov, Turkov in — Jugoslovanov. Zakaj oni delovno silo uvažajo, mi jo pa izvaža-mo, zakaj njihova podjetja uspevajo, naša pa ne na-predujejo tako, da bi mogla brez regresov zaposlovati naše delovne ljudi v zadostni meri? Razlika v si-stemu ne more biti kriva, saj ne hodimo v Nemčijo, švico, Avstrijo in na švedsko samo mi, saj hodijo tudi španci, Grki in Turki, ki imajo isti sistem, in celo Ita-lijani, ki pripadajo istemu gospodarskemu bloku. De-lavstvo ne more biti krivo, saj že dejstvo, da ga iz-važamo, dokazuje njegovo kvaliteto. Surovine ne more jo biti krive, saj jih lahko kupimo, kot jih kupujejo švicarji, ki sploh nimajo svojih surovin, pa vendar iz-delujejo najkvalitetnejše izdelke. Tudi oprema to-varn ne more biti odločilna. često vidimo, da so pri nas pasivne ravno moderno urejene tovarne, medtem ko se stara podjetja sicer težko, vendar uspešno pre-bijajo skozi pogoje reforme. Preostane torej edino še razlika v poslovnem vodstvu: tam so direktorji od-govorni vsaj s tantiemo, najmanj eden pa je materi-alno odgovoren za vse. Pri nas pa praktiCno nihče ni materialno odgovoren. še stimulacije so često narobe postavljene; podjetje ima izgubo, ljudje si pa delijo »dobiček«. Seveda pri nas nihče nima toliko dohodkov ali premoženja, da bi lahko povrnil vso izgubo, ki je na-stala po njegovi krivdi. To pa tudi ni potrebno, saj bi zadostovalo, če.bi odgovorni nosil samo določen del izgube, npr. vrednost avtomobila ali vikend hišice. Potem bi čisto drugače gledal, da izgube ne bi bilo, kajti razumna porcija odgovornosti je tudi aktivator sposobnosti. Za tako zaščito interesov skupnosti bi moral biti seveda tudi stimuliran in plačan, vsi sku-paj pa bi se morali odvaditi malomeščanske nevošč-ljivosti, če bi uspešen vodja imel visoke dohodke. Ne smemo pozabiti, da tak dohodek nikogar ne obreme-njuje, nasprotno, tak dohodek je izvir dohodkov tako kolektiva kot tudi skupnosti. Pogoj za tako uspšešno delo pa je ustrezna svo-boda pri odločanju. Kdor ima odgovornost, mora ime-tl tudi kompetenco. Ni mogoče, da bi eden ukrepal, drugi pa odgovarjal. Mnogi mlslijo, da je svobodavoditeljapriukrepa-nju v nasprotju z idejo delavskega samoupravljanja, toda to je zmotno. Predstavimo si poln avtobus. Vsi potniki so lahko najboljši šoferji, toda za volan lah-ko drži samo eden in ta je za vožnjo odgovoren. No-ben šofer ne bo dopustil, da bi mu potniki, četudi strokovnjaki, odrejali, kdaj naj trobi, kdaj zavira in kdaj prehiteva. Potniki lahko določijo cilj vožnje in čas odhoda, glede izbire poti in voznega reda pa se mo-rajo že sporazumeti s šoferjem. Podobno je tudi s samoupravljanjem. Delavski svet je ne samo predstavnik kolektiva, temveč je tudi pooblaščenec lastnika proizvajalnih sredstev. Raz-merje med delavskim svetom ter direktorjem in nje-govimi ožjimi sodelavci naj bi bilo podobno, kot je razmerje med upravnim odborom delniške družbe in direktorjem delniške družbe. Vsak delavec je lah-ko akcionar, toda to ga ne oprošča delovne discipline in mu ne daje pravice vmešavanja v operativo. Delav-ski svet bi sklenil z direktorjem in njegovimi sode-lavci pogodbo, ki bi pod danimi pogoji trga in opre-me zajamčila število delavcev, plače in s stimulacija-mi in dividendom. Ti elementi bi bili tudi kriterij pri reelekciji: kdor nudi boljše pogoje in da boljše jam-stvo, ta bo izvoljen. ^pveda bodo morali akcionarji (občina) in delavci obdržati tveganja tistih pogojev, na katere direktor nima in ne more imeti vpliva, npr. trž-ne cene, nepreračunljivost konkurence itd. Tako bi bi-la funkcija direktorja omejena čisto na gospodarsko-tehnično področje, politično funkcijo pa bi lahko opravljal sekretar, saj sta tudi v NOB delovala ko-mandant in komisar vsak na svojem področju, vendar složno. Tako bi bila družba zaščitena pred izgubami in pravica do dela bi bilo uresničena znotraj podjetja. Kako bi jo bilo mogoče zajamčiti tudi za primer mo-tenj na trgu, bomo pa povedali prihodnjič. Branimir Gradnik U 29. NOVEMBER (Nadaljevanje s 1. strani) Vprašanje, ki nam ostaja, je, ali je možno vzeti crg, enostavni trg kapitala, za kriterij orientacije so-cialistične družbe. Ne samo, ali je možno, ampak ali to smemo. S tem v zvezi kaže posebej omeniti stali-šča na zadnjem plenumu CK ZKS. »Odločno se mo-ramo upreti stihiji!« je bilo tam večkrat poudarje-no.* če zadržimo sedanje anomalije v delitvi dohod-ka, potem s tem legaliziramo izkoriščanje človeka po človeku. Kaže, da smo preveč popuščali v afirmaciji HUMANISTIČNEGA dela reforme, oz. o njem ob re-formi nismo dovolj razmišljali. Ali je mogoče pu-stiti takšne ogromne razlike v osebnih dohodkih? Ali je v tem, da drug drugega zasovražimo in drug dru-gemu odjedamo, bistvo našega kriterija? Ali ni res, da z delitvijo »po delu«, kot se nam kaže v izkriv-ljenih oblikah, uveljavljamo egoizem in privatizem? Kaj je vsebina tistega »po delu«? Največkrat s tem razumemo produktivnost? Kaj pa je produktivnost? Ali je to sad boljšega, bolj intenzivnega dela? Seveda ne, pač pa strukture kapitala, velikosti konstantnega dela — organizacije, moderne opreme, geografske lege, bližine komunikacij, temperature ozračja... Ali je možno to nagraditi? Zdi se, kot da smo vse razmer-je človeka do dela obrniti na glavo, »kot da moramo meriti delo zaradi same delitve dohodka in ne zaradi tega, da bi obvladali in intenzivirali učinkovitost sa-mega dela« (S. Podmenik). In ali ob tem, ko se me-nimo o višini dohodka, kdaj pomislimo, kaj je ob njem prvenstveno pomembno za delovnega človeka? Marx je govoril o vplivu dela na združevanje ljudi in s tem v zvezi tudi o deformacijah, kot so: odtujeno delo, samoodtujenost, postvarelost... Delo je primar-ni odnos v produkciji, ne lastnina; s tem, da so pro-izvajalna sredstva družbena last, še ne dobimo druž-benega značaja dela, še ne zagotovimo, da bo delo ustvarjalno in odnosi znotraj delovnega procesa ena-kopravni in srproščesni odnosi. Z ideologijo trga in s tem, da je delavec prepuščen neki svojevrstni sti-hiji pri formiranju njegovega Lastnega dohodka, v bi-stvu ohranjamo stari, mezdni značaj delavca. Kot pri-mer naj navedem dejstvo iz konkretnega življenja neke delovne organizacije: vodilni uslužbenci v pod-jetju so si prek preizkušenih »samoupravnih« kana-lov v podjetju zagotovili fiksne dohodke (konstantno vrednost točke), za delavce pa uveljavili nač^lo »po delu«, kar pomeni po izkupičku na trgu. če bo pro-daja padla, bodo delavci dobili 50-odstotne »plače«, vodilni uslužbenci iz administraoije pa ves »doho-dek«. Tu je seveda idealen dokaz zoper tisto marsi-kje afirmirano trditev, da imajo vodilni uradniki samo družbene in dolgoročne interese, delavci pa samo kratkoročne in individualne interese. Takšni fe-nomeni v kombinaciji s prej omenjeno brezkonceptu-alnostjo na področju formiranja enotnih meril za od-mero dohodka (kar je predvsem naloga strokovnja- kov in ne politikov) so daleč od tistih predstav o so-cializmu, ki so jih imeli borci zanj leta 1943. In ne le oni — tudi danes moramo vedno znova preverjati vrednote, ki nas vodijo v ohranjanju in presnavljanju nekega etičnega sistema. Etika pa je konec koncev edino, kar nas zadeva v živo, kar omogoča sožitje. Kriza politične transmisije in bierarhije je po-memben napredek v razvoju naših odnosov. Od prvih zjnakov (Informbiiro) do obsežnih prestruikturiranj v zadnjem času (IV. plenum CK ZKJ) je videti, da poteka proces demokratizacije in uveljavljanja moči arguimeintov, ali, kot pravimo z eno besedo, »samo-upravljanje«, nezadržno in naglo. Kaj v zvezi s krizo transmisije in hierarhije vidim danes? Predvsem je jasno, da se še marsikatero politično telo ravna po kodeksu iz preteklosti, se naslanja na druga politič-na telesa v strahu pred lastno odgovornostjo in v ne-moči, da bi razumno in pogumno ocenil politično si-tuacijo. Dogaja se, da na tak način organizacije črpajo svoj smisel iz drugih organizacij, same sebe pa zavest-no izmičujejo, t. j. drtajo iz seznama resnih dejavnikov v družbi in v racionalnem dialogu. Takšno povnanje-nje političnega delovanja pa dobiva lekcijo za lekcijo. Druge organizacije, predvsem ZK, se borijo za svojo individualno potezo, za svojo principialno politiko. Toda takšna situacija, ko partija zbira v sebi najbolj sposobne in najbolj zavestne ljudi, postavlja ostale organizacije v še odgovornejši in marsikdaj deficien-ten položaj. Politična telesa, ki so bila v preteklosti navajena črpati svoj idejni in akcijski rezervoar iz partije, so se nenadoma znašla v položaju, da ne mo-rejo v korak z njo. Poti, ki sledijo, so različne: vča-sih se zaradi lastne slabe kadrovske sestave ta telesa slepo naslanjajo na »hierarhično« višja telesa in ne poskušajo nahajati specifične razlike med sabo in njimi ali pa stališča svojih »predpostavljenih« celo narobe interpretirajo; včasih se ta telesa zaradi na-pačne presoje politične situacije zatekajo v pretek-lost, reagirajo avtomatično, samodejno, brez kakršne-koli racionalne podlage, enostavno zato, ker se je »nekoč tako delalo«, ker je treba biti »pravoveren« — s tem pa razvijajo smešno avtocenzuro, ki je nihče ne zahteve niti ni nikomurvprid — kveoejemu zavira cirkulacijo svežih misli. Zanimivo je, kako so poli-tična telesa, ki jih opisujemo, locirana: medtem ko se je v najvišjih predstavniških. telesih proces demo-kratizacije in ustvarjalnega konflikta razvijal naglo in nezadržno, se je v nižjih političnih tvorbah, v »ka-pilarah« političnega obtoka, še zadržal stari način dela. Toda ravno te tvorbe, ki politično ne predstav-ljajo ne vem kakšne koncentracije moči in vpliva, so tiste celice, ki vstopajo v konkretno »meso« družbe in pomenijo fantastično škodo pri funkcioniranju na-šega političnega sistema. Zanimivo je tudi, da se takš-na »slabo prekrvavljena« stališča pojavljajo med mla-dimi, ki bi že po svoji fizični fiinkciji morali biti brez-komproonisni in nekoruptni. S temi političnimi telesi mislim tudi komunikacije, t. j. redakcije ključnih ko-munikacijskih trustov, ki mehanično, samodejno, za-radi posebne vrste inertnosti, zaustavljajo ustvarjal-ni dialog iii zapirajo vrata kritičnim prispevkom. Eksistencialna stiska nekaterih dejavnikov v druž-benem življenju ni in ne more biti samo problem kulture ali celo samo umetniškega ustvarjanja Jeot njenega poganjka. Res je, da ta stiska prihaja najbolj do izraza ravno v literarnih delih, v pesmih, v ustvar-jaini aktivnosti. Toda premisliti rooramo, da litera-tura, prav tako kot sleherna zavsetna oseba, živi neko situacijo, nek svet, in da se prav tako kot drugi po-samezniki tudi avtorji čutijo pritisnjeni od sveta. Se-veda pa nikakor ne more biti-res, da je ta teža sub-jektivna izmišljotina. Za to stisko bi lahko uporabili tudi drugačen izraz: kriza aktivizma. Slabost vseh razprav o sooialistični kulturi ali o odnosu med par-tijo in kulturo je morda ravno to, da ne poskušamo razumeti gibanja te krize iz njene narave same. Tež-ko se je odločiti, ali je to osebna narava, dejstvo pa je, da se pogosto pojavlja kot taka, ker je pač oseb-no zapisana. Največkrat ocenjujemo odnos med kul-turniki in politiki s političnega vidika, gledamo na-pake, ocenjujemo politično oportunost, zavestnost. Toda vse te raziskave, vsa ta dognanja se začenjajo in končujejo zunaj procesa ustvarjanja, torej tudi zunaj krize same. Marsikdaj so ljudje, ki jih bremeni takšna stiska, sami poskusili »spreminjati svet« in je kriza aktivizma njihova osebna nexispešnost. Socio-loška analiza bo prodirala naprej in se bo spraševala o vzrokih za neuspeh (nesposobnost, »objektivna« ne-možnost...). Toda literarna aktivnost (kot se kaže prav na straneih Tribune) ne razpolaga z insbrunnenti da bi raziskala krizo. Ta aktivnost krizo beleži, se po-ganja pod njo, v tej krizi živi. Literarna aktivnost, ki se zajeda v strukturo sveta, v predmete, ne poskuša in noče tega sveta spreminjati. Kajti v trenutku, ko bi jo prevzelo »najstvo«, bi krize ne doživljala več, bi se ji izognila in bi najbrž sploh ne nastajala. Bi-stvena značilnost aktivnosti, ki pristaja na »danost«, ki brska po odnosih v strukturi, ki se vpleta vanjo, . ker se nujno gleda v njej — je torej, da ni aktivnost. * In če smo zmožni razumeti takšno pozicijo, potem smo pridobili dosti več kot vednost o nekem pojavu. Pridobili smo pretanjeno in eksaktno vednost o kri-zi, skoz njo se krize šele do kraja zavemo. Nesmisel-no je zahtevati najstvo in akcijo, če ne poznamo krize. Kriza aktivizma pa je ravno v tem, da ohra-nja formalno strukturo delovanja, sveta v modi&ci-rani obliki pa ne vidi več. Aktivist, ki ne živi kriae, je ravno takšen aktivist kot Hugo v Umazanih ro-kah, ki pravi: »Stotisoče jih je, ki gledajo s tem istim nasmehom. Boril sem se, poniževal sem se, vse sem storil, da bi pozabil, ponavljal sem jim, da jih lju-bim, da jim zavidam, da jib. občudujem. Zaman! Vse zaman! Jaz sem bogataški smrkavec, intelektua-lec, tip, ki ne dela z rokami. Prav, naj mislita, kar ho četa. Prav imata, to je stvar kože...« Rešitev aktivi-zma se zdi potemtakem v tem, da polno zaživi svojo krizo. Dimitrij Rupel • Iz razprave Slavka Podmenika na seminarju v Grabljah. ** Glej razpravo Vinka Hafnerja na plenumu CK ZKS, (Delo, 17.nov.). ODREŠENIŠTVO KOTIGRA \H SEKLLARIZACIJA EVANGELIJA II. Povzemimo na kratko dejstva, ki smo jih doslej pregledali v zvezi s Flisarjevim tekstom. Že z naslovom samim, ki nas direktno vodi h konkretnemu simbolu, tako tradicionalnemu in splošnemu, kot je postal Kristus v evrop-ski zavesti, nas je avtor sam napotil v popol-noma določeno smer raziskovanja — v primer-javo njegovega taesedila s tekstom, ki je v določenem smislu služil kot predloga ali, po novinarsko, pobuda. Kaj takšno dejanje z ozi rom na »matični« tekst v evropskem zgodo-vinskem svetu pomeni, smo skušali osvetliti s podobnimi dejanji v obmoeju antičnega proz-nega tvorstva in še konkretneje ob razmerju, v katerern so »apokrifni« krščanski teksti do resnice, ki je resnica »kanoničnih« tekstov. Pri tem smo oddelili znanstveno naravnanost do tekstov od eshatološke pozicije nasproti bese-dilom, ki so pisani na način literature, to je na način lažne realnosti. Nadalje smo pregle-dali osnovne karakteristike mesijanstva (kri-stusovstva). Kakšne se nam dajejo v tekstih, ki popisujejo življenje Jezusa, ki je Kristus — mesija, in ki so po naši domnevi mogle na po-seben način služiti kot forma tudi avtorju knjige Kristusov samomor. Končno smo se ustavili pri tekstu, ki ga pripisujejo apostolu Janezu, to pa zaradi posebnega značaja tega teksta, ki sam od sebe vsiljuje primerjavo s Flisarjevim. Prvo vprašanje, ki se nam v na-daljevanju zastavlja, je vprašanje o tem, kate re so karakteristike teksta »po Janezu«, ki so potencialne na tak način, da so postale forma sodobnemu izrazu. In drugo vprašanje, ki se bo zastavilo ob koncu, izvira pa iz prvega, je vprašanje o posledicah, ki jih pogojuje poseb-ni značaj »mationega« teksta in ki so se naj-brž obdržale tudi v Flisarjevi varianti. Posle-dice bodo najbrž obdržale tudi v Flisarjevi varianti. Posledice bodo najbrž izhajale iz apo-logetskega, programatičnega in dogmatičnega značaja evangelija. Vsi teksti o Jezusovem življenju afirmirajo Jezusa predvsem kot odrešenika, najbolj z dog-matičnega stališča seveda zgodovinsko naj-mlajši tekst »po Janezu«. Odreševanje je ved-no odreševanje OD nečesa in V IMENU ne-česa drugega, ker ga predvidevajo kot ustrez-nejše, boljše — bolj resnično. Odrešeništvo pa je najstvo, ki se utemeljuje z apriorno več-vednostjo o tem, v imenu česar odrešenik na-stopa, torej z nekakšno »blagoslovljenostjo« od bistva samega, hkrati pa je pogojeno z apri-orno manj-vednostjo sveta, ki ga odrešeni odrešuje. Maoij-vednost ima pri tem še vse ostale atribute, ki jih le-ta prejme od svefca, ki je na način razuma. Ti atributi so predvsem nesposobnost in nemoč, pogojeni v nevedno-sti, v nasprotju z odrešenikom ki je razsvet-ljen po vednosti in zaradi nje tudi sposoben in močan. Odrešenik kot posameznik se tedaj lahko ustrezno pojavi v situaciji, ko bistvo, v imenu katerega nastopa. še ni splošno ve]jav-no, temveč zgolj potencialno. Odrešenik Jezus se pojavi na meji dveh pojmovanj bistva ne-, kega moralnega kodeksa. Tako predgovor Ja-nezovega evangelija zgodovinsko afirmira od-rešenika z naslednjim: »... zakaj postava je bila dana po Mojzesu, milost in resnica je prišla po Jezusu Kristusu...« Milost, ki je hkrati resnica, ni drugo kot novo bistvo stare zaveze v krščanski, humanistični redakciji, ta pa se utemeljuje v transcendenci: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu :n Beseda je bila Bog... Vse je po njej nastalo in brez nje ni nič nastalo, kar je nastalega. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč Ijudi in luč sveti v temi in tema je ni sprejela...« (Beseda je tu grški »logos«, ki je v prvem kr-ščanskem stoletju dobila pomen poosebljenega božjega razuma, v judovski filozofiji, pri Fi-lonu, pa je ideja »logosa« zamišljena kot bitje v sredi med Bogom in človekom.) Popis Je-zusovega življenja je v bistvu pričevanje o usodi odrešeništva kot najstva v tem svetu (» in tema je ni sprejela«). Vendarle to najstvo še ni najstvo junaka v evropskem romanopis-ju, kjer junak »sicer moralno zmaga, čeprav fizično propade«. Jezusova srart ni fizični »pro-pad«, temveč je celo super-osmišljena z mi-tom o metafizični odrešitvi človeštva od apriorne grešnosti. S tem namreč da sam božji sin prepusti svoje telo mukam in najsramot-nejši smrti (križanje med razbojnikoma, kot bog v podobi človeka, odkupi na mističen na-čin ljudski rod pred bogom-očetom). (Alego-rija na »velikonočno jagnje« v stari zavezi.) Kristusova smrt torej še noče veljati za pro-pad junaka, ker je vezana na mit, čeprav je po svoji strukturi njegovo najstvo že najstvo Don Kihota. Flisarjev Kristus je Andrej Klement. Če si dovolimo podmeno in predpostavljamo v kom-binaciji tega imena načelo »nomen est omen«, nam samo to ime kaj hitro osvetli razmerje Flisarjevega Kristusa do klasičnega odrešeni-ka. Andrej je oseba, ki jo Janezov evangelij poleg Simona (tudi Flisarjeva oseba), navaja kot prvega učenca, ki je izpovedal vero v Jezu-sa kot mesijo. Klement, drugi del imena Flisar-jevega odrešenika, pa je oseba iz krščanskega apokrifnega teksta. Andrej Klement bi torej pomcnilo toliko kakor posnemalca Kristusa ha apokrifen, sekularizirani način. Bistvo Flisarje-ve sekularizacije evangelija je v drugačnosti odrcšeništva Andreja Klementa. Klement nasto-pa kot apologet narave, življenja. Parafraza očenaša, ki ga Klement uči moliti množieo (kot Jezus v Lukovem in Matejevem evangeli-ju), se sklicuje na »življenje naše«. Narava pri Flisarju pa ni niti natura naturans niti natura naturata, temveč ima pomen prirodnosti, te-lesni, snovni naravi ustreznega ponašanja. Apo-logija naravnosti — prirodnosti se dogaja kot polemika z vsem, kar je ne-naravno (navada) in z vsem, kar je nad-naravno (zakoni, tradi-cija), pri čemer je navada samo način življe-nja po načelih, ki transcendirajo naravo. S tem pa je tudi določen značaj Flisarjeve sekulari-zacije. Razmerje Klementa nasproti veljavnemu načinu življenja je razmerje Jezusa nasproti tradicionalni »postavi«. S tem razmerjem je po jasnjeno tudi odrešeništvo kot več-vednost in poklicanost. Klement je visoko vzvišen nad svetom in prikaz sveta v tekstu je zgolj potr-jevanje njegovih vnaprejšnjih sodb. Njegov od-nos do sveta je apriori ustrezno ponašanje člo-veka, ki je »spoznal resnico«. Klementova sod-be so v tekstu uveljavljene kot neprizivne. Ni pa brez pomena dejstvo, da se avtor tudi v pri povednem delu, ki uvaja odnos avtorja cio vse-bine, docela identificira s svojim odrešeni-kom. Tako si avtor dovoli zapisati glede žene: »Klement jo je spoznal (!) prvi dan, ona pa njega nikdar. K tej identifikaciji se bomo še povrnili. Jezus nastopa v imenu večnega duha, po-sebljene transcendenčne kategorije. S tem je nje-govo odrešeništvo kot najstvo zadostno osmiš-Ijeno in »nesporno« utemeljeno. Ima svoje po čelo, identično s svojim smislom in ciljem. Kleraent nastopa kot apologet do-smrtnega življenja (seculum^, katerega vsebina so narav-nost, telesnost itd. — »... in ljudi bom učil, naj strgajo s svojih že na pol gnilih teles že-lezne spone tradicije, zakonov, navad, naj gre-do z menoj in se poklonijo grudasti zemlji, svežini. gromu, dežju, planinam, morju, teles-nosti in naravni, svobodni duhovnosti. Rad bi, da bi se smrti zazrli v oči, kajti potem bi se zbudili v življenje.« Vrednost vsega tega se ne utemeljuje z naravo, ki bi bila podstat, tem-več y soočenju s smrtjo, ki je konec vsega. življenje postane torej s predznakom končno-sti neke vrste absolutna vrednost. (»Neke ,vr-ste« pa zato, ker Flisarjev tekst — s prikazom Simonovega iskanja — vrednosti življenja ne uspe afirmirati v čutno nazorni plasti kot vrednost zaradi svoje končnosti. Zato Flisarje-va adaptacija Camusa ostaja sklicevanje na ne-kaj apriorističnega (Klement pa ni božjega po-rekla, temveč je človek, ki je po svoji naravi vezan na svet, do katerega se vede superior-no zaradi »spoznanja«, ki je v čutno-nazorni sferi ponazorjeno zgolj s spolnimi izkušnjami. Odrešeništvo kljub tej razsvetljenosti in blago-slovljenosti ne more vztrajati kot samo-sebi zadostno. Zatorej: »Občutek imam, da bi rad pridobil tudi druge ljudi, kajti samega sebe bi me bilo strah.« Strah pred osamljenost.io pogojuje odrešenikov propagandizem in pridi-garstvo. Toda množica, ki je utelešenje satana pogubljevalca, antipoda odrešenika, hkrati pa nižje sestavine Klementove narave, ki se v tej svoji komponenti integrira z bistvom mno-žice — ta množica se ne izkaže kot možen cilj in smisel odrešeništva. Poziv k naravi ostaja brez odmeva in celo Klement sam ne zdrži preizkušnje in mora z umorom likvidirati vez, ki ga priklepa na obsojani svet. S tem, da je odrešeništvo oropano tako apriornega Rot sprotnega aktualnega smisla, dobiva značaj igre, položaj »nekaj-se-iti«. Igra pa zavzame lo-liko bolj absurdno podobo, kolikor bclj je zavzeta, apologetskaj in zvišena. Odrešeništvo ostaja sarnovšečna poza, s katero se kot igra igra več-kakor-igro. To, da se igra, pa pomeni toliko, kot da je sestavni del sveta, ki ga ime-nuje »otroški vrtec«. Oblika bivanja, iz katere po Flisarjevem evangeliju ni izhoda, je torej igra. Konec njegovega evangelija pa nam raz-krije še eno pomembnejšo razsežnost resnice po Flisarju. Tekst parafrazira Kristusovo vsta-jenje kot prerojenje Kiementa v otroka. Otrok pa je bitje. ki je na način igre. Če je Klement otrok in se igra, pomeni, da je šele zdaj priro-den, naraven v nasprotju z odrešenikom, ki sicer prav tako ne ve, da se igra, pa se v res-nici igra ekstravaganten upor. To pa v mno žici moti ubranost, zato je odrešenik a priori obsojen na propad. Se-igranje odrešeništva je torej samomorilsko. Ni najbrž naključje, da se s koncem evan-gelija avtor prvikrat odloči od svojcga junaka in prehaja njegovo najstvo. čez strani teksta. Ločenje od junaka pomeni groteskni konec s kratkohlačnikom, ki pa ni več Klement, za avtorja torej ni več isto »bojno polje«. Grotesk-nost kot konec romana ne pomeni soglasja s prikazanim. Z groteskno parafrazo avtor v ne-kem srnislu zavrže svojega junaka, medtem ko sam ostaja na način grotesknosti še nadalje zvišen nad svetom. To pomeni, da avtor zadr-ži zase pozicijo svojega Klementa, tistega Kle-menta, ki gleda na svet z visoke ploščadi, ki »govori« s pesniki, s satanom — svojim nas-profcnim bistvom samim (!), ki beži pred in-telektualci ipd. Tudi v tekstu avtor ne uvaja nobenega drugega aspekta kot Klementove-ga, razen toliko, kolikor so druga »stališča« priložnost, da se izpoveta tako junak kakor avtor. Tako Flisar kot Janez, ki mu pripisujejo »duhovni« evangelij, oba uporabljata tudi v pripovednem delu isti apologetsko prizdignje-ni jezik, kakor ga uporabljata njuna odroše-nika, ko pričujeta o svojih »resnicah«. V tern smislu je Flisarjev svet trdno vase zaprt svet, tekst pa razkrivanje resnice bivanja ki je igra, razkrivanja na način enake poze, ki je tudi igra. Vprašanje je, če ta doslednost pri-kaza na isti način, kot se resnica dogaja, de-jansko ni znamenje sveta, v katerem je tekst nastal? Jaro Novak STARSandSTRIPES Sedem rdečih pasov, ki jih ločuje šest be-lih pasov enake širine; v levem zgornjem ko-tu moder kvadrat z oseminštiridesetimi pete-rokrakimi belimi zvezdami. Jasper Johns, ki je sliko izdelal, jo je imenoval Stars and Stripes In to tudi je: zvezde in proge. Ta izraz je si-nonim za ameriško zastavo; sliki je ime Ame-riška zastava. Nekaterim drugim svojim sli-kam Johns res tudi tako pravi. Imena ni treba še posebej počititi: samo nas napeljuje k barviti predstavi, ki je ameri-ška zastava. Slika pa bi bila vsa, kakršna je, tudi brez naslova. Vse ameriške zastave od Aljaske do južnega tečaja so »izvodi« pravzorca, ki ga je izvezla philadelphijska deklica za 4. julij 1776. Navad-no je to potiskan kos blaga (včasih tudi pa-pirja), ki ga nataknejo na drog in tako izpo-stavijo; postavljena na odprto je zastava pre-puščena vetru, dežju in soncu, otipavanju itd. Včasih deluje ameriška zastava tudi kot sim-bol; tedaj nekateri posamezne izvode na jav-nih mestih sežigajo Slika ni potiskano blago, ampak poslikano platno. Ne obesimo je na drog, ampak na steno. Izpostavljena je »na ogled« (otipavanje navadno ni dovoljeno). če se znesemo nad sli-ko, nismo uničili simbola, ampak vselej sh-ko. Sicer pa vsi dobro vemo: finta je v tem, da sta obe, slika in zastava, izpostavljeni (eks-ponirani) kot artikel; »v tem pogfedu« ni med njima nobene razlike. Rastko Močnik SPEKULACIJA OVIDU L Ko govorimo o slikah, imamo v mislih nji-hovo materialno plat, podobo, saj so nam le tako vidne, dostopne Ugotavljamo njihovo oar vitost, njihova razraerja, kako nastajajo in se kažejo, razmišljamo o avtorjih, ki so jih ustva-rili, skratka, neprestano govorimo o možnostih, namenih, ustvarjalnih vzrokih, ki so nam vid-ni po svoji konkretni, otipljivi »površini« in ki jih odkrivamo z različnimi metodami — in njim prej ali potlej pripisanimi nameni — v ozadjih naslikanega, kar nas vodi k razlagi, vsebini ali strukturalističnim opisom videne-ga. Naj gre za eno ali drugo plat raziskova-nja, neprestano si jemljemo možnost, da o teh delih lahko govorimo, da so n?m, ko jih !ah-ko poimenujemo, raz-vidna. Tako ustvarjarno neprestano zvezo med videnim in doumlje-nim (ali celo razumljenim), a da pri tem le malokdaj pomislimo, od kod ta možnost, od kod sposobnost, da jemljemo takšno stanje raz-merja med videnim in doumljenim za samo-umevno. Ko govorimo o slikah se potrjujeino v prepričanju, da morejo slike povezati, in še prej ustvariti, odnos med mišljenjem in nepo-srednim doživljanjem. Ne le, da se v vrsti na-ših miselnih akcij zadržuje neka »podoba«, ne-kakšna slutnja forme, v kateri nam je potlej določena misel prezentna, poleg te možnosti nastaja tudi neprestana povečava detajlov te misli, te forme, nekaj, kar se sicer nahaja v našem modelu mišljenja, a je obenem po svo-ji razumljenosti in vedenju, po pomembnosti le detajl. ki sicer nas topa v formi. ki jo ime-nujemo misel (o sliki), a zmore poleg tega, v novi slikarski poustvaritvi sprožiti novo akcijo. katere edini narnen je znov^ obuditi v svetlo-bo tisto, kar nam je moč predstaviti v vidni ob-liki. Kot povezovanje percepcije s koncepcijo se vse akcije takšnega mišljenja uvrščajo med empirične znanosti. Vprašanje tako zastavljene-ga odnosa čro slike in umetniškega delovanja sploh je v tem. da smo z visoko kvalitetno konvencijo skoraj onemogočili takšno vpraše-vanje in da šele novejše raziskovanja na področju nove vizualnosti omogoča takšen po-stopek. Ka«kršen koli formalni sistem konstrukcij, kot npr. fizika, statistika, matematika, se ne more ukvarjati z bistvom tega vprašanja, zakaj jasno je, da se ukvarja z že izdelanimi, oWi-kovanimi postopki, se pravi, da mu je nemo-goče usklajevati razmerje med našo percepci-]o in koncepcijo, v katero s pomočjo doseže-nega znanja uvrščamo videno sliko. Nemogoče zaradi tega, ker se pred samim potekom raz-vijanja sistema celotna, vizualno izrazljiva po-doba že pokriva z izdelano in do potankosii koordinirano sistematizacijo naše usmeritve v vizualizacijo končnega objekta, tako da pre-prosto namenskost prehiteva lastno sliko, ki pa se izkaže kot razumljiva šele kot slika; teh-nološka plat v končni izvedbi .ni več pomernb-na, cilj je drugje. To navidez zapleteno stvar je mogoče kaj hitro spraviti v razumljivo sta-nje. Povsem nemogoče je, da bi si zamišljali odnose abstraktno. Da bi jih lahko dvigniii v zavesti na stopnjo, ko nam bo omogočeno njihovo doumevanje in s te*n zvezano poime-novanje, si jih moramo predstavljati, v tej predstavi pa deluje celoten psihični aparat. Eezultat je ta, da najprej ustvarimo določene forme, ki so nam takrat potrebne (le-te se nam razvijajo ves čas življenja. nikoli v zavestnera stanju. ne glede na stopnjo znanja — kar se tiče predstavnega sveta — ne nastopamo kot tabuia rasa) potem pa uvajamo gibanje v ta-ko oblikovane odnose, kar pomeni, da preko zajetja predmetov psihe, predstav, materializi-ranih dejanj misli vodimo naš pogled, vid. Tako se v naši zavesti ustva-rja tok videnja, ki nas komaj kdaj spomni na svoj lastni po-tek, čeprav nam je tak način mišljenja nuj-nost (in bi se ga morebiti radi znebili). Kon-kretni modeli abstraktnih odnosov nam nudi-jo prostor, kjer je naše raziskovanja slike mo- goče, kjer ima neprestano svoje odnose do upodobljenega -oziroma do »površine« saine. Tako se zdi, da ni mogoče misliti drugače kot s pomočjo simbolov. V tem je tudi razumlji-vost preciznosti in razvidnosti matematičnega postopka racionaliziranja, ki pa se v procesu ves čas poteka poslužuje logično utemeljenih izrazov vizualnih struktur. Seveda ob tem ne nastaja slika, saj je tako mišljenje vizuali-zacija znanja, nekakšen pripomoček, toda ni-kakor ne samo to, temveč konkretna nujnost, ki pa smo ji privajeni, kot temu npr., da je levica manj ustrezna od desnice. A vendar to, kar nastaja, je kot slika. Tu se srečamo z vpra-šanjem, ki ga sprožajo vse raziskave s pod-ročja kinetične umetnosti, novih tendenc, no-ve vizualnosti. Nastanek večine produktov umet-nosti, ki ji je podlaga določena raziskava, naj bo usmerjena tako v vprašanja čiste vizu-alne aktivnosti, v znanstveni pejsaž, sodobne (časovne) sintgalerije in planske enote, je ne-posredno vezan na fizikalno in psihološko znan-stveno raziskaRVO DEJANJE (ENODEJANKA) Osebe: EVA EDVARD DEUS EX MACHINE MED ZAČETKOM IN KONCEM PRVEGA DEJANJA Prostor pred kinom, dve izložbi. Edvard s prepričlji-vim obrazom gleda izložbo. Iz ozadja prihaja Eva. Okoli deus ex machine; EVA (že čisto blizuj EDVARD (zavzeto gleda izlozbo) EVA (obstane zraven) EDVARD (odkrije v izložbi nekaj posebno zanimi- vega) EVA fstoji zraven) EDVARD (še bolj zavzeto gleda izlozbo) EVA fstoji zraven) EDVARD (še nekaj časa gleda, nato se počasi in brez- brižno otrne) EVA (gleda v drugo izložbo) EDVARD fjo hitro pogleda, nato v ponovni zavzetosti zre v izložbo) EVA (negibno gleda izložbo) ED VARD (obrnjen proti izložbi gleda njo) EVA (mirno gleda izlozbo) EDVARD (se obrne in jo gleda) EVA fnapeto gleda izložbo) EDVARD (pogleda na uro in nato nestrpno zre zopet v izložbo) EVA (obrnjena proti izlozbi previdno pogleda njega) EDVARD fgleda na uro tn se nestrpno prestopa) EVA (mirno stoji pred izlozbo) EDVARD (zdehaje gleda na uro) EVA (s plahim smehLjajem gleda njegaj EDVARD (s hrbtom obmjen..proti nji, pazljivo ogle- duje deus ex machine) EVA (s plahim smehljajem prestavi torbico iz leve roke v desno) EDVARD (pači obraz v naveličane gubej EVA (se s plahim smehljajem obrne) EDVARD (zavija oči, da bi si videl za hrbet) EVA (počasi odhaja) EDVARD (potisne roke globoko v žep in se obrnej EVA (počasi odhaja skozi deus ex machine, ki se razmikajoj EDVARD fgleda za njo, nato pogldeda v izložbo in dolgo dolgo zre vanjo) EVA (že oddaljena) EDVARD (nestrpno gleda znaj za njo zdaj v iz- ložbo) EVA (se komaj še vidi) EDVARD (neodločno steče za njo) EVA (stopa počasi) EDVARD (jo prime za rokav) EVA (se obrne) EDVARD: KAM PA GREŠ? EVA (ga gleda) EDVARD: ZELO POZNA SI. EVA fgleda v tla) EDVARD: MISLIL SEM, DA TE NE BO. EVA: NISEM MOGLA PREJ. EDVARD: KAM SI HOTELA ZDAJ? EVA: MISLILA SEM, DA SI ŽE ODŠEL. EDVARD: POHITIVA, PREDSTAVA SE JE ŽE PRI- ČELA. EVA fse počasi obrne) EDVARD (se sunkovito in brezbrižno obrne) EVA (plaho smehljaje stopa po tlaku) EDVARD (si zbrano popravlja kravato) EVA (pospeši korak) EDVARD (si z robcem briše očala) EVA fgleda naravnost predse) EDVARD fgleda izlozbo, ko gresta mimo) EVA fsi popravlja lase) EDVARD fse ustavi pred izložbo) EVA (gre počasi naprej, nato se tudi ustavi) EDVARD (še enkrat pogleda v izlozbo, nato stopa da- Ije) EVA ftudi stopa daljej EDVARD (počaka pred vrati in vzame karte iz žepa) EVA 'stopi skozi vrata) EDVARD (vstopi za njo) VINKO OSLAK M*OZOR HUD CJLOVEK Za vsakim vogalom visi kak bog (v dc :ig-"ki pozi) in spominja nas na šalostni konec prismuknjenih Samarianov za vsakimvogalom visi kak bog s tablico gorske reševalne službe. CIGANSKI DIALOG Ciganka, podaj mi strgalo! Pa zakaj? Da bom očistil okonja. Pa zakaj? Da mu ogrejemk ri. Pa zakaj? Da bo postal isker. Pa zakaj? Da se bo postavil na zadnje noge in te s kopiti pobil in pohodil. Pa zakaj? Včeraj si nekoga poljubila. Ciganka, podaj mi že vendar strgalo! IMPRESIJA Nož na ogretem kamnu, oznojeni lasje med drevesi, klokot opojnega znoja tujih gričev, hrzanje in cement hladnega diha, obešene cunje z duhovi: to je noč med Cigani... RAZHMETI CIGANKO Sedaj ruzumem, zak,a] so tvoji lasje črni; čreda grivastih konj odpeketa vsako jutro mimo tvojega okna na pašo T.. Sedaj razumem, zakaj rad poslušam tvojo govorico^ iz vsake besede skoči temnooka deklina z nožem, zabodenim v prsi... Sedaj razumem, zakaj te rad stisnem v objem; na porjavelem hrbtu ti je mlad Cigan zapisal s kemičnim svinčnikom: — Ob zori te bom ubil, lepoticc Zaživirm hitreje do zore, ker mlad kuštrav Cigan bo držal besedc IVO SVETINA VESEM V na kmečki peči so gorele starke kruh je vabljivo dišal po kuhanem žganju in gnilih slivah ki so se napenjale na počesanih lazih b" sem srečen ker sta minili dve leti ker sem se-vrnil med predmete rojstva s kozmo sva sedela v topli kuhinji in opazovala ples iskrečih se stark damjan se je vrnil iz lova s prepolnimi pleči divjadi ki je omahnila v njegovem težkem koraku bil sem srečen ker sta minili dve leti ko smo na večer legli vsi trije v mehko ležišče in smo prepevali o zlati deklici genovefi o njeni koruzni kbzici o brhkem pandurju ki si je razstrelil zaljubljeno glavo v preglaševanju moškosti smo se prijeli za kosmate roke davnjan frančišek kozma v razpoki kjer je vzhajalo testo metafizične potice bil sem srečen ker sta minili dve leti in ko smo se lepo zapekli v cvetju nebesne rozine smo odvrgli ovčje glave trije debeli zaspani napolnili smo grla z zdravim grgranjem in slekli težke jeruzalemske halje in končno odbrneli kot čebelice v paviljonu belega kristalčka TRIBUNA STRAN 9 ZAPIS 0 SEMINARJU V OTZENNHAUZNl) V dneh od 12. 11. do 19. 11. 1967 je Evropa — Haus v Otzarihauzn.u (inžtitut za-politično izobraže-vanje tn nemško-francosko izobraževanje) v povezavi z evropsko-federalistično študentsko zvezo, odborom iz Saarbrukna, OTganiziral seminar z naslovom: i»1867: Karl Marx — Das Kapital« »1967: Wirtschaft in Ost und West« (gospodairstvo n& Za-hodu ir Vzhodu) Inštitut deluje že več kot deset let. Dosedanjirn seminarjem, ki jih je organiziral, so prisostvovali le udeleženci iz zapadnili dežel, sedanji je bil prvi, na katerem so bili tudi predstavniki iz vziiodnih držav (vendar samo iz češkoslovaške in Jugaslavije). Prvotno je bil seminar širše zastavljen (sodelovali naj bi tudi referenti in študemtje iz Poljske in Mad. žarske, pa so v zadnjem hipu svojo udeležbo odpo-vedali. Manjkal je tudi referent iz Jugoslavije. Sam kraj Otzenhausan, oddaljem 70 kmod Saar-briikna, je po svoje primersm z& organizacijo taike-ga seminarja. Bližina Marksovega rojstnega kraja (Trier) sicer sama po sebi ničesar ne pomeni. Zato j>a sama pozicija in zgodovina Saarlanda ustvarja ugodno ozračje za sodelovanie med Vzhodom in Zahodorn. Pokrajina leži tik ob franeoski meji in je več-krat menjala gospodarja. Do leta 1951 je bila pod francosko upravo, ko se je prebivalstvo odločilo za priključitev k Zvezni republiki Nemčiji. Od tedaj je Saško ena izmed pokrajin Zvezne republike Nemčije, kljub temu pa zelo uspešno raz-vija svoje odnose s sosednjo Francijo. Zaradi pre-teklosti, sedanje pozicije in geografske oddaljenosti od vzhodnega bloka je dosti manj pogojev za ka-kršnekoli revanšistične pobude Gospodairstvo Saškega temelji na premogu in jeklu. Taiko gospodarstvo pa riia opraiVka z zelo veli-kimi kapitali. Razen tega sta to panogi, ki sta temelj-nega pomena za vsako državo. Tako kot lahko Dpazimo v sosednji Pranciji, se fcudi tu pojavlja tendenca, da bi država nadzirala in racionalno ter n nekem smisJu plansko vplivala na te velike kapi-tale (kupuje delnice). To se je pokazalo še posebej ab sedanji premogovni in jeklarski krizi v Nemčiji. Državno reguliranje in preprečevanje anarhije, ne-Baposlenosti, so nedvomno problercii, s katerimi se ubadajo tudi socialistične države. Progra-m sominarja je obetal dosti več, kot pa ie bilo realizirano. Tako bi morali obravnavati na->lednja vprašanja: 1. Koliko so se Marxove prognoze bodočnosti tapitalizma rea-lizirale (samo vprašanje je že slabo sastavljeno, ker Marx ni postavljal prognoz, pač pa .'ilozofsko teorijo. ki slond na določenih predpo stavkah). 2. Koliko se je teorija Karla Marxa v socialistič-lih deželah dalje razvila. 3. Cilji gospodarske politike na Vzhodu in Za-lodu. 4. Ali obstaja prnbliževaaije družbeinih in gospo-larssih sistemov na Vzhodu in Zahodu. Delo je v gla-vnem potekalo tako, da so referenti >rikazovali cilje gospodarske politike svoje države. tazprava pa je tekla o tem, ali je taka politika podbudna za razvoj proizvodnje ali ne. Skratka, idelo se je, da gre tako enim kot drugim za osnov-i cilj: razvoj produktivnih sil. Vse ostalo (in&titu-ije) je treba gledati y tej luči. Rast produkcije je danes pogoj obstoja nacio-.alnih skupnosti in družbenih sistemov. Ta razavioj ra mora biti racionalen, zato socialistične države azvijajo tržni mehanizem, na Zahodu pa »uvaja-jo »lansko« reguliranje tega mehanizma (preko flnanč-ih ukrepov, državnih in^esH^5 ri^žavnih nakupov i tako dalje) V primeri z arugniu h^u ......^ii.ini diržavami je ugoslavija dosti bolj radikalno izločila stari točno oločen planski sisteim in stopila na svetovni trg. Ijene vzhodne sosede pa se tega lotevajo dostl »olj previdno. Povezavo cen s svetovnim trgom idijo zaerikrat samo še v perspektivi. Nemški sociotog Graf von Krokow (pisec dela -oziologie des Friedens) je videl v tem sproščanju amoikratizaciji na Vziiodu in v socaalističnih ukre-ih na Zahedv. *"udi edino možaiost dejairtsikega sožit-i in približevania obeh sistemov. Sožitja, ki ne rnielji več samo n& strahu pred razdiralno močjo asprotnika, am^ak, ki razrešuje dejanska nasprotja svetu. To vs -/] oiheinen! cdigovar na vipra- lanje, ali obstaja neiko približevaiije dsružbenih sistemov v Evropl. IDEJA EVROPE Poleg razpravljanj o čisto teoretičndh vprašanjih pa je nemška skupina Evropske federalistične štu-dentske zveze predstavila svoj politični program, ki naj bi povezova-1 študentske organizacije v Evropi. Glede na to, da so Nemci sami izrazili željo, da bi sodelovali z našo študentsko organizacijo in da bo naša organizaclja do takih idej morala zavzeti samo-stojno stališče, prinašamo njihov proglas v celoti. AKADEMSKA MLADINA ZA EVROPO V okviru evropskega gibanja so se v celi Evropi študenti vseh fakultet združili v Evropsko študent-sko zvezo. V Nemčiji se je Evropska — federalistična štu-dentska zveza (EFS) pridružila tej uniji. Njeni člani se na 14 nemških visokih šolah zavzemajo za idejo evropske integracije in za uresničitev evropske drža-ve. ZAKAJ EVROPA? Iz spoznanja, da je v Evropi restavracija nacio-nalnih državnih ureditev politično nesmiselna in da ima pri uresničitvi federalistično grajene skupnosti Evropa edinstveno priložnost za sedanjost in pri-hodnost hoče EFS z ozirom na ta cilj sodelovati pri preoblikovanju sedanje ureditve, še več, hoče jo spremeniti: Evropa mora postati samostojna poli-tična veličina in ne neka tretjerazredna sila. KAJ STORITI? Mladina Evrope — učenci, delavci in študenti — se mora zavedati, da je določitev prihodnje po-dobe sveta, evropske druzbe, njihova naloga. Za svojo prihodnost je odgovorna ona sama. Ta odgo-vornost se prične že x> šoli, kjer učitelji in učenci s spoznanjem nalog mladine lahko ustvarijo duhovno osnovo za to. Zato se EFS ne obrača samo na študente, ampak prav tako na vzgojitelje in učence. Izkazalo se je, dajeDila ta Evropa mišljena kot nevtralna skupnost v kateri bi bile tako Zahodne kot Vzhodne (socialističen) dežele. Nedvomno pa bo potrebno še odstraniti poli-tične pa tudi ekonomske ovire, preden bodo narodi y Evropi lahko stopili v tesnejšo povezavo. To pa je tudi lahko naloga političnega dela študentov. NEMSKA LEVICA? Za nas, ki smo prišli iz socialističnih dežel, je bilo zanimivo videti, kako danes nemška inteligenca glede na taiko lmenicvani vzhoini blok. Na seminarju sta sodelovala tudi dva emigranta iz vzhodnih dežel (Madžarske in Poljske), ki sta ostro na-padla režime v socialističnth državah. Zani-mivo je, da te države niso branile samo nemški »levičarji«, ampak tudi drugi. Zdi se, da je nemška inteligenca postala dosti bolj tolerantna. Prav go-tovo budi zara.ii ?amih saTememb v sociailisit^-čnem taboru. Sploh je za Nemčijo (ZRN) značilno, da se v njej krepi vpliv levice (to je tudi prvič od Hibler-jevih časov sem). Središče teh gibanj je okrog centrov, kjer delujejo znani marksisti ali naprednl intelektualci. (Tako Alfred Smidt in Jiirgen Haber-mas v Frankfurtu, Ernest Bloch v Tubingenu itd.) Velik vpliv imajo tudi marksisti, ki so med obema voijnama deilali pri časopisu »Zeiischrift fiir SoziaJlfoor-schung« iin ki so za časa nacizma emigrirali (E. Fromin, H. Marcuse, T. Adorno). Ti intelektualci vplivajo na študentsko gibaoije v ZR Nemčiji, ki se je zadnje čase precej okrepilo (demonstracije v Berlinu, Hamburgu in Miinchnu) nastop proti za-konu o izjemnem stanju). V ves ta sklop spreme-njene situacije (od ekonomskih pa do političnih sprememb) spada nedvomno tudi skoraj enourna TV oddalja z nasilovom »Eigenganger iin Soziaiismus«, ki je oila na nemski televiziji v nedeiju, dne 19. 11. 1967. Lahko rečemo, da ta oddaja zeio objektivno pri-kazuje Jugoslavijo in njeno pot v socializem Prika-zuje namreč razvoj NOB do reforme in predvsem probleme, s katerimi se danes ubadamo. Nemški reporterji so za to oddajo intervjuvali tudi nekaj naših kultumih in znanstvenih osebnosti (Vanjo Sut-liča, Aleksandra Bajta, podpredsednika IS Make-donije.) Tisti, ki smo oddajo gledali smo bili presene-čeni. Pričakovali smo pač, da bo potekala v čisto drugačnem stilu Tone Pačnik * Ta zapis je bolj informativen, pristop k proble-matiki pa ziinanji. Ce bo mogoče bomo probleme, ki jih obravnavam ov»Hp.iq.ii boii sistematično v poseb-ni prilogi. POMANJKUVOSTL V svojem sestavku Pomanjkljivosti Pirjevčeve in-terpretacije Heideggra je Andrej Medved predmetu ustrezno razkril nekatere izmed šibkih točk Pirjev-čevega razumevanja Heideggrove misli. Ob tem pa je v Medvedovem sestavku ostalo premalo razjasnje-nih nekaj vprašanj, ki jih pisec zaradi »obrobnosti« morda ni utegnil razviti, tako, kot pa so zastavljena, vodijo k nesporazumom, ki lahko bistveno onemo-gočijo doumevanje še posebej poslednjih Heideggro-vih del. Tu se ne da temeljno izprašati vprašljivost pričujočih vprašanj; gre le za dokaj površno načetje teh bistvenih vprašanj. »V Platanovih in Aristotelovih besedah govorita čas in položaj, ko ni bilo mogoče reči, da Bit nič ne pomeni (da je Bit Nič), saj je bil vir filozofije prav v tem, da se je človek začudil, da vsaka stvar je.« Sta-vek sprevidi, da je ravno zastoj pred Ničem-Bitjo, prisoten že v izvorni skušnji grštva, (ne pa pomen-skost Biti) izzval čudenje kot izvor filozofije. čude-nje, da vsaka stvar je, zre v razkrito bivajoče, in iz te razkritosti skušeno je Bit to izmikajoče se: aletheia, zgodnje kazanje na-sebi-držanja Biti. Predsokratikom ni bilo (za)dano, da bi si drznili izprašati Dno Sveta kot Brez-(D)no in so prisotnost samo od vsega za-četka uzrli kot neko prisotno. V tem zastoju pred Ni-čem je vsebovana možnost kasnejšega razcepa: »Nur ein Denken, das im vorhinein das Sein im Siruae von Anwesen in die Unverborgenheit gedacht hat, kann das Anwesenden als idea denken.« (Holzwege, str. 341) že čudenje samo se ustavlja »devant le jeu su-preme qui unit 1'etre au neant« (Axelos). »To, da se Tubit n& osnovi skrite Tesnobe drži noter v Nič, je preseganje Bivajočega v celoti: torej transcendenca.« Ta določitev izreka začetek poti v te-melj metafizike. Kar se ji kot taki prikriva, je skuš-nja bistva Biti, ki je Igra Zastira se ji iz bistva Igre mišljenja Bit kot Brez.(D)no (Satz vom Grund: Drei-zehnte Stunde). V tej določitvi se izreka do Bivajo-čega sem skušena Bit, kar izkaže svojo nezadostnost, ko je treba vzdržati odprtost brezna /gre-Niča »Zakrito bistvo Biti se odkriva zmeraj kot nekaj Nebivajočega, kot Nič. Nič pa je Bit sama, ki se je bo človek polastil takrat, ko bo sebe kot subjekt prese-gel — ko Bivajočega ne bo več predstavljal kot ob-jekt.« Stavek izreka preobrat k resnici Biti kot pre-vlado subjekt-objekt relacije. Ta prevlada se dogodi že z nastopom tehnike: po-stavje kot bistvo tehnike se ne nahaja več znotraj te relacije: »Was im Sinne des Bestandes steht, steht uns nicht mehr als Gegen-stand gegeniiber.« (pie Technik und die Kehre, str. 16) Pred-stavljanje subjekta je še neka razkritost, vzpo-stavljena iz skrivajočega se izmikanja Biti (dogajanje resnice), postavje pa zastira vsakršni dogodek razkri-tosti in se tako daje kot nevarnost, da bo človek ob svoje svobodno bistvo. V postavljanju na razpolago bivajoče ni več pričujoče na način pred-metanja pred-stavljajočega-napravljajočega subjekta, ki je središče razmerij bivajočega. Iz odsotnosti sleheme raz-kritosti (pozaba pozabe) šele nahaja človek možnost, da se Bit zavzame za njegovo bistvo in mu dopusti v-blisk v to, kar je. »Die Gefahr selber ist, wenn sie als die Gefahr ist, das Rettende.« (ibid., str. 41) šele v nevarnosti, bistvujoči kot nevarnosti, nahaja člo-vek sebe v tistem dopuščanju, od koder se kaže rast rešilnega. Doba izzivajočega stavljanja na razpolago (ki ne zapade več v subjekt-objekt relaciji) pa je morda daljša od vse dozdajšnje pozabet Biti. S. žižek — .1. Razpotnik 10 STRAN TRIBUNA AL/UN ROBBE - GRILLET SCEIMA Ko se zastor dvigne, je prva stvar, ki jo člo-vek opazi iz dvorane — med kriloma rdečega žameta, ki se počasi razmikata — prva stvar, ki jo človek opazi iz dvorane, je neka oseba — vidiš ji le hrbet — ki sedi za pisalno mizo na sredi živo razsvetljene scene. Nepremična je, komolci in podlehti počivajo na mizi. Glava je obrnjena proti desni strani — približno za petinštirideset stopinj — toda ne dovolj, da bi bi-lo mogoče razbrati črte na obrazu, samo začetek profil perdu: lice, sence, čeljustni lok, rob ušesa ... Rok že ni več videti — vendar lahko po drži tele-sa uganeš njihovo lego: leva plosko zleknjena čez raz-tresene papirje, druga drži nalivno pero in — v tre-nutku razmišljanja — visi nad pretrganim tekstom. Na obeh straneh so v neredu nakopičene debele knji-ge, ki imajo obliko in velikost slovarjev — slovarjev tujega jezika, ni dvoma — nemara celo starinskega. Glava, obrnjena proti desni, je dvignjena: pogled se je odtrgal od knjig in nedokončanega stavka. Uprt je proti ozadju, tja, kjer težke zavese iz rdečega ža-meta od stropa do tal prekrivajo nekakšno veliko zastekleno odprtino. Gube na zavesah so navpične in enakomerne, zelo goste in se razmejujejo z globokimi senčnimi vboklinami... Močan hrup pritegne pozornost na drugi konec prostora: trkanje po lesenem panoju, dovolj silno in vztrajno, da da človeku razumeti, kako se tokrat že vsaj drugič ponavlja. Toda oseba je še zmermom tiho in na miru. Nato pa, ne da bi zganila telo, počasi zavrti glavo proti levi. Dvignjeni pogled zato opiše celo steno, ki je ozadje, golo steno — se pravi steno brez pohištva — a pokrito s temnim opažem od rdečih okenskih zaves do zapr-tih vratnic precej običajne velikosti, če ne celo manj-ših, kakor je navada. Tu se pogled ustavi in spet se zaslišijo silni udarci, da se človeku zazdi, da se tre-sejo panoji. Črte na obrazu so kljub spremembi smeri še zme-rom nevidne. In res, po tem, ko se je zavrtela približ-no za devetdeset stopinj, je glava glede na ves pro-stor, na mizo, na stol, v položaju, somernem začet-nemu. V profil perdu vidiš zdaj drugo lice, drugo sence. drugo uho itd. Spet se oglasi trkanje na vrata, toda tokrat bolj umirjeno, nekako kot zadnje moledovanje — ali kot brezup ali pa je to vdaja, negotovost ali bog ve kaj. Čej; nekaj hipov se zaslišijo težki koraki, ki na dol-gem hodniku počasi pojemajo. Oseba obrne glavo spet k rdečim zavesam na de-sni. Med zobmi si zažvižga nekaj tonov, gotovo kak-šen glasbeni stavek — ljudska žalostinka ali napev — a spačen, pretrgan in težko razpoznaven. Nato pa se po. kakšni minuti tihe negibnosti z očmi povrne k svojemu delu. Glava se spusti. Hrbet ukrivi/Naslonjalo je iz pra-vokotnega okvira in ga dopolnjujeta dve navpični pa-ličici, ki v sredi podpirata kvadrat iz polnega lesa. Slišati je še nekaj taktov napeva, bolj tihih in še bolj pretrganih, ki jih žvižga med zobmi. Nenadoma dvigne glavo proti vratom in togega vratu otrpne. Tako ostane dolge sekunde kakor na preži. Vendar ni iz dvorane slišati niti najmanjšega nemira. Pazljivo vstane, odmakne stol, vendar tako, da z njim ne podrsa niti ne udari ob tla, in z neslišnimi koraki odide k žametnim zavesam. Počasi odmakne zunanji rob z desne strani in gleda ven v smeri vrat (proti levi). V tem trenutku bi bilo razločiti levi pro-fil, ko ne bi bil zakrit z rdečim blagom, ki ga roka pridržuje ob licu. V zameno pa je zdaj videti na mizi razstavljene liste belega papirja. Kar številni so in se delno pokrivajo. Spodnji li-sti, katerih vogali štrlijo zelo nepravilno iz vseh stra-ni, so na gosto počečkani s črtami skrbne pisave. Tisti na vrhu, edini, ki je viden v celoti, je popisan le do polovice; končuje se na sredi vrstice s pretrganim stav kom brez ločila za zadnjo besedo. Na desni strani tega lista je rob tistega pod njim: zelo visok tnkotnik, njegova osnovnica meri približ-no dva centimetra in vrh se približuje zadnjemu delu mize — tja, kjer so slovarji. še bolj na desno, naprej od tega vrha, toda bolj proti koncu mize, štrli drug vogal za celo dolžino dla-ni; tudi ta ima obliko trikotnika, podobno polovici kvadrata (razpolovljenega po diagonali). Med vrhom tega zadnjega trikotnika in najbližjim slovarjem stoji na povoščenem lesu belkast predmet, velik kakor pest: kamen, zlizan od stalne rabe, vdolben kakor nekakšna debela kupa — veliko bolj debela kot vdolbena — z nepravilnimi okroglimi obrisi. Na dnu vdolbine je med pepelom zmečkan konček cigarete. Na neožganem de-lu so na papirju zelo jasni sledovi ličila za ustnice. Oseba na sceni pa je bila očitno moški: kratko ostriženi lasje, jopič, hlače. če človek dvigne pogled, opazi, da zdaj stoji pred vrati, obrnjen k njim, torej še zmermom obrača dvorani hrbet. človek bi mislil, da hoče slišati nekaj, kar se dogaja na drugi strani panoja. Toda v dvorano ne pride noben hrup. Ne da bi se umaknila, se oseba pomika proti rampi in ves čas gle-da vrata. Ko pride v bližino mize, položi desno dlan na vogal in ... »Počasneje,« pravi v tem trenutku glas v dvorani. Ni dvoma, da nekdo, ki govori v zvočnik, zakaj zlogi zvene nenavadno močno. Oseba se ustavi. Glas povzame: »Ta gib počasneje! Začnite še enkrat pri vratih: najprej naredite le korak nazaj — en sam — potem ostanete na miru kakšnih petnajst ali dvajset sekund. Potem se pomikate naprej k mizi, toda veliko po-časneje.« Oseba spet stoji pri vratih, obrnjena k njim, se pravi, da dvorani obrača hrbet. Clovek bi mislil, da ho-če slišati nekaj, kar se dogaja na drugi strani panoja. V dvorano ne pride noben hrup. Ne da bi se obrnila, oseba naredi korak nazaj, potem se spet umiri. čez ne-kaj časa se spet začne umikati proti mizi, kjer jo čaka delo, zelo počasi, z enakomernimi in tihimi koraki, pogled pa ves čas upira v vrata. Njeno premeščanje je premočrtno, hitrost enolična. Nad nogami, ki se očit-no le malo premikajo, ostaja telo popolnoma otrplo in prav tako roke, ki jih drži usločene malo stran od telesa. Ko pride v bližino mize, položi desno dlan na vo-gal in počasi spremeni smer, da bi šla vzdolž leve-ga stranskega roba. Zdaj, ko se ravna po lesenem robu, stopa pravokotno na rampo... potem ko gre mimo vogala, pa vzporedno z njo ... in se spet usede na stol, zakrije s širokim hrbtom liste papirja, ki so razloženi pred njo. Pogleda liste papirja, nato rdeče okenske zavese, potem spet vrata; in tako obrnjena izreče štiri ali pet nerazločnih besed. »Glasneje!« pravi zvočnik v dvorani. »Zdaj, tukaj, moje življenje, še ...« izreče prirodni glas — glas osebe na odru. »Glasneje!« pravi zvočnik. »Zdaj, tukaj, moje življenje, še...« ponovi oseba z glasnejšim tonom, Nato se spet potopi v svoje delo. (1955) Alain Robbe-Grillet: Instantanes. Prevedla Zoja Skušek MUSICAL 0 LUZITAN-SKEM STRAŠ9LU Priznavam in odobravam vrednoto politične in ideološke angažiranosti Weissove »igre s petjem in glasbo v dveh dejanjih«: Pesem o luzitanskem stra-Šilu (GESANG VOM LUSITANISCHEN POPANZ). Ne priznavam pa ji več kot povprečno umetniško vred-nost. Globoki humanistični in napredm ideji, kakršno srečamo tudi v Weissovi igri, mimogrede in nezaved-no oprostimo marsikatero izpovedno nerodnost in oblikovno nedognanost. Lahko bi rekel, da nara je takš-no načelm stališče izhodišče gledanja in vrednotenja umetnine same. Takšno stališče pa je seveda pesek v očeh. Do ideje namreč pridemo preko umetnine, to je preko konkretnega v splošno, preko realizacije do abstrakcije, preko izpovedi do vrednotenja te izpove-di. Iz tega nujno sledi, da je realizacija ideje tisto, kar jo postavlja na višji ali nižji nivo, pa čeprav je ta ide-ja lahko ista. Imamo lahko več (umetniških) del, z eno in isto fabulo, pa vendar štejemo nekatera za bolj-ša, nekatera za slabša. Torej je potrebno postaviti met-niško dognanost nekega dela za primarno ali vsaj enakovredno predpostavko njegovi namenskosti, da ga lahko avtentično ovrednotimo. Tako mora dramsko delo, ki je postavljeno na oder, izpolniti tudi določe-ne estetske in ne samo etične norme. Priznavam, da je originalnost ena izmed bistvenih vrednost vsakšne umetnine. Zato tudi nimam nika-kega apriornega stališča ali pomislekov, da se ne bi dalo obsoditi Salazarjevo kolonialno politiko v Angoli skozi dramsko igro, ki je izrazito operetnega značaja. Takšna povezava spektakularizacije in politične angaži-ranosti nosi v sebi svojstvene izrazne elemente, ki jih ni moč kar tako zavračati. Obenem pa stoji takšna »originalnost« v nevarni situaciji, da ne postane cene-na in se ji angažiranost izgubi v poenostavljanju in naivnemu prikazovanju vzrokov poteka in posledic konkretnih dogodkov, na katerih je zgrnjena. S tem seveda ne mislim pridigati zvestobo nekakšnemu do-kaznemu in zgodovinskemu gradivu, saj je to le pri-pomoček ali ozadje umetnine (tudi angažirane), ki je sekundarnega značaja. Vendar pa angažiranost izzveni v prazno, če nas hoče potegniti v zgolj čustveno pri-zadetost in sočustvovalen odnos do tistega, ki ga sicer podpiramo moralno in razumsko. In to se je v »Pesmi o luzitanskem strašilu« zgodilo. Pred nas je postavlje-na izrazito črno — bela tehnika prikazovanja, ki pa ima lastnost, da nas ne pritegne v samostojno sodbo in zavzetost v lastnem moralnem odločevanju. Vse je že odločeno, strinjamo se in tako ostajamo razumsko zunaj dogajanja. Pomanjkljivost Weissove igre je tudi v tem, da ostaja neprenahoma na površini. Salazarjeve parole, ki jih izreče simbolizirano strašilo, nas pušča-jo hladne, krivda za to pa je verjetno nenehno ironizi-ranje in smešenje samega sebe (strašilo, ki je Salazar, smeši Salazarja), kar nam zopet ne sprošča lastne re-akcije. Tu moram pripomniti, da se opiram na upri-zoritev »Pesmi o luzitanskem strašilu« v Mestnem gle-dališču ljubljanskem. Posebno lirični deli, ki jih je mriogo, zahtevajo ne samo igralsko, ampak tudi pev-sko sposobnost. Ta pa ima v Mestnem gledališču ljub-ljanskem le malo dobrih interpretatorjev, kar je seve-da mučno opazljivo. Prikazovanje prizorov trpljenja in bednega življenja, pa tudi reakcij na to, pa izzveni močno poenostavljeno. Vse te pomanjkl.jivosti v izved-bi in v delu samem nas napravijo skeptične in s teni osnovna fabula, to je politična in icleolcška angaži-ranost, ki jo sicer odobravamo, izgubi pri svoji vred-nosti. Sanja Zorn TONE KUN7NER TO JE TA CAS To je ta čas, ki smo se zanj borili, to je ta čas, ki smo se ga veselili kakor otroci božiča, to je ta čas, ki smo o njem govorili, da bomo enaki, da bo za vsakega dela in kruha, to je ta čas, to je ta novi čas, to je ta pravični čas. Bog šivi proletariat. TONE KUNTNER JEAN JAEQUS-R4BEARIVELO Ne prihajam, da bi trgal plodove, ki jih v nedosegljivih vrhovih ponujaš ljudstvu zvezd in plemenu vetrov, tudi ne bom trgal rož, ki jih nikoli nisem videl, da bi se z njimi oblekel ali da bi vanje skril sram, ki ga ne poznam: otrok sem z neplodnih gričev. A v svojem zadnjem spanju sem se spomnil, da so prav ovijalke noči zmerom privezale k bregu stari leseni čoln bajk. na katerem je moje otroštvo vse dni potovalo z obrežij večera k obalam jutra, z rta hme k rtu sonca. Zaveslal sem na njem in zdaj sem v tvojem srcu,, gostoporasla gora, da bi izprašal tvojo popolno tišino in našel kraj, kjer se izležejo vetrovi, preden pri nas razprostrejo preluknjana krila, krila, ki jih. cefrajo širne mreže puščav in pasti naseijenih mest. Kaj slišim, kaj vidim, visokorasli gozd? To so zgubljeni zvoki. ki se shajajo in spet zgrešijo, kot podzemske reke, čez katere bredejo ogromni slepi ptiči, ki jih hitri tok odnaša in jih naposled zaduši v blatu. To je tvoj dih: dihaš globoko, že maio zasoplo, kot starec, ki se vzpenja po rebri spominov in se hkrati spušča po bregu dni, ki bodo zdaj zdaj usahnili; to je tvoje dihanje in dihanje neštetih ptičev in dihanje vej, ki jih objeda tvoj skrivnostni živi svet. In kaj lahko vidim v tvoji brezbarvni nooi, v noči, daljši od umiranja srečnih in daljši od življ«nja bednih, o jama listov, ki skrivaš en izhod na morski obali in drugega nemara v breznu onkraj obzorja, o jama listov, podobna mavrici, ki veže celine? Vidim samo sonce, ki se krčevito otepa, kot s kopji prebodeni merjasec v sinjem grmovju merjasec luči, ujet v silne mreže, ki jih sredi zrelih plodov in trajnih rož razpenjaš v svojih vrhovih in čisto pri tleh, v skrajnih mejah, kjer se lahko najdeta duh zemlje in moč drevesa. In še dolgo potem, ko bodo v dneh brez števila tvoji listi drug za drugim popadali v veonost, ko se bo sedmero noči več kot sedemkrat zgostilo v noč vseh časov in bom lahko trgal cvetoča jutra ob zlomljenem steblu večerov, bom hranil spomine na tvojo tišino in tvojo skrivnostno lepoto. In spomini bodo kot stekleni biseri, razmetani v pesku, ki jih pobira sfcar mormir in jih domov odnaša in polaga k trupu drobne barke, ki jo je kupil na nekem daljnem otoku, kjer živijo samo sanje in kjer stojijo hiše čisto zraven morja. Ali pa bodo raje kot kroglice iz ebenovine, iz rdečega lesa ali iz druge dragocene snovi, in postavil jih bom na svojo mlzo, kjer jih bo potrpežljivo klesal tvoj spomin, da bi iz njih napravil fetiše s steklenimi očmi, molčeče fetiše na sredi mojih knjig. Prevedel Aleš Berger VISOKOKASLl TRIBUNA STRAN 11 DR. ALEKSANDAR STOJANOVIČ SPOPAD SKUPIN (ODLOMEK) Lz članka dr. Aleksandra Stojanovica objavljamo poglavitnejši rdel njegovih razmišljanj, ki po naši oceni ne gredo mimo precej ,podobiiih, pa tudi težjib situacij na naši univerzi. Glede na resnič-,nost tega članka v odnosu clo naše Iastne situacije pozivamo na pri-;spevke o tej problematiki. Avtor dr. Stojanovič razčlenjuje svoj članek na naslednja poglavja: 1. Parola generacijskega avtomatizma kot geslo fakultetne biro-kracije. 2. V katerih družbenib grupacijah so birokrati na fakultetah. 3. Spopadi z antbirokratskimi silami. 4. Slaba družbena razdelitev dela kot eden izmed najpomembnej. ših vzrokov prijavljanja birokracije in birokratizma na univerzi. (Pripis urednika) GENERACIJSKI AVTOMATIZEM FAKULTETNIH BIROKRATOV - V zadnjem času birokrati na fakultetah še gla-sneje kot kdaj prej podpirajo napredovanje y nazi-vu po generacijah, seveda faktično samo za ljudi iz lastnega kroga. Torej, ko določeno število ljudi pri-bližno iste starosti napreduje, mora to napredovanje avtomatično zajeti tudi preostale vrstnike, ne glede na njihove pedagoške in znanstvene kvalitete. Takrat se običajno uporabi parola »družbeni ugled« kot na-domestek pogojev za takšno osebnost brez zadostnih pedagoških in znanstvenih kvalitet. Mimogrede pove-dano, tako napredovanje v tej in v mnogih družbah, ki so še zaslepljene z nazivi, ni samo napredovanje v nazivu. To; je hkrati tudi nastajanje velikih možno-sti za zavzemanje vse višjih vodilnih položajev na uni-verzi in izven nje. Bralcu se lahko takoj zastavi vpra-šanje — kakšni so to birokrati, ki šele morajo za-vzemati nekakšne višje vodilne položaje. Ali ni proti-slovno imenovati jih birokrate, ne da bi ti imeli vso oblast na fakultetah? Potrebno je precizirati, da biro-kracija na fakultetah ni prevzela vso oblast, ker tega naša delno samoupravna družba (poleg antibirokrat-skih sil na fakultetah) ne bi dovolila. Toda dejstvo je, da na določenih fakultetah vpliv birokracije pre-vladuje. Poleg tega so še nekatere stvari, o katerih bomo takoj spregovorili. Približno bi se lahko reklo, da je bil generacijski avtomatizem eden izmed »idej-nih argumentov« birokratov v njihovi karieri na uni-verzi, ker ti pogosto niso imeli zadosti znanstvenih in pedagoških kvalitet. Drugi idejni argument je bil ta da so bili oni politično zaupni ljudje v času, ko je večina profesorjev, pa tudi docentov, bila lojalna do socializma ali pa formirana že v stari Jugoslaviji. čeprav je bila takšna vloga politično zaupnih ljudi delno neobhodna, pa je dejstvo, da je le-to bilo eden od vzrokov, zakaj se ,je večina začetnikov na univezi zbirokratizirala. Seveda je določeno število teh akti-vistov na univerzi ostalo imuno za birokracijo v glav-nih linijah. Vendar — ker je drugi razlog (čuvanje politične čistosti pred premalo zaupnimi na univerzi) danes y glavnem zgubil pomen zaradi spremenjene se-stave univerzitetnega kadra, so birokrati na univerzi, ki so se bolj in bolj deformirali, začeli korelativno poudarjati svoj generacijski avtomatizem. Poleg tega jih je začelo hrabriti pobijanje dolo-čenih zahtev po zamenjavi generacije na oblasti v naši družbi. Smisel teh psevdobioloških zahtev je, da glav-nino naših družbenih stisk povzročajo »okameneli« ali »nesposobni« ali pa »neizobraženi« ter »nestro-kovni« starejši kadri. Te naj bi morali zamenjati mla-di ali mlajši, ki bi bili v vseh prej navedenih stvareh boljši od starih. Te tendence je naša družbena skup-nost v zadnjem času onemogočala. Univerzitetna ver-zija le-teh pa se razplamteva. Videli smo tudi, da ima univerzitetna verzija na prvi pogled drugačen smisel. Toda na prvi pogled ima tudi vsebino drugačno. Fa-kultetna verzija se ne zavzema za mlade, marveč za ljudi srednje starosti. Ponavljali smo, da so razlike samo navidezne. Ja-sno je, da bi se zaradi kontinuitete, potrebnosti iz-k\išenj ipd. in zato, ker tudi mladi niso imuni za na-pake (tako kot srednji ne) takšna sprememba gene-racij v naši skupnosti lahko izvršila le v korist sred-njih, ne bi pa položaja bistveno izboljšala. Dejstvo je, da je naša revolucija in izgradnja socializma zelo mla-dih po sestavi postala v zadnjem desetletju veteran-ska. Potrebno je reči, da se je v določenih primerih pretiravalo z mladostjo sestave. Jasno je, da so tu potrebne znatne spremembe, vendar postopne. čeprav problemi mladih, tudi srednjih, v odnosu do starej-iih postavljajo na dnevni red vedno bolj izboljšanje strokovnosti in podobnih kategorij, nujnih za druž-bo, pa je očitno, da generacijske spremembe niso pri-marne. Zelo mlado vodstvo Fidela Castra na Kubi se verjetno v zgodovini ne bo tako dobro izkazalo kot mnogo starejše leninsko vodstvo v Oktobrski revo-luciji. In obratno; metuzalemsko vodstvo Komunistič-ne partije in Republike Kitajske je kariikatura neikda. njih mladih kitajskih revolucionarjev — istih ljudi, ki so izpeljali eno od največjih in najoriginalnejših socialističnih revolucij. Ali zagovorniki zamenjave generacij v družbeni skupnosti sodijo, da je v okviru delavskega razreda potrebno izvršiti tžko spremembo? Iz njlhovih for-mulacij sploh ni razvidno, ali mislijo na delavski raz-red in ostale neposredne proizvajalce. Ne glede na to, kaj mislijo, njihove ideje objektivno pomenijo, da se njihova pozomost seli od krepljenja vloge delavskega razreda in zaveznikov na sporedna vprašanja. Podob-no kot pretirano razpravljanje o mednacionalnih od-nosih 4poleg šovinističnih izgredov, ki jih favorizirajo protagonisti zamenjave generaeij ali nekateri drugi Ijudje) ob.ie>t:ix'no preusmerjajo pozornost javnega mnenja od pravih prob^emov kulture, ekonomike in splo&aega položaja družbe. Ali podporniki mladih za vsako cent razmišljajo, kolikšen je vpliv ? med mladino in kolikšen je vpliv mladih delavcev? Koliko je siromašnih po duhu ne le med starimi in srednjimi, ampak tudi med mladimi? V vsakem primeru tu manjka objektivno znan-stveno raziskovanje strukture in vloge raznih slo-jev ter v zvezi s tem tudi generacij v naši družbi. Mi nikakor ne zanikamo določenega pomena, ki ga ima-jo generacije, ne toliko zaradi psihofizioloških indi-vidualnih lastnosti kot pa zaradi dejstva, da so raz-lične generacije formirane v različnih družbenih oko-liščinah. Toda generacije so družbeno, strukturno zelo heterogene. Resume je, da je v prvi vrsti potrebno posvetiti pozornost sodelovanju in spopadom družbenih sku-pin in šele nato generacijam. Zdi se, da je mogoče govoriti o neki podobnosti (ki je nastala pod vplivom okoliščin) v zahtevah po oblasti nekaterih ljudi iz srednje generacije, in to kakor v družbi tako v nekaterih odnosih na univerzi. O tem, ali obstaja kakšna vez med njimi, ni očitnih pričevanj. Vendar pa je znano, da so za univerze kot za manj važne institucije bili največkrat zadolženi nekoč mladi ljudje, ki pa so zdaj v srednji starosti. Mnogi izmed njih imajo tudi sedaj intenzivne stike z univerzo. Od kod takšna vloga določenih ljudi iz srednje generacije — odgovoriti na to je naloga, ki je ne mo-remo tu opraviti. Lahko pa opišemo nekatere izmed vzrokov takšne vloge ljudi iz te generacije na univerzi. OD PSEVDORAZDELITVE DELA DO POLITIČNIH SPOPADOV NA UNIVERZI V sporih pogosto pride do fluktuacije starejših in mlajših. Najvažnejši vzrok sporov in družbenih grupacij na univerzi je potrebno iskati v precej slabi razde-litvi dela. Slaba razdelitev dela je posledica ne le faktorjev na univerzi, marveč je v veliki meri tudi posledica napak v razdelitvi dela v družbi, posebno pa politike vodilnih družbenih sil do univerze. Predvsem so na fakulteti ljudje, ki največji del svojega dela opravljajo v teh ustanovah. Ko to trdi-mo, mislimo predvsem na poučevanje, kajti ljudje, ki so se posvetili univerzi, imajo zelo malo pogo-jev za znanstveno delo v svoji ustanovi. Družbeni faktorji, ki fakultete finansirajo, dajo zelo malo sred-stev za pedagoško, toda še neprimerno manj za znan-stveno delo. Pa še ta sredstva, posebno tista, ki so namenjena za znanstveno delo, se trošijo neracio-nalno ali pa ostanejo nauporabljena, zamrznjena. Ti slabi pojavi so posledica kakor vodenja tako uprav-Ijanja na nekaterih fakultetah. Te slabosti največ-krat povzročajo birokrati na fakultetah. Kasneje bomo videli, v kateri družbeni grupaciji je mogoče najti največ birokratov. Kar zadeva družbene grupa-cije ljudi, ki so skoncentrirani na pedagoško delo in znanost, je malo verjetno, da bi med njimi našli kakšnega pravega birokrata. V nekaterih primerih pa je med njimi mogoče najti pojave birokratizma v takem smislu, kot jih opisuje prof. dr. Jovan Djor-djevid. To pomeni določene birokratske pojave pri ljudeh ali institucijah, ki v glavnem niso birokratske, na primer vsiljevanje svojega načina dela drugim (glej: Dr. Joivan Djordjevič: Ogled o birokratiji i birokratizmu, Beograd, 1962, str. 108—109). Povsem razumljivo je, zakaj ljudje, ki se posvečajo pedago-škemu delu in znanosti, nimajo med seboj pravih bi-rokratov, vsaj v povprečju ne. Gotovo vsi ti ljudje ni-majo nikakršne važnejše družbene, predvsem vodil-ne, funkcije in ne morejo niti po naravi svojega dela biti povezani z birokrati. Poleg tega pa imata znanost in pedagoško delo pri nas zelo majhno vlogo in sta malo cenjeni. Razen tega pa imajo ljudje, ki se s tem ukvarjajo, zelo malo možnosti za znanstveno delo v svoji ustanovi. Ali to pomeni, da se z znanostjo zelo malo ukvarjajo? Najpogosteje to ne pome-ni, da bi se z znanostjo relativno zelo malo ukvarjali, kakor tudi ne, da bi se lahko znatno več, če bi imeli boljše pogoje. Pripadniki prve družbene skupine, kakor tudi ostali, lahko znanstve-no delajo v galvnem izven fakultet — v raznih insti tutih ali za različne založbe, od katerih se je večina, zdi se, učila na vzoru založnika iz Balzacovih Izgub-ljenih iluzij. Pogosto imajo ljudje, ki se v enaki meri ukvarjajo s pedagoškim in znanstvenim delom, pri-ložnost srečati v drugih institucijah izven fakultete svoje birokratske kolege, ki zavzemajo najrazličnejše upravne položaje. To pa ne pomeni, da kdaj pa kdaj ni izjem y sestavi upravnih organov teh institucij. Kaj je mogoče povedati o izjemah v profilu ljudi, ki se v enaki meri ukvarjajo kakor z znanostjo tako s pedagoškim delom? Sodimo, da v prvo skupino ni mogoče vključiti ljudi, ki se pretežno ukvarjajo s pedagoškim delom, z znanostjo pa zelo malo. Prej je mogoče trditi, da le-ti sestavljajo posebno druž-beno grupacijo. Oni v glavnem gravitirajo k drugim družbenim grupacijam, posebno k skupini univerzi-tetnih predavateljev, ki glavnino svojega časa posve-čajo družbenemu udejstvovanju.(Kasneje bomo vide-li, da se skupina ljudi, ki se večidel ukvarja s peda-goškim delom, deli na dve podskupini.) Do te struk-ture pridemo, če zapazimo, da pri nekaterih ljudeh danes prevladuje mnenje, da velika udeležba pri pedagoškem delu lahko nekaterlm predavateljem na-domesti pomanjkanje znanstvenega dela. Potem, da plodnost v pisanju pogosto pomeni prazno besediče-nje. Ali taka plodnost pogosto pomeni prazno bese-dičenje? Nenavadno je, da to trdč ravno tisti kolegi, ki sedč v redakcijah časopisov in v založniških sve-tih, ki omogočajo menda hiperprodukcijo del. Vse-kakor obstajajo take hiperprodukcije, vendar ne tako velike, kot se govori. Veliko manjše so od znanstvene revnosti mnogih Ijudi. Ni treba tekmovati z Voltai-reom in njegovimi 90 knjigami, če nisl Voltaire. Pa tudi on 1e napisal precejšnje število povprečnih del. In obratno — ni treba igrati Sokrata, ki ni ničesar napisal. bil pa je v^liki ustvarjalec ljudi in idej. Kon- kretno, samo velike ustvarjalce novih znanstvenikov in predavateljev na fakultetah je mogoče imenovati v^liki znanstveniki, kajti njihovo delo je neke vrste oralno znanstveno ustvarjanje. Edino oni imajo pra-vico in dolžnost, da se ukvarjajo izključno samo s pedagoškim delom, toda takšnih je v tej skupini zelo raalo. To je prva podskupina ljudi, v glavnem usmer-jenih na znanstveno delo. V drago podskupino spa-dajo povprečni predavatelji. O ljudeh, ki se posvečajo izključno samo znan-stvenemu delu na fakulteti, ne bomo govorili, ker jih je zelo malo in zato nimajo nikakršnega vpliva na družbeno usodo fakultet. Med drugim — tudi politi-ka družbenih faktorjev in družbenopolitične skupno-sti je vzrok, da so fakultete v glavnem le poučevalne ustanove. Veliko pomembnejša je naslednja drtižbena gru-pacija. Ljudje iz te skupine so ali najvplivnejši na fa-kulteti ali pa so poziciji največjega vpliva najbliže. Poleg pozitivnih osebnosti so tu ljudje, ki se zvečine ukvarjajo z družbenopolitičnim delovanjem na uni-verzi in izven nje, do neke meje pa tudi s pedago-škim delom, medtem ko znanstvenega dela gotovo niti ne opravljajo. Značilno je, da je v tej družbeni grupaciji največ ljudi iz srednje generacije. Zakaj so se ravno oni znašli v tej skupini, je deloma jasno, če se spomnimo, da so to isti mladi ljudje, ki so nekoč bili družbenopolitično ogrodje precejšnjega števila fa-kultet. Znano je, da so posamezni izmed njih prišli na fakulteto po nalogu in veliko manj zavoljo zain-teresiranosti. To ne pomeni, da se njihova zaintere-siranost ni sčasoma povečala. Toda ni se zadosti po-večala, čeprav so izjeme. Potem, med drugim, so se tudi predavatelji, ki so prišli na fakulteto zastran zainteresiranosti in sposobnosti — y velikem številu primerov popolnoma sprofesionalizirali v družbeno političnem delovanju zaradi »uveljavljanja« in prido-bivanja privilegijev. To pa po eni strani zaradl majh-nega števila aktivistov na univerzi in po drugi strani zaradi teženj mnogih izmed teh psevdoprofesional-cev po monopolizaciji svojih družbenih funkcij. Oba ta vzroka sta do neke mere medsebojno povezana. Točno je, da je med ljudmi, ki se v enaki meri ukvar-jajo kakor z znanostjo tako s pedagoškim delom, mo-goče najti tudi take, ki se izogibajo aktivnejši vklji^ čitvi v družbenopolitično delo. Toda pogoji na unir verzah ne stimulirajo za večjo družbenopolitično ak-tivnost. Gre ne le za že omenjeni monopolizem, mar-več tudi za dejstvo, da je družbenopolitično delova-nje toliko neosnovano zapleteno, v precejšnji meri neučinkovito ipd., da se ljudje, ki jim ne pedagoško ne znanstveno udejstvovanje nista šibka točka in ki najbolj ustrezajo nekemu približnemu liku univerzi-tetnega delavca, drže stran od takega dela in so na sporednih položajih. Dodajmo, da v marsičem desti-mulira tudi spoznanje, da je vloga univerze na spo-rednih tirnicah. Politični profesionalizem v družbi se vse manj tolerira, čeprav obstajajo pomembni odkloni, ki bi, če ne nič drugega, morali biti le začasni. Profesiona-lizem na univerzi je toliko manj potreben, ker so po-sli univerze y družbenopolitičnem pogledu enostav-nejši kot takšni posli v družbenopolitičnih skupno-stih. Gotovo je, da bi nekateri izmed teh družbeno-političnih profesionalcev želeli, da bi ne žrtvovali preveč svojega časa, ki bi ga bilo bolje izkoristiti za pedagosko in znanstveno delo. Tisti profesionalci, ki take želje nimajo, pa bi v procesu širjenja upravljanja na fakultetah pokazali svoj pravi obraz. Samoupravna organizacija univerz in fakultet kakor tudi izkt>riščanje klasičnih demokratičnih pravic in svoboščin posameznikov v odnosu na kolektiv ne funkcionira tako kot je treba ravno zavoljo premajh-nega sodelovanja večine univerzitetnih delavcev in zastran psevdoprofesionalizma manjšine. Ljudje, ki so sebe tudi preveč vključili v družbeno udejstvova-nje, izstopajo v nasprotju s tistimi, ki so se posve-tili kakor znanosti tako pedagoškemu delu na fakul-tetah. Poleg tega, da se v spopadih troši preveč ener-gije brez potrebe, pa je dejstvo, da se recimo pri iz-boru družbenopolitičnih delavcev s fakultet za peda-goško znanstvene nazive uporabljajo argumenti, da družbeno udejstvovanje predstavlja delno nadome-stilo za znanstveno nezadostnost. To nadoraestilo je prevara, tako kot bi, obratno, bil navidezen dokaz, da kabinetni znanstvenik lahko beži od družbenopo-litičnega udejstvovanja. Pri tem je vsem znano, da družbenopolitično udejstvovanje na univerzi ne bi smelo biti samo sebi namen, ampak naj bi bilo eno izmed poti, ki peljejo vse globlje v področja znan-stvene in pedagoške dejavnosti. Politični prefoseio-nalci lahko odidejo med državne in podobne polifcike. Značilno je, da v zadnjem času vse manjše šte-vilo predavateljv, ki so dobri družbenopolitični de-lavci, uspe prebijati kriterije napredovanja ipd. Obrat-no — nekoč je to bilo zelo pogosto. Takšni družbe-nopolitični delavci so bili napredovali čez največ tri do štiri mesece, ljudje z veliko boljšimi kvalifikaci-jami pa so morali iti skozi psihično »karanteno« po-vprečno dve leti. Potrebno je dodati, da se je ta »ka-rantena« v večini primerov tudi obdržala kljub dolo-čeni slabitvi birokracije na fakultetah. Da ne^ šteje-mo predhodne metode zavlačevanja disertacij enih in forsiranja drugih, nato plagiatov tudi v zvezi z na-predovanjem, česar prej nismo omenili. Jasno je, da je procentualno največ birokratov v tej skupini. Nekateri izmed družbenopolitičnih delavcev na univerzi delno pripadajo tudi naslednji družbeni gru-paciji — k tistim, ki največ časa prebijajo v držav-nem in družbenem aparatu ali na drugih fakultetah in institucijah. Vsi vedno govorimo, da je neka dejav-nost izven fakultet v bistvu pohvalna, vendar da se z njo navadno pretirava. Vzrok so pogosto težnje uporabnikov takih uslug, toda Iahko bi tudi kolegi z univerze bolj energlčno odbijali neupravičene zahte-ve. Tisti predavatelji, ki v glavnem delajo izven fakul-tet, ne le, da često zelo malo delujejo na fakulteti, ampak se tudi ne znajdejo pri reševanju nekaterih problemov fakultete. To pa zategadelj, ker ali ne po-znajo situacije ali nimajo dovolj interesa za probleme ali pa so njihovi interesi nasprotni interesom ostalih. (Gledišta 6-7, Beograd) Prevedel Feter Kuliar AFORIZMI PARAGRAFI Obtežilna okoliščina za norca je, če ga spoznajo za pametnega. * Pri osvetljevanju kaznivih dejanj mno-gokrat zmanjka elektrike. * Olajševalna okoliščina za žeparje so - obleke brez žepov. Šef je izvrsten krvnik, a slab sodnik. * Čudno: troti pišejo delovne pravilnike čebelam. Nekaznovani direktor je direktor ka-znilnice. Balast: 25 let je opazoval opice v živalskem vrtu. Na delovnem mestu ni naredil no-bene človeške napake. * Iz dolgih govorov se clelajo le še ladji-ce za otroke. Predlagam, da namesto tovarne pisal-nih strojev postavimo tovarno rezervnih jezikov! Mlade Ijudi vedno čaka bodočnost. Potrebujejo samo še viteške oklepe, da prodrejo v službe. Dovoljeno je bogateti, "' prepovedano je - rdeti. * Pri nas bomo kmalu uvedli uvozno ca-rino za patriote, ki se vračajo s sezon-skega dela. ŠTUDENTOVSKI pogovor — Ali kaj študiraš? — Da, študiram, kdaj bi začel študirati. Glede na delovno vnemo smo mi de-žela z največ žulji - na kolenih. Skozi to raskavo življenje se najlaže izmuznejo - polži slinavci. Rad imam ljudi z žulji na rokah in možganih. Smešni so predvsem tisti polži, ki jim zmanjka sline. * FESTIVALi POPEVK: Žabe so večne. Bi!a mu je tako zvesta, da je postafa še sebi nezvesta. * AH : Ah, kako žalostno pokolenje! - Petje slišiš samo še po radiju in na policijskih postajah. * Ah, kako prisrčna vdova: v^dno spi pri odprtem oknu. Ah, da študij! - je dejal mehanik v večerni šoli - čisto sem pozabil, kako se izdelujejo oklepi za tanke. STANOVANJSKI problem študenta — Kaj pa ti tu? — Iščem stanovanje. Dosedanja gospodinja mi Je dala odpoved, ker je sin padel na sprejemnem izpitu. — Kakšno zvezo pa ima to z odpovedjo? — Sina sem namreč inštmiral jaz! Žabe ne regSjajo - pod ledom. Tovanši - srce ni rdeči semafor. * Mnogšm namesto hrbtenice zrastejo - fotelji. * Pioski človek je zmeraj mcst do de- belega. * Ponižni Ijudje so tisti, ki se ponižafo tako daleč, da ubogajo glas svoje vesti. »CIK« VEČ KOT ČUDNE MISLIAVTOSTOPARJA (ROMANTIIINA ZGODBA) GOSPOD v črnem audiju me je ošinil kot nepo-treben obcestni kanien, se rahlo sklonil naprej in s kraljevsko kretnjo vrgel v četrto. GOSPOD in GO-SPA v modrem peugeotu 404 sta se spogledala in vzdihnila s težko sapo, »kaksni ljudje so še po sve-tu«. GOSPOD v BMW 2000 je za trenutek drobno pri-prl oči, se obrnil vstran in se suho, komaj opazno na-smehnil. Vse. kar bi lahko rekel o tem smehu, je to, da bi mu njegove drobne, brezhibno negovane zobke najraje lastnoročno zbil iz ust. Gospod v rde-čem volksvvagnu se je z debelo roko popraskal po svetli pleši in se zakrohotal... GOSPOO... ...GOSPE IN GOSPODJE, kaže, da sem jaz predmet, ki skrbi za vašo nadutost in vašo zabavo. Najraje bi potegnil brzostrelko in vas vse po vrsti postrelil kot zajce. Ampak brzostrelke nimam in če-prav bi jo imel, bi mi kmalu zmanjkalo municije... Toda kakšne črae in bedaste misli mi vendar blo- dijo po glavi! Pravkar se je mimo mene prizibal te-mnozelen mercedes 250 SE, zavil v desno in se usta-vil. In v njem sedi čudovito dekle: rožnata in prozor-na ruta ji narahlo frfota okoli vitkega vratu, svetel pramen zlatih lat, ji v finem loku pada na visoko čelo... (Ah, visoko čelo, trden znak visoke inteli-gentnosti) Z belo ročico mi ljubko zamahne in na cvetočih ustnicah se ji zablestijo biserni zobje Vščipnerr se v roko, nato v lict in nazadnje še v zadnjico, da preženem sanjski privid. Vendar to ni (pri)vid, ampak je vid, zakaj avto vidim, ga otipljem in slišim, kako narahlo šumi. Spet zagledam njo, ki je kot iz kakšnega ameriškega ali francoskega barvne-ga filma in zavrti se mi v glavi in klecnejo mi koleria. Ne vem, kako sem prišel v avto, dejstvo pa je, da sedim v njem in poleg mene lepotica, ki z rahlo pri-prtimi očmi in rahlo odprtimi usti požira stodvajset po ovinkih. Dejstvo je tudi, da sedim kot Iipov bog in da mi v glavi že brni govorjenje kolegov: »Ej, fant, imel si edinstveno šanso v življenju.Ah, štor kmečki, s tabo ne bo nikoli nič!« Odprl sem usta, a glasu ni bilo, ker tudi misli ni bilo. »Smem vprašati, kam se peljete?« Prcstrašeno sem zasukal glavo in zajecljal: »Ja, domov grem, domov grem v...« »Oh, kakšno bedasto vprašanje sem vam posta-vila. Veste, zelo ste mi všeč in časa imate gotovo do-volj, denarja pa malo. — Saj ste študent, kajne?« »Ja,« sem izdavil, ona pa se je nagnila nazaj, da ji je glava padla globoko na hibet. Zasmejala se je in meni se je spet zavrtelo v glavi in to še toliko bolj, kajti v njenem sunkovitem gibu glave in trebuha se ji je napela gladka, ledenozelena bluza in pod njo so vzkipele krasne prsi. Bogve, kako mi je to padlo v glavo, ampak koli-kor toliko korajžno sem spravil iz sebe: »Opazil sem, gospodična, da imate vse v zele-nem.' Zdrznila se je, pogledala v vzvratno ogledalo in zapeljala s ceste; po gozdni poti sva se zapeljala na jaso, ki je bila več ali manj tudi zelena. * »Oh, kako pronicljivo in srčkano ste to povedali,« se je zasmejala in mi položila roko čisto narahlo na ramo. šele v tistem trenutku sem opazii, kaj se godi: vsa njena pojava je dihala vame, lebdela je pred ma- no kot čarobna barvna lisa, kot zrel sadež, ki ga je treba utrgati in pojesti. Toda ravno v tistem tre-nutku so me obšle tudi neke hudičeve misli in me osvojiie. Suho, z glasom sodnika, sem.vprašal: »ODKOD VAM TA MRCEDES?« Na njenem licu se je začrtala drobna senca, ki je takoj nato izginila in se razlezla v blag smehljaj: »Veste, prej sem imela opla sive barve. Toda lepo vas prosim, siva barva se vendar ne sklada z barvo mojih oči, ki so modrozelene. Zato sem raje kupila tega mercedesa zelene barve. Za skladnost in elegan-co je vendar treba skrbeti! Tudi vilo imam vso v ze-lenem. Ah, zelena opojnost! »ŽE, ŽE,« sem rekel nestrpno in ledeno. »KAJ PA DELATE, DA IMASTE TOLIKO DENARJA, SAJ VEN-DAR...« Objela me je okoli vratu in zašepetala z ukazo-valnim glasom: »Tako lep fant, pa ga mučijo taka bedasta vpra- šanja.« še bolj me je objela in se vsesala v moje ustnice. »AMPAK,« sem komaj še rekel in pctem me je potegnilo v zeleni vrtinec. IN KONČNO JE RES, DA TAKA BEDASTA VPRASANJA O DELU IN O TEM NE GRE ZASTAV-LJATI TAKO ODLICNI DRUŽBI IN DA KONČNO SPLOH NE SODIJO V TO ROMANTIČNO ZGODBO! Al Bu Lus