Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2—; mesečna naročnina Din 20‘—, za tujino 30*—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 in 30-7L Jugoslovan Rokopisov no vraSamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-63. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24, teL 29-60. V Celju: SlomSkov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15621 St. 272 Ljubljana, četrtek, dne 19. novembra 1931 Leto II. Položaj na Daljnem vzhodu brez izhoda Kitajska je obvestila DN, da je njene potrpežljivosti konec in da bo napovedala vojno — Posredovalna akcija še vedno na mrtvi točki — Amerika proti novim koncesijam Japonski — Sovjetski načrti Gospodarska pogajanja med Francijo in Nemčijo v Parizu V ospredju nemški poslanik von Hoesch in predsednik francoske vlade Pierre Laval. Povratek angleškega zunanjega ministra v London London, 18. novembra. AA. Zunanji minister eir John Simorrse vrne iz Pariza v London. Udeležil ee bo važne seje ministrskega sveta, ki bo v petek. Za njegove odsotnosti ga bo zastopal v Svetu Društva narodov lord Cecil. Ce bo potrebno, se pozneje povrne v Pariz. Simon in Biilow pri Lavalu Pariz, 18. novembra. A A. Predsednik francoske vlade je sprejel angleškega zunanjega ministra Simona in nemškega državnega podtajnika von Billova. Laval je imel z vsakim enourni razgovor. Briand ni bolan Pariz, 18. novembra. AA. Vesti, ki so snoči iznenada pričele krožiti po Parizu o zdravstvenem stanju Brianda, niso točne. Uradni krogi potrjujejo, da je Briand prisostvoval popoldanski seji parlamenta, da pa ni padel v nezavest. Tudi mu ni zastajalo dihanje, kakor so nekateri trdli. Pač pa je bil utrujen zaradi velike vročine v poslopju parlamenta. Iz parlamenta je Briand odšel v palačo zunanjega ministrstva. Tu je imel daljši sestanek z japonskim veleposlanikom v Parizu. Novo predsedstvo romunskega parlamenta Bukarešta, 18. novembra, n. Včeraj je bil izbran za predsednika komore profesor Pompei. Proti njemu je kandidiral dr. Mircea .Torga, vendar pa je dobil le majhno število glasov. Za predsednika senata je bil izbran Sadoveanu. Bukarešta, 18. novembra, n. Referent državnega proračuna poslanik Corteanu je v svojem ekspozeju opozoril na potrebo varčevanja, na-glašujoč, da je višek gospodarske krize prekoračen in da ho Romunija prihodnje leto iz-ikazovala že večji prebitek. Hindenburg - častni poveljnik madjarskega polka Budimpešta, 18. novembra. AA. Državni upravitelj Horthv je izdal polkovno povelje, v katerem pravi, da je predsednik nemške republike Hindenburg sprejel častno poveljstvo nad madjarskim polkom. S tem je bilo vnovič pori jeno staro tovarištvo med madjareko in nemško vojsko, ki se je izkazalo zlasti v borbah in skupnem trpljenju med svetovno vojno. Zgodovinski datum v nemški socijalni zakonodaji Berlin, 18. novembra. A A. Listi se spominjajo 17. novembra 1881. Ta dan je bivši nemški cesar objavil spomenico o socijalnem zavarovanju v Nemčiji. Sestavil jo je kancelar Bismarck. Postala pa je temelj vse nemške socl-jalne zakonodaje, ker je vsaj v načelu uveljavila skoro V6e 'panoge socijalnega znvarovanja od bolniškega pa do starostne preskrbe, Omejitev uvoza v Turčijo Angora, 18. novembra. AA. Vlada je objavila uredbo o uvozu. Po tej uredbi bo turška vlada v bodoče vsaka dva meseca določila, kakšne količine blaga bodo lahko uvažali v Turčijo. Sirovine so izvzete. Po tej uredbi so naročila v inozemstvu vezana na to, da dobavitelji nakupijo enake količine turških proizvodov. Nad šest milijonov brezposelnih v Ameriki Washington, 18. novembra. AA. Ameriška federacija za delo ceni število brezposelnih v ameriških Združenih državah na 6 milijonov 200 tisoč. Vendar federacija misli, da se začenja stanje boljšati, ker izvoz narašča in so «e posli zaradi zvišanja žitnih cen zboljšali. Pariz, 18. novembra, n. Vsi znaki kažejo, da neizogibno pride do vojne med Japonsko in Kitajsko. Pariško izdanje »Chicago Tribune« piše, da je glavni odbor Kuomintanga obvestil prcdstavitclja Kitajske pri Društvu narodov dr. Szeja, da napove Japonski vojno, ako ne bi hotela sprejeti pogojev za ureditev spora. Dr. Sze je to stališče svoje vlade predložil Društvu narodov. Po informacijah istega lista je Kuomintang poslal dr. Szeju pismo sledeče vsebine: »Kitajskega potrpljenja je konec. Ako bi Japonska vlada še nadalje omalovaževala pravično stališče Društva nrodov.in ako to poslednje ne bo moglo pridobiti Japonske za upoštevanje obstoječih pogodb, bo Kitajska prisiljena izvršiti svojo dolžnost v obrambi svoje naci-jonalne samostojnosti v obrambi pakta DN in Kellogovega pakta ter washingtonske pogodbe. Samoobramba ni samo naravno pravo, temveč tudi zakonito pravo vsakega neodvisnega naroda.« Kuomingtang je izdal tudi apel na celokupni kitajski narod, da se pripravi za boj. Evropski odbor Kuomingtanga v Parizu pa apelira na kantonsko in nankinško vlado, naj se izogibata medsebojnih sporov in se postavita obe v službo domovine. Poveljnik kitajskih čet v Mandžuriji general Ma je dobil nalog, da za vsako ceno brani Cicikar, ki ga Japonci že ogrožajo. Pagajanja v Parizu Pariz, 18. novembra. AA. Svet DN se je danes dopoldne iznova sestal na tajno sejo. Japonski in kitajski delegat se seje nista udeležila. Seja se je začela ob 11. in ob 13. še traja. Splošni vtis je, da se je razpoloženje nekoliko zboljšalo. Temu je vzrok demanti, ki ga je dal g. Stimson glede na vesti, da je odločen, da se ne udeleži morebitne akcije Društva narodov. Največ pozornosti vzbuja še vedno nastop generala Davvesa, posebno njegovi razgovori z Matsudeiro. V uradnih krogih razlagajo ameriško stališče takole: VVashington se naslanja pred vsem na pogodbo med devetimi velesilami in ne bo pod nobenim pogojem pristal na resolucijo, ki bi kakorkoli vplivala na politiko odprtih vrat v Mandžuriji. Po- sebno Stimson je baje odločen, da ne pristane na to, da bi se Tokiju koncedirale za vojaško okupacijo nove ugodnosti pri izvajanju pogodb — ugodnosti, ki bi ostale države postavile v slabši položaj nasproti Japonski v Mandžuriji. General Dawes pa namerava pristati na koncesije japonski tezi, tako da bi se vlada Vakatsukija lahko častno rešila iz sedanjega položaja. Prevladuje vtis, da je ameriški zastopnik v razgovoru z Vakatsu-kijem namignil, da je po njegovi sodbi najbolje, da bi se isti rezultat dosegel i v Tokiju i v Nankingu, tako da bi obe državi dobili svoje zadoščenje v primerni obliki. Tu se izraža želja, naj bi oziri na japonski in kitajski prestiž ne škodovali uspehu razgovorom v Parizu. Ce bi se ti razgovori izjalovili, bi se položaj silno poslabšal, kar ne bi nikomur nič koristilo, povzročilo pa bi politiki miru zelo veliko škodo. Pariz, 18. novembra. AA. Tajna seja Sveta DN, ki se je začela danes dopoldne, se je zaključila ob 13. Svet je sklenil, da se sestane popoldne ob 16. na privatno sejo, na kateri bo zaslišal vsakega posebej japonskega delegata Jošizavo in kitajskega delegata Szeja. Gg. John Simon, Zaleski, Lerooux in Biilow so izjavili, da bodo njihove vlade z vso svojo avtoriteto podprle Svet DN, da še povečajo prestiž ženevske institucije. Nove japonske čete za Mandžurijo London, 18. novembra, r. Vesti o tem, da bi bil kitajski general Ma-Čan-Šan sprejel ultimativne predloge poveljnika japonskih čet generala Honjo, se ne potrjujejo. Ta poslednji je marveč poslal kitajski vladi poročilo, v katerem pravi med drugim, da je prekinil vsa pogajanja z generalom Ma. Po zadnjih vesteh iz Mukdena kitajski general Ma ne samo ni sprejel ultimatuma japonskega poveljnika, temveč je s svoje strani stavil nekak ultimatum, v katerem zahteva, naj se Japonci umaknejo iz vsega področja reke Noni. Da ni prišlo do premirja, kaže tudi dejstvo, da je bilo vse te zadnje dni mnogo spopadov med kitajskimi in japonskimi četami na najrazličnejših točkah fronte ob reki Noni. Na drugi strani se poroča iz Tokija, da sta imela japonski vojni minister in predsednik vlade važno posvetovanje, na katerem sta razpravljala o položaju v Mandžuriji. Ugotavljala sta, da je vsled akcije kitajskega generala Ma postal položaj japonskih čet ob reki Noni težaven, ker je njihovo desno krilo resno ogroženo. Spričo tega je japonska vlada sklenila, da pošlje v Mandžurijo še eno divizijo vojaštva, dočim so močne eskadrile aeroplanov odšle v Mandžurijo že pred dnevi, v glavnem z letalskih baz v Hamamacu, Kivio in Takiarsi. Japonska zagotovila Moskvi Tokijska vlada je poslala svojemu poslaniku v Moskvi odgovor na zadnjo noto sovjetske vlade. Govori se, da je dala japonska vlada s to noto sovjetski vladi nova zagotovila, da se bodo v Mandžuriji spoštovali interesi Rusije, in to predvsem glede važne železniške postaje Cicikas, ki ima za Rusijo izredno važnost. Tokio, 18. novembra, n. Kakor doznava Reuterjev dopisnik iz službenih japonskih virov, so japonske čete porazile generala Ma in napredujejo v smeri proti Cici-karju. Sovjetski načrti glede Kitajske Kovno, 18. novembra. AA. Predsednik je imel pred moskovskim sovjetom govor, pri čemer se je dotaknil položaja na Kitajskem. Govornik je naglasil, da bodo Sovjeti imeli sijajno bodočnost na Kitajskem, dokler ostanejo organi kmetske in delavske diktature. Oni se bodo borili proti generalom, ki imajo v svojih rokah velikanska zemljišča, in sploh proti bur-žuaziji. Edino Sovjeti lahko uspešno končajo boj za odrešitev Kitajske pred imperializmom in za narodno zedinjenje Kitajcev. »Pravda« prinaša članek o sovjetskem kongresu, ki se bo prav v kratkem otvoril na Kitajskem, in objavlja program tega kongresa. Med drugim se bo na njem razpravljalo o ojačitvi kitajske armade, o ustanovitvi kitajskega sovjetskega ozemlja, podrejenega organu centralne vlade, o zaplembi brez odškodnine premoženja in vojaškega fevdalnega imetja, o razdelitvi zemlje itd. Anglija ima od nemških reparacij le škodo... Senzacijonalna izjava angleškega trgovinskega ministra v debati o zaščitnih carinah Odločen protekcijonizem novega parlamenta London, _ 18. novembra. AA. Zakonski načrt o carinah na prekomerni uvoz je naperjen v prvi vrsti proti prekomernemu uvozu raznih industrijskih izdelkov, vsebovanih v tretji skupini podatkov trgovinskega ministrstva. Imperialni proizvodi in tranzitno blago ne bodo zacarinjeni. Prav-tako ostanejo nezacarinjeni poljski pridelki. Poljedelski odbor konservativne parlamentarne skupine je včeraj odobril resolucijo, kjer zahteva, naj vlada prepreči prekomeren uvoz žita, hmelja, sladkorne pese, rib in drugega blaga. Listi poročajo, da bo vlada najbrž še pred božičem predložila zakonski načrt o kvotnem sistemu za domače žito. London, 18. novembra. AA. Po zadnjih podatkih ministrstva dela se je zmanjšalo število brezposelnih za blizu 54.000. Pri tem so deloma vštete osebe, ki ne prejemajo več brezposelne podpore. London, 18. novembra. A A. Trgovinski minister Runciman je napovedal, da bo vlada zvišala zaščitne carine na industrijske proizvode do 100°/». Izvzeti so poljedelski pridelki. Zanimivo je, da je Runciman, ko je govoril o gospodarski krizi, izjavil, da je imela Anglija od nemških reparacijskih plačil le škodo. Ko je prevzela 350 nemških parnikov, je Anglija zadala lastnemu ladjedelništvu hud udarec. Dosedanje napake reparacijskega vprašanja se sedaj maščujejo na Angliji sami. London, 18. novembra. A A. Ker bi po pravilniku o finančnih zadevah potrebovala zbornica za uzakonitev zaščitnih carin na prekomerni uvoz najmanj štirinajst dni, je trgovinski minister Ruciman predložil parlamentu resolucijo, da se tozadevni zakonski -iačrti sprejmejo po kratkem postopku. Zbornica je to resolucijo že snoči spre- jela in takoj nato odobrila zakonske načrte o zaščitnih carinah v prvem čitanju. Trgovinski minister je pri razpravi o teh načrtih dejal, da je uvoz inozemskega blaga v oktobru ogromno narastek Zato ga mora vlada s primernimi zaščitnimi carinami omejiti. Zbornica je sprejela resolucijo s 396 glasovi proti 51. Namen Grandijevega obiska v Ameriki Italijanski zunanji mini Berlin, 18. novembra, n. Semkaj so dospele iz Washingtona vesti, da je namen Grandijevega potovanja v Ameriko, da dobi posojilo za Italijo, ki si sicer ne more pomagati iz svojih finančnih težav. To se jasno vidi iz nekaterih Grandijevih izjav napram ameriškim novinarjem, da bo imel še ta teden več konferenc z ameriškimi bančniki. Finančni razlogi so, ki silijo Italijo, da v zadnjem času toliko naglasa svojo miroljubnost in pripravljenost k sodelovanju z Ameriko pri razorožitvenem vprašanju. Na ta način si hoče italijanska diplomacija pripraviti pot k ameriškemu posojilu. Istemu cilju je služila tudi Grandijeva pot v Berlin. Kakor je znano, je bil rezultat berlinskega obiska ta, da Italija in Nemčija skupno nastopita s svojimi metodami in zahtevami na bodoči konferenci o razoro- ster je šel iskat posojila zevanju. Treba pa je pritegniti na to politiko tudi Zedinjene države. S tega vidika je tudi razumljivo, zakaj se je Lavalu tako mudilo v Washington. Sedaj priznavajo tudi berlinski diplomatični krogi, da je Lavalu njegova naloga uspela. Grandiju so namreč že sedaj v Ameriki odprli oči, da se imajo najpoprej urediti francosko-itali-janski pomorski odnošaji, potem šele sme Italija priti s svojimi predlogirza posojila Parniki brazilskega Lloyda pod sekvestrom Rio de Jnnoiro, 18. novembra. AA. Na zahtevo združenih jadranskih ladjedelnic so oblasti sekvestrirale več parnikov brazilskega Lloyda. Glavni akcijonar družbe Je g. Lage, soprog svetovnoznane pevke Besanzoni. Gibanje med avstrijskimi kmeti Kljub visoki zaščitni carini poljedelskih pridelkov in kljub razviti industriji in s tem velikemu konsumentskemu trgu so avstrijski kmetje v vedno težavnejšem gospodarskem položaju. Eksekucije se silovito množe in bilo je že dosti primerov, ko se sploh niso mogle izvršiti, deloma ker ni bilo kupcev, deloma pa tudi vsled odkritega upora kmetov. Pričelo se je med kmetskim prebivalstvom ostro gibanje proti vladi, ki je po-etalo posebno močno, ko je avstrijska vlada prevzela jamstvo za Creditanstalt. Kmetje so v tem jamstvu videli samo zapravljanje njih denarja in davkov in na mnogih in dobro obiskanih shodih so mogli voditelji le z največjim naporom nekoliko pomiriti razburjene kmete. Kmetsko gibanje pa se nadaljuje in organizacija avstrijske zelene fronte napreduje. Na shodu v St. Bartholomfi so kmetje izdelali v desetih točkah svoj program, ki dokazuje, da ima gibanje avstrijskih kmetov močno idejno podlago, ki zlasti temelji na zdravi moralni sili kmetskega prebivalstva. Teh deset programatičnih točk avstrijskih kmetov se glase: 1. Svojemu narodu hočemo priboriti boljšo bodočnost. Ne z novotarijami, ne z dvomljivimi eksperimenti, temveč 8 povratkom k starim in preizkušenim običajem naših očetov, s pridnostjo in varčnostjo k priprostemu življenju in nemškemu bistvu. 2. Borili se bomo za ohranitev domačega kmetskega in meščanskega stanu, ker vidimo v njem pogoj za zopetno vstajenje nemškega naroda. 3. Smo zato na temelju zasebne lastnine in bomo pošteno pridobljeno posest in lastnino vedno branili, ker samo na ta način je sleherniku zajamčen uspeh njegovega dela. 4. Naš boj velja zato krivim prerokom, ki z gospodarstvo uničujočimi teorijami so-cijalizma in komunizma koketirajo ali jih celo odkrito branijo. 5. Hočemo, da sedanje strankarstvo in od njega povzročena razcepljenost in na-hujskanost naroda izgine in da stopi na njunino mesto sodelovanje stanov — stanovska država. 6. Hočemo priboriti kmetskemu stanu enakopravnost z drugimi stanovi v vseh gospodarskih in kulturnih vprašanjih. 7. Zagovarjamo pravico in pravičnost za vsakogar. 8. Zahtevamo z vsem povdarkom, da bo zapovedana vsem javnim korporacijam najstrožja varčnost in da se na ta način ustavi zapravljanje narodnega dela in premoženja. 9. Zahtevamo, da se odstopi od sedanjega materijalizma In od raznih Izrodkov civilizacije, da se neha s pomehkučenjem, luksuzom, ničdelanjem in z opičjim posnemanjem tujih šeg ih običajev. 10. Obljubljamo poslušnost in disciplino, . gojili hočemo brambno sposobnost in zavest skupnosti ter bomo branili zemljo svojih očetov in domovino v zvestobi proti vsakomur. Kakor se vidi iz teh točk, je program avstrijskih kmetov . prvi vrsti reakcija proti v resnici že premočno naraslemu vplivu velemestnih izrodkov in je v tem pogledu v programu avstrijskih kmetov zdrav konservatizem. Tudi nam ne bi sličen konservatizem škodoval, kajti že smo v nevarnosti, da se bodo celo naše lepe narodne pesmi morale umakniti raznim tujim »šlagerjem«, ki jih celo nacijooalni ljudje že čisto neženirano prepevajo po javnih lokalih. Program avstrijskih kmetov ne prinaša v svojih točkah nič novega in tudi noče hiti nobena senzacija. Njegova moč pa je v povdarku, da se treba vrniti k duhu in morali kmečke hiše, ki je bila dosedaj še edino nadomestilo za sile, ki so se izgubile v velemestih in fabrikah. Prav enak povdarek bi bil potreben tudi nam, ker že postaja beseda o kmetski hiši pri nas fra-za, dočim se mnogo premalo stori, da bi nam bila tac-silna vrednota ohranjena. Program avstrijskih kmetov je komaj začetek programa, ki more služiti kot podlaga za v vsakem oziru izdelan kmečki program. Treba bo še mnogo sprememb, predno bo v resnici zadovoljil in mogel postati aktuelen državni program. Toda njegova važnost je v tem, da pričenja v javnem življenju opozarjati tudi na ono moralno silo, ki je v zdravi tradiciji kme- Sporazum med Francijo in Nemčijo glede reparacij Francija pristala na sklicanje posvetovalnega odbora strokovnjakov — Nova reparacijska konferenca v najkrajšem času Pariz, 18. novembra, n. Francosko-nem-ška pogajanja so v toliko napredovala, da je najdena kompromisna formula za sklicanje posvetovalnega odbora strokovnjakov, ki ga predvideva člen 119. Youngo-vega načrta. Kakor znano, je v tej stvari obstojalo nesoglasje med Parizom in Berlinom. Ta člen Youngovega načrta točno označuje delokrog tega odbora, ki more rešiti samo vprašanja izplačil nemških pogojnih reparacij, medtem ko vprašanja neplačanih ali preloženih plačil brezpogojnih reparacijskih anuitet, ki znašajo letno 600 milijonov zlatih mark, Youngov načrt sploh ne dopušča. Nemška vlada je zahtevala, naj se kompetenca odbora ne samo razširi tudi na brezpogojne reparacije, temveč naj se prouči tudi vsa plačilna možnost Nemčije in naj se vprašanje nemških privatnih dolgov pretresa obenem z vprašanjem reparacijskih dolgov. Francoska vlada pa je zastopala nasprotno stališče, držeč se striktno Youngovega programa. Končno je, kakor se trdi, prišlo do kompromisne formule, po kateri more Nemčija zahtevati sklicanje posvetovalnega odbora strokovnjakov, katerih delokrog je označen v Youngovem načrtu. Ta odbor ne bo torej proučil možnosti ne-plačanja brezpogojnih reparacijskih anuitet, medtem ko se bo vprašanje nemških privatnih dolgov rešilo na drug način. Po- svetovalni odbor bo namreč imenoval pododbor, ki bi se specijelno bavil i nemškimi pravilnimi dolgovi. Misli se, da bo banka za mednarodna Izplačila v Baselu, čim bo nemška vlada zahtevala sklicanje odbora strokovnjakov, odredila, da se člani tega odbora sestanejo v Baselu. Odbor bi se imel sestati 26. t. m. Čim bi odbor izdelal svoje poročilo, bi se sestala konferenca vseh držav, ki so zainteresirane na vprašanju reparacij. Ni izključena možnost, da bo ta reparacijska konferenca sklicana še pred božičem. Pariz, 18. novembra, n. Potrjuje se vest, da je nemški poslanik von Hoesch prejel snoči od svoje vlade brzojavko, v kateri ta zahteva sklicanje odbora strokovnjakov po Youngovem načrtu, ki naj prouči plačilno sposobnost Nemčije. Von Hoesch je še snoči o tem obvestil Lavala, vendar je bil ta zadržan in ni mogel o tem razpravljati. Von Hoesch bo danes ponovno po-setil francoskega ministrskega predsednika. Kakor >Matin« doznava, bo von Hoesch pismeno izročil francoski vladi dodatek k izjavi nemške vlade, ki vsebuje omejitev polnomoči posvetovalnega odbora. »Matin< se nadeja, da francoska vlada na to pismo ne bo odgovorila, temveč samo njegov prejem potrdila. Računa se, da bo odbor strokovnjakov sklican 25. ali 27. t. m. Pred rekonstrukcijo romunske vlade Poziv voditeljem političnih strank »Vlada odličnih osebnosti je dovršila svojo nalogo« Bukarešta, 18. novembra. 1. Vlada je poslala včeraj vsem voditeljem strank, med njimi voditelju narodne stranke g. Lupuju, voditelju narodno-liberalne stranke g. Juriju Bratianu-ju in pa generalu Averescu-ju poziv, naj do torka izjavijo, ali so zato, da vstopijo v novo vlado, ki bi temeljila na strankarskih načelih. Sedanja vlada odličnih osebnosti je končala svojo nalogo s tem, da je izvedla konverzijo kmetskih dolgov in znižala proračun od 38 na 25 mi- lijard lejev. Sedaj pa je prišel čas, da vlado odličnih osebnosti zamenja vlada strankarskih pripadnikov. Nasproti temu pa opozicija trdi, da je sedanja vlada prisiljena poskusiti rekonstrukcijo, ker se ne more več naslanjati na večino v parlamentu; kajti eden glavnih stebrov sedanje vlade g. Duca, ki ima 81 poslancev za seboj, je izjavil, da njegova skupina ne bo več podpirala vlade, temveč da stopi v najostrejšo opozicijo. Važna konferenca nemških notraniih ministrov Vse nemške dežele za naistrožj Berlin, 18. novembra. AA. Včeraj je bila pod predsedstvom obrambnega ministra Groenerja konferenca notranjih ministrov nemških dežel. Na dnevnem redu konference so bila razna policijska vprašanja. V glavnem je šlo za to, liako ohraniti notranji red in mir, ki sta bila zadnje čase pogosto kršena. Predsednik konference Groener je opozoril na pogosta nasilja in na politične umore. Neke stranke se med sabo pobijajo tudi z nedopustnimi In kaznivimi sredstvi. Policija mora taka teroristična dejanja preprečiti, storilce pa prijeti in jih izročiti sodišču v strogo kaznovanje. Ko je vodstvo Hitlerjeve stranke zapro- e pobijanje političnega terorja silo za sprejem pri državnem predsedniku Hindenburgu, je obljubilo, da se stranka ne bo več posluževala nasilnih dejanj. Nevarno je po mnenju govornika tudi delovanje komunistične stranke, ki skuša po načrtu razkrojiti vojsko in policijo. Na javni oblasti je, da prepreči to rovarstvo in da ga v kali zatre. Berlin, 18. novembra. AA. Po konferenci notranjih ministrov nemških držav je bilo izdano sporočilo, ki naglasa, da so vse nemške dežele soglasne v tem, da se je treba z vsemi sredstvi boriti zoper politični teror, ne glede na to, odkod ta teror prihaja. Resni spori v madjarski vladni večini Glasovi o bližnji rekonstrukciji vlade grofa Karolyija Budimpešta, 18. novembra, d. Danes se je v Budimpešti širila vest o krizi vlade grofa Julija Karolyi-ja. Govorili so o njegovi demisijl in o dalekosežni rekonstrukciji kabineta, o neprenosljivih nesoglasjih v vladi sami kakor tudi v obeh vladnih strankah, to je v stranki enotnosti in v kr-ščansko-socialni gospodarski stranki, in o konfliktu med obema strankama. Ze ko je madjarska vlada pred nekaj dnevi z Avstrijo sklenila dogovor o znižanem kontigentu živine za Avstrijo, so re-voltirale agrarne skupine. Sedaj pa je iz- bruhnila palačna revolucija proti vladi zaradi njenih dogovorov s socialnimi demokrati o izplačilu državnega prispevka strokovnim organizacijam, da bi te lahko dajale brezposelnim podpore. Nezadovoljneži zahtevajo., da se avtor tega dogovora s socialnimi demokrati minister za socialno skrbstvo dr. Erneszt odslovi. Drugi poslanci, ki stoje blizu industrij In bankam, pa protestirajo tudi proti reformi delniškega prava in zahtevajo odstranitev pravosodnega ministra Szitvay-a, ki je njen avtor. Nove določbe o trgovini z devizami v Nemčiji Strogi ukrepi za nadzorovanje zunanje trgovine Berlin, 18. novembra. AA. Po zadnjem izkazu narodne banke je zaloga zlatih deviz nazadovala za 72 milijonov. Pri tem pa je znašal izvozni presežek v oktobru nič manj ko 383 milijonov. Obtok novčanic se je zmanjšal za 89 milijonov. Pokritje je nazadovalo s 27-8 na 26-7 odstotka. Po mnenju uradnih krogov ni pripisati tega neugodnega razvoja deviz nemške narodne banke poslovanju zavoda, češ, da ni mogel zajeti vseh prostih deviz nemškega poslovnega sveta. Glavni vzrok je v povračilu kreditov inozemstvu. Ta povračila cenijo od junija dalje na 1 milijardo. Da poostri nadzorstvo nad izvoznimi devizami, je vlada snoči izdala nove določbe o trgovini z devizami. Vsak izvoznik mora v bodoče prijaviti blago, ki ga čke hiše in ta tradicija bi tudi pri nas morala imeti večjo veljavo. In zaradi tega opozorila zasluži našo važnost program avstrijskih kmetov. bo izvozil v inozemstvo, s tem, da odda odgovarjajoče eksportne devize in valute. Vsake tri mesece pa bodo morali vrhu tega sporočiti narodni banki, kateri devizni banki so svoje eksportne valute oddali. Kršitve se bodo kaznovale z denarno kaznijo do 300.000 mark. Dijaški izgredi v Avstriji Dunaj, 18. novembra, n. Danes predpoldne »o se ponovili izgredi visokošolcev in eicer na anatomskem institutu. Vež židovskih dijakov je bilo tepenih in vrženih na cesto. Sicer vlada na univerzi mir, ker nacionalistični dijaki sami vzdržujejo mir v sporazumu z rektoratom. Obsojeni morilci hamburškega poslanca Hamburg, 18. novembra. AA. Razprava zaradi umora hamburškega poslanca je trajala 14 dni. Vodja nacijonaluosocijalistične patrole Jansen je bil obsojen na 7 let robije, njegov tovariS Bammel na 6 let, tretji obtoženec Hoeckemeier, ki je bil oddal na komunističnega poslanca smrtne strele, je bil obsojen na 7 let robije. Akcija za sanacijo bratovskih skladnlc Pod vodstvom narodnega poslanca Iv. Mohoriča Ljubljana, 18. novembra. Danes se je zglasila pri banu dr. D. Marušiču deputacija glavnega upravnega odbora Glavne bratovske skladnlce v Ljubljani, sesto-ječa iz dr. M. Obersnela prokleto, samo nekoliko borili bakrenih pfenigov je Imel v žepu. Da, če bi zveneli tam tolarji, trdi srebrni tolarji! Potem bi mogel kupiti Luci obleko — še več — vse, kar bi ji poželelo srce. Potem bi ne sedela v gostilni in se prilizovala potniku; nič več se ne bi kujala, roke bi oklenila okoli njegovega vratu in mu med poljubi šepetala: »Peterček, moj edini ljubček, kako te imam rada!« Pot mu je stopil na čelo in začel kapati navzdol ter se mešal z mokroto njegovih oči. Pri tem se je stresel: »Mi smo ubogi ljudje,« je rekla Schneiderjeva. »Ubogi ljudje — ubogi Peterček,« mu je pihal veter v obraz. Kakor da bi ga božal strah, ga je božal po obrazu. Če ho Barbka umrla, krepnila tam zadaj v svoji zapuščeni kamrici?! Če bi mu postala Luca nezvesta?! Stresel se je kot v mrzlici, neki nepremagljivi strah ga je popadel in obenem jeza. Stresel je v nemočni togoti v žepu pest: denar, denar! Še vedno je čul stokanje, ki se je mešalo z vršanjeiu vetra in bučanjem Salme. Dvomeč in neodločen se je ustavil. Ali naj bi pohitel v Oberkeil in na svojo pest poiskal babico? Ali ni to človeška dolžnost, kristjanska dolžnost? Ali bi mu dobro delo ne bilo povrnjeno od nebeškega očeta že tukaj na zemlji, kmalu, zdaj? »Haliaha!« Kdo se je zasmejal?! Prestrašeno se je ozrl naokrog, lastni smeli mu je šumel po ušesih. On tam zgoraj — liaha — da, temu je kaj do povračila! Tega sploh ni. Jz ‘Dravske banovine d Obrtni zakon, ki je pravkar izšel v »Službenih novinah« in s tem stopil v veljavo, izda tiskarna >Merkur« v svoji >Zbirki zakonov in uredb« že v kratkem kot posebno knjižico, na kar vse številne interesente že danes opozarjamo. Pripominjamo še, da slovenska izdaja tega zakona v tiskarni »Merkur« ni v nikakršni zvezi z izdajo, ki se napoveduje s knjižnim oglasom uprave »Merkur«, Šelenbur-gova ulica 6, II. d Ban Dravske banovine g. dr. Drago Maruši? v petek 20. ti. m. ne bo sprejemal strank, ker bo uradno zadržan. d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine štev, 72 z dne 19. novembra 1931 ima sledečo vsebino: Uredba o praznikih. — Uredba o znižanju osebne draginjske doklade častnikov in vojaških uradnikov. — Na-redba o šolskem odboru pri državnih rudarskih šolah. — Izpremembe in dopolnitve uredbe o skupnem davku na poslovni promet. — Pravilnik o zamenjavi raztrganih ali poškodovanih bankovcev in izplačilu njih koscev. — Razpis k zakonu o razprodajah. — Razpisi: o kontin-gentiranju prašičev in svinjskega mesa za izvoz v Avstrijo, — o postopanju z inozemskimi pošiljkami čez naše luke, — pojasnilo o jamčenju blaga za kazniva dejanja po carinskem zakonu, — izpreinemba v razpisu o poslovnem področju pri glavnih carinarnicah. — Razpis o tari na bencol, toluol in ksilol v železnih bobnih. — Tehnični pogoji za državno nabavo avtomobilskih gum. — Razglas finančnega ministrstva o podaljšanju odločbe min. sveta C. St. 51953. — Izločitev dela Kristanvrha v samostojno selo Medvedje selo. d Železniške legitimacije za upokojence, invalide in njih rodbine. Vabimo vse upokojence in njih rodbine, katerim so bile izstavljene železniške legitimacijp leta 1927 in jim bo torej potekla petletna doba ob koncu tega leta, da jih po možnosti vrnejo do 10. decembra t. 1. finančni direkciji, odseku za računovodstvo v Ljubljani. Za nove železniške legitimacije priložite prošnjam sliko, 10 Din v gotovini in zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice. Železniške legitimacije pa, katerim koncem tega leta Se ne bo potekla petletna doba, naj se predlože za podaljšanje zgoraj omenjenemu uradu vsaj do konca tekočega koledarskega leta. Prošnje naj se vlagajo ob pravem času. Vsi oni upokojenci in njih vdcrve, ki imajo bivališče v Ljubljani in Se niso prišli po prijave za priznanje draginjskih doklad, se s tem ponovno opozarjajo, da to nemudoma store. Naposled vabimo vse upokojence in upokojenke, da prilagajo v bodoče vsem morebitnim reklamacijam, vlogam in prošnjam v pokojninsikh zadevah tudi zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice ali pa navedejo vsaj številko likvidacijskega lista, ker ■a na ta način omogoči hitrejše in lažje poslovanje. d Darovi za Belo krajino. Pisarna Rdečega križa v Wolfovi ulici je prejela: Društvo strojevodij v Ljubljani 500 Din, šola na Zidanem mostu 125 Din, Sola Sv. Marko Din 87-50. Iskrena hvala 1 Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Velika tatvina v Štorah pri Celju. Okrožno sodišče v Celju zasleduje neznanega vlomilca, ki je vlomil v stanovanje inž. Hruške ter odnesel njegovi ženi Margareti razno obleko, perilo ter nakit, med drugim zlato ogrlico z briljantnim obeskom, vredno 8000 Din, srebrno ogrlico s kamenom in dvema solzama iz ametista, vredno 200 Din, zlato zapestnico z okraskom iz emajla, krasno starinsko delo, vredno 3000 Din ter zlato starinsko damsko uro, ki se navija s ključem, vredno 2000 Din. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 766'5, termometer 5 6, relativna vlaga 90%, tiho, oblačnost 10, dež (9-4 mm). V Mariboru je kazal' barometer 767 3, termometer 4-5, relativna vlada 94°/o, smer vetra W1, oblačnost 10, dež ((PS mm). Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani (5-4), Mariboru 8-8 (4), Zagrebu 94 (62), Beogradu 11-2 (6-9), Sarajevu (5-6), Skoplju 168 (1*8), Kumboru (10) in Splitu 15-5 (12 3). V oklepajih je označena najnižja temperatura. Hjubljcimcz Četrtek, 19. novembra 1931: Elizabeta. Pravoslavni, 6. novembra: Pavao. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. * ■ Izpit za pilota je napravil te dni z odličnim uspehom znani športnik industrijalec g. Rado Hribar. Čestitamo! H Klub primorskih akademikov. Na občnem bo.u v soboto se je klub konstituiral tako-le: predsednik Slavki Ferjančič; odborniki: Bidovec, Bufon, gdč. Brusova, Benulič, Braček, Lah, Hrovatin, Pavlič. Revizorji: Valentinčič, Višnjevem, Bačič ml. Za predsednika starešinske družine je bil izvoljen odvetnik dr. Boris Furlan. V odbor pa Narte Velikonja, Šega, inž. Gulič, nž. Mačkovšek, ravnatelj Vrtovec in Štrekelj. Za revizorje: dr. Brecelj in Boštjančič. ■ Vso cenjeno javnost opozarjamo, da bodo ■ojenci drž. moškega učiteljišča s sodelovanjem (ojenk ženskega učiteljišča proslavili 100-let-uico rojstva Frana Levstika s slavnostno akademijo, ki se bo vršila v ponedeljek 23. no- vembra ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Spored: Leopold: Ruski odmevi, orkester, — (iovor o Levstiku, Fr. Levstik — H. Volarič: Rastanek in zvečer, moški zbor. Fr. Levstik — E. Adamič: Grešnikova molitev, Levstik- Jenko: Dve utvi, sopran solo, Grieg: Solvej-gina pesem in Anitrin ples, trio: violina, čelo ter klavir, Fr. Levstik - E. Adamič: Ura, Futaj ninaj, Pod zelenim oknom, Psiček laja hov, hov, hov..., ženski zbor, Fr. Levstik - E. Adamič: Deklica in ptič, mešani zbor, Levstikovi zapiski, recitacija, Fr. Smetana: Iz domovine in F. Schubert: Čebela, violina solo, Fr. Levstik: Deseti brat, dramatičen prizor. Vstopnice se dobe v predprodaji pri šolskem slugi na učiteljišču. ■ Prosvetno in izobraževalno društvo »Zora« v šiški bo priredilo v nedeljo 22. t. m. v salonu pri »Levu« družabni večer. Sodelujejo pevski in mandolinistični zbor »Tabora«, solisti itd. Vabljeni so vsi člani, rojaki emigranti ter prijatelji društva. Vstopnine ni. Začetek ob 18. d Poroki. V nedeljo sta se poročila v Zagorju g. Franc Drnovšek, mizar, in gdč. P. Bantanova iz Potoške vasi ter g. J. Grabnar in gdč. Brenpva iz Sela. Iskrene čestitke! ELEGANTNADAMA naroča obleke in plašče v ateljeju JOSIPI N A IGLIČ, Ljubljana palača Viktorija 2304 ■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77. 1470 ■ Šentjakobski gledališki oder ponovi na splošno željo občinstva v soboto, 21. t. m. in v nedeljo, 22. t. m., vsakokrat ob 20'45 Alsberg-Ilessejevo »Preiskavo« v premije rski zasedbi. »Preiskava« je doživela pri sobotna preinijeri kakor tudi pri nedeljski reprizi sijajen uspeh in občinstvo ni štedilo s priznanjem. Zato vabimo vse one, ki so te izredno globoke igre še niso ogledali, da posetijo naš oder in dajo s tem zadoščenje za ogromen trud, ki so ga imeli vsi sodelujoči pni tej uprizoritvi. V soboto dne 28. t. m. in nedeljo 29. t. m. pa vprizorimo zina-no Molnarjevo anekdoto Igra v gradu, ki je imela tudi pri nas pred leti tako lep uspeh. Igra je popolnima na novo naštudirana in izpopolnjena režija. Predprodaja vstopnic za »Preiskavo« v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. ■ Nova aretacija mladinskih zlikovcev. Policija prav pridno nadaljuje preiskavo o tatvinah in hudodelstvih znane mladinske tatinske tolpe, ki je toliko časa strahovala razne ljubljanske trgovce ter napadala na samotnih cestah ženske in jim odvzemala ročne torbice. Družba teh mladoletnikov je morala biti zelo Številna. Včeraj je policija aretirala novega člana te družbe in sicer 15-letnega Frica D. Kje so se ti mladoletneži našli in na kak način so že v tako zgodnji mladosti začeli zahajati na kriva pota, Se ni povsem pojasnjeno. Mogoče jih bo stroga kazen poboljšala in spravila na boljšo pot. ■ Iz bolnišnice. 40-letna služkinja Ilflena Oman na Podtaboru št. 33 se je danes oparila s kropom na levi roki. — Posestnikov sin 27- letni Anton Žabjek iz Zg. Hrušice je včeraj sekal drva in se usekal v desno koleno. — Pri sortiranju vagonov na glavnem kolodvoru je padel skladiščni delavec Filip Trošt, star 47 let iz Most, Koroščeva ul. 8 ter dobil močne poškodbe na glavi. — Težko se je ponesrečil 25-letni zavirač državnih železnic Pavel Groznik iz Rudnika 78, ki je včeraj padel v Kresnicah z vozečega vlaka. Preveč se je nagnil in mu je na stopnjici spodrsnilo ter je prišel pod kolesa, ki so mu odrezala desno roko, tako da je visela samo na tanki kožici. V bonišnici so mu morali roko amputirati. — 39-letni preddelavec Ciril Šermec iz Jarš št. 47 je včeraj padel v tovarni Saturnus in dobil notranje poškodbe. ■ Tatovi koles so pridno na delu. Navzlic-vsakodnevnim tatvinam koles se ljudje še vedno niso izpametovali in še nadalje puščajo svoja kolesa prislonjena navadno ob vhodu kake gostilne ter dajejo s tem priložnost raznim zlikovcem, da jih ukradejo. Policiji so bile zopet prijavljene tri tozadevne tatvine. Zidarju Valentinu Marinku iz Stranske vasi je izpred gostilne Agnola na Glincah izginilo zeleno j)le-skano kolo znamke »Pariš« vredno 1600 Din. — Ravnotako je zmanjkalo črno pleskano kolo »Gloria« vredno 600 Din izpred stanovanja na Poljanskem nasipu št. 24 mizarskemu mojstru Markiču Matevžu. — Gradbeni tehnik Martin Šver iz Mencingarjeve ulice št. 12 je imel opravka v pisarni Maurič na Dunajski cesti št. 38. Ko se je vrnil iz pisarne, je opazil, da mu je izginilo 200 Din vredno črno pleskano kolo znamke »Pucli«. Cel#e * Mladinski koncert. V nedeljo 22. t. m. bo ob 4. uri popoldne v Ljudski posojilnici koncert mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj. Mladi pevci v Celju niso več neznani, saj so lani nastopili z otroško opereto. Čisti dobiček je namenjen počitniški koloniji revnih rudarskih otrok. * Smrtna kosa. V torek 17. t. m. je v Spodnji Hudinji umrl g. Franc Majdič, industrijalec, bivši lastnik paromlina v Jaršah , pri Mengšu, star 77 let. Pokojni je bil brat pred letom umrlega industrijca g. Petra Majdiča v Celju. Truplo so prepeljali v Jarše, kjer ga bodo danes popoldne pokopali. Pokojnemu blag spomin, žalujoči rodbini naše sožalje! * Nezgoda rudarja. 28-letni rudar Jože Ožir je bil 17. t. m. zaposlen v rudniku Zabukovca. Pri delu mu je padel velik kos železa na glavo in ga nevarno poškodoval. Ožirja so prepeljali v celjsko bolnico. * Nezgoda. 51-letna gospodinja Lucija Flaj-sova iz Celja je 17. t. m. sekala premog, pa ji je vsled prevelikega napora počila žila na desni roki. Ftajsovo so morali oddati v javno bolnico. * Dela na Ipavčevi ulici naglo napredujejo in bo cesta kmalu gotova. Promet do javne bolnice je sedaj zelo otežkočen, ker morajo bolnike peljati preko Glazije do brvi in odtod prenašati v bolnico. Po končanih delih pa bo cesta pravi okras mesta. * Mestni kino predvaja do vključno nedelje znameniti zvočni film »Grock«. Film prikazuje življenje in delovanje slavnega artista Grocka. J« drugih banovin Napori Nj. Vel. kralja in njegove vlade za obnovo Južne Srbije Uspeh, na katerega smo lahko vsi ponosni Podžupan beograjske občine Miloslav Stoja-dinovič se je vrnil v Beograd iz Južne Srbije, kjer se je mudil kot delegat vlade skoro pet mesecev. Zastopnikom beograjskih dnevnikov je izjavil: O obnovi Južne Srbije po strašnem potresu pri nas malo pišejo, vendar je naš narod in država storila za ta kraj po nesreči mnogo. Akcija države v Južni Srbiji je vele-značilen uspeh, na katerega smo lahko vsi ponosili. Največ zaslug pri tej obnovi gre Nj. Vel. kralju, ki je pomagal, da ne bo treba prizadetemu prebivalstvu prebiti zimo brez strehe in doma. Kakor vedno, se je naš narodni kralj zopet" žrtvoval za svoje ljudstvo. Ko je nedavno zopet obiskal obnovljena sela in mesta, mu je izrazilo tamošnje prebivalstvo vso zahvalo in ljubezen in mu postavilo več spominskih plošč, ki bodo še poznim rodovom pričale o požrtvovalnosti in veliki ljubezni našega narodnega kralja Zahvala gre tudi kraljevski vladi, ki je ukrenila vse, da' je prizadeto ljudstvo donilo potrebno pomoč. Ministrski predsednik Peter Živkovič je v spremstvu kralja Aleksandra obhodil vse prizadete kraje v Južni Srbiji. Posebna zasluga Pa lire tudi naši hrabri vojski, ki je od prvega dne po katastrofi z vso požrtvovalnostjo pomagala pri obnovi Južne Srbije. Kar so naši vojaki z oficirji storili v tako težkih okoliščinah in v tako kratkem času, je občudovanja vredno. Ne pretiravam, ako trdim da je obnova porušenih naseli v Južni Srbip velika dobljena bitka in velika kulturna pridobitev naše države. Omeniti moramo tudi to, da so pri obnovi Južne Srbije sodelovali vojaki iz vseh krajev naše države, kar priča o solidarnosti in bralski vezi vseh Jugoslovanov, kadar gre za blaginjo skupnosti. 2500 novih domov Doslej so v Južni Srbiji zgradili 2500 novih domov. Tujci, ki so potovali po Južni Srbiji na Grško, niso našli besed, ko so hvalili delo naše države pri obnovi porušene Južne Srbije. Docela so obnovljena naselja Karadjordjevac, Pirava, mesto Valandovo, Furka, Brajkovci, Balinci, Maradinci, Rabrovo, Čestovo. Davidovo. Mirovče, Miletkovo. Smokvica, Gabrovo, Petrovo, Kovanjci, Sermenin. Konsko. Predej-ci, Negorci, Mrzenci in Demir Kapija. Glede Demir Kapije moram omeniti, da smo jo prestavili bliže postaje in zgradili namesto prejšnje stare turške vasi povsem vzorno naselje po modernem regulacijskem načrtu. Obnovili so tudi več cerkva, šol, sodnij in vodnjakov. Na novo so zgradili tudi več Sokolskih domov. Državna uprava je zgradila tudi več novih cest, tako lepo tudi za avtomobilski promet sposobno cesto iz Miletkova v Konjsko, ter cesto iz Bfljova do Negorc. Samomor znanega športnika V Subotici se je v svojem stanovanju ustrelil znani športnik Vince Oršič. Ustrelil se je v postelji‘vpričo svoje žene in otrok. Oršič je bil močno udan pijači. V ponedeljek zjutraj je prišel domov docela pijan, nakar ga ie žena ozmerjala. Ko se je popoldne prebudil, je začel piti žganje. V torek zjutraj ga je žena zbudila in ga opomnila, naj gre v službo, ker se 'mu sicer lahko pripeti, da ga bodo zaradi nemarnosti odpustili. Oršič pa ni hotel ustati, ih ko je njegova žena prala srajce, je vzel iz nočne omarice samokres in se ustrelil. Bil je pri priči mrtev. Oršič je pripadal starejši športni generaciji in je bil svoj čas "najbolj slaven igralec nogometnega kluba »Bačke«. b Obesila se jo. da no bi oslepela. V Banji Luki se je obesila 251etna Menisa Poljokan, hčerka uglednega trgovca iz Banje Luke. Nedavno je bila v Zagrebu pri nekem specialistu za oči. Zdravnik ji je povedal, da lahko oslepi, če se ne bo zdravila. To je dekle tako prevzelo, da ie v nervoznosti vzela vrv in se obesila v svoji sobi. Našel io je oče že mrtvo. Nesrečna mladenka je bila zaročena in bi se morala v petek poročiti. Napisala je poslovilno' pismo, v katerem pravi, da gre v smrt iz strahu pred slepoto. b Proti stanovanjski draginji v Splitu. Odbor za pobijanje draginje v Splitu je sestavil interpelacijo na bansko upravo, v kateri po-vdarja. da so stanovanja v Splitu mnogo predraga in da je treba začeti akcijo za znižanje najemnin. Treba ie, da tudi hišni najemniki pomagajo, da se ublaži današnja velika kriza. b Uradnik kaznilnice zaradi poneverb v kaznilnici. Bivši blagajnik kaznilnice v Mitroviči Steva Radjenovie je bil zaradi poneverbe obsojen na 6 let robije. Poneveril je 430.000 Din. Te dni je nastopil kazen v kaznilnici, kjer je bil sam več let uradnik. b V pijanost’ se je izdal. Orožniki v Osijeku so aretirali Franjo Kneževiča. ki je v pijanosti priznal, da je umoril in oropal nekega starca v Babini gredi. 9000 Din, katere je pri roparskem umoru dobil, je v nekaj dneh po gostilnah zapil Mapiber m Novinarski koncert. Mariborski novinarski klub bo priredil na praznik, dne 1. decembra ob 20 uri v Narodnem gledališču koncert, na katerem bodo nastopili solisti ga. Skvarčeva, ga. Zamejec-Kovičeva, gdč. Udovičeva, g. Nera-lič, g. Sancin in zbori Glasbene Matice, Maribora, Drave in Jadrana. Na klavirju bo prein-Ijal soliste g. prof. Vasilij Mirk. To bo torej izredna glasbena prireditev, za katero se že sedaj zanima, vsa mariborska javnost. m Imenovanje. Kraljevska banska uprava je imenovala gdč. dr. Milo Kovačevo, zdravnico v Mariboru, za speoialislinjo za renlgeuologijo. m Prva umetnostna razstava kluba »Brazda«. Novi umetniški klub »Brazda« se bo predstavil mariborski javnosti dne 6. decembra z otvoritvijo svoje prve razstave v mali dvorani pivovarne Union. Razstava, na kateri bodo zastopani vsi naši domači umetniki, bo odprta do 19. decembra. m Krstna predstava mladinske igre. Krstna predstava »Rdeče kapice« mladinske spevoigre Danila Gorinška bo v našem gledališču v začetku decembra. m Dr. Pfrimer ne pride v Maribor. Avstrijsko in nemško, pa tudi nekatero naše časopisje je te dni poročalo, da se bo voditelj znanega ponesrečenega heimvehrovskega puča dr. W. Pfri-nier, ki je bil iz Nemčije izgnan, zopet vrnil v Maribor. Kakor pa doznavanio s poučenega mesta, bo dr. Pfrimer ostal v Švici ali v Italiji. Vsekakor se v Maribor m sploh v Jugoslavijo ne bo več vrnil. m Pred nakupom ruma, slivovke, brinjevca, droženke, brandyja (konjaka), likerjev, špirita itd. obrnite se na tovarno Jakob Perhavec, Maribor, Gosposka ul. 9, tel. 25-80. 2280 m Mariborski krčmarji pred policijo. Torek je bil za mariborske gostilničarje hud dan. Policija jih je vzela na piko ter napravila nič manj kakor 110 ovadb zaradi navijanja cen. Specializirala se je na letošnje novo vino, ki se pri producentih prodaja po 175 do 2 Din, po gostilnah pa se toči po 6 do 8 Dim. Vse prijave bodo izročene državnemu pravdništvu v presojo in če bo sestavilo obtožnico, bomo imeli v kratkem velik gostilničarski proces. m Kinematografi. Grajski kino predvaja film »Dve Ljubezni« (Romanca) z Greto Garbo, kino Union pa Straussovo opereto »Valčkov čar«. Škofja Loka Naliv in jesensko deževje zadnjih dni je v loški okolici napravilo ljudem precej sitnosti. Voda je ponekod vdrla v kleti in so pridelki plavali kot po jezeru. Posebno so trpeli domovi ob vodah. Reke so v vseh strugah močno narasle, a se na srečo niso izlile čez bregove. Svoji k svojim. V daljšem besedilu naprošajo ioški čevljarji škofjeloško javnost, da se pri nakupovanju in popravljanju čevljev ozira vselej na domače blago po geslu: svoji k svojim! Glavno eesto skozi Staro Loko do Binklja in Veštra popravljajo. Ljudje so 8 popravljanjem zelo zadovoljni, ker je bil ravno la del ceste proti Železnikom zadnji čas ves kotanjast in razdrapan. Novo pekarijo je te dni odprl v Kapucinskem predmestju poleg Novega sveta Andrej Krošelj. Litija Nevaren vol. Pretekli teden je gnal posestnik Franc K. svojo živino k vodi. Nenadoma se je splašil en vol in se zaletel proti posestniku. Posestnik ga je v poslednjem hipu opazil in jadrno odskočil. Rogovi so ga kljub temu še zadeli v roko, ki jo zdravi dr. Ukmar. Posestnik se zdravi sedaj doma. Trbovlje Lov v rudniških gozdovih. Naši lovci so postrelili v tekočem letu v kat. občini Trbovlje in Marija Reka 1 lisico, 3 zajce, 1 srnjaka, 2 srne, 10 jerebov, 14 poljskih jerebic, 3 kragulje in — 47 vran. Odlična lovska srečal V spomin 251etnice smrti Simona UreRor-čiža. Organizacija jugoslovanskih emigrantov v Trbovljah priredi skupno z drugimi narodnimi društvi 24. novembra t. 1. ob 20. uri v Sokolskem domu spominski večer ob 251etnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Vstop vsakomur prost. Jugoslovani! Udeležite se polnoštevilno spominskega večera četrtstolelnice smrti velikega slovanskega pesnika-preroka. Zagorje Fantovski pretep. V nedeljo so v gostilni D. popivali fantje iz Zagorja in Kotredeža. Razgreti od zavžite pijače so se pričeli prerekati radi deklet, beseda je dala besedo in naposled so si na cesti skočili v lase. Pri tepežu jo je izkupil A. T. iz Toplic in R. F. iz Potoške vasi. Ta ima občutnejše rane na glavi, vendar je ostal v domači oskrbi. Tudi takim izgredom pijanih fantov bo treba napraviti konec in k temu bodo mnogo pripomogli tudi gostilničarji sami, ako takim poznanim pretepačem ne bodo dali pijače. Poročila sta se naš znani poet g. Mile Klopčič in gdč. Marta, iz ugledne družine Koprivčeve v Zagorju. Mladima poročencema želimo obilo sreče! Cerknica Kmalu bi imeli poplavo. Kakor po nekaterih drugih krajih, je tudi pri nas pretekli teden neprestano deževalo. Zlasti v soboto zjutraj se je prav pošteno vlilo, tako da smo upravičeno pričakovali manjše poplavice. In res je cerkniški potok okrog poldneva nenadoma močno narasel. V kaki dobri pol uri je naraščajoča voda na nekaterih krajih prestopila bregove in se razlila naokrog, a zaenkrat brez škode. Tudi tega ni bilo kot po navadi, da je narasla voda odnašala hlode, deske in drugo. Jasno, ker so vse žage — prazne! Nekateri posestniki, ki imajo hiše v bližini vode, so se že bali, da jim bo voda vdrla v hiše, ker je tako hitro rasla. A zaenkrat ni bilo hudega, ker je proti večeru voda začela upadati in je v nedeljo zjutraj skoraj dosegla normalno višino. Kakor poročajo, so imeli večje poplave zlasti v bližnji Planinski in Loški dolini. Zlasti moramo opozoriti na delno regulacijo Velke Karlovice na Cerkniškem jezeru, ki je oh tej priliki z lahkoto požirala velike mase vod«. Uboga slovenska nezakonska deklica čez noč milijonarka Ogromna dedščina lepe 20 let stare Štefanije Šeško iz Pristove pri Sevnici Zločinec, ki požiga gospodarska poslopja Zažgal je veliko gospodarsko poslopje v černečah pri Dravogradu Maribor, 18. novembra. V ponedeljek zvečer je bil v Černečah pri Dravogradu, kakor se domneva, podtaknjen ogenj v gospodarskem poslopju graščaka Kiroh-nerja. Poslopje je bilo v hipu v plamenih. Doma® in dravograjski gasilci so mogli rešiti samo živino in orodje, velika zaloga sena, slame in drugih pridelkov skupaj z velikim gospo- darskim poslopjem pa je do tal pogorela. Le s težavo so mogli obranita pred ognjem sosednja poslopja. Nastala škoda znaaš preko 80.000 Din in ni v celoti krita z zavarovalnino. Kdo je ogenj podtaknil, se doslej še ni dalo ugotoviti. Gotovo pa je moral to storiti isti zločinec, ki je zažgal letos tudi že štiri druga gospodarska poslopja v tamkajšnji okolici. Naivna zgodba roparskega napadalca Zanašanje na lahkovernost policije in sodišča Sevnica, 17. novembra. Pred meseci Je v Ameriki umrl Špan Martin, rojen na Pristovi pri Planini, in e zapustil 27.000 dolarjev premoženja, to e približno poldrugi milijon dinarjev. Dedinja te ogromne zapuščine bo njegova nezakonska hčerka lepa 20 let stara Šeško Štefanija, stanujoča na Pristovi, okolica Planina pri Sevnici. Dekle si je doslej služilo večinoma z dnino trd kruli, kar ji pa po prejemu ded-ščinc kot milijonarki ne bo več treba. Kako je bilo dekle kot revno zapuščeno, tako sc sedaj zanimajo za njega ženini iz raznih slojev. Dolarji so privlačni in tudi zapeljivi! Maribor, 18. novembra. Že včeraj smo na kratko omenili, da se je zglasil na policiji neki ‘24-letni delavec Franc R. s Pobrežja pri Mariboru in povedal, da je on tisti roparski napadalec na iz bolnišnice odpuščenega delavca Jurija Beka iz Slovenskih goric, katerega iščejo. Službujoči uradnik je mladeniča debelo pogledal, kajti doslej ni bila navada, da bi se roparski napadalci sami oglašali na policiji in tako meni nič tebi nič priznavali svoje dejanje. In zgodba, katero je Franc R. povedal službujočemu kriminalnemu uradniku, je bila zares drugačna, kakor je prijava Jurija Beka. Franc R. je namreč dejal, da roparskega napada spoh ni bilo. Bil je sicer res on tisti neznanec, ki je našel Beka v Vlahovičevi gostilni na Aleksandrovi cesti in ga potem spremil po cesti proti Sv. Petru do vznožja Meljskega hriba, a napaden da je bil pravzaprav on, ne Bek. Ko sta bila pod Meljskim hribom, tako je Dve vlomni tatvini v Poljčanah Majhen plen Poljčane, 17. novembra. Od zadnjega vlotna, izvršenega v marcu v Belcerjevo trgovino v Sp. Poljčanah, smo imeli pri nas razen manjših »vlomčkov« in tatvin do danes mir. Davi pa se je po kraju in okolici kar na mah raznesla razburljiva vest o dveh vlomih, in to v hotela Bauinann in Mahorič v Peklu. Kje je bil vlom prej izvršen, ni dognano, vsekakor pa sta morala biti oba izvedena po 2. uri po polnoči, ker so v obeh hotelih imeli še opravka ob 1, oziroma ob 2 s potniki, ki so tod iskali prenočišča. Oba hotela sta ob glavni cesti oddaljena drug od drugega kakih 100 korakov. Da bi ju (po vsej priliki sodeč, sta morala biti najmanj dva, eden, ki je oprezoval in drugi, ki se je odpravil v notranjost na nečeden posel) slučajno mimoidoči ne videli in ne zmotili, sta vlomila v hotel Bauinann s stranske, povsem temne nerazsvetljene strani in to skozi okno posebne sobe, ki je sicer zapaženo s križi. Toda ta ovira je bila kmalu strokovnjaško prežagana. V tej sobi je zlikovec pobral več namiznih prtov, medtem ko je gramofon pustil na mestu. Nato je šel v točilnico, kjer je vdrl v miznico. Iz nje je izmaknil za krog 100 Din drobiža, 1 dolar in še nekaj denarja tuje valute. Pustil pa je tudi tu v miru krog 20 komadov srebrnega jedilnega orodja. Bržčas mu je šlo predvsem za denar in ker se je nadejal tega dobiti pri Mahoriču, je poskusil srečo še tam. Tu pa je prišel v notranjost skozi kuhinjo, potem ko je bil tudi tod prej prepilil železen križ na oknu. Pobral je tam nekaj malenkosti, se pošteno najedel še tople pečenke ter se potem skozi - okence, kjer podajajo jestvine — kuhinja jer .bila zaklenjena — splazil v gostilniško sobo; Tudi tu je bil plen nevreden vloma. Našel je le pelinkovac in cigarete, s čimer je bila nathkarica še nedolgo postregla pozne potnike, a o denarju ni bilo duha ne sluha. Naše orožništvo, ki je bilo o vlomu obveščeno okrog 7. ure, predržneže z vso skrbnostjo zasleduje. Da bi le skoro prišli pravici v roke, to je želja zdaj vsega prebivalstva! Čudna dogodivščina pleskarskega mojstra Ljubljana, 18. novembra. Prav čuden doživljaj je doživel neki pleskarski mojster iz Ljubljane. Stvar je precej tragična, ne pogreša pa tudi humorja. V soboto zvečer so se sešit v gostilni Troha ob Ljubljanici trije mladi Bosanci, 27-letni Be-šič B., 24-letni Mošo D., 24-letni Lazo V., ter 19-letna Jožica, ki je, čeprav še tako mlada, že ločena žena. K družbi je prisedel še nas pleskarski mojster ter je začel dvoriti Jožici. Jožica je na policiji pripovedovala, da ji je ponudil vino, radi katerega ji je postalo .slabo in je padla v omedlevico. Nagovoril jo je, da ga spremi. Z gosko, ki jo je kupil za 80 Din pri gostilničarki, sta počasi korakala proti Prisilni delavnici in sta se v senci dreves ustavila. Jožica pravi, da jo je začel M. nagovarjati k različnim dejanjem, kar pa je ona odklonila. Možakar je postal nasilen, nakar je ona začela kričati. Prihiteli so navedeni trije Bosanci ter ga vrgli ob tla. Kaj se je zgodilo potem, ona ne ve, ker je postala nezavestna. Malo drugače je na policiji pripovedoval zadevo pleskarski mojster. Do napada pod senco dreves se njegovo pripovedovanje kolikor toliko ujema z izjavo Jožice. Glede napada Bosancev pa trdi, da so ga podrli na tla in ga držali, Jožica pa mu je medtem preiskala žepe in mu vzela 2 bankovca po 1000 Din, ter 1 ali dva bankovca po 100 Din, nakar so vsi štirje izginili v noč. Pleskarski mojster je stvar takoj prijavil policiji, ki je še isto noč poslala policijsko patruljo, ki je storilce izsledila in vtaknila v policijski zapor. Pri zaslišanju so vsi aretiranci zanikali, da bi nasilno postopali s pleskarskim mojstrom, posebno pa so zanikali dejanje tatvine. Policija jih je navzlic temu pridržala v zaporu in jih bo izročila sodišču r dejal Franc R., se mu je Bek nenadoma približal z abnormalnimi seksualnimi nameni in ga toliko časa nadlegoval tudi dejansko, da je bil primoran udariti ga in podreti na tla. Ko je Bek obležal na tleh, se je on odstranil, ne da bi mu bil vzel denar, kakor je napadeni izpovedal. Ta povest se je zdela policijskemu uradniku kaj malo verjetna in res se je že kmalu izkazalo, da je od začetka do konca izmišljena. Franc R., katerega je napadeni in oropani Bek natanko opisal, se je nekaj časa skrival, ko pa je izvedel, da so mu že na sledu in da ga pobreški orožniki iščejo, je spoznal, da mu ni pomoči, če ne spelje vse zadeve na drugačen tir. Zato si je pač izmislil navedeno zgodbo in se sam napotil na policijo. Bil je seveda trdno prepričan, da mu bodo tam verjeli. Zaenkrat se je uračunal, kajti izročili so ga sodišču, kjer bo v preiskovalnem zaporu lahko premišljal o svoji naivnosti in nejevernosti policije. Prav čudna je bila odisejada kupljene goske. Med napadom se je seveda uboga goska prestrašila in je odfrfotala naravnost v Ljubljanico. Zjutraj je našla gostilničarka gosko, za katero je dobila 80 Din, ln je že mislila, da se je za Martinovo nedeljo spremenila v pečenko, pred svojo gostilno povsem mirno plavajočo na Ljubljanici. Goska se najbrže ni preveč zanimala za dejanja svojega kupca ter Je raje odplavala v svojo domačijo. Ce bi znala govoriti, bi lahko služila kot pomemben cor-pus delicti. Šmarje pri Jelšah Cerkveni pevski zbor iz Rogatca bo priredil na god sv. Cecilije, svoje patrone, v nedeljo 22. novembra t. 1. ob pol 16. uri koncert v tukajšnji farni cerkvi. Predvajali bodo 11 primernih cerkvenih pesmi. Ker so taki koncerti v naših krajih zelo redki, pričakujemo obilno udeležbo. Medija-lzlake Naraščanje vode. Zaradi neprestanega deže-vanja je Medija silno narasla, prestopila bregove ter preplavila cesto. Pokazalo se je, da je nov most' na Podlipovci pri Rozini silno potreben. Mlinarji so bili radi naraščanja vode silno v skrbeh in so po nekod izpraznili mline. Jesenice Opozarjamo na sobotno in nedeljsko uprizoritev trodejanke »Pri belem konjičku«. Iskreno vabljeni vsi prijatelji Sokolstva! Zdravo! Nogometna tekma. V nedeljo popoldne se je odigrala na športnem igrišču v Kurji vasi nogometna tekma med domačima kluboma »Bratstvom« in »Svobodo«, ki je končala v razmerju 3 : 2 v dobro prvih. HadiG Ljubljana, četrtek, 19. novembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesta. 13.00 čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Anton Bajec: Italijanščina. 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 20.00 Prenos z ljubljanske opere »Kušlana«. 22.30 Čas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Beograd, četrtek, 19. novembra. 11.05 Plošče. 12.00 Zvouenje. 12.05 Opoldanski koncert. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.80 Jazz. 20.00 Medicinsko predavanje. 20.30 Prenos iz Ljubljane. 22.50 Radio orkester Zagreb, četrtek, 19 novembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Balalajke. 19.35 Kulturne in društvene vesti. 20.00 Prenos iz Ljubljane. Praga, četrtek, 19. novembra. 11.00 Plošče. 12.15 Plošče. 12.35 Brno. 15.00 Bratislava. 17.35 Mladinska ura. 18.15 Gospodarska kriza in kriminalistika. 19.00 »Ln Trouvere«, opera. 22.20 Zvočni film. Ljubljana, petek, 20. novembra. 11.30 Šolska ura: Stavbe na kotah, prenos z ljub. barja (vodi šolski upravitelj g. Potočnik). 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Gospodinja in sodobno stanovanja (V. Humek). 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 O Holandiji predava v nemškem jeziku gdč. Gerra vau den Boo-gaard. 20.00 Sokolska ura: Sokolstvo u bivšoj Auslro-ugarskoj monarhiji (dr. Miša Matič). 20.30 Večer kensei valcrislov. 22.30 Čas, poročila, napoved programa za naslednji dan Beograd, petek, 20. novembra. 11.05 Radio orkester. 15.00 Šolski radio. 15.43 Plošče. 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Predavanje. 20.30 Vokalni koncert ge. Sofije Davidove. 21.00 Saksofonski koncert Bije Tcdoviča. 21.20 Večerni koncert. 2.30 Poročita. 22.50 Plošče. Zagreb, petek, 20. novembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.30 Komorni koncert godalnega kvarteta. 20.00 Prenos iz Beograda. 20.30 Prenos iz Beograda. 22.30 Poročila in vreme. 22.40 Plesna ura, poučuje G juro Tueič. Praga, petek, 20. novembra. 11.00 Plošče. 11.55 Plošče. 12.35 Moravska Ostrava. 14 10 Plošče. 15.00 Brnu. 17.05 Kvartet. 19.20 Večerni koncert. 2020 Simfonični koncert. 21.00 Lahka glasba. 21.20 Plošče. 0 skrivnostnem morilcu Alojza Pirca ni sledu Razburjenje v vsem kamniškem srezu zaradi umora v Radomljah Kamnik, 18. novembra. Zagonetni nočni napad v vasi Hudo pri Radomljah, o katerem je »Jugoslovan« že danes na kratko poročal, je postal predmet vseh razgovorov v celem kamniškem srezu in ni povzročil nič manjšega razburjenja kot pred meseci umor župnika Kušarja v Mengšu. Toda tu Je bilo takoj jasno, da je šlo za roparski umor, dočim si v sedanjem slučaju nihče ne more razložiti pravega vzroka umora. Naše včerajšnje poročilo, ki smo ga posneli iz raznih govoric, je deloma nekoliko netočno. Ker so danes krožile o tem dogodku in vzrokih najrazličnejše govorice, se je naš dopisnik podal v Hudo, kjer Je izvedel natančen potek dogodka, kakor sta ga opisali žena in rejenka ranjkega Pirca. 72-letni Alojzij Pirc Je bival s svojo ženo Magdaleno v mali lični hišici v vasi Hudo pred Radomljami, na vzhodni strani Holmške cerkvice. Bila sta poročena že 43 let in Pirc Je vedno želel, da bi dočakala oba še zlato poroko. Ker nista imela otrok, sta vzela k sebi tenino nečakinjo Marijo Kočar, ki Je sedaj •tara 28 let. Marija Je skupno s Pirčevo ženo opravljala vsa domača dela, 3 leta pa Je bila zaposlena v tovarni Remec na Duplici. Kaj pripoveduje Marija Kočarjeva V usodni noči je Pirčeva žena šla pozno spat. te ob pol 1. url Je pogledala okrog hiše, ako Je vse v redu. Pol ure kasneje pa je zbudilo vse tri močno lajanje in cvilenje domačega psička, ki je bil zaprt v hlevu. Temu je sledilo močno razbijanje po vratih. Pirc Je takoj vstal, da pogleda, kaj se godi zunaj, med tem pa Je Se prišla iz podstrešne sobica Kočarjeva in oba •ta stopila na dvorišče. Takoj sta opazila, da ■o vrata v hlev odprta. Pirc je bil nejevoljen nad to malomarnostjo domačih, toda Kočarjeva mu je zagotovila, da je s ključavnico zaklenila vrata. Res Je na tleh ležala razbita ključavnica. Ko sta se vračala v hišo, je nekdo zagnal v smer od drvarnice proti njima pest •meti, toda opazila nista nikogar, ker nista Imela luči. Ko Je Kočarjeva še zaklepala dvoriščna vrata, Je Pirc odšel k vežnim vratom, da spusti v hišo psička, ki je cvilil in praskal po vratih. Kočar jeya je zavpila: »Stric, ne hodite ven!« toda Pirc je v tem že odprl vrata, stopil na prag in že padel zadet na glavo vznak nazaj v vežo pred svojo ženo, ki je prav v tistem trenutku stopila z lučjo v roki iz sobe. Ako bi ona napravila še en korak, bi Pirc padel nanjo. Ko je Kočarjeva videla, da leži Pirc mrtev na tleh, Je zaklicala skozi vrata: »No, sedaj, ko si končal strica, bi pa menda rad če naju.« Ko je par minut nato tekla k sosedu šublju, je videla med drevjem 13 korakov od hiše moško postavo. Tako pripovedujeta žena in rejenka Pirčeva, edini priči tragičnega dogodka. Neznanec, ki je Izvršil dejanje, je gotovo najprej vlomil v hlev. Toda kaj Je hotel odnesti iz hleva, v katerem sta bili samo 2 kravi. Morda je mislil, da so v njem kokoši. Cernu Je vlomilec potem razbijal po vratih, na katerih se res pozna 8 udarcev? Kakšen smisel je imelo to, da je metal smeti. To so vprašanja, katera si ne ve nihče razložiti. Pirc Je bil poštenjak in ni v svojem življenju nikomur storil nič hudega. Bil je korajžen, saj Je bil navajen, da je odhajal ob 2. uri ponoči zdoma, kadar so v tovarni pričeli z delom ob 4. uri zjutraj, vendar pa Je vseeno nerazumljivo, kako Je mogel na dvorišče, ako Je slišal razbijanje po vratih, še bolj pa, da je odprl vrata še potem, ko Je nekdo po vlomu v hlev zagnal vanj pest smeti. Sodna komisija, katero so tvorili sodnik g. Zorko in zdravnika dr. Polec in dr. Matjašič iz Kamnika, je ugotovila, da ima Pirc dva udarca na glavi. Prvi mu je napravil 4 cm dolgo rano sredi čelnice, drugi pa 6 cm dolgo rano na temenu. Umrl je na otrpnenju možgan vsled pretresa. Udarci izvirajo iz krajšega težkega predmeta, najbrž od železa, s katerim je strl ključavnico na hlevu. O skrivnostnem napadalcu — nekateri menijo, da sta bila dva — ni nobenega sledu. Orožniki kljub marljivemu poizvedovanju in iskanju niso mogli najti najmanjšega sledu, ki bi jim pokazal, v kateri smeri naj vodijo preiskavo. Vse kaže, da bo dogodek ostal zamotan ln nepojasnjen, ako ga ne razkrije kak slučaj. Pokojnega Alojzija Pirca bodo pokopali v četrtek ob 10. uri dopoldne. Ali sta sumljiva vlomilca v zvezi z umorom Na treh krajih preprečeni v lomi v kamniškem okraju V isti noči, ko je bil umorjen Alojzij Pirc, »ta bila v neposredni bližini poskušena dva vloma in sicer v trgovino pri Kancu v Radomljah ln v posojilnico na Homcu. O vlomilcih pripovedujejo, da sta bila dva, vendar so ju povsod prepodili. Na Homcu ju je prepodil hlapec menda ravno ko sta poizkušala odpreti z vitrihom vrata. Natančno je videl, da sta bila dva. Nekateri so mnenja, da sta najbrž tudi ta dva skušala vlomiti pri Pircu. Brez dvoma sta bila to ista vlomilca, ki sta naslednjo noč, to Je od torka na sredo, spravila pokoncu vse prebivalce Maistrove ulice. Skušala sta vlomiti v trgovino urarja Vilka Cerarja, a sta bila prepodena. Dogodek, katerega danes živahno komentira ves Kamnik in ga spravlja v verjetno zvezo z umorom v Hudem in preprečenima vlomoma v Radomljah ln na Homcu, se je pripetil takole: Pomočnico svetlolikalnice in kemične pralnice g. Šavsa v Maistrovi ulici, ki spi v sobi tik prodajalnice, je nekako ob pol polnoči zbudil nenavaden šum v veži. V začetku je mislila, da se je vrnil kdo izmed domačih, ko pa drsajoči koraki le niso ponehali, je postala vznemirjena, zlasti še, ker je opazila, da se giblje po steni pramen svetlobe, ki Je prihajal skozi ključev« luknjo v sobo. Prepričana je bila, da je ta svetloba žepne baterije in da so v veži tatovi. Ko je začula še šumenje okrog vrat, je od strahu skoraj ni mogla premakniti. Vlomilca, katera sta gotovo hotela priti do zaloge čevljev v trgovini g. Šavsa, sta kmalu izprevidela, da ne moreta vlomiti in sta se podala na dvorišče. G. Šavs, ki še ni zaspal, je skozi okno spalnice opazil na stenah dvorišča svetlobo žepnih baterij. Stopil je k oknu in videl, kako dva moška nakladata na roke obleke, ki jih je g. Šavs po očiščenju sušil no dvorišču. Pobrala sta malone že vso obleko. G. Šavs se ni upal na dvorišče, ker bi ga vlomilca lahko pobila, pač pa je stekel na ulico in poklical ljudi. Lopova sta najbrž to opazila, pometala sta obleko na tla in se spustila v beg. Splezala sta na dvoriščni zid in od tod po strehi proti gostilni »Grajski dvor«, kjer sta skočila na tla in izginila v temnih, ozkih ulicah. V Maistrovi ulici se je medtem nabralo precejšnje število ljudi j, ki so uprizorili pravi lov za obema vlomilcema. Slučajno pa prav v oni uri niso mogli najti nobenega orožnika, niti policaja in vlomilca sta srečno ušla. Pol ure kasneje se je vračal neki Kamničan s svojim avtomobilom iz Ljubljane. Na Duplici je srečal dva moška, ki sta imela kape globoko potisnjene na oči, preko ust pa temen šal Brez dvoma sta bila to kamniška vlomilca. Vlomilca sta prišla v vežo hiše št. 22 v Mai-et-ov ulici na ta način, da sta z Vetrihom odprla vežna vrata. Na levi strani veže Je vhod v urarsko in zlatarsko trgovino g. Vilka Cerarja, na desni pa vrata v trgovino g. Šavsa. Najprej sta poizkušala vlomiti v Cerarjevo trgovino, da bi se založila z urami in zlatnino, toda je opremljena s patentom in samo gosp. Cerar pozna njeno skrivnost. Ker tu nista ničesar opravila, sta poizkušala priti do čevljev v trgovini g. Šavsa, toda vrata ste bila zaklenjena od znotraj in ključ v vratih! Po tej dvojni smoli sta se hotela zadovoljiti z oblekami na dvorišču, toda tudi tu jima je izpod-letelo. Domače razmere jima prav gotovo niso bile znane, ker bi sicer vedela, da ima spalnica okno na dvorišče in da spi v trgovini pomočnica. Orožništvo marljivo zasleduje oba vlomilca, katerima so se v dveh dneh ponesrečili trije vlomi. Obširna racija ljubljanske policije Ljubljana, 18. novembra. V Ljubljani so se v zadnjem času množili najrazličnejši vlomi in ropi. Človek skoro ni več varen, ako gre v mraku po samotni cesti. Policija ima na nogah ves svoj aparat, ki se trudi, da bi zasledil zlikovce. Poročali smo že, da so aretirali veččlansko družbo mladoletnih tatov. Policija je upravičeno sumila, da mora biti še neka druga družba na delu, ki se prav posebno udejstvuje pri tatvinah obleke in pe-rila. Danes v zgodnjih jutranjih urah je izvršila dve raciji, ki sta prav dobro uspeli. Policijski agenti so najpreje ob 6. zjutraj preiskali periferijo Ljubljane, nato pa ob 9. zjutraj središče mesta ter so aretirali preko 30 raznih sumljivih brezposelnih tipov. V južnem delu mesta so odkrili gnezdo, kjer so našli in zaplenili polno različnih oblek in parila, o katerem upravičeno sodijo, da izhaja iz raznih vlomov. Med zaplenjenimi stvarmi je mnogo moških, ženskih in otroških oblek, dalje perilo, kakor srajce in drugo stvari, nadalje klobuki, čevlji, dežniki, dežni plašči in sploh vse, kar človek rabi za zimo. Policija prosi vse osebe, pri katerih je bilo v zadnjem času vlomljeno, da se zglase v uradnih urah od 8.—12. in od 16. —18. na policiji v kriminalnem oddelku soba št. 24 ter pregledajo ukradene predmete. Od prijetih je policija izročila 6 sodišču, druge pa večinoma poslala s prisilnimi potnimi Ihti domov, ker se je izkazalo, da ti delo-nr-neži sploh ne povprašujejo za delom, kmetje pa tožijo, da jim primanjkuje delavcev. Doklade državnega prometnega osobja Beograd, 17. novembra. AA. Predsednik ministrskega sveta ln minister notranjih zadev J« na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o draginjskih dokladah državnega prometnega osobja. I. Osebne draginjske doklade 8 1. Draginjski razred (§ 27 zakona o državnem prometnem osobju) obseza področje tistega kraja, v katerem je sedež oblasti, kjer Je nameščenec postavljen. 5 2. NameSčencu, ki začasno vrši službo izven kraja, kjer Je postavljen (J 84, odstavek 1 zakona o državnem prometnem osobju) pripade v vsakem primeru osebna draginjska doklada tistega draginjskega razreda, v katerega spada kraj, kjer je postavljen. 5 3. 1. Ce sta mož in žena državna nameščenca v položajni skupini in stanujeta v istem kraju, ne moreta vsak posebej dobivati popolne osebne draginjske doklade, nego se enemu od njiju, ln sicer tistemu, ki ima manjšo doklado, če nista enaki, zmanjša na polovico. 2. Izjemno se jima osebna draginjska doklada ne zmanjša, čeprav stanujeta v istem kraju, če bivata ločeno v svrho ločitve zakona, ne glede na to, ali Je ločitveni proces izvršen ali rie. II. Rodbinske draginjske doklade za ženo 5 4. 1. Rodbinske draginjske doklade za ženo pripadajo samo zakoniti ženi. 2. Nameščencu islamske veroizpovedi, ki ima več žen, pripada rodbinska draginjska doklada lamo za eno ženo. 5 5. Rodbinske draginjske doklade za ženo ne pripadajo a) kadar je žena aktiven ali upokojen državni nameščenec; b) kadar je žena v službi države kot kontrak-tualna uradnica, dnevničarka ali honorarna nastavljenka; c) kadar ima žena več ko 200 Din čistih mesečnih dohodkov; d) kadar živi žena ločeno od moža v svrho izvedbe ločitve zakona, ne glede na to, ali je ločitveni proces Izvršen ali ne. § 6. Izjemno od pogojev v točki c) prejšnjega paragrafa pripadajo možu rodbinske draginjske doklade za ženo, kadar nastopi prvi odstavek tretjega paragrafa, ne glede na to, ali se zmanjšajo moževe ali ženine osebne draginjske doklade. in. Rodbinske draginjske doklade za otroke 8 7. 1. Rodbinske draginjske doklade za otroke pripadajo za vsakega v zakonitem zakonu rojenega ali pozakonjenega otroka. 2. Rodbinske draginjske doklade za pozako-njene otroke pripadajo od prvega dne po tistem mesecu, v katerem je otrok pozakonjen. 9 8. Rodbinske draginjske doklade za otroke ne pripadajo: a) kadar ima otrok v javni ali privatni službi več ko 200 Din čistih mesečnih dohodkov v denarju ali v naturi; b) kadar se otrok nahaja v javnem, civilnem, vojaškem, vzgajališčnem ali dobrodelnem zavodu doma ali v tujini, in uživa brezplačno vzdrževalnim), katere vrednost znese več kakor 200 Din mesečno; c) kadar otrok od domače ali tuje ustanove dobiva šolsko ali znanstveno štipendijo, podporo ali dar, ki znaša več ko 200 Din mesečno; d) kadar stopi otrok v trgovino, obrt ali kako podjetje kot učenec in mu delodajalec da potrebno vzdrževalnino; e) kadar ima otrok več ko 200 Din čistih mesečnih dohodkov od lastnega Imetja, posredno ali neposredno. S 9. 1. Izjemno pripada rodbinska draginjska doklada za otroka tudi še po 16. letu starosti in to pod pogoji predhodnega paragrafa a) za hči, ki vodi očetu vdovcu gospodinjstvo ln to do možitve ali polnoletnosti; b) za otroka s telesno ali duševno hibo ln nesposobnega za zaslužek; c) za otroka, ki se šola doma ali v inozemstvu v kaki javni ali priznani privatni šoli s splošnim ali strokovnim podukom za čas, za kateri ga šolska uprava smatra za svojega rednega učenca, najdalje pa do 24. leta starosti oziroma dokler se otrok ne omoži ali oženi ali pa služi obvezni vojaški rok. 2. Obisk večernih tečalev se glede rodbinskih doklad ne smatra za šolanje. i 10. 1. Ce sta oče in mati državna uslužbenca, pripade rodbinska draginjska doklada očetu. V primeru, da vodita oče ln mati ločeno življenje v svrho ločitve zakona pripade dodatek materi, Ce otrok živi pri njej in ga ona vzdržuje. 2. Ce je samo mati v državni službi, potem nima pravice na rodbinsko draglnjsko doklado za otroka niti v primeru, da Je oče siromašen ali nesposoben za zaslužek. 3. Ce je ženska državna uslužbenka ponovno poročena, ima pravico na rodbinsko doklado za otroka iz prvega zakona. 4. Ce žena, ki je v državni službi, živi ločeno od moža, dobi rodbinsko doklado za otroka žena, če otrok pri njej živi in ga ona vzdržuje. IV. Splošne odredbe i 11. 1. Državni uslužbenec, ki se nahaja v službi v inozemstvu pri kaki državni ustanovi, bodisi stalni ali začasni, ima pravico na osebno dra-ginjsko doklado a) r državi z omajano valuto v dinarjih; b) v državi z zdravo valuto v denarju do-tične države; c) če se vrednost menja, se bo računalo v švicarskih frankih, računajoč dinar al pari, če je pa vrednost večja, se bo računalo za dinar znesek, ki je enak švicarskemu franku. 2. Rodbinska draginjska doklada pripada po tej odredb samo za one člane rodbine, ki z uslužbencem živijo v Inozemstvu. J 12. Izjemoma pripada osebna in draginjska doklada v dinarjih uslužbencem a) ki se radi posebnega zdravljenja ali okrevanja od bolezni (5 86 zakona o državnem prometnem osobju) nahajajo v inozemstvu; b) ki se nahajajo v inozemstvu radi izpopolnitve v interesu državne službe. (§ 88 zakona o državnem prometnem osobju.) 9 13. Brezplačno zdravljenje v javnih bolnicah (9 98 zakona o državnem prometnem osobju) ne vpliva na pravico sprejemanja osebne ln rodbinske draginjske doklade. 9 14. Kot čisti dohodek se smatra po tej uredbi dohodek, ki ostane, če se od brutto dohodkov odbijejo bremena javnih dajatev. 9 15. Nesposobnost za zaslužek po tej uredbi morata potrditi dva prometna zdravnika. 9 16. 1. Za sprejemanje rodbinskih dodatkov morajo uslužbenci predložiti pri blagajni prijave, ki Jih bo predpisal finančni minister. Ce se prijave ne predložijo v roku 3 mesecev, računajoč od dneva dobljene pravice, pripada dodatek od prvega dneva meseca, v katerem je bila prijava predložena. 2. Poleg prijav mora predložiti uslužbenec dokazila, na katera opira pravico na rodbinsko draglnjsko doklado. 3. Vsaka sprememba, ki Ima za posledico izgubo draginjskih doklad, se mora najdalje 30 dni po nastopu prijaviti. Za postopek, ki bi bil temu nasproten, odgovarja uslužbenec po 9 17 te uredbe. 9 17. Uslužbenec, pri katerem se ugotovi, da Je predložil neresnično prijavo in sprejel draginj-sko doklado, izgubi za eno leto vse pravice, nakazano vsoto pa mora vrniti po odredbah 9 69 zakona o državnem prometnem osobju. Sklep o izgubi pravic sprejme finančni minister. Poleg tega pride lahko državni uslužbenec še v disciplinarno preiskavo ln je lahko obtožen prevare. Sklep o disciplinarnem postopanju in tožbi prejme prometni minister. 9 18. Vsa potrebna pojasnila bo izdal finančni minister. Pritožbe glede sporov, ki lahko nastanejo na podlagi te uredbe, se vlagajo preko prometnega ministrstva na finančno ministrstvo. 9 19. Ta uredba stopi v veljavo prvega naslednjega meseca po njeni objavi v »Službenih novi-nah«. S tem dnem preneha veljati sklep ministrskega sveta o draginjskih dokladah državnih uslužbencih V. R. 43.300-24 s spremembami in dopolnitvami, v kolikor se nanašajo na državno prometno osobje ter osebno in rodbinsko draglnjsko doklado z dne 22. septembra 1931. Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne Dr. G. PIC-COLI-ja v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam. Obj ava. Gospod finančni minister je s svojim re-Senjem št. 82.992 z dne 14. novembra 1931. leta odredil, da se od 17. novembra t. 1. stavijo iz prometa koleki po 250 — dinarjev, izdani v promet dne 1. oktobra 1929. leta, oranžne barve, in po Din 20 —, izdani v promet dne 1. februarja 1927. leta, rujave barve. Rok za izmenjavo je 00 dni, t. J. od 17. novembra 1931. L do 14. februarja 1932. leta. Uprava Državnih Monopolov — Oddelek prodaje Pr. Br. 36.246. A. A. 2393 OglaSufte v »Jugoslovanu !« Trajno vodno ondula-cijo izvršuje z najnovejšim aparatom z delovanjem toka 8 do 10 minut, ki ne pete. — Garancija podana. Cena solidna. Se najtopleje priporoča cenj. damam frizer CIRIL VA8EL Ljubljana, Novi trg (Turjaški trg štev. 2. __________________1762 Stavbne nasvete daje tehnični biro „T e h n a“. Ljubljana, Mestni trg 25-L 507 iogavice, rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PftBLOO Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg Štajerska 2369 prodata namizna jabolka Gospodarska zveza v Ljubljani- Sokolstvo Kako raste jugoslovansko Sokolostvo Te dni je izšel v založbi Jugoslovanske Sokolske Matice sokolski koledar z izredno pestro in zanimivo vsebino. Najvažnejše poglavje, ki zanima danes vsakega Sokola, bo gotovo statistika jugoslovanskega Sokolstva. Statistiko je prav skrbno sestavil savezni statističar brat Veri j Švajger, za kar mu bodi izrečena iskrena zahvala. Posebno zanimiva je statistika jugoslovanskega Sokolstva od leta 1921. do 1931. Leto 1921. lahko smatramo za začetek jugoslovanskega Sokolstva. Po svetovni vojni v letih 1919. ln 1920. se je vršila likvidacija oziroma fuzija bivših plemenskih sokolskih zvez, t. j. Srbskega Sokolskega Saveza, Hrvatskega Sokolskega Saveza in Slovenske Sokolske Zveze. Na prvi glavni skupščini Sokolskega Saveza Srbov, Hrvatov ln Slovencev v Mariboru 29. VIII. 1920 se je izpremenilo Ime Sokolskega Saveza v »Jugoslovanski Sokolski Savez«, ki je obstojal do vstopa v Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Likvidacija bivšega JSS se Je izvršila na izredni glavni skupščini dne 15. decembra 1929 v Beogradu. Statistični pregled izkazuje, da je imel Jugoslovanski Sokolski Savez v prvem letu svojega obstoja leta 1921: 25 žup, v katerih je bilo 361 društvo, članstva je bilo 38.095, naraščaja 7.620, dece 13.581, tedaj vseh sokolskih pripadnikov 59.196. Društva in članstvo je polagoma naraščalo leto za letom ln v najkritičnejši dobi našega Sokolstva, po odcepu enega dela hrvatskega Sokolstva je štel JSS leta 1924: 25 žup, 432 društev, 47.050 članstva, 10.938 naraščaja, 16.775 dece, tedaj vseh pripadnikov 74.763, sokolskih domov 44 ln članov v kroju 4.873. Število pripadnikov je nato nekoliko nazadovalo v letih 1925, 1926 in 1927. Dvignila se potem v letih 1928 ln 1929. Največji porast pa Izkazuje statistika v letih 1930 ln 1931. Po združitvi vsega jugoslovanskega Sokolstva v Savez Sokola kraljevine Jugoslavije Je sokolska Ideja zajela ves jugoslovanski narod. Uspeh se je pokazal takoj v prvem letu obstoja novega Sokola, kljub temu, da so mu nasprotniki napovedovali kratko življenje. Iz sokolskih vrst so izginile vse prejšnje plemenske mržnje, vse kar sokolsko in jugoslovansko čuti, se Je združilo pod mogočnim praporom Saveza SKJ. Statistični podatki za leto 1930 so naslednji: 23 žup, 695 društev, 55.473 članov, 11.258 članic, 14.937 telovadcev, 3.789 telovadk, 10.822 moškega ln 5.341 ženskega naraščaja, 17.228 moške in 14.384 ženske dece, tedaj vseh pripadnikov 114.506. Sokolskih domov je bilo 95, članov v kroju 7.097 In članic 255. V letu 1931 pa je število izredno poskočilo, pokazala sta se tak napredek ln porast, da sta vzbudila zanimanje in pozornost tudi izven mej naše države. Savez SKJ Je štel dne 1. oktobra 1931: 25 žnp, 1550 društev, 109.637 članov, 18.782 članic, 27.751 telovadcev, 6.021 telovadk, 19.709 moškega in 8.528 ženskega naraščaja, 42.633 moške in 32.414 ženske dece, tedaj vseh pripadnikov 231.703. Sokolskih domov je bilo 119, članov v kroju 10.105 hi članic 441. Zanimivi so dalje tudi naslednji podatki: vaditeljev z izpitom je bilo 836, vaditeljic 222, javnih nastopov je bilo 826, knjižnic je 519, godb 72, praporov 191, otroških igrišč 296. Po številu društev so najmočnejše naslednje župe Osijek 142, Zagreb 125, Niš 109, Mostar 108, Skoplje 92, Maribor 88 itd. Sokolskih domov je največ v Dravski banovini hi sicer imajo župa Ljubljana 19, Kranj 14, Maribor 10, Celje 7 in Novo mesto 3. Po 1 sokolski dom ima pet žup. Statistiko za župe Dravske banovine priobčimo prihodnjič. Zdravo! Telovadna akademija na Jesenicah Sokolsko društvo Jesenice je priredilo v soboto zvečer v svojem domu ob Prosvetni cesti krasno uspelo akademijo. Udeležba občinstva je bila častna. Akademijo je otvoril moški naraščaj s prostimi vajami »osmorica«, tej točki je sledila »osmoricac, skupinske vaje članov; obe točki sta bili dobro naštudirani in tudi dobro izvajani. Kot tretjo točko programa je izvajala sestra Mici Lahova »ritmični valček*, g čimer je naravnost briljirala in jo je tudi občinstvo nagradilo. Prvi polčas je zaključil ženski naraščaj z rimično igro »Slepe mišic, kar je na-vzočnim zelo ugajalo. V drugi polovici akademije so nastopili člani (vzorna vrsta) na bradlji. Gledalci so se čudili telovadcem, ki so se z vratolomnimi vajami igrali kakor mačka z miško. Za tem je nastopil zopet ženski naraščaj »Mistični plest. Naravnost divna točka je bila sedma, ko so članice predvajale »Pro-lječec. Skupina članic je predstavila — cvet, ko usahne, ko odpada listje. Silo Sokola-telo-vadca pa so predstavljale Bkupinske vaje članov v »devetorici«, s čimer je bil telovadni del akademije zaključen. Za tem je sledilo več pevskih točk moškega oziroma mešanega zbora sokolskega pevskega zbora, pomešanega s pevskim zborom »Sloga*. Ne smemo pa pozabiti še organizatorjev te akademije, ki je v vseh ozirih tako krasno za-vršila, to j. brata Antona Buha, sestri Novak Šegovo in Mici Perkovo, ki so s svojo požrtvovalnostjo naštudirali telovadne točke in jim gre vsa čast in pohvala; zahvaliti se je tudi vsem telovadcem in telovadkam, ki so tudi dosti pripomogli k lepemu uspehu. Želimo še več takih akademij, ki kažejo resno in globoko delo Sokolstva. Zdravo! Oiomane Najcenejše in najboljše mcdroce, feder.modroce, pat. divane in fotelj« ter garniture Vam nudi F* Sajovic, Ljubljana, Stari frf 9 Gospodarske vesti X Plenarna seja Zbornice za TOI se vrši v petek, dne ‘20. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldan v zbornični posvetovalnici Beethovnova ulica št. 10, I. nadstr. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva; ‘2. Konstituiranje zborničnih odsekov in volitev funkcijonarjev; 3. Določbe novega obrtnega zakona glede nastopa in izvrševanja obrtov; 4. Socijalno-politične določbe novega obrtnega reda: 5. Odredbe o zaščiti domačega dela in podjetnosti v novem obrtnem redu ter naš gospodarski položaj; 0. Strokovne organizacije in položaj zbornic po novem obrtnem zakonu; 7. Slučajnosti. V svrho pravilnega konstituiranja zbornice je udeležba na tej plenarni seji častna dolžnost vsakega zborničnega člana. X Državni izvozni fond na Poljskem. Pri državni gospodarski banki v Varšavi je bil ustanovljen poseben izvozni fond, s katerim upravlja posebna izvozna komisija. Ta komisija ima nalog, da pospešuje izvoz iz Poljske in podpira one izvozne tvrdke, ki radi zmanjšane finančne sile zaostajajo v izvozu. X Nemška težka industrija odpoveduje kolektivne pogodbe. Težka industrija v Porenju, Ruhrju in na Westfalskem je proglasila odpoved vseh kolektivni^ pogodb s koncem t. m. V proglasu je naglaša namera težke industrije, da se bodo mezde delavstvu znatno znižale. Na strani delavstva vlada velika panika in pričakovati je težkih konfliktov. X Prodaja lesa se bo vršila potom pismene javne licitacije dne 11. decembra .t 1. pri šum-skem referentu Sreskega načelstva v Pmja-voru. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih ieleznio v Ljubljani sprejema do 23. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg mila. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 40.000 kg portland-cementa, raznega železa in pločevine; do 30. novembra t. 1. pa glede dobave 2700 komadov termalitne opeka in 500 kg kremenčite moke. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 30. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov motik in 400 komadov lopat. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarili Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave krogljičnih ležajev. Direkciji državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema «do 30. novembra t. 1. ponudbe dobave gumijastih oblek in 2 konjskih oprem. — Direkcija državnega • rudni ka Kreka sprejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 5500 kg plinskega olja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice ta TOI v Ljubljani, 'pogoji pa pri Btrojnean oddelku iste direkcije). Dne 9. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu licitacija glede dobave 290 komadov kožuhov. Stručna Zanatska škola tekstilnog pletenja v Sarajevu razpisuje ofertalno licitacijo glede dobave strojev za pletilno industrijo za dan 10. decembra 1931. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri upravi omenjene šole. Dne 11. decembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave telegrafsko-telefonske-ga materijala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri gradbenem oddelku te direkcije.) Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16. decembra t. 1. ponudbe glede dobave števcev. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Borzna poročila dne 18. novembra 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 18. novembra. Amsterdam 2267'18 do 2274-02, Bruselj 784-84 do 787-20, Curih 1098-45-1101-75, London 209-88-217-38, New-york 5625-33—5642-33, Pariz 221-01—22167, Praga 166-96—167-46, Trst 288-52—294-52. Zagreb, 18. novembra. Amsterdam 2267-18 2274-02, Bruselj 784-84-787-20, London 20988 do 210-70, Milan 288-52-289 42, Newyork kabel 5647-33—5664-33, Newyork ček 5625-33-5642-33, Pariz 221-01—221-67, Praga 166-96—167 46, Ztt-rich 1098-45-1101-75. Curih, 18. novembra, Beograd 910, Pariz 201375, London 19 42, Newyork 514 50, Bruselj 71-40, Milan 26-5150, Madrid 43-50, Amsterdam 206-60, Berlin 121-20, Stockholm 107, Oslo 106-50, Kopenhagen 106, Sofija 3-72, Praga 3-72, Praga 15-22, Varšava 57-50, Budimpešta 90-025. Vrednostni papirji Ljubljana, 18. novembra. 7% Bler 61, 8% Bler 69, Stavbna 40, Ruše 125. Zagreb, 18. novembra. 7% inv. pos. 61-50 d., voj. škoda ar. 274—276, ka3a 274—276 (275), 4% agr. obv. 30—33, 1% Bler ar. 59-50—60, kasa 59-50—60 f60). 8% Bler ar 67—67-50, kasa 67—67-50, 7% pos. hipot. b. 62’25 d., 6% begi. obv. 42-50—44. Dunaj, 18. novembra. Bankverein 12‘70, Du-nav-Sava-Jadran 12‘98, Prioritete 96’—, Trbovlje 26'75. Žitna tržišča Novi Sad, 18. novembra. Vse je neizpreme-njeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 36 vagonov. Budimpešta, 18. novembra. Tendenca: ustaljena za pšenico — slaba za ostalo. Promet: sreden. — Pšenica: dec. 11'20—11-34 (11-28 da 11-29), marc 12-20-12-40 (12-34-12-35). - Rž: dec. 12-75—12-50, marc 13-68—13-80 (13-68 do 13-70). — Koruza: maj 1407—14-12 (1414 do 14-20). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca še vedno slaba, promet: 5 vagonov bukovih drv, Službene objave za nabavu namirnice v Kostanjevici, r. i. I o. z.« §ZedaZisče Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama Začetek ob 20. uri zvečer Četrtek, 19. novembra: Kir Janja. Gostovanje članov drame Narodnega pozorlSta iz Beograda. Izven. Petek, 20. novembra: Zaprto. Opera Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek: 19. novembra: Zaprto. Petek, 20. novembra: Sneguročka. Red O. »Kir Janja« prvič na slovenskem odru. Drevi vprlzore na našem odru člani beograjske drame eno najboljših veseloiger srbske literature »Kir Janja«, ki jo Je v Molierovem duhu napisal Jovan St. Popovič. V komediji nastopijo naj izrazitejši predstavniki beograjske drame, med njimi kot režiser Plaovlč in v naslovni vlogi Kira Janje Gosič. Poleg teh imata še vlogi Arsenovlčeva in Mikuličeva ter Dušanovič, Marinkovič in Jovanovič. Dejanje komedije se vrši v nekem mestu v Banatu. Ker bo to edino gostovanje beograjskih dramskih umetnikov v letošnji sezoni, še prav posebno opozarjamo na ta večer. Predstava Je izven, veljajo nekoliko zvišane dramske cene. Ob koncu prihodnjega tedna bo v naši drami premij era »Zapravljivca« v popolnoma novi zasedbi, Inscenaciji ln režiji. Repertoar narodnega gledališča v Mariboru Začetek ob 20. uri. Četrtek, 19. novembra: »Kralj na Betajnovi«. Ab. O. Petek, 20. novembra: Zaprto. Ena izmed najboljših klasičnih operet Je vsekakor Zellerjev »Ptičar«. Po desetletnem pre-sledku se bo spet vprizorila v mariborskem gledališču ln bo njena letošnja premljera v soboto 21. t. m. Pri tej opereti se druži melodl-Jozna ln Izredno prisrčna muzika z zabavnim dejanjem ln so ta svojstva pripomogla opereti, da se še danes drži z nezmanjšanimi uspehi na vseh operetnih ln opernih odrih. Letošnjo vprl-zoritev režira P. Rasberger, dirigira L. Herzog, plesne točke pa Je naštudiral A. Harastovič. Poleg celotnega operetnega ansambla bo nastopil tudi gledališki plesni zbor. Sperf Šport doma in drugod Deževno vreme ni prikladno za športne prl-redtve. Prav nič čudnega ni, da vlada zategadelj v Ljubljani športno mrtvilo. Naši večji klubi si ne upajo vabiti boljših klubov na gostovanje, ker morajo računati na siguren deficit. Primorje in Ilirija sta nameravala v skupni režiji povabiti sofijskega »Levskega«, pogajanja pa niso uspela. Ilirija je dobila številne ponudbe od prvovrstnih budimpeštanskih lliliiizf ln dunajskih profesionalnih klubov. Pogoji so bili sicer večinoma prav ugodni, vendar pa naše razmere, z ozirom na vreme in splošno gospodarsko krizo nesprejemljivi. Med drugimi sta se ponudila Ferencvaros in Vlenna, ki sta zahtevala po 25.000 Din. Verujemo, da bi oba kluba privabila precejšnje število gledalcev, stroški pa najbrže ne bi bili kriti. Pri tej priliki se spomnjamo svoječasnih izvajanj g. čula-flča v »Politiki«, kjer Je izvajal, da ljubljanski klubi tekom zime ne igrajo. Odgovorili smo, da so temu krive predvsem vremenske razmere v naših krajih. Da smo imeli popolnoma prav, dokazuje sedanje trajno deževje. Upravni odbor lahkoatletskega saveza je na svoji seji obravnaval ljubljansko lahkoatletiko. Primorje je bilo kaznovano s trimesečno zabra-no nastopanja od 23. avgusta do 23. t. m., ker Je na prvenstvu Ljubljane nastopilo z atletom Martinijem, ki Je verificiran član Haška. Pred zaključkom seje Je sa vezni blagajnik ugotovil, da niti Ilirija, niti Primorje nista poravnala svojih denarnih obveznosti — in promptno Ju Je savez črtal iz seznama svojega članstva. Ilirija je Isti dan odposlala denar, ki pa do sele ie ni bil v rokah saveza. — JLAS bo radi tega svojo odločitev umaknil, kakor Je že letos storil s Primorjem, ki ga Je zopet na novo sprejel. Na isti seji Je savez verificiral nove Jugoslovanske rekorde, katere so postavili naši atleti v Atenah: na 400 m Tučan (Hašk) 61'4, štafeta 4X100 m reprezentanca Jugoslavije (Novakovič, Skok, Miokovič, Buratovič) 442, štafeta 4X400 m reprez. Jugoslavije' (Madjarevič, Nikhazi, Tu-an, Miokovič) 3:33'4, balkanska štafeta 800X 400 X200X100 m reprez. Jugoslavije (Tučan, Nikhazi, Madjarevič, Skok) 3:33'8, disk helenski način dr. Narančič (Corcordia) 35'07 m. Glavna skupščina JLAS bo 13. decembra. Tehn. referent JLAS g. Dobrin Je bil na balkanskih igrah v Atenah odlikovan od grške vlade s Feniksovim redom H. stopnje. Jesensko prvenstvo v zagrebškem L razredu sl Je priborila Viktorija s 11 točkami iz sedmih tekem. Na Dunaju vodi trenutno Admlra s 15 točkami (score 26:8) pred Vienno s 14 točkami (24:11), ki pa Je igrala eno tekmo manj. Sledi Wac s 13 točkami, ki ima dve tekmi manj. Stanje tekmovanja za evropski pokal je po nedeljski tekmi Italija : Češkoslovaška naslednje: 1. Madjarska 5 točk, slede Češkoslovaška, Italija ln Avstrija s po 4 točkami ter Švica z 1 točko. V madjarskem prvenstvu vodijo: Ferencvaros 18 točk, UJpest 15, Hungaria 13, Bocskay 10 itd. Preteklo soboto in nedeljo se je na Dunaju vršil plavalni meetlng, na katerem sta bila postavljena dva nova avstrijska rekorda. Štafeta EWASC v postavi Riedl, Svoboda, Staudinger, Keltscher je na 4X100 prosto dosegla čas 4:23'4, mešana štafeta istega kluba v postavi Berger, Koller, Keltscher pa na 3X100 mešano 3:37'6. Argentinski tekač Zabala Je zmagal na mee-tingu v Wiener-Neustadtu v teku na 5000 m s časom 15:15. Razglasi sodišč in sodnih oblastev T 73/81—3. 8214 Amortizacija. Na prošnjo Hussein-bega Biščeviča, kapetana v pok. v Bihaču, se uvede postopanje v evrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi v teku 6 mesecev od izdaje tega razglasa svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani St. 37750 z vlogo Din 89.690 na ime Elva. Deželno sodišče t Ljubljani, odd. V., dne 8. novembra 1931. •J; T 48/31—4. 8212 Amortizacija. Na prošnjo tvrdke Weisz & Kolben, banke in menjalnice na Dunaju I., Mayseder-gasse, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poziva, da uveljavi v teku 6 mesecev od izdaje tega razglasa svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: 4 kuponi £ 10 kom. št. 496681—90, „ 496691—700, „ 496701—10, „ 860421—30, 10 kup. po 1 kom. št. 18335, 18964, 18965, „ 18966, 83174, 83175, „ 83176,83177,178629, „ 178630. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 8. novembra 1931. E IV 349/31—16. 3208 Dražbeni oklic. Dne 2 3. decembra 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Studenci, vi. št. 278. Cenilna vrednost: 80.240 Din; najmanjši ponudek: 40.120 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 11. novembra 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 1254. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. avgusta 1931. Besedilo: »Bradfordc, tovarniško skladišče angleških in čeških tkanin Oskar Fischer, filijala Ljubljana. Obratni predmet: tovarniško skladišče angleških in čeških tkanin. Imetnik: Oskar Fischer, trgovec v Beogradu, Knez Mihajlova 9. Tvrdka je podružnica pri beogradskem trgovačkem sudu protoliranega podjetja enakega imena. Deielno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. avgusta 1931. Firm. 718/31 — Rg. A VII 65/1. Vpisale so se tzpremembe tn dodatki pri nastopnih firmah: 1255. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. avgusta 1931. Besedilo: Carl Pollak, d. d. Izbriše se upravni svetnik Carl Pollak senjor, ker je svoje mesto odložil. Deielno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. avgusta 1931., Firm. 766 — Reg. B I 129/22. 1256. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 19. avgusta 1931. Besedilo: »Grome, carinsko posredništvo in spedicijski Liro, družba i o. i. Izbriše se prokura Peteana Joška. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. avgusta 1931., Firma 761 — Rg. C II 224/15. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah; 1257. Sedež: Kostanjevica. Dan vpisa: 10. novembra 1931. Besedilo: »Zadruga državnih službenika * Izbrisali so se izstopivši člani upravnega odbora: Jevšnik Ludvik, Achtschin Rudolf, Jurčec Ivan, Otorepec Franc in Zagorca Firanc; vpisali pa novoizvoljeni člani: Golob Franc, župnik v Kostanjevici; Majnik Ivan, kanclist v Kostanjevici; Goriup Ivan, višji davčni upravitelj v pokoju v Kostanjevici; Jankovič Ana, vdova davčnega služitelja v Kostanjevici; Majer Tomo, podšumar v Kostanjevici. Za podpis zadruge osobito v denarnih zadevah so opravičeni Golob Franc, Majnik Ivan in Gorjup Ivan. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 10. novembra 1831. Firm. 333/31 — Zadr. III 1/6. 1258. Sedež: Kranj. Dan vpisa: 12. avgusta 1931. Besedilo: Kmetijska okrajna zadruga ▼ Kranju, registrovana ladruga z omejeno zavezo. Vpišejo se člani načelstva: Starman Valentin, posestnik, Suha 35; Triller Janez, posestnik, Grenc 21; Golmajer Vinko, posestnik, Kovor 22; Meršolj Ivan, posestnik, Kovor 25; Dolinar Valentin, posestnik, Forme 5, in Pilar Jernej, posestnik, Rupa pri Kranju. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. avgusta 1931. Firm. 728 — Zadr. IX 260/3. * 1259. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 21. avgusta 1931. Besedilo: Delavska založba, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Iz načelstva je izstopil Krošl Tone, nanovo pa so bili izvoljeni v načelstvo: Pi-tako Vilko, uradnik i'elavske zbornice v Ljubljani, Prezelj Franc, dnevničar OUZD v Ljubljani, Čopova 1/1, Rozman Joško, strokovni tajnik v Ljubljani, Idrijska ul. 3. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. avgusta 1931., Firm. 769 — Zadr. VIII 307/9. 1260. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. avgusta 1931. Besedilo: »Jugradc, jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelstva Budna Salva-tor, vpiše pa član načelstva Budna Hum-bert v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 3/III-, ki je načelnikov namestnik. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. avgusta 1931., Firm 762 — Zadr. IX 226/2. •g: 1261. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. avgusta 1931. Besedilo: »Nova Jugometaiija«!, družba i o. z., za izdelovanje pločevinastih in kovi-nastih izdelkov. Po sklepu občnega zbora z dne 1. avgusta 1931 se je družba razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji so: dosedanji poslovodja: Kobler Franc, Kovač Jakob in Vrhunec Valentin. Likvidacijska firma: »Nova Jugometa-lija«, družba z o. «., za izdelovanje pločevinastih in kovinastih izdelkov v likvidaciji. Po dva likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo, od katerih mora biti eden vedno likvidator Kobler Franc kot zastopnik večinskega družabnika. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 10. avgusta 1931. Firm. 747 — Rg C III 140/7 sit 1262. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 5. oktobra 1931. Besedilo: Splošna delavska gospodarska zadruga »Železničarski dom*, registrovana zadruga s omejeno zavezo v Ljubljani. Izbrišeta se člana načelstva Baznik Ivan ii* Ambrožič Josip, vpišeta pa člana načelstva: Sare Peter, železniški nadzornik v p. v Ljubljani, Zalokarjeva ulica št. 12, in Zaviršek Anton, sprevodnik drži železnic v Ljubljani, Ilirska ulica št. 20/11. Ze vpisani član načelstva Pavlič Hinko je načelnik zadruge. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. oktobra 1931. Firm 893 - Zadr. VI 273/18. * 1263. Sedež: Predavm. Dan vpisa: 27. oktobra 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica ▼ Preddvoru, reg. zadruga > neomejeno zavez*). Izbriše se član načelstva Dežela Ivan, vpiše pa član načelstva Senk Janez, posestnik v Novi vasi št. 12. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. oktobra 1931. Firm 920 - Zadr. III. 100/54. ~ 1264. Sedež: Rateče-Plaaina. Dan vpisa: 17. oktobra 1931. Besedilo: Mlekarska zadruga v Ratečah- Planici, reg. zadr. ■ omejeno zav. Iz načelstva je izstopil Kavalar Anton; vstopil pa je v načelstvo Oman Jakob, posestnik v Ratečah št. 75. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. oktobra 1931. Firm 900 - Zadr. VIII 115/12. $ 1265. Sedež: Suhor. Dan vpisa: 10. novembra 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Suhorju, r. i. ■ n. i. Vpisalo se je v zadružnem registru, da »o se pravila te zadrude izpremenila v §§ 16, 24 in 34 ter se § 16 glasi odslej: Načelstvo obstoji h načelnika in 4 odbornikov, katere izvoli občni zbor za tri leta. Obenem so se izbrisali načelstveni člani: Pavlovčič Jakob, Suklje Marko, Pavlovčič Firanc, Stariha Janez, Jelenič Stefan, vpisal pa se je novoizvoljeni član načelstva Petrač Anton, posestnik v Dragumlji vasi štev. 4. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 10. novembra 1931. Firm. 114/31 - Zadr. II 22/8. Razglasi raznih uradov in oblastev 3204-3—2 Razglas o drugi javni pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo regulacijskih del na Dravi v občini Stojnci—Mpretinci. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor levi breg razpisuje po naročilu kralj, banske uprave Dravske banovine V. No. 110/52 z dne 19. oktobra 1931 za prevzem in izvršitev regulacijskih del na Dravi v občini Stojnci—Luretinci drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku na dan 2. decembra 1931 ob enajstih dopoldne v prostorih tehničnega razdelka soba št. 51/11. sreskega načelstva Maribor levi breg. Pojasnila in ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami istotam. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na celotni uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša 318.000’—. Podrobnosti razpisa o licitaciji za predmetna dela so razvidne iz razglasa v »Službenih novinah« in na razglasnih deskah sreskih načelstev v Mariboru, Ptuju, Dol. Lendavi, Ljutomeru, Murski Soboti, Slo-venjgradcu, Prevaljah, Celju, Varaždinu, Ljubljani, tehničnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani in Zagrebu ter pri mestnih načelstvih v Mariboru in Ptuju. Sresko načelstvo Maribor levi breg, v Mariboru, dne 16. novembra 1931. St. 11.426/11. 3210 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje pisuje za na dan 2 3. novembra 1931 ob enajstih dopoldne 40000 kg visokovrednega portland cementa. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 18. novembra 1931. Razne objave 3206 Razglas. Podpisani denarni zavodi so soglasno sklenili obrestovati izza 1. januarja 1932. naprej do nadaljnega hranilne vloge na knjižice in vloge v tekočem računu, in sicer po 5% vloge brez odpovedi, po 6'/Z% vloge proti odpovedi ob celoletni kapitalizaciji. Rentni davek plačujejo zavodi sami! Roki za dvig vlog so objavljeni na oglasni deski podpisanih denarnih zavodov. Maribor, 14. novembra 1931. Hranilnica Dravske banovine v Mariboru, Mestna hranilnica v Mariboru, Posojilnica Maribor (Narodni dom), Spodnještajerska ljudska posojilnica ▼ Mariboru, Gosposka ulica 23, Štajerska hranilnica in posojilnica T Mariboru, Slomškov trg. 8211 Objava. Izgubil sem dovoljenje za zaposlenje v kraljevini Jugoslaviji na ime: Cigoj Anton, rodom iz Šturij pri Ajdovščini. Proglašam ga za neveljavno. Cigoj Anton, s. r. Al Jennings: 39 Pesnik in bandit In kadar so potem ta bedna uničena bitja posegala po zadnjem sredstvu, da se kako v celici končajo, je moral spet spremljati zdravnika in mu jih Je moral pomagati obujati v življenje. Skoraj slednjo noč je prišlo do takšnih samomorilnih poizkusov. In pogostokrat so se tudi povsem posrečili. Čeprav je bila njegova služba v bolnici razmeroma lahka, bi vendar najbrž ne bilo moglo nobeno delo tako zmrviti srca človeka, kakršen je bil Por-ter, kakor to neprestano srečavanje z najbolj vnebo-vpijočo bedo. Pogostem je prihajal v poštni urad ter je ure in ure tiho sedel tam v nekem topem, nezaslišanem brezupju. In še pozneje, še celo v najbolj veselih trenutkih svojih uspehov, ki jih je doživel v New-yorku, se ni mogel nikoli popolnoma rešiti teh strahotnih senc izza zidov jetnišnice. Por ter me je odpeljal v pisarno kaznilniškega duhovnika. Toda jaz nisem bil tam za rabo. Nisem se mogel pripraviti do tega, da bi začel pohajati v nedeljsko šolo. Kaplan me že takoj od prvega dne ni mogel videti. Bilo je v sredo popoldne in duhovnik je ravno šel z dvema jetnikoma skozi pisarno v svojo zasebno sobo. Eden teh dveh »izpreobrnjencev« je bil nemaren človek, nekakšen konjski tat, drugi je bil po poklicu umetnik nekega najbolj klavrnega varijeteja ter je bil svoji ženi prerezal vrat. Ne, to nista bila človeka moje vrste. — Molili bomo, se je kaplan obrnil k meni. — Jaz nimam nič proti temu, sem odvrnil. S črnim pogledom se je ozrl vame ter ves bled od togote zakričal s svojim tenkim glasom: — Kaj ne marate z nami moliti? — Ne. S to družbo ne. črnec — konjski tat, človek, ki je ženi prerezal vrat, ter duhovnik so stopili v sobo. Kaplan je stal, jetnika pa sta se takoj vrgla na kolena ter začela s tožbami in jadikovanji klicati Boga. Uro pozneje sem bil poklican pred ravnatelja, češ da sem bil nepokoren in nesramen. Toda on je obtožbo zavrnil. — če nočeš, ti ni treba moliti, zato ne sediš tu. In odkazal mi je delo pri pošti. Billy Raidler, prav tako ropar z železnice kakor jaz, je bil prvi »pisar v tem uradu. V tej svoji novi službi sem imel zelo veliko prostega časa ter sem bil prav blizu bolnice. Bill Porter, Raidler in jaz smo tedaj sklenili prijateljstvo, ki je trajalo do smrti, najprej do Por-terjeve, potem do Raidlerjeve smrti. Raidler je bil najbolj priljubljeni človek v kaznilnici. In za svojih banditskih dni je bil strah in trepet vsega indijanskega ozemlja. Pa je bil vendar tako vitek, plav fant in je imel glas mehak kakor kakšno dekle. Nikoli nisem poznal bolj zabavnega in bolj ljubeznivega človeka. Pri svoji zadnji borbi s poll- J ubile j sv. Elizabeto Na gradu VVartburgu imajo še danes sliko, ki kaže, kako so se sv. Elizabeti, ki jo je zaradi njene dobrodelnosti njen soprog vedno ostro grajal, izpremenili darovi za reveže v cvetlice. — 11. novembra je preteklo 700 let, odkar j« umrla sv. Elizabeta, grofica Turinska in He-senska. Borba proti banditom na Korziki Borba proti banditom na otoku Korziki, kt jo je začela francoska vlada, se nadaljuje z vso silo. Vlada je poleg vojakov in orožnikov poslala na otok tudi močan oddelek mornarice, da podpre vojaško akcijo. O uspehu borbe sodijo različni krogi v Parizu različno. Nekateri so mnenja, da je treba razločevati od tistih banditov, ki jim gre samo za čast, one, ki niso nič drugega kakor »navadni« tolovaji in tatovi, te je res treba zatreti, druge pa naj puste v miru. TakSna ekspedicija pa, kakor jo je sedaj odpravila vlada na otok, bo prebivalstvo le razburila, ker žali njihov narodni ponos. Neki Korzičan, ki pa biva stalno v Parizu, je rekel: »Tukaj na kopnem se ne da shajati brez policije in kdor odda strel iz revolverja, tega takoj odpeljejo na policijo. Na Korziki pa poravnavajo ljudje tak« račune sami med seboj in ne rabijo za to niti orožnika niti sodnika in tudi vaši generali, ki jih sedaj pošiljate na otok, ne bodo nič opravili in ne bodo nič izpremenili. Vi lahko po-streljate vse bandite, pa jih bo drugo leto zopet toliko, ker bo krvna osveta trajala od rodu do rodu.« Doslej še niso ujeli nobenega voditelja banditov. Med 100 jetniki pa, ki so zaprti v mestu Ajaccio, je dosti sorodnikov iskanih in zasledovanih oseb. Te imajo zaprte, da brez skrbi pred m ščevanjem lahko svobodno govore. Na deželi pa postopajo vojaki zelo strogo. V neki vasi ' j v poveljnik dal postaviti na trg strojnico, sa 1 pa je odšel k županu. Temu je ukazal, naj •>& spremlja v hišo nekega občin* skega sveto/alca, ki je bil »davkar« ubitega bandita Bartoli-ja, da preiščeta hišo. Župan pa ni hotel. »Vi,« je zaklical častnik, »ali greste, ali pa vas odstavim !< Župan se je iz strahu pred maščevanjem še vedno branil, dočim je njegova žena hujskala ljudi na vojake. Koncem koncev pa so v hišo omenjenega občinskega svetovalca vdrli s silo in mož se je dal mirno prijeti .n odpeljati. V nekem drugem kraju pa so se med preiskavo hiše začeli zbirati ljudje pred njo. Poveljnik je zagrozil, da jih bo • strojnimi pu- Prva slika it bojev v Mandžuriji. Po najnovejših vesteh zmagujejo Japonci. Tanki in strojne puške proti banditom na Korziki Francoski vojaki in orožniki so doslej polovili že nad 100 znanih bandidov in jih zaprli. Pes kot pomočnik za gluhoneme V Nemčiji se je posrečilo psa izučiti tako, d* vboga gospodarja samo na njegove znake. 11 gramov radija V Johimovu so doslej pridobili 11 gramov radija v vrednosti 22 milijonov čeških kron. Letos so ga pridobili 8 in pol grama, kar pomeni znaten napredek. Takoj po vojni so ga namreč pridobivali le po 1 gram na leto. Večina radija prodajo v inozemstvo. Prostitucija na Japonskem V starih čašah so uživale žene na Japonskem velike pravice in so bile možem popolnoma enakopravne. V 12. stoletju pa so žene na Japonskem svoj ugledni poloažj izgubile, zlasti odkar se je začela tam širiti Konfucijeva vera, ki smatra ženske za najnižje in najmanj vredno živo bitje pod božjim solncem. šele moderna doba je začela dvigati ugled žen tudi na Japonskem, vsaj med inteligenco. Danes tudi na Japonskem žene lahko študirajo in samo zdravnio je danes na Japonskem že nad 1500. Jako slab pa je položaj japonskih žen, ki pripadajo »nižjim« slojem, to pa zaradi silno ra*-širjene prostitutke, M jo ščiti sama država. N« Japonskem ga ni zakona proti trgovini s človeškim blagom in zato agenti lahko izvršujejo svojo trgovino čisto nemoteno. Agenti iščejo »blago« po fabnikah, po predmestjih velemest in na deželi. Za količkaj čedno, mlado dekle plačajo po 700—1000 dolarjev. Od tega denarja dobi 500 dolarjev agent, 100 dolarjev dobi dekle za obleko in nekaj dolarjev za pot. Par sto dolarjev pa dobe starši. Od trenotka prodaje naprej dekle ni več samosvoje ... To trgovino država trpi, ker ima od javnih hiš prav lepe dohodke. Po uradnih podatkih je bilo leta 1920. n« Japonskem 51.143 vpisanih deklet, ki jih je obiskalo 27.456.053 »gostov«, ti pa so plačati 118.252.650 jenov, to je v našem denarju okoli 3 in pol milijarde dinarjev. Od tega denarja so dobili polovico lastniki javnih hiš, eno četrtino pa so si pridržali kot odškodnino za stanovanj* in hrano deklic. Eno četrtino pa so dobila dekleta, da si kupijo obleko, milo in podobno drobnarije, ki pa jih jim zopet prodajajo lastniki javnih hiš po oderuških cenah. Zato m dekleta gospodarjem vedno »dolžne« in se n« mo/ejo umakniti, dokler svojih dolgov ne poplačajo. Eno dekle mora na leto sprejeli povprečno' po 536 gostov. Proti tem strahotam pa je začel v najnovejšem času odločno borbo kanadski duhovnik Hennigar in pridobil je za svoje načrte že mnogo uglednih mož, da bo proti nesremanemu izkoriščanju žensk nastopila tudi državna oblast. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul 23. — Za tiskarno odgovarja Otmar Michilek, — Urednik Milan Zadnek, — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani, cijo je izgubil tri prste na desni reki. Dve krogli sta ga zadeli v tilnik ter mu ranili hrbtenico, da ni mogel več hoditi pokonci. Bill Porter je bil v ječi prav tako sam zase kakor svoj čas v Hondurasu v Mehiki. Prav redkokdaj se Je približal kakšnemu človeku. Med njim in svetom je stal neprestopen zid. Nikomur ni bilo dano, da bi prodrl skozi ta zid, za katerim so se skrivale njegove misli, njegove nade in borbe. Zaradi tega so mu bili banditi pač ljubši od drugih ljudi, kajti banditi so pač vajeni tiste velike umetnosti: ne se vtikati v zadeve drugifc. Billy Raidler, Porter in jaz smo v poštnem uradu preživeli marsikatero srečno uro sami med seboj. V tistih dneh sem spoznal novega Por ter j a, iz katerega je pozneje zrasel O. Henry, ki Je znal delati čudeže, da so se vsi ljudje smejali ob njih. Do tega odkritja sem prišel na svojevrsten način. Začel sem bil zapisovati spomine na svoje banditske dni. Vsakdo v kaznilnici se loti pisati kakšno zgodbo, vsakdo smatra svoje lastno žvljenje za nekakšno tragedijo, za neko nenavadno zanimivo pustolovščino. Jaz sem dal svojemu delu čudovit naslov. Raidler je bil ves iz sebe od navdušenja in ni mogel prehvaliti mojega tekočega sloga. »Jezdeci prerije« so z divjo brzino drveli čez svet. Nekatera poglavja so obsegala do štirideset tisoč besed brez vsakršne poante, nekatera pa so premogla komaj po sedem stavkov in v njih ni bilo nič manj umorov kakor škami vse dal postreliti, če bo padel iz vrst množice na vojake le en sam strel. Hišo bandita Spade so obstreljevali z granatami, nato pa so vdrli vanjo. V hiši so našli pač banditovo mater in njegovega brata in njegovo drago, on sam pa je že zdavnaj pobegnil v hribe. Narod, ki še nikdar ni videl belokožcev Avstralski raziskovalec dr. Bo«edow je na svojih potovanjih naletel na narod, ki še nikdar ni videl belokožcev. Ta narod živi v severnem delu notranje Avstralije in Bosedow je mnenja, da živi tam še več takih narodov. Ko so ti domačini zagledali dr. Bosedovva in njegove spremljevalce, so zbežali v svoje taborišče in so splezali na drevje kot opice, da bi se zavarovali pred »belimi strahovi«. Neznani nam narod stoji še na jako niizki kulturni stopinji. Ljudje ne poznajo obleke, žive pa samo od lova. Možje so krepki in visoki, so tudi silno močni in so prav spretni. Bose d o \v jih je opazoval, kako so naglo plezali po strmih pobočjih in ranjeno žival zasledujejo lahl«) cele ure. Hranijo se z ribami in z mesom divjih živali, uživajo pa tudi kače. Poleg teh narodov v notranjosti Avstralije pa je našel dr. Bosedow tam tudi bogata ležišča raznih rud. , Kaj je v človeškem telesu? V človeškem telesu (v normalnem) je toliko masti, da bi iz nje lahko nakuhali 7 kosov mila, iz železa pa, ki ga ima telo v sebi, bd lahko napravili srednjeveiik ključ. S sladkorjem bi si lahko osladili porcijo poipoldanske kave. Če bi pa celo telo industrijsko izkoristili, bi dobili vrednost telesa: reci in piši: tri marke (okoli 60 dinarjev). . Nad 3000 milijonarjev Državni urad za statistiko v Berlinu objavlja pregled premoženj, ki so bila podvržena davku 1. 1928. Po tem pregledu je bilo 1. 1928. v Nemčiji 3174 milijonarjev. Premoženj od 5 do 10 milijonov je bilo 131, nad 10 milijonov pa 49. Družb in podjetij, ki so razpolagala z milijoni, je bilo 5528, med temi 431 takih, katerih premoženje je bilo višje, kakor 10 milijonov.