OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
XXXI. — LETO XXXI.
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 25, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 102
D
omače vesti
V soboto 29. maja se bosta ločila v cerkvi Marije Vne-^zete ob 8:30 zjutraj Miss Jaksetich in Mr. John Zup-P' 697 E. 131 St. Nevesta je ''■Mr. in Mrs. Anton Jakse-% iz 727 E.
slavnost
firid]
se
157 St. Poročna bo vršila zvečer v
di
Se Tavern, nato pa se mla-
P3r poda na ženitovanjsko Potovanje. Novo poročencema čestitke!
*^ispevkl
Mr. Prank Česen je izročil v sem uradu $10, katero vsoto daroval za Svobodni tisk po-zlatar Mr. Frank Černe ^ 6412 St. Clair Ave. in sicer opomin pokojne Mrs. Antoni-
^ Močnik.
^ Za otroško bolnišnico v Slo-je darovala $5.00 Miss |. ^ Križmančič, 7705 Corne-Ave. v spomin pokojne Mrs. ^nije Močnik.
, yispevateljima se izreka naj-hvala I
63.
'ojstni dan '
anes praznuje svoj 63. roj-n ' dan poznana Mrs. Jennie .Joy iz 834 Rudyard Rd. K j^itkam sorodnikov in prija-j se pridružujemo tudi mi j^^Uo, tJa bi dočakala še mno-" v zdravju in sreči!
^operaciji
^ Glenville bolnišnici se na-Mrs. Margaret Jartz iz Hecker Ave., ki se je mo-g; podvreči operaciji na uo-želimo ji skorajšnje okre-
WALLACE POZIVUE NA JAVNO DEBATO O ZUNANJI POLITIKI
Voditeljem starih strank predlaga 10 debat o najbolj važnih vprašanjih
SPOKANE, Wash., 23. maja—Predsedniški kandidat nove stranke Henry A. Wallace je danes pozval na javno dfebato glede zunanje politike voditelje obeh starih strank. Na debato je pozval senator-
^iranje asesmenta
je 25. maja in zadnji 2a plačati društveni ases-Tajniki društev, ki zbo-
V.
%
■JO v SND na St. Clair Ave.
fi^i
Slov.
domu na Holmes Ave.
v članstvo, da to upošte-
poravna svoje prispevke

®^sfee vaje
%adi
'Slovana''
pi, nastopa v nedeljo, se ^8e pevce zbora "Slovan," j^^Pridejo nocoj ob 7.30 uri na vaje v Slovenski dru-dom na Recher Ave.
Nov grob
^^B'anija hrovat
^jj^'^sdeljo je umrla na svojem k ^ Štefanija Hrovat, rojena stanujoča na 1270 E. 79 V 'gojena je bila 1. marca 1899 j)fo ^^triji. Tukaj zapušča so-1)^ ^ Josepha, sestre Mrs. Alvi-in Mauser, Mrs. Emma Koenig '"s. Mary Wieland ter brata in Albert. Pogreb se bo ^ zjutraj ob 9. uri iz ■ A. Nunn pogrebnega zavo->v ^ 2690 East Blvd. v cerkev ^ ^ojice na Woodland Ave. in ^ St. ob 9.30 uri ter nato ij^^Pokopaiišge Calvary.
® sta
^oih- ^ prišla
Mr. in Mrs
Iz Ca-na pogreb po-John Hro-
ja Vandenberga kot republikanskega zastopnika v zadevah zunanje politike in državnega tajnika Marshalla ali pa senatorja Connallyja, ki bi govorila v imenu vlade.
V govoru, ki ga je imel na radiu, je Wallace rekel, da bi se s predlagano debato "proučilo poreklo in učinek naše sedanje zunanje politike in razmotriva-lo o smernicah, ki bi jih naša dežela morala zavzeti v bodočnosti."
"Naslavljam ta poziv," je rekel Wallace, "kot kandidat edine večje politične organizacije, ki lahko izzivlje dvostrankarske, republikanske in demokratične, političarje z nado, da bi se spremenila naša zunanja politika."
Wallace predlaga 10 debat glede naše zunanje politike
Wallace je predlagal, da se priredi celo vrsto debat, ker bi se samo z eno debato ne moglo razčistiti cele sestave zunanje politike in ker bi debate morale biti predvsem popolna, iskrena, z dejstvi podprta stvarna diskusija, pri kateri bi se izključilo nemarno demagogijo.
"Ne motijo me izgledi, da bi bil napaden v razmerju dveh proti enemu. To nam bo pomagalo pri podprtju našega osnovnega stališča, da ni nobene prave razlike med starima strankama," je izjavil Wallace, ki je svetoval, da se debate vršijo o vprašanju: "Dali bi bilo treba podpirati našo sedanjo zunanjo politiko?"
Pri svojem pozivu na debato je Wallace označil 10 točk, o katerih je rekel, da so glavne faze naše zunanje politike. Te točke so:
1.	Ali lahko s Sovjetsko zvezo sklenemo mir, brez da bi žrtvovali osnovne principe? (Wallace je takoj zagotovil, da bi on zagovarjal stališče, da lahko).
2.	Svetovno razoroženje in varnost. (Wallace je svoje stališče v kratkem pojasnil: "Predpostavljam, da bi moja nasprotnika zagotavljala, da je razoroženje nemogoče, ker je njihove predloge za razoroženje in kontrolo atomskega orožja Rusija zavrgla. Jaz bi se jim zopersta-vil s stališča, da njihova trdovratna vztrajnost glede Baru-chovih predlogov, celo proti malim spremembam, predstavlja grožnjo miru.")
Wallace bi dokazal kršitve Potsdamskega sporazuma
uničiti komunistične ideje s topovi).
5.	Naši odnošaji z nekoč dobrimi sosedami juga. (Wallace je pristavil, da si je Amerika še enkrat vsled svoje politike pridobila naslov "Yankee imperi-alistov.")
6.	Obnovitvena pomoč Evropi. ("Jaz bi podprl idejo glede ustanovitve nove agencije Združenih narodov, ki bi nadzorovala to pomoč," je izjavil Wallace).
7.	Srednji,vzhod in Sredozemlje, vključno vprašanje Grčije in Palestine. ("Želel bi staviti vprašanje, da se tako Sueški prekop kot Dardanele postavi pod mednarodho kontrolo.")
8.	Uporaba svetovnih virov in trgov.
9.	Pota in sredstva, da se razširi civilne svobodščine širom celega sveta.
10.	Pota in sredstva, da se ja-ča organizacijo Združenih narodov.
Lewis bo zopet moral pred federalno sodnijo
Baje je s prekinitvijo pogajanj kršil Taft-Hartleyev zakon
WASHINGTON, 24. meje — John L. Lewis je danes dobil ukaz, da se zopet pojavi pred federalno sodnijo, ki bo odločila, dali da se proti njemu in maj-nerski uniji dvigne novo injunk-cijo, ker je Lewis zavrgel pogajanja z zvezo lastnikov južnih premogovnikov.
Ukaz je izdal sodnilt Alan Goldsborough, ki je že dvakrat naložil Lewisu in majnerski uniji težki globi, in sicer na podlagi pritožbe, ki jo je vložil glavni odvetnik National Labor Relations Boarda Robert N. Denham.
Denham je obtožil Lewisa, da je kršil Taft-Hartleyev zakon.
Lewis in ostali uradniki maj-nerske unije niso podali nobenega komentarja.
Pogajanja so bila prekinjena takoj pri samem začetku preteklega tedna, potem ko je Lewis zapustil dvorano, ker ni hotel, da bi neki predstavnik Southern Association prisostvoval konferenci.
Lewis se bo zopet pojavil pred Goldsboroughom prihodnji torek.
Arabci se bodo morali do srede odločiti za premirje ali vojno
Visok vladni uradnik odstopil, ker je hči postala uradnica pri agenciji "Tasg

----ina letalka
^ovno v zaporu
REICHENHALL, 23. jg ^"""Ameriška vojaška vlada naznanUa, da je bila nacistična letalka tifgReitsch, ker je potovala it) ^ "^"kumentov med Avstrijo
3.	Pgseben in zelo težak problem Nemčije in Japonske. (Wallace je rekel, da bi se lahko
k^^»SXlCNA f FTAIKA dokazalo, da naša sedanja poli-LJ5.1ALKA Uka v obeh deželah predstavlja
kršitev ciljev, ki smo jih naznanili za časa vojne; posebno "bi napadel zavrnitev politike dena-cifikacije in dekartalizacije in kritiziral "številne kršitve Pots-damskega sporazuma.")
4.	Kina in Koreja. (Pri tej de-. eitijijo j bati bi Wallace skušal dokazati,
Reitsch se je nahajala,da je $5,000,000,000 pomoči, ki |)f^''linu s Hitlerjem par ur, j smo jih od V-J dne dali "faši-je mesto padlo v roke stični diktaturi Ciang Kajšeka"
potratenih in da
•mi ne moremo
WASHINGTON, 23. maja. — Resignacijo je položil odličen industrialec John C. Virden iz Clevelanda, načelnik urada za industrijsko kooperacijo, v trgovinskem departmentu Zedi-njenih držav, potem ko je prišlo na dan, da je njegova hči Ephemia, K. Virden pred nekaj meseci sprejela službo v uradu sovjetske časniške agencije "Tass" v Washingtonu.
Slučaj je prišel v javnost, ko je republikanski kongresnik Richard L. Crawford iz Michiga-na obelodanil pismo, naslovljeno na trgovinskega tajnika Charlesa Sawyerja, v katerem je zahteval, da on (Sawyer) pozove Virdena, da nemudoma položi ostavko.
Virdenova hči je lani dovršila študije Sarah Lawrence College v Bronxvilleu, N. Y., in je stara 22 let.
Sawyer je Virdenu pisal, da| želi, da ostane še nadalje v j vladni službi, ker njegov od-1 stop bi bila velika izguba j za vlado, ako pa da želi odstopiti, ker noče, da bi bile njegove družinske afere predmet javnih diskusij, bo pristal na kakršnokoli odločitev, katero bi sam napravil.
Virdeil je Sawyerju odgovoril v pismu, v katerem je med ostalim rekel: "Dejstvo je, da sem že mnogo let skoro fanatičen nasprotnik ateizma in marksizma, vsled česar je resnično ironično, da je oseba moje lastne družine zainteresirana v filozofijo marksističnega ti pa. Moja hči, ki je sicer dekle visokih idealov, je komaj 22 let stara, in je po mojih mislih iz rabljana. Med menoj in njo je prišlo do popolnega preloma že prošlega januarja, ko se je odločila sprejeti to pozicijo, in od tistega časa je nisem niti videl niti nisem imel ž njo nobenih zvez."
Tajnik Sawyer je kongresni-ku Crawfordu, ki je zahteval, da
Virdena pozove k resignaciji, med ostalim pisal:
"Mar človek tako odličnih kvalifikacij in neomadeževane preteklosti izgubi kvalifikacije za javno službo, ker je njegova hči proti njegovi volji in na njegovo lastno veliko žalost sklenila pridružiti se neki komunistični skupini? Kar se mene tiče, je odgovor jasen. Tak človek ni na noben način diskvalificiran."
Kongresnik Crawford je po prejemu tega pismo izjavil, da je položaj resnično tragičen, da pa je "čisto na mestu, da se odpre novo polje razmišljanja, ki bo odkrilo, da-li se morda ne dobijo še kaki drugi visoki vladni uradniki, v katerih družinah so člani, ki so na plačilni listi moskovske vlade ali kakih njenih tukajšnjih frontnih organizacij".
najbolj nevaren sede2 v avtomobilu
CHICAGO, 24. maja—Odlič-|ni detroitski kirurg dr. Claire L Straith poroča v glasilu ameriške rpedicinske zveze, da so osebe, ki v avtomobilu sedijo poleg voznika, v trikrat večji nevarnosti, da bodo poškodovane ali ubite v slučaju nesreče, kakor pa voznik sam. To je vzrok, zakaj je ubitih in poškodovanih toliko mladih deklet in žensk, ki sedijo običajno poleg voznika.
Dr. Straith je priporočal, da se iz ospredja avtomobila odstranijo. vsi kovinasti predmeti, kakor pepelniki in podobno, in da se ta del avta pokrije s ploščami iz kavčuka.
PROFESOR PRIPOROČA, DA AMERIKA UVEDE NAGRADE ZA VELIKE DRUŽINE
N a narodni konvenciji Parent - Teacher Association, ki zboruje te dni v Clevelandu, je profesor Robert 5. Ilavinghurst iz Chi-caške univerze snoči pripo-ročalj da Zediiijene države uvedejo bonus (nagrade) za velike družine. Rekel je, da take nagrade so potrebne, ako se hoče povečati družine izobražencev, o katerih je dejal, da imajo, dandanes v primeri z ostalimi sloji vse.premalo otrok.
Podpredsednik cleveland-ske univerze Western Reserve Leonard W. Mayo pa je posvaril, da Amerika ni več najmlajši narod na svetu, temveč da je to mesto v družini narodov prevzela Rusija, potem pa je apeli-ral; da se podvzame vse mogoče mere za ojačenje družine v ^edinjenih državah.
Prof. Havinghurst je primerjal današnje družinsko življenje v Ameriki z onim pred 50 leti ter dostavil, da "ameriško ljudstvo živi v dobi, ki jasno čuti svoje socialne slabosti, ampak je dozdevno brez moči, da bi kaj storilo za njih ozdravitev."
Mayo je v svojem govoru glede "odgovornosti demokracije napram družini" rekel, da je njena prva odgovornost, da zgradi zdrav in trden mir. Potem pa je pristavil, da je Rusija danes "edini industrijski narod na svetu, ki poseda veliko, mlado in hitro rastoče prebivalstvo."
"Ni dvoma, da danes Amerika poseda najmogočnejši industrijski sistem na svetu," je dejal Mayo. "Nobenega dvoma tudi ni, da imajo najboljšo obliko vlade, da smo srečnejši in svobodnejši, kot kateri koli drug narod na svetu. Vse to pa ne spremeni dejstva, da smo se kot narod začeli starati."
"Kadar se posamezniki in narodi približajo srednji starosti, postane potrebno, da začno razmišljati, kako bodo ohranili svojo jakost in energijo. Prišel je čas, ko moramo posvečati našo največjo, najbolj humano, znanstveno in preizkušena pozornost našemu najdragocenejšemu imetku — našemu ljudstvu."
Arabci postavljajo pogoj za premirje: da se židovska država Izrael razpusti
LAKE SUCCESS, N. Y., 25. maja—Varnostni svet Z. N. je snoči podaljšal rok do katerega bodo morali Arabci odgovoriti na apel Z.N., da obe stranki prenehata z borbami. Arabcem se je dalo še 48 ur, namreč do srede opoldne, da se odločijo bodisi za premirje ali pa vojno.
Sirijski delegat Faris El*"
Khoury je obvestil Varnostni svet, da so se arabski voditelji sestali v Transjordanu in da bo sklep glede apela Združenih narodov naznanjen pravočasno.
(Predsednik Varnostnega sveta je obvestil predstavnike Izraela o podaljšanju roka za premirje, da se izogne morebitnim nesporazumom. Židje so namreč apel sprejeli in so pripravljeni prenehati z borbami, ako to isto store tudi Arabci).
Amerika apelira na Aralwe, naj pristanejo na mir
Združeni narodi so že obvestili Žide, Arabce in Angleže, da bodo pod vodstvom švedskega grofa Bernardotta kmalu odpotovali v Palestino člani posebne misije, ki ima nalogo, da posreduje med Židi in Arabci za sklenitev premirja.
Ameriški državni oddelek pa je medtem razkril, da je svojim predstavnikom v arabskih deže-ah dal navodila, naj posamezno apelirajo na sedem arabskih vlad, da pristanejo na premirje smislu predlogov Združenih narodov.
Pritisku na Arabce se je pridružila tudi Anglija, ki je zagrozila, da bo morala zavreči pogodbo, ki jo ima z arabskimi državami, ako bi arabske države zavrgle apel za premirje.
(Soglasno z vojaško pogodbo je Anglija "posodila" arabski transjordanski legiji 40 častni-
v
ameriške cigarete prodaji v italiji
RIM, 24. maja—Pred italijanskimi prodajalnicami tobaka so se ljudje danes kar trli, ker so se prvič začele prodajati ameriške cigarete v trgovinah. Cena cigaretam je 65 centov za paket. Marshallom,
ruski tisk o trenju med ameriko in anglijo
MOSKVA, 23. maja —Ruski časopisi priobčajo dolge komentarje glede trenj med Ameriko in Anglijo v zvezi z Palestino. Časopisi pravijo, da je glavni vzrok teh trenj, ker se ne moreta sporazumeti glede angleške uporabo ameriških pošiljk, ki jih Anglija zopet pošilja Arabcem.
Časopisi predvidevajo, da bo prišlo do sestanka med angleškim zunanjim ministrom Ernest Bevinom in ameriškim državnim tajnikom George C.
OHIJSKO MESTO UVEDLO DAVEK NA DOHODKE
SPRIGFIELD, O., 24. maja. — Tukajšnja mestna uprava je danes sprejela ordinanco, s katero se bo s 1. julijem začel pobirati davek na dohodke, ki bo znašal en odstotek. Pričakuje se, da bo mesto s tem dobilo milijon dolarjev letnih dohodkov.
Obljubljeno je, da se bo davčna mera znižala, ako se bo odkrilo, da bodo dohodki večji kot se pričakuje.
Springfield je tretje ohijsko mesto, ki je osvojilo dohodninski davek za kritje tekočih stroškov. Ostala dva sta Toledo in Columbus. Lorain ima tozadevni načrt v pretresu. V mestu New York imajo dohodninski davek že več let.
FRANCU^ Si: BOJI ZA SVOJO VARNOST
LONDON, 24. maja;—Diplo-matični uradniki so danes izjavili, da je Francija zahtevala, da Zedinjerte države zajamčijo za-padni Evropi varnost, predno bi se sprostilo nemško industrijsko silo.
Isti krogi pravijo, da je položaj Francije glavna ovira glede sporazuma med šestimi državami, da se za zapadno Nemčijo začrta politično in ekonomsko bodočnost.
Kljub ugovarjanju Francije pa so ameriški uradniki izjavili.
kov: Transjordaniji, Iraku, Sa- da bo koncem tedna sklenjen
udi Ar aba ji in Egiptu pa pošilja vse vrste orožja).
Arabci .postavljajo pogoje za premirje
Sirijski delegat Faris E1 Kho-uri, ki je ediin arabski član v Varnostnem svetu, je časnikarjem podal izjavo, da bodo Arabci prenehali z borbami pod pogojem, da začasna vlada Izraela preneha obstojati.
Tudi ostali arabski predstavniki v Kairu in Lake Successu so dali vedeti, da bi arabske države pristale na premirje edino pod pogojem, da se razpusti izraelsko armado in zavrže na-čit za delitev Palestine. Toda teh pogojev Židje prav sigurno ne bi sprejeli.
Medtem se borbe v Palestini nadaljujejo in obe strani poročata o svojih uspehih. Dočim na podlagi arabskih poročil Židje, ki branijo Jeruzalem, prožajo le še slab odpor, iz židovskih virov sporočajo, da je vsa dolina reke Jordana "bila očiščena vseh sovražnikov."
Egiptovska letala pa so zopet vrgla dve večji bombi na židovsko mesto Tel Aviv.
sporazum glede Nemčije. Pri pogajanjih sodelujejo Amerika, Anglija, Francija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg.
/
De Gasperi sestavil novo vlado Italije
POZOR!
Opozarja se čitatelje na oglas armadnega nabornega urada Zed. držav, ki je priobčen na drugem mestu današnje izdaje "Enakopravnosti."
RIM, 23. maja — Italijanski premier de Gasperi je danes naznanil sestavo nove italijanske i vlade, ki je koalicija krščanskih demokratov, desničarskih socialistov, republikancev in liberalcev.
Nova italijanska vlada ima dva ministra brez portfelja, ki jih prej ni imela. Oba ministra sta bila imenovana v zvezi z Marshallovim načrtom.
Največ mest so si vzeli krščanski demokrati, katerih voditelj je de Gasperi, ki si je obenem določil pozicijo notranjega ministra za kolonije.
Podpredsedniki vlade so desničarski socialist Giuseppe Sa-ragat, krščanski demokrat At-tilio Piccione in neodvisni Gio-vani Porzio.
Minister za notranje zadeve je ostal Mario Scelba, zunanjih zadev pa grof Carlo Sforza.
Ostale pozicije so dobili večinoma Člani prejšnjih de Gasperi jevih vlad.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
25. maja 1948.
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
Fo» Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
-58.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev)--
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1.918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DR. KREK POUČUJE AMERIŠKE SLOVENCE . . .
Danes so marsikatere stvari, ki so včasih čvrsto stale na nogah, postavljene na glavo. Rooseveltova Amerika, ki je nekoč bila arzenal demokracije, se spreminja v arzenal reakcije; Amerika, ki je nekoč dajala zavetje borcem proti fašistični tiraniji, daje danes zavetje tistim, ki jim je fašistična tiranija vzor družabnega reda; ameriški sodniki izrekajo pravorek, po katerem so nacistični okupatorji bili žrtev zahrbtnih napadov balkanskih partizanov, ki so branili svobodo svojega naroda; Amerika, ki se je v krvavi borbi sama osvobodila tiranije proslule monarhije, pomaga v Grčiji, da se proslulega kralja, ki ima krvne zveze s to isto kraljevsko hišo, ohrani na oblasti.
Nekoč so v to našo deželo prihajali ljudje raznih narodnosti. Bili so to navadni ljudje iz vseh krajev sveta, ki se niso ustrašili trdega življenja, ki so kljubovali vsem težavam, da bi mogli zgraditi svojo skupno, bolj srečno domovino. Koliko krvi, znoja, žrtvovanja in grenkih spoznanj, koliko trpljenja, borb in samozatajevanja teh navadnih ljudi je bilo potrebno, da se je zgradila velika in svobodna Amerika, tista Amerika, v katero so za časa pokojnega Roosevelta ljudstva sveta gledala kot v veliko luč, ki je svetila v temi fašističnega barbarstva. Tudi naši Slovenci so priložili svoj delež za veličino Amerike. Ne za takšno Ameriko, kot si jo zamišlja pomožni urednik A. D. dr. Miha Krek, ampak za takšno Ameriko, kot si jo zamišljajo ljudje, ki so jo gradili.
Pošastno je dejstvo, da ljudje, ki so zatirali svobodo in demokracijo, danes največ vpijejo o "svobodi in demokraciji." Žalostno je, da ljudje, ki so glasovali za pakt s Hitlerjem, danes v naši lastni deželi obsojajo kot "izdajstvo" pakt, katerega je v Jalti podpisal sam Roosevelt!
Seveda v svojem govoru v Girardu, se dr. Krek ni prvič obregnil ob naše napredne Slovence, ampak je že pred tem pokazal vse znake nekega samopašnega strokovnjaka za vprašanja ameriških Slovencev, katere je začel podučevati, kaj je "lojalnost," in "patriotizem."' Silno ga razburja, ko napredni časopisi objavljajo resnico o novi Jugoslaviji, in kaj se prav za prav skriva za številnimi procesi. Od človeka, ki je skozi prva leta vojne pomagal iz Londona skrivati pravo resnico o borbi jugoslovanskih narodov, se pač drugega niti ne more pričakovati. Za njega so vsi, ki resnico in objektivnost cenijo bolj kot pa začasne politične aspiracije nadebudnih borcev "za demokracijo in zapadno civilizacijo," tako zvani "nelojalni državljani," ki ne vedo, kaj da je "patriotizem."
V svojem govoru v Girardu je dr. Krek počastil naše napredne časopise v Ameriki s sledečim besedami:
"Značilno je pri tem, da nekateri ameriški slovenski časopisi proglašajo za izdajalstvo vse, kar je kot izdajalstvo označeno pred komunističnimi sodniki. Ljudje, ki so kot "izdajalci" obsojeni zato, ker so prijatelji Amerike, in ker so morda imeli kake zveze z Amerikanci, so tudi v kolonah teh časopisov v Ameriki označeni kot izdajalci. Naj razume tak ameriški patriotizem kdo more. Ko se ves svet dviga proti diktaturam vsake vrste, napredni slovenski demokrat je branijo diktaturo. Prepričani smo, da bo teh garjevih ovc vedno manj, a kolikor jih je, so vendar sramota na slovenskem narodnem telesu v Ameriki."
Resnica jo, da so se naši napredni časopis inajprej seznanili z dejstvi in potem na podlagi teh dejstev zaključili, kdo je izdajalec, kolaborator in vojni zločinec. Toda nasprotniki nove Jugoslavije prištevajo vse izdajalce, kolaborator je in vohune med žrtve "komunističnega terorja"—tiste, ki so prisegali zvestobo Hitlerju in se 2 nacisti borili proti lastnemu narodu in tiste, ki se danes v novi Jugoslaviji ukvarjajo s sabotažo in vohunstvom.
Naj dr. Kreka prav nič ne vznemirja "patriotizem" in "lojalnost" ameriških Slovencev. Svoj patriotizem in lojalnost Ameriki so naši napredni Slovenci, ki jih dr. Krek nazivlje "gar j eve ovce," dokazali še takrat, ko je on kot minister v vladi dr. Milana Stojadinoviča glasoval za pakt s Hitlerjem.	'
Kar se pa tiče "diktatur vsake vrste," proti katerim se baje "dviga svet," bi radi dr. Kreku obudili spomine na tiste čase, ko ni bil prav tako vnet to "dviganje proti diktaturam vsake vrste." To je bilo takrat, ko je z Lojzetom Kuharjem iz Londona dajal navodila slovenskemu narodu, da še ni napočil čas za borbo in da bo že on pove-
UREDNIKOVA POŠTA
Priredba pevskega zbora "Adria"
Euclid, Ohio. — V nedeljo 16. maja so priredili pevci zbora "Adria" svoj pomladanski koncert v Društvenem domu na Re-cher Ave.
Moje mnenje je, da je ta čas nepriličen za prireditve znotraj, ko vsak želi ven na sveži zrak v prosto naravo.
Prireditev je bila lepa in je res škoda, da niso imeli polno dvorano, ker slaba vdeležba ne vpliva dobro na pevce, ki so vsi mladi fantje in dekleta in zaslužijo naše priznanje. Zbor je prav ubrano zapel sedem pesmi. Posebno je ugajala zaključna pesem "Dobro jutro." V dvo-spevu sta zapela Val Grill in Joe Ivančič v dveh pesmih, Mary Furlan in Viola Močnik tudi v dveh. Solospev je podala Olga Zakrajšek tako tudi Val Grill. Vsi nastopi so biii prav dobro podani. Pevovodja je poznani Mr. Frank Vautar, katerega so pevci nagradili s šopkom cvetja. Na klavir je spremljala pevce Miss Eleanor Pavli.
V drugem delu so podali člani zbora enodejanko "Mož-go-spodinja". Igra je povzročila obUo smeha in zabave, posebno ob pogledu na ubogega moža, ki je prišel v navskrižje s svojo ljubo ženico ter mu je ta v jezi pustila otroke, kuho, pomivanje, sploh celo hišo, da "rona" po načinu kot ve in zna.
Nastopili so: Val Grill, ki je izvrsten pevec in dober igralec, Joe Ivančič, Diana Mrsnik in Olga Zakrajšek. Vsi so prav dobro napravili svoje vloge, posebno pa Olga Zakrajšek. Njena govorica, njene kretnje, vse je bilo tako dobro, da Je kaj. In pa pevka je, da ji je težko dobiti par. Igro je spisal in reži-ral Mr. J. Stebla j.
Vse je bilo lepo, le škoda, da je bil tako lep pomladanski dan, da se je težko odločiti, da greš na pr ireditev. Drugič preje!
Eden navzočih.
vilni gostje iz raznih krajev Amerike, pa tudi iz bližnjih naselbin se bodo podale povorke naših naprednih Slovencev in Slovenk v naš Slovenski narodni dom.
Na veliki priredbi bodo nastopili trije govorniki. Etbin Kristan, častni predsednik SANSa in Fred A. Vider, predsednik SANSa, sta oba znana naši napredni slovenski javnosti. Etbin Kristan bo govoril o domačih in mednarodnih zadevah, do-čim bo Fred A. Vider v svojem govoru orisal delo SANSa in nove naloge, pred katerimi se napredni Slovenci nahajamo.
Ker bo SANS v tekočem letu posvetil posebno pozornost delu, ki ga moramo izvršiti kot ame-jriški državljani, kar pomeni delu za izvolitev liberalnega in progresivnega predsednika, je I bilo več kot potrebno, da se kot j tretjega govornika povabi pred-Istavnika odbora "Wallace-for President."
gi narodnostnih skupin pri novemu progresivnemu gibanju in prepričana sem, da bodo njegove besede zadele v živo.
Pri programu bodo sodelovali pevski zbori "Jadran," "Slovan" in "Zarja," ki nam bodo zapeli pesmi, ki jih vsi tako radi poslušamo. Seveda bodo nastopile tudi solistinje.
Po programu se bo v prizidku razvila domača zabava, imeli bomo godbo in tudi jedi in pijače ne bo manjkalo. V družbi ostalih naprednih Slovencev in Slovenk se boste prav gotovo dobro počutili. Torej pridite gotovo 30. maja na to veliko prireditev treh SANSovih podružnic!	Vida Shiffrer.
P. Trojanovski:
PO VOJNI
Vabilo na varietni program treh podružnic SANSa
SANSove podružnice št. 3i), 48 in 106 bodo ob priliki zborovanja izvršnega in širšega odbora SANSa, ki se bo pričelo v soboto 29. maja, prirede velik shod in varietni program in sicer v nedeljo 30. maja v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Na zborovanje bodo prišli šte-
■Dolgo je že, odkar je kandidat za najvišji urad v deželi izjavil, da je. najbolj bogati vir naše dežele mozaik manjšinskih in narodnostnih skupin. Roosevelt je bil predsednik, ki je priznal to dejstvo. Pri njemu pa to ni bilo samo začasno priznanje, ampak ga je to načelo vodilo pri njegovih akcijah. Žalostno je, da se je moralo tako dolgo čakati na takšnega predsednika, še bolj pa, da tega socialnega spoznanja ni nasledil njegov naslednik.
Toda kljub temu se je našel človek, ki je globoko cenil Rooseveltovo dalekovidnost in je pristavil še svojo lastno, globoko zavest. Ta človek je predsedniški kandidat Henry A. Wallace.
Na veliki shod z varietnim programom treh SANSovih podružnic, ki se bo vršil 30. maja, je Wallace osebno poslal kot svojega poslanca enega najboljših govornikov m sicer Arthura D. Kahna, ki je direktor za narodnosti pri Državnem odboru "WaIlace-ior-President." Arthur D. Kahn je s pomočjo 80 delegatov 24 raznih narodnosti ustva-Jril načrt za akcijo med narod-I nostmi skupinami za prvo kon-I vencijo nove stranke. Povsem gotovo je, da Kahn, ki prihaja I iz New Yorka, ne bo govoril v 'smislu tradicionalnih obljub, ki I jih delajo druge stranke v tem volilnem letu, ker nova stranka ne priznava starih metod ame-'riške politike. Govoril bo o vlo-
dal, kdaj bo ta čas napočil. Ni dvoma, da dr. Krek misli, da je ta čas napočil prav sedaj.
Ko je doživel popolen polom pri slovenskemu narodu v starem kraju, se dr. Miha Krek ukvarja z idejo, da bi bilo dobro voditi ameriške Slovence v to borbo za "demokracijo" in "zapadno civilizacijo," tu iz Clevelanda. Toda kot vedno, je dr. Miha Krek tam, kjer ni ovac, naj bo "garjevih" ali pa kakršnih koli. Nekaj dni potem ko je 22. marca glasoval za pakt s Hitlerjem, mu je jugoslovansko ljudstvo strašno "nelojalno in nepatriotično" odgovorilo s pučem 27. marca. Iz tega pakta s Hitlerjem je presedlal v vlado Dušana Simoviča, in da se ne bi reklo, da ni z narodom, jo je ucvrl v London. Kjegovo delovanje v raznih ubežnih vladah je poglavje za sebe, o temu bi se dalo mnogo pisati in mnogo govoriti. Lahko pa rečemo samo to, da je po vseh "izdajstvih" Churchilla, Roosevelta in Stalina v Jalti, kot vodja slovenskih beguncev, odnosno predsednik Narodnega odbora, prišel v to našo deželo, kjer se je ves posvetil skrbi za begunce in borbi za "demokracijo" in "svobodo." Toda žal, je zopet voditelj, katerega deli od tistih, katere zastopa, ena prav velika luža.
Z vsem, kar smo v tem članku pojasnili, nismo seveda mislili dolivati gorkega pelina v že itak polno Krekovo čašo. Ne. Res je, da so nekoč v našo deželo prihajali ljudje, ki so v starih domovinah imeli vsega premalo in da sedaj prihajajo ljudje, ki so imeli vsega preveč, toda končno Amerika je še vedno Amerika. Vsak si tu lahko zasuka rokave in prime za pošteno delo. Vsak lahko tu, kot se to reče, začne "novo življenje." Dvomimo pa, da potrebujemo kakšne "voditelje" in borce za "svobodo in demokracijo," ki bi šest mesecev po svojemu prihodu zmerjali "napredne in rdeče gar j eve ovce," ki se tu nahajajo že blizu pol stoletja.
Maja 1945. leta sta se v okoli-|šu nemškega mesta Thorgaua sešli dve diviziji, sovjetska in ameriška. To srečanje je obetalo skorajšnji konec vojne, zato so ga dostojanstveno praznovali. Komandant sovjetske divizije je povabil ameriške častnike na svečano kosilo, drugi dan pa je bila velika skupina sovjetskih častnikov povabljenih h komandantu ameriške divizije.
Med njimi je bil poročnik Ko-žahmetov, poveljnik voda težkih metalcev min. Črni lasje, teman širok obraz, oblika oči in oči same, črne kakor oglje, vse to ga je napravljalo prav posebno opazi ji vega med našo delegacijo. Morebiti zaradi tega ali pa morda tudi zato, ker je bil edini poročnik, je še pred kosilom pristopil k njemu zamorec, mu ponudil veliko črno roko in mu rekel po rusko:
• "Poročnik ameriške vojske Pol Smitheson."
Nova znanca sta se pričela pogovarjati in sta ves čas do kosila prebila skupaj.
Izkazalo se je, da sta oba v civilnem poklicu učitelja in da so oba poslali na fronto 1943. leta. Pol Smitheson je prav tako kakor Kožahmetov poveljeval v svoji armadi vodu metalcev min.
"Zanimivo naključje," je pripomnil Kožahmetov.
"Res sreča, da sva se srečale. . . ."
Pogovarjala sta se po rusko in angleško in vprašanja so se nenehno vrstila.
"Odkod pa ste po rodu?" je vprašal Američan.
"Iz Cimkenta," je odvrnil Kožahmetov.
Smitheson je vzkliknil: ,
"Cimkent, Kazahstan, Srednja Azija! Vem, bral sem . . ."
"Pa vi?" je vprašal Kožahmetov.
"Iz mesta Charlottea . .
"Poznam, bral sem," mu je segel v besedo sovjetski poročnik. "Država Severne Karoline, blizu reke Santee . . ."
Na prošnjo novega znanca je Kožahmetov pripovedoval o svojem življenju pred vojno. Njegov oče je bil pastir pri bogatem kazahskem baju. Leta 1926 je odšel od baja in stopil kot navaden delavec v službo na železniški postaji Arisu, nedaleč od Cimkenta. Tam se, je naučil pisati in brati in se je vrnil v svojo rojstno mesto na delo. V Cimkentu je Karim obiskoval šolo. Iz vse rodovine Kožahme-tovih je bil Karim prvi, ki je stopil v mestno ljudsko šolo.
"Pred revolucijo," je pojasnil Kožahmetov, "ni bilo ne v Cimkentu ne v drugih mestih Ka-zahstana šole za Kazahe . . . Carska oblast nas je imela za divjake in je z nami kot takimi ravnala. Sovjetska oblast pa nas je napravila enakopravne z Rusi, Ukrajinci, Gruzinci. Mi Ka-zahi se vzpenjamo po lestvi življenja . . . Zdaj imamo vse: industrijo, kolhoze, lastno književnost, lasno glasbo, svoje šole in univerze, svoja gledališča, svoje ceste, svojo vlado .. ."
"Razumem, razumem, pri vas je socializem," je rekel Pol Smitheson.
"Dokončal sem srednjo šolo," je nadaljeval Kožahmetov, "in sem želel oditi v Moskvo na univerzo . . ."
"O, prekrasno!" mu seže v besedo Američan.
"Moj oče je ta čas delal kot
mojster v kovinarski industriji, v tovarni, ki je bila po petletnem planu zgrajena v Cimkentu. Odobril je moj sklep in me pospremil v Moskvo . . . Na vseučilišču so mi rekli, da se je na fakulteti za zgodovino priglasilo zelo mnogo kandidatov in da bodo sprejemni izpiti, čutil sem se docela pripravljenega in sem vložil prošnjo. Pri sprejemnem izpitu sem se odrezal bolje kakor mnogi moji sovrstniki..
". . . Postal sem študent. Leta 1939 sem dovršil univerzo in nasvetovali so mi, da bi ostal v Moskvi . . . Vzljubil sem Moskvo, zelo mi je bila všeč. Ampak tudi rojstno mesto imam rad. In zato sem se vrnil domov v Cimkent . . . Do pričetka vojne sem bil v Cimkentu ravnatelj srednje šole. A moj oče je dovršil večerni tehnikum in je delal kot podnevni inženir električne centrale v tovarni. Takšno je moje življenje, dragi Pol. Doma imam očeta, ženo in dvoje otrok ... V Cimkentu me priča-kujejo, po zmagi se vrnem tjakaj . . ."
Pa je izpovedal svoje življenje tudi Pol Smitheson.
"Zamorec sem," je rekel in vzdihnil, "Zamorcem, Karim, pa je v Amer,iki težko živeti . . , Leta 1922 je izdihnil moj oče pod roko belih banditov, mene pe je vzgojil starejši brat. Nobenih pravic nismo imeli, pa sem vendar dovršil zasebno šolo za črnce . .,
"Bil sem učitelj . . . Brez svobode je hudo, brez svobode ni življenja in moje življenje je bilo bolj bedno životarjenje kakor življenje. Nabral sem si znanja, naučil sem se vašega ruskega jezika, znam govoriti francoski, španski, nemški . . . Bral sem Tolstoja in Zolaja, bral Goetheja in Shakespeareja, poznam Byrona in Cervantesa. Pa kaj velja vse to pri zamorcu! Ima črno polt in ga lahko pobije vsak belopolti nepismen potepin . . . Mene so 1939 zajeli na ulici, rojstnega mesta trije takšni beli postopači in me neusmiljeno pretepli. Potem so nam sodili. Kriv sem bil jaz, ne oni. Sedel sem v zaporu . , ."
Za trenutek je obmolknil. Kožahmetov se ni upal prekiniti ta težki mučni molk.
"Ampak veš, Karim," je rekel Pol glasneje kakor prej "zdaj se bo v naši državi marsikaj spremenilo. Vojna je naSo državo marsičesa naučila in zdaj nihče več ne verjame, da bi pri nas spet preganjali črno-lasce ... V to verjamem, za to sem se boril . . ."
Tedaj sta k poročniku pristopila dva generala, sovjetski in ameriški. Sovjetski general je trčil s Polom in Karimom in jima rekel;
"V imenu prijateljstva, tovariša!"
Ameriški general je trčil s Kožahmetovim in odstopi^ Pol i se je prav tako obrnil, kakor da j ni opazil svojega generala, j Ob štirih zjutraj so se sovjet-;ski častniki poslavljali. Pol in j Karim sta si zapisala številko svojih vojaških pošt in se ločila.
i	II.
! v pričetku leta 1947 je bil , poročnik Karim Kažehmetov demobiliziran in se je vrnil v svoj rodni Cimkent. Na postaji so ga sprejeli družina, tovariši in bivši učenci. Vnovič je postal ravnatelj srednje šole, poleti pa je prepotoval Kazahstan, da bi
si ogledal, kako se je v vojnem času spremenila njegova domovina.
Tri leta niso dolga doba, a kako krepka, kako plodovita so tri sovjetska leta v sovjetski domovini !
Kožahmetova je očarala pr®' stolnica Alma-Ata. Spominjal se jo je kot tihega, snežnega mesteca, zbitega ob znožju visokih planin. Zdaj se je pred njegovimi očmi razgrnilo veliko lO" dustrijsko mesto. Stopal je P® šumnih ulicah in ni mogel pr®' šteti vseh novih hiš. Pozvonjal' so tramvaji. Po asfaltu so tih® drseli' trolejbusi. Na periferij' so se dimili visoki dimniki cele vrste novih zavodov in tovarn.
Karima so očarala kazahska polja in livade. Polja so se razširila in na njih je bilo zdaJ mnogo traktorjev in kombaj nov. Na pašnikih so se pasle cre* de ovac, krav in konj. KmeW" stvo in živinoreja sta v Kaha* stanu med vopjno zelo napredo vali.
Pozimi leta 1947 je bil Kari® Kožahmetov izvoljen za posla^ ca Vrhovnega sovjeta Kaza^ ske SSR. Branil je disertacij" iz godovine svoje domovine postal kandidat zgodovinsk' ved. Poleti se je Karimu rod ^ hčerkica.
In isto poletje se je Kan® spomnil srečanja s črncem P" nemškem mestu Thorgauu mu je napisal pismo.
III.
V oktobru istega leta je šlo pismo iz daljnega Die ,
i S®' na
tova*
k
riiskB
Charlottea, ki stoji v državi verni Karolini. Prispelo ]G vojaško pošto odelka, v ka rem je med vojno služil Kan Kožahmetov.
"Dragi in srečni moj riš!"—je pisal Pol "Ali se spominjate tistega la pri našem divizionarju o ^ Thorgaua, kjer sva se spozD^^g Ali se spominjate, kako J® ruski general pristopil in nama rekel tri prijazne ru besede? Ali se spominjate, ameriški general ni hotel z ^ ^ noj srkniti požirka Whiskya-to je bil le prvi in neznatni u < rec po iluzijah, ki so se v moji domišljiji po zmagi Nemci ...	,
"____Ko sem bil leta 1945
mobiliziran, mi niso dovolili' bi na ladji potoval v razredu. Črnci ne morejo P vati z belci... V Nevv^ me pognali iz bara. V baru, se zabavajo belci, ni . Nato so
la gospa ni marala frčati v 1® lu s črncem
za crnce!
letalsko vozovnico, ker neka
skemu človeku, je to divjaško, ampak takšno j® ^ življenje, takšna je stvarno Zedinjenih državah . • •
". . . Težko pišem, kako j®^ ^ dalje potekalo moje življei^^^^_ mojem rojstnem mestu lotteu so zaprli zamorsko Veste, kako si zdaj služim v dan j i kruh? Sem šofer tovo ga avtomobila, ki	po
tro pobira smeti in odpa chalottskih ulicah . . ■ -gji-rejši brat je lani umrl za ko . . .
ge0
se
". . . In za to, Kariin, -gt jaz vojskoval ... Pri fi-marsikaj govore o vojni • •'
(Dalje na 3. stratiD
iva"'
se
naznanilo
Ker nas je že več prosilo za naslove skih oblastev v Zedinjeni vah, naj tu navedemo, da jugoslovanske ambasa
glasi:	^ ..gsf,
Yugoslav Ei® 1520—16th St.. C-W..hinglo.^ >
Naslov urada jugosio ga konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate . ye.'
New York • g)[e0' Pišete lahko v srbohrvatskem ali jeziku.
25. maja 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
K Iljin:
PRIRODA IN LJUDJE
(nadaljevanje)
Prihod gospodarja
Koliko ljudi gladuje na našem planetu?
Tri četrtine vsega prebivalstva. In to ne glede na velikan-napredek poljedelskih ved. Učenjaki pravijo, da bi bilo mo-§oče do sitega' nahraniti človeštvo celo tedaj, če bi se pomno-za štirikrat. Za to bi ne bilo |feba nobenih novih odkritij in iznajdb. Zadostovalo bi to, kar i®amo.
Na zemlji bi bilo lahko obilje, ^ ljudje stradajo. Lahko bi odplavili lakoto, če ne bi imeli ljudje zvezanih rok, zvezanih s telil redom ali neredom, ki vlada zemlji.
Delo ljudi je razdrobljeno. Ni skupnega načrta, ni skupnega smotra. Eni uničujejo, kar dru-^ Ustvarjajo.
^riroda je razkosana, razre-j&ha na koščke in vsak košček svojega gospodarja. ^ prirqde ni mogoče sekati koščlEe brez kazni, kajti v Pfirodi je vse povezano, vse živi ^'^ipno življenje.
Izsekajo gozdove, pa začno ^^Jati reke.
^reorjejo travnike, pa posta-
polja neplodna.
Poteptajo stepe in ne dajo od-pašnikom, pa sprostijo C^stinjski pesek.
Namakajo zemljo čezmerno, ^ bi dala čim večji donos, čez ^Gt let pa se spremeni v moč-ali slano mlakužo. Osušujejo cele morske zalive,
bi dobili polja, že priprivlje-
h ■
k
m obdelana polja pa opušča-
Nihče se ne pobriga za celoto, sakdo misli le na trenutno ko-in se briga le zase. Nihče razmišlja, kaj bo čez deset-ya.. '
^aj je treba storiti ? Treba^č "^užiti drobce prirode v celoto, ffiba je združiti ljudi v eno sa-delovno armado.
bo zemlja družbena, če bo , ° ljudi na zemlji skupno, bo lalo vse človeštvo po skupnem ' ^<^rtu, za skupen smoter kakor samo velikansko bitje. Živ-
% 'iei
J, tega bitja bo brezkončno, ij bitje lahko napravi vse. Ime-bo milijarde rok za delo in Santske možgane—enotno sve-^*10 znanost.
, ^sa priroda bo njegovo veli-^sko gospodarstvo.
I bitje ne bo uničevalo žita spreminjalo polja v pustinjo.
Ma:
'^0 bitje bo razumni gospodar
leta.
■^oda kdaj bo tako? Kmalu, eni šestini zemeljske oble
se je skupno delo na družbeni zemlji že začelo.
Dekret proti prirodnim silam
Z oktobrskim prevratom sta postala zemlja in delo ljudi na tej zemlji skupna, družbena.
Petletka je zbrala milijone poljedelcev v delovne zadruge in jim dala v pomoč sto tisoče najbolj dovršenih in silnih strojev —kombajnov/ traktorjev, mla-tilnic in motorjev. Dvomilijon-ska armada agronomov, inženirjev, šoferjev in mehanikov je bila poslana na polja, da bi jih preobrazila, da bi enkrat za vselej odpravila slabe letine.
Vsepovsod se je delo organiziralo po načrtu. Načrt je velikansko znanstveno delo, načrt se ustvarja na osnovi znanosti.
Znanost uči, kdaj je treba sejati, kaj je treba sejati, kako orati, kakšna orodja uporabljati, kako gnojiti zemljo, kako se boriti z plevelom.
Sto institutov Leninove Poljedelske akademije, sto in sto poskusnih postaj in laboratorijev opazuje in poskuša, proučuje tla in rastline zato, da bi bolje preobrazili tako tla kakor rastline.
Sklicujejo se znanstvene konference : konferenca za boj s sušo, konferenca o namakanju Za-volžjo, konferenca o umetnem dežju.
Staremu sovražniku—suši smo v Sovjetski zvezi napovedali vojno.
Dne 22. maja 1932 je bil v vseh časnikih Zveze objavljen dekret, ki sta ga podpisala Stalin in Molotov, "o uničenju suše v zavolžskih okrožjih."
Dekret proti prirodnim silam!
Še nikdar in nikjer se niso ljudje lotili take naloge.
Poleti 1934 je zadela suša Evropo in Ameriko. Zajela je cele dežele. V Angliji so stali ljudje v dolgih vrstah z vrči in vedri pred vaškimi vodnjaki. V Zedi-njenih državah, v lowi, je bilo listje na drevju za polovico manjše kakor sicer. V Minneso-ti so se posušili celi gozdovi, so bili popaljeni pašniki in so živino prodajali za smešno nizke cene.
Ameriška vlada je pretresala načrt, da bi preselila nekoliko tisoč farmarjev in odpeljala živino iz krajev, ki jih je opusto-šila suša. Na boj s sušo samo pa ne misli.
Zakaj naj bi se borila z njo? Čim manjša je žetev, tenl višje so žitne cene.
Po poročilih v časopisju je dejal ameriški poljedelski mini-
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov svela.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
ster Wallace ob neki priliki, da ta suša lahko postane "dobrota za ves narod."
V	Sovjetski zvezi suša. ni dobrota. V Sovjetski zvezi nihče ne bo koval iz nje dobičkov.
Suša je sovražnik. In proti temu sovražniku je objavljen v Sovjetski zvezi dekret, ki pomeni vojno napoved.
Vsaki naredbi sledi pri nas načrt. Načrtu pa mora slediti njegovo uresničenje. V Zavolžju so se začela namakalna dela. Po desetih ali petnajstih letih v Zavolžju ne bo več suše.
Kako se bo to zgodilo?
V	projektih Državna načtrne {omisije najdemo sliko Zavolž-ja čez 15 let.
Namakalni kanali bodo raz-relili stepe v velikanske štirikot-nike. Vzdolž kanalov bodo zrasle gozdne proge, ki bodo ščitile polja pred "suhoveji." Vsako polje bo podobno velikanski sobi, ki bo na štirih straneh ograjena z zelenimi živimi stenami.
Vzdolž betonskih bregov ob kanalih bodo tekali električni vozički s črpalkami in škropilnicami, ki bodo metale vodo v veliko daljavo. Na brigadirjevo i
znamenje se bo s. šumom ulil močan umeten dež na polje.
Odkod pa bodo vzeli vodo? Vzeli jo bodo iz Volge.
Struga Volge je mnogo metrov nižja od zavolžskih step. Vodo bo treba dvigati s črpalkami. Mogočne črpalne postaje bodo gnale vodo iz Volge po ceveh velikanskega obsega v umetna jezera. Tako bomo predpisali vodi novo, tretje potovanje; iz reke nazaj v stepe. In voda bo morala ubogati.
Tako bo nastalo na zemlji skladno in pravilno omrežje umetnih jezer, kanalov in gozdnih prog.
Ljudje, ki bodo gledali nanjo od zgoraj, z letala, bodo mislili, da tu spodaj ni zemlja, ampak kak drug planet, podoben Marsu z njegovimi temnimi črtanu in krogi.	'
Nova bo zemlja in nov bo človek na tej zemlji.
Ali bo bodoči poljedelec-inže-nir, poljedelec-zmagovalec nad sušo podoben nekdanjemu sužnju zemlje, ki ga je poznala nekdanja "Rusija?"
(Dalje prihodnjič)
Vesti iz Jugoslavije
jih bodo uprizarjala pionirska gledališča v Zagrebu, Splitu in na Reki.
10,000 postelj za delavne ljudi v letoviščih Slovenije
Vso . slovenska letovišča in kopališča se pripravljajo za novo turistično sezono, ki se prične 25. aprila. Turistična društva, Putnik, okrajni in krajevni ljudski odbori ter razne množične organizacije so posvetili letos turizmu mnogo večjo paž-njo nego v prejšnjih letih. V letoviščih Slovenije bo letos na razpolago delovnemu ljudstvu iz vseh delov Jugoslavije nad 10,000 postelj. Prvič je bilo zgrajeno pri-nas množično prenočišče, kjer bo lahko prenočilo nad 200 ljudi. To prenočišče je namenjeno predvsem šolski mladini ter množičnim oi'gani-zacijam. Letos bo odprto tudi letovišče Pokljuka pri Bledu, kjer je že dozidan novi hotel s 70 posteljami. Nadalje bo odprt letos veliki Dom pri Kranjski gori, kjer bo tudi 70 postelj. Razen tega je bilo urejenih v Sloveniji do 40 planinskih koč, ki bodo vse odprte v letošnji sezoni.
(SANS—Chicago.)
Serge} Kraigher, preds. načrtne komisije v LRS
Po osvoboditvi je bil sekretar OF v mariborskem okrožju, od Julija 1945 pa sekretar DF mesta Ljubljane in podpredsednik MLC za mesto Ljubljana, dokler ni postal predsednik Načrtne komisije v vladi LRS, kar je še danes.
Ferdo Kozak, preds. Ljudske skupščine
osvobodilne vojske v Bariju. Od tam je prišel na osvobojeno ozemlje. 5. maja 1945 pa je bil v Ajdovščini imenovan za ministra prosvete v Ljudski republiki Sloveniji, kar je bil do novembra 1946, ko je bil izvoljen za predsednika Ljudske" skupščine LRS.
Razmah fizkulturnega gibanja
16. aprila je bil odprt v Beogradu drugi Kongres Fizkul-turne zveze Jugoslavije, ki združuje okoli 370,000 fizkulturni-kov. Dejstvo je, da so fizkul-turniki nove Jugoslavije dosegli v vseh športnih panogah in v nekaterih celo presegli predvojne rezultate. Veličine uspehov izpričuje tudi dejstvo, da si je pridobilo v vsej državi 50,-000 tekmovalcev značke fizkul-turnikov. Za razliko od prilik v stari Jugoslaviji je fizkulturno gibanje zajelo v novi Jugoslaviji najširše ljudske sloje ter je|
bilo na ta način uveljavljeno načelo množičnosti tudi" v fizkul-turnem delovanju. Drugi kongres je ugotovil fizkulturne uspehe, pa tudi pomanjkljivosti.
Kongres je razpravljal o ustanovitvi nove ljudske telovadne organizacije, ki bo vzgajala svoje člane v rodoljublju in ljubezni do domovine in ki jim bo prožila vsestransko telesno vzgojo. Za posamezne športne panoge pa bodo ustanovljene športne zveze, katerih naloga bo dvigniti sport do višine, ki bo v skladu z ugledom in" višino ter močjo našega fizkulturnega gibanja in naše države.
Gradnja medicinskih šol in ustanov
V Ljudski republiki Hrvatski se opaža tudi živo prizadevanje za okrepitev medicinskega kadra. Letos bo usposobljenih na posebnih medicinskih tečajih in šolfih 1200 novih zdravstvenih strokovnjakov. Pri -bolnišnicah v Zagrebu, Splitu in Osjeku ter na Reki bo letos odprtih pet enoletnih zdravstvenih šol. Za zidavo teh šol je zagotovljen kredit 66 milijonov dinarjev.
Pionirska gledališča—središče umetniške vzgoje pionirjev
Konec marca je bilo odprto v Zagrebu Pionirsko gledališče Podobni gledališči obstojata že v Splitu in na Reki, tada za-brebško Pionirsko gledališče ima poseben pomen. Zamišljeno je kot ustanova, kjer se bodo pionirske dramske skupine učile, kako je treba sestavljati re-portoar, kako je treba ravnati z mladimi igralci. Zagrebško pionirsko gledališče ima svoje strokovno vodstvo, v katerem so priznani gledališki umetniki.
To gledališče šteje 130 članov,
ki delujejo v dramski, Ipalethi in tehnični skupini ter v zboru.
Pionirsko gledališče ne bo uprizarjalo del samo za deco, ampak tudi za odrasle. Tako se bo!__
v pionirjih lahko razvil čut za j
okus in umetnost. Nekateri' V "Enakopravnosti" dobite književniki so se že lotili pisa-1 vedno sveže dnevne novice o do-nja primernih odrskih del, kil godkih po svetu in doma!
je iz vrst starih, prekaljenih borcev, ki so nastopali proti diktatorskim režimom versaj-ske Jugoslavije. Boril se je za pravice in, demokratične svoboščine delovnega ljudstva že pred aprilom 1941.
Rodil se je leta 1914 v Postojni. Po dovršeni srednji šoli se je vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani. V krogu študentske mladine se je boril proti Živkovičevemu in Jeftiče-vemu nasilju in je bil zaradi tega obsojen na 2 leti ječe. Prestal jo je v Sremski Mitrovici. Pq povratku je takoj začel delati in je organiziral odpor proti Stojadinovičevemu in Koro-ščevemu režimu. Bil je odgovoren funkcionar v ljubljanski organizaciji Komunistične partije Slovenije in nato inštruktor v premogovnih revirjih.
Ob ustanovitvi Osvobodilne fronte je postal sekretar OF za revirsko okrožje, kjer je organiziral odpor. Decembra leta 1941 je bil poslan na Štajersko. Tu je bil eden izmed prvih organizatorjev in član Pokrajinskega odbora OF. Po prihodu XIV. divizije, ko je osvobodilno gibanje dobilo nov ogromen razmah, je tovariš Kraigher s svojinii izkušnjami, voljo in organizacijsko spretnostjo gradil ljudsko oblast.
Dr. Jože Pokoren, minister za pravosodje LRS
Ferdo Kozak se je rodil 20. avgusta 1894 v Ljubljani v obrtniški rodbini. Dr. Ferdo Kozak je bil že takoj po maturi član revolucionarne mladinske organizacije "Preporod", ki je, povezana z vsemi mladinskimi organizacijami slovanskega juga, delala za zrušitev avstrijske države. Kot zavednega mladega človeka so ga avstrijske vojaške oblasti že med prvo svetovno vojno preganjale.
Mnogo je sodeloval kot pisatelj pri naprednem mladinskem listu "Demokracija" in pri Ljubljanskem zvonu". Ustanovil je skupaj z Josipom Vidmarjem revijo "Sodobnost", ki je zadnja leta Jugoslavije igrala veliko vlogo glasnika najnaprednejših idej.
Ker je bil poznan kot na-prednjak, so ga italijanski fašisti že februarja 1942 aretirali in odpeljali v internacijo v južno Italijo. Po. kapitulaciji Italije je delj časa delal v Italiji pri predstavništvu Narodno-
Rodil se je 17. marca 1. 1904 v Celju. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, po maturi pa je odšel na Dunaj, kjer je leta 1925 diplomiral na Visoki šoli za svetovno trgovino. Nato se je vrnil v Ljubljano, promoviral leta 1930 na Pravni fakulteti ter postal nato odvetnik v Škof ji Loki.
Pred vojno se je udejstvoval v krščansko-socialističnem gibanju in aktivno sodeloval pri jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani. Po zlomu Jugoslavije je bil interniran v Begunjah in Št. Vidu, nato pa so ga iz-gnalli v Ljubljano, kjer se je še jeseni leta 1941 priključil Osvobodilni fronti. Jeseni leta 1944 je prišel »na osvobojeno ozemlje, kjer je postal član študijske komisije pri predsedstvu SNO-S-a. V prvi vladi Slovenije je bil imenovan za ministra za pravosodje ter je še danes.
(SANS—Chicago.)
$2163.45
PO VOJNI
(Nadaljevanje z 2. strani)
sti, ki razmišljajo o profitu, zmerjajo vas, vašo domovino . .. Pretepajo in zmerjajo nas, zamorce . . . Kako vas zavidam, moj srečni tovariš! Saj ne boste užaljeni, ako vas imenujem svojega tovariša? Veste, zdaj nisem več učitelj. Šofer sem. Vendar nisem zanemaril svojega poklica in še vedno dosti čitarh kakor prej. Šofer, ki pobira odpadke po ulicah ameriškega mesta, prebira nadalje Byrona in Goetheja in Shakerspeareja in Tolstoja . . .
"... Kaj takega je težko v dobi Trumana in Vandenberga, dragi Karim, ampak brez tega sploh ne bi bilo življenja. Pa saj se nam ni treba prenagliti, bomo že še videli ... Na svetu sta Sovjetska Rusija in Stalin . . •
". . . Želim vam in vaši domovini, Karim, srečo in napredek. Čvrsto vam stisnem roko. Pišem na vojno pošto, ker na pismu nisem mogel prebrati vašega
naslova. Vaš—Pol Smitheson." *
Dve državi, dve ustavi. In kako različne človeške usode!
("Krasnaja Zvjezda")
Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now. P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
PICK OUT YOUR OWN REWARD HERE!
SAVE EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE		
	In 1 Year	In 5 Years	In 10 Years
$ 2.50	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
3.75	195.00	1,004.20	2,163.45
7.50	390.00	2,009.02	4,329.02
12.50	650.00	3,348.95	7,217.20
18.75	975.00	5,024.24	10,828.74
5^ America's Security is YOUR Security
ENAKOPRAVNOST
TA/s is an o£RcjaJ U. S. Treasury advertisement-^prepared under auspices ol Treas.v.'^y	nod Advertising Council,
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
25. maja 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
!
(Nadaljevanje)	j gričkih je videti tolste svizce.
4. iuliia.	so podobni tistim
Zapustil sem svoje delo. Jeli-
zaveta je zapustila mene. Danes sem pil s Strežnjevom pivo. Včeraj sva pila žganje. Z Jeli-zaveto sva se razšla, kakor se spodobi omikanim ljudem, korektno. Na kratko, nič na dolgo in široko. Danes sem jo videl na Dmitrovki z nekim mladim človekom v jahaških škornjih. Zadržano je odgovorila na moj pozdrav. Zdaj je tudi čas, da končam zapiske — usahnil je studenec.
30. julija.
Popolnoma nepričakovano sem moral spet prijeti za pero. Vojska. Izbruhi živinskega navdušenja. Vsak cilinder kakor crknjen pes že na kilometer daleč smrdi po domoljubju. Mla-
Nemcem na cenenem kameno-tisku, ki jih je Kozjma Krjuč-kov nanizal na sulico, živel sem, bil sem zdrav, učil sem se matematike in drugih eksakt-nih ved in nikoli nisem mislil, da bom kdaj še tak "šovinist". V polku se bom moral pogovoriti s kozaki.
22. avgusta.
Na neki postaji sem videl prvo skupino ujetnikov. Postaven avstrijski člastnik športniške vnanjosti je šel pod stražo na postajo. Dve gospodični,- sprehajajoči se po peronu, sta se mu nasmehnili. Kar grede ju je zelo lepo pozdravil in jima z roko poslal poljub.
Še celo v ujetništvu je gladko obrit, izlikan, rumeni urbasi se mu svetijo. Pospremil sem ga
dina je ogorčena, jaz pa sem z očmi: zal mlad fant, ljubez-
srečen. Hiram od hrepenenja po... "izgubljenem raju". Vče
niv, tovariški obraz. Srečaj se s takim — pa ti roka gotovo ne
raj sem prav na kratko videl i bo dvignila sablje
Jelizaveto v sanjah. Zapustila je v meni sled koprnenja. Raz-tresti se moram.
1. avgusta.
Direndaj se mi je priskutil. Povrnilo se je prejšnje, hrepenenje. Sesljam ga, kakor dojenček prsi.
3. avgusta.
Rešitev! Grem na vojsko. Noro? Precej. Sramotno?
Kje neki, nekaj moram vendarle početi. Rad bi trohico drugačnih občutij. A glej, -pred dvema letoma še ni bilo te'naveličanosti. Ali se- staram, ali kaj?
% 7. avgusta.
Pišem v železniškem vozu. Ravnokar smo se odpeljali iz Voroneža. Jutri moram izstopiti v Kamenskaji. Trdno sem sklenil: grem v boj za "vero, carja, domovino".
12.	avgusta.
Pripravili so mi poslovilno
slovesnost. Ataman se ga je malo nabral in imel navduševa-len nagovor. Potem sem mu šepeta je dejal: "Tepec ste, Andrej Karpovič!" Začudil se je in lica so mu kar pozelenela, tako ga je prizadelo. Srdito mi je za-sikal: "Pa pravijo, da ste izobraženi in ne eden izmed tistih, ki smo jih leta devetnajststo-petega mikastili z biči?" — Odgovoril sem, da na žalost nisem "eden izmed tistih", in mu na-svetoval, naj se pridru^ socialdemokratom. Oče je jokal in me je hotel poljubiti, pa je imel smrkav nos. Uhogi, dragi oče! Ko bi bil ti v moji koži. Za šalo sem mu predlagal, naj gre z menoj, on pa je preplašeno vzkliknil: "Kaj pa misliš, in gospodarstvo?" Jutri se bom odpeljal na postajo.
13.	avgusta.
Ponekod žito še ni požeto. Na
24. avgusta. Begunci, begunci, begunci , . Vse proge so polne vlakov z begunci in vojaki.
Mimo je pripeljal prvi sanitetni vlak. Na postajališču je skočil iz voza mlad vojak. Obveza na glavi. Navezala sva pogovor. Ranila ga je karteča. Strašno je zadovoljen, da bo komajda še sposoben za službo, ker ima ranjene oči. Smeje se.
27.	avgusta.
Sem v svojem polku. Polkov-
ni poveljnik je zelo prijeten in vesel starček. Kozak s spodnjega Dona. Tukaj že diši po krvi. Slišati je, da pojdemo po jutrišnjem na položaj. Moj tretji vod tretje stotnije je sestav Ijen iz kozakov konstantinov skega okraja. Resnobni dečki Samo eden je šaljivec in pevec
28.	avgusta
Napredujemo. Danes tu posebno na gosto bobni. Tako je čutiti, kakor da se bliža neurje in da ropota oddaljen grom. Ce lo poduhal sem: ali ne diši po dežju? Ali nebo je satenasto jasno.
Moj konj od včeraj šepa, udaril se je bil z nogo ob kolo poljske kuhinje. Vse je novo, nena vadno in ne vem, kje naj začnem, o čem naj pišem.
30. avgusta
Včeraj nisem utegnil pisati. Zdajle pišem na sedlu. Premetava me in črke rasto izpod svinčnika nerodno skrivenčene. Jahamo v troje z mrežami za travo.
Zdajle jih dečki polnijo, jaz pa ležim na trebuhu in z zakas nitvijo "fiksiram" včerajšnje Včeraj nas je narednik Toloko nikov poslal šest na ogledniš-tvo. (Prezirljivo me obklada s "študentom": "Ej, ti, študent, konju se je omajala podkev, ti
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicoH07l8
pa še ne vidiš ne!") Jezdili smo skozi neko na pol požgano mestece. Pripeka. Konji in mi mokri. Škoda, da morajo kozaki tudi poleti nositi suknene hlače. Za mestecem sem v jarku zagledal prvega ubitega Nemca. Noge je imel do kolen v jarku, sam je ležal na hrbtu. Eno roko je imel podvito pod hrbet, z drugo pa je stiskal jermen puške. Puške ni bilo nikjer v bližini. Strahoten pogled. V spominu obnavljam doživljaj in srh mi spreletava hrbet ... Bil je v takem položaju, da je precej gotovo sedel, bingljal z nogami v jarek, potem pa se ulegel, da bi si odpočil. Siva uniforma, čelada. Videti je bilo čipkasto pregrinjalo in zelenja pod njim kakor cigaretni papirček, da se ne raztresa tobak. Tako me je pretreslo to prvo srečanje, da se ne spominjam njegovega obraza. Videl sem samo velike rumene mravlje, ki so mu lezle po rumenem čelu in osteklene-lih, priprtih očeh. Kozaki so se prekrižali, ko so prišli mimo. Gledal sem majhen krvav madež na desni strani uniforme. Krogla ga je zadela v desno stran in jo prebila. Ko sem jezdil dalje, sem opazil, da sta na levem boku, tam kjer je prišla krogla iz telesa, lisa in mlaka krvi na tleh veliko večji in suknja zelo razcefrana.
Vztrepetal sem, ko sem odjezdil dalje. Tako je torej s to stvarjo . . .
Starejši vodnik, Trundalej po imenu, nam je poskušal dvigniti slabo voljo in je začel pripovedovati neko kosmato dogod-bico, a njemu samemu so drhtele ustnice . . .
Kake poi vrste od mesteca štrle v zrak zidovi požgane tovarne, opečni zidovi s čadasti-mi, črnimi vršički. Ker si nismo upali jezditi kar narovnost po cesti, kajti držala je ravno mimo tega pogorišča, smo se, mu sklenili izogniti. Zajahali smo vstran, a tisti trenutek so nas začeli od ondod obstreljevati, žvižganje prvega izstrelka, naj je to še tako sramotno, toliko da me ni vrglo iz sedla. Zgrabil sem se za sedlni lok, se samo gibno sklonil in nategnil vajeti. Zdir^ali smo proti mestecu mi mo tistega jarka z ubitim Nem cem in se zavedli šele tedaj, ko je bilo mestece že za nami. Potem smo se vrnili. Poskakali smo s konj. Živali smo pustili z dvema konievodcema, mi štirje pa smo odšli na rob mesteca k tistemu jarku. Sklonjeni smo se pomikali dalje po jarku, že od daleč sem zagledal noge ubitega Nemca v kratkih rumenkastih škornjih, ostro zapognjene v kolenih. Ko sem stopal mimo njega, sem pridržal dihanje ko mimo spečega, kakor bi se ga bal prebuditi. Pod njim je zelenela vlažna, pomečkana trava...
Polegli smo v jarek in čez nekaj minut je izza razvalin požgane tovarne v gosti vrsti prijezdilo devet nemških ulanov . . Prepoznal sem jih po uniformi. Častnik se je oddaljil od njih, nekaj zakričal z rezkim zagr-Ijenim glasom in njihovo krdel-ce je zdirjalo naravnost proti nam. Dečki vpijejo, naj jim grem pomagat nakladat travo. Grem.
30. avgusta. Povedati moram do konca, kako sem prvikrat ustrelil proti človeku, ko so nemški ulani zdrveli proti nam (še zdajle mi-vstajalo pred očmi njihove ze-lenkastosive suknje, čelade ga-j ščeričje barve, svetlikajoče se zaponke vojaških kap, pozibavajoče se sulice s praporci).
Jezdili so vrance z žoltimi lisami po trebuhu. Kaj vem zakaj sem se ozrl na rob jarka in zagledal majhnega smaragdnega žužka. Zrastel mi je pred očmi in dobil neznansko velikost. Pozibaval je travne bilke, se plazil kot velikan, proti mojemu laktu, naslonjenemu na presušeni, grudasti nasip jarka, zaškrabljal po rokavu moje vrhnje suknje, naglo zlezel na pu-
ško in s puške na jermen. Zasledoval sem njegovo popotovanje in zaslišal prelomljeni glas vodnika Trundaleja: "Streljajte, kaj pa čakate!?"
Trdneje sem se oprl z laktom, zamežal z levim očesom, začutil, da mi razganja srce, ki se je tako neznansko razširilo kakor tisti smaragdni žužek. V poklini merilne priprave na ozadju sivkastozelene suknje je trepetala mušica. Vštric mene je ustrelil Trundalej. Pritisnil sem na petelina in zaslišal švi-steči let svoj krogle. Po vsej verjetnosti sem prenizko meril, krogla je pri odskoku dvignila na vzpetini oblaček prahu. Prvikrat sem ustrelil proti človeku. Izstrelil sem vse naboje, ne da bi meril, ne da bi kaj videl pred seboj. Zadnjikrat sem odprl ležišče in pritisnil, pozabivši, da ni več nabojev, in se šele tedaj ozrl v Nemce. Ravno tako urejeno so jahali nazaj. Za vsemi častnik. Bilo jih je devet in videl sem črnožolti život častnikovega konja i n kovinsko konico ulanske čelade.
2. septembra.
Tolstoj ima v "Vojni in miru" odstavek, kjer govori o črti med dvema sovražnima vojskama — o meji negotovosti, ki takorekoč loči žive od mrtvih. Eskadron, v katerem služi Nikolaj Rostov, gre v napad in Rostov opredeljuje v mislih to črto. Danes sem ae posebno živo spomnil tega odstavka v romanu, ker smo danes navsezgodaj naskočili nemške huzarje ... Že od* jutra so njihovi od delki, izvrstno podprti s topništvom, pritiskali na našo peho to. Videl sem, kako so naši vo jaki — mislim da dvestoenoin-štirideseti in dvestotriinsedem-deseti pehotni polk — panično bežali. Bili so dobesedno zdemo-ralizirani spričo ponesrečenega naskoka, kajti dva polka sta odšla brez topniške podpore v napad, a ju je nasprotnikov ogenj odbil in uničil skorajda dve tretjini njihovega moštva. Za našo pehoto so pritisnili nemški huzarji. Taisti trenutek
PIKNIŠKI PROSTOR
za v najem
na KALIOPE FARM
EDDY RD.
Tel.: IV 4490
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddasle v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
A. Malnar
Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY
, Frances Zulich
18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom z« naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
JUGOSLOVANSKE POSTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V; ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod lamo na E. 62 Si.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
je bil uporabljen naš polk, stoječ v rezervi na gozdni poseki. Takole sem si zapomnil ta dogodek. Zapustili smo vasico Tiš viči ob treh zjutraj. Bila je gosta tema pred dnem. Ostro je dišalo po borovem igličevju in ovsu. Polk se je pomikal, razdeljen po stotnijah. Z deželne ceste smo zavili na levo in krenili čez žito. Konji so prhali in s kopiti otresali z ovsa sočno roso.
Celo v plašču me je mrazilo. Polk je dolgo dirjal po polju in šele čez eno uro je iz polkovne-ga poveljništva prijezdil častnik in oddal poveljniku navodila. Naš stari je nejevoljno izdal povelje in polk se je v pravem kotu zaobrnil proti gozdu. V vodnih kolonah smo se gnetli po ozki stezi. Nekje levo od nas je divjala bitka. Nemško topništvo je, sodeč po grmenju, sodelovalo v veliki množini. Treski strelov so valovali; čutiti je bilo, kakor da nad nami gori tisto dišeče borovo igličevje. Do sončnega vzhoda smo poslušali. Potem trepetajoč, klavrn, nekako medel in nenavdušen vzkrik "hura", in potem — tišina, pre-rešetana z rezkim ropotanjem strojnic. To minuto so se mi tako neurejeno kopičile misli; edino, kar sem si ta trenutek lah ko do bolečine razločno in jasno zamislil, je bilo mnogolično
IŠČE SE ŽENSKO
za počistit hišo enkrat na teden. Samo tri sobe. Dobra plača. Zglasite se na 22471 NICHOLAS AVE. ali pokličite KE 7515
IŠČE SE DEKLE,
Od 20 do 35 let, ki bi se naučilo dela na moških klobukih. Izkušna ni potrebna. Stalno delo—5 dni tedensko. Intervuji med 8. in 5.
DE-LOOZE HAT WORKS 1706 E. 17 St.
Popravljale! ogrodij avtov in barvarji avtov dobijo delo
Prvovrstni delavci; visoka plača od ure. Počitnice s plačo; nočno delo.
HERTZ DRIVE-UR-SELF CO. 1865 E. 17 St.
Prosimo pokličite po 6. zvečer
Prenovite in modernizirajte vašo kuhinjo in kopalnico z
PLASTIC TILE
za stene in strope.
Imamo 10 različnih barv. ANTON KOPLAN, 1136 Norwood Rd., HE 6510 HENRY KOPLAN, 1008 Ansel Rd., EX 7141
Operatorice power šivalnih strojev
IZURJENE NA OBLEKAH DOBIJO DELO Visoka plača od komada. Skupinska zavarovalnina. Godba pri delu. Mr. Frank Allia
SERBIN, Inc.
4. nadst. 1270 . ONTARIO
CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking.
All sports: goH, dancing, tennis and shuffleboard, outdoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a; grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop.
Phone 9126F5 P. O. Edwardsburg, Mich.
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokliče te vsak čas, podnevi ali po noči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street
HE 2730
obličje naše pehote, ki je po oddelkih prešla v naskok.
Videl sem okorne sive postave s sploščenimi čepicami ilovnate barve, v nerodnih, do kolen segajočih vojaških škornjih, topotajoče jesensko zemljo, in slišal odsekano, zagrlje-no hehetanje nemških strojnic, ki so spreminjale te žive, pre-znojene ljudi v mrtvece. Dva polka sta bila odbita, bežala sta in metala orožje vstran. Za petami jima je pritiskal polk nemških huzarjev. Znašli smo se ob njihovem boku, v razdalji kakih tri sto sežnjev ali še manj. Povelje. Ko bi trenil, smo bili urejeni. Zaslišim edinole hladni, kakor uzda uklanjajoči: "marš-marš!" — in zdirjam. Ušesa mojega konja so tako plosko-ma pritisnjena, da bi jih z roko ne mogel odtrgati, se mi zdi. Ozrem se — za mano polkovni
poveljnik in dva častnika. Te je torej tista meja, razdeljujoča žive od mrtvih. To je torej tista velika blaznost!
(Dalje prihodnjič)
3 ODRASLE OSEBE
nujno potrebujejo stanovanje. Kdor ima za oddati naj blagovoli pusti naslov v uradu tega lista.
GOSTILNA NAPRODAJ *
Proda se gostilno c D 1 in D ^ licencami. Nahaja se v slovenski i" hrvatski naselbini na St. Clair Ave. Na"šlov se poizve v uradu'tega lista-
CVETLICE IN SADIKE
Ako hočete dobiti vsake vrste radike za paradižnike in cvetlice, pojdite ponje k John Perse na Chardon Rd., vzhodno od Bishop Rd. Z vsakim nakupom nad ' dobite 6 nageljnovih sadik iz Evrope. Lahko pokličete po telefon" Wickliffe 650 J.	______
Oglašajte v Enakopravnost'


... samo tri od izbir na ponudbo ameriškim veteranom za DOBRO PLAČO!
Veterani imajo prednost v novi Redni Armadi! Ako ste kvalificirani za vpis v službovanje in se zavežete za tri leta ali več, tedaj lahko izberete:
1.	Direktno dodeljenje v evropsko predelje.
2.	Dodeljenje k katerikoli več slavnih divizij na Daljnem Vzhodu.
3.	Ako sie služili preko morja po 2. septembru, 1945, vam je odprto triletno dodeljenje k eni od osmih izvrstnih enot zdaj nastanjenih v Z. D. A.
Potem si lahko izberete vrsto službovanja. In odločite se lahko za specijelno delo za katerega imate sposobnosti od prejšnjega službovanja (kot to navaja W. D. pamflet 12-16): Obrnite se na vašega najbližjega armadnega in letalskega nabornega častnika za vse podrobnosti.
U. S. ARMY AND U. S. AIR FORCE RECRUITING SERVICE
CAREERS WITH A FUTURE
U. S. Army and U. S. Air Force
1268 Ontario Street — Cleveland, Ohio
VAŽNA OBJAVA O ODPREMUENJU POŠILJK V JUGOSLAVIJO
S tem naznanjamo, da bomo začasno prenehali s prejemanjem naročil za moko.in pakete, radi novih odredb Trgovskega oddelka v pogledu pošiljanja hrane in moke. V kratkem času bomo organizirali delo v skladu s temi in drugimi novimi odredbami, o čemer bomo javnost obvestili.
Prosimo, da do nadaljnega obvestila ne pošiljat® nobenega naročila.
Vsa naročila poslana do sedaj, bodo redno od-premljena, o čemer bomo posamezne naroČitel]® obvestili.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST 18th STREET NEW YORK IL N. Phone: WA 4-9016
Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite |o za poskusnjo vašemu prijatelju in znancu. Če innate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se go bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio