^rj ^^ Ipf Goremjski časkik od leta 1947 v v I W r PkVI eiCiUHPPNIK IIDNIK GORINIEC iTTA I9OO PETEK, 6. APRILA 2007 Leto LX, št. 2S. cena 1,21 EUR, 290 SIT, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Voičjak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih naklada; 22.öoo izvodov tt'WVl'.l, o B t K1 s KI ù LAS. s 1 Velika v noe / Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Velikonočni čas bo trajal 50 dni, do binkošti, ki bodo letos 27. maja. jOŽE KOŠNrEK Velika noč ie tisti verski praznik, ki ga letos drugače kot božič in novo leto hkrati praznujejo vse največje kr- njim aH za nfim. Na "veliko in darov narave. Grešno je nedeljo" ni le konec žalost- trositi drobtine po tleh &I1 da» nih postnih dni, ampak se jati kosti psu, je stara zapo-resnično začenjala pomlad ved velikonočnih dni. V ne- in razcvet narave. Z veliko nočjo so povezani Ičanske vere: katoličani, pra- Številni običaji. Na Gorenj- voslavni in evangeli^ani. skem sta najbolj ra?§irjena katerih krajih Se vedno jajčne lupine strejo in jih potrese jo okrog hiše, da poleti vanjo ne bodo prilezli kuščarji, kače, Žabe ali polži. Velika nedelja je v ljudskem izročQu tako velik dan, da se ne sme nič zvonovi, prekritimi križi in rimi morajo biti obvezno deliti. Celo konje je prepove- [ezusovimi podobami ter z kruh kol simbol Življenja, dano Česati. Nikakor pa ni drugimi dejanji spomnili le- meso v spomin na velikonoč- priporočljivo hoditi na obis* zusovega trpl'enja in smrti, no jagnje, pet pirhov, ki po- ke. Njim je namenjen veliko- jutri zvečer in v nedeljo zju- nazarjajo Kristusove rane. in nočni ponedeljek. Že od dav- traj pa slavili njegovo zmago korenina hrena kot spomin nine velja za veliko noč zapo- slovenskih katoliških cer- barvanje pLrhov in igre z nji-kvah se bodo danes in jutri z mi ter blagoslov velikonoč-božjimi grobovi, molčečimi rüh jedi ("žegcn "), med kate- nad smrtjo. na Žeblje, s katerimi so pribi- ved, da morata vladati mir in Velika noč je tudi ljudski li Kristusa na križ. Uživanje spokojnost. Še žabe morajo praznik, in to tako ČaŠČen in "žegna" je družinski obred, zaradi spoštovanja praznika slovesen kot nobeden pred izraz spoštovanja do hrane nehati regljati. Pirhi In kruh na velikonočni praznični mizi 1 Cenjene kupce obveščamo, da bodo med velikonočnimi prazniki odprti naslednji naši nakupovalni centri: ^ Mercator Center Kranj - Primskovo ^ Mercator Center Kranj - Savski otok ^ Mercator Center Jesenice ^ Mercator Center Kamnik po naslednjem debvnem času: nedelja. 8. aprila, ZAPRTO ponedeljek, 9. aprila, od 8.00 do 13.00 ure ^ Mercator TC Lesce nedelja. 8, aprila, ZAPRTO ponedeljek, 9. aprila, od 8.00 do 12.00 ure I ^Noinocn^ I Želimo vam vesele velikonočne nraznlke ercator HRANILNICA LQH d.d. K;or>J_ varčevanj©, kreaili e-ion^PlQ^iifil profTi^t I « I 'T il I I m Vartevonje In vse bonlne storitve ra liutiezniu Osebni Oacin > r • I •i Màm ì Gorenjska M n__I. - Ure'iničile svoje te lie in idcje! Banka t Vesele velikonočne praznike vam želi Gorenjski Glas SONCHEK.com TÜftOJA Gorenjska Gremo gor. nlbO Podružnica Gorenjska In Kamnik. 287 41 61 T: 287 41 60. F: i i i f 28 AKTUALNO ržiška komunala ima izgub >el9vc) tržllke Komunale so v pisinu jvnosti in odgovornim izrazili neza- 2 razmerami v podj^ju. i župa rt o^ta vodsNu podjetjs {>oslovanje. kar pa dire)(tor FIch art Sulovcc zdnìkà iii 2aviač& očitke SVOI) 3 CORENjSKA Podobnik naj drži besedo Posebna strokovna komisija je pred* stdvila javnosti teze zi osnutek nove* ga zakona o Trjglavikem narodnem partcu. Bohinjski župan Franc Kramar upai da bo minister Podobnik drtal obljubo in ne bo prelaga! zakona, $ ka:enm domačini ae bodo seviziali. 5 RAZGLED S pokrajinami hftr^ši razvoj Na Glasovi preji na Zgornjem Brniku smo oti ravnava) I delitev Slovenije na pokrajine in polo2aj Gorenj sV?, ki so JI po krcvici odvzeli pravico do držav» ne pomosi. Sedaj so se stvari spre» menite in Gorenjska bo napredovala. 10, 11, 15 KMETIJSTVO Dvajsetica za Goloba in Kadivca Coren/ski kmetje tn kmedke gospodinje 50 se tudi tokrat izkazali na ptujski razstavi Dobrote slovenskih kmetij. MIhu Golobu iz ßrezij nad Kamnikom m Robertu Kadivcu iz ;e ! À LNO 3 Tržiška komunala nima izgub Tako trdi direktor Florijan Bulovec, kateremu župan Občine Tržič očita slabo poslovanje Nezadovoljstvo med delavci. Sto?an Saje Triid • Po seji tóSkega občinskega sveta, ko so orne« njaJi dolg občine do Komunale Trži^, je završalo med 66 zaposlenimi. Skupina nezadovoljnih delavcev i e razposlala anonimno pismo, v katerem izraža ogorčenje nad slabim poslovanjem in domnevnimi škodljivimi ravnanii vodilnih oseb. Di-rektoiia pozivajo» naj odstopi in zapia£ti podjetje. Sledila je peticija s podpisi. "Občani so nezadovoljni s storitvami ]? Komunala Tr« žič že nekaj časa. Sedaj nezadovoljstvo izražajo še del a v» ci. V peticiji se 25 podpisnikov pritožtije nad pomanjkanjem dela in slabimi plača- Florijan B u lovec (desno) je oktobra 2005 prepričeval prebivalce Kovorja o koristnosti centra mi. Skrbi jih prihodnost za ravnanje z odpadki. V tem vidi rešitev za tržiško Komunalo in občino tudi danes. podjetja, zato pričakujejo spremembe. Poslovanje je že dve leti negativno- Lansko mi standardi. To vsaioČ potrdi revizor, ki ta teden zače- čutim odgovornega za sta- mere nakopal z odpravo ne« nje v JP Komunala Tržič, katerih neupravičenih-ugod- kjer spm direktor od spp. nosti Ì7 prptekinsti. Pla^e so ižgiibo 80 mifijonov tolarjev nja pr^^gled 7a lani Će so poravnali le knjigovodsko. obračunali amortizacijo, bi teinbra 2004. Poslovni ob- usklajene s kolektivno po-Ne razumem, da so pristali res bilo 80 milijonov tolar- jekt na Mlaki, kjer so za godbo in so celo višje od zana več kot ste milijonov to- jev izgube. Samo pri kanal- zdaj le garaže, so odprli htevanih. Trije zaposleni z larjev dolga Občine Tržič, ŠČini, kjer smo imeli devet Ker je slednja 77-odstotna milijonov tolarjev prihod- lastnica podjetja, bomo proučili razmere. Najprej bomo sklicali zbor delavcev in se odkrito pogovorili z vodstvom o organiziranosti firme, številu zaposlenih, pridobivanju dela ir Hnigem. Predviden je tudi sklic skupščine. ko bo znano veČ o uso- kfw, bi a morti 7 an ja znašala prek 40 milijonov, Cene, ki jih zadržuje država, tega ne pokrivajo. Občina Tržič ima prek 717 tisoč evrov zapadlih obveznosti do našega veČino leta zasedeni z naro- prej. Tam bi uredili tudi pisarne, če bi imeli denar. ^tev^lo zaposlenih je pri na? večje, ker imamo gradbeno skupino, Zanjo si prizadevamo pridobiti delo na trgu, vendar so bili delavci lani individualno pogodbo imajo nižje plače že eno leto. Oči- o u s starimi podjetja inv^stifije in vzdrževanje cest ter javnih površin v letu 2006 in di podjetja," je povedal Borut 2007, Ce bi zahtevali izviš- Sajovic, župan Občine Tržič, bo plačila, bi bila v težavah "Naša fuma nima izgube, občina. Z njo se želimo do- kar velja tudi za leto 2006. govoriti o poravnavi dolga, poslovnem izidu se ne saj nam najem likvidnost- upoŠteva amortizacija, kar nih kreditov povzroča do- ie v skladu z računovodski- datne stroške. Sam se ne čili občine. Temeljni pro. blem je, da si tako majhno komunalno podjetje ne mere privoščiti niti strokov» nih kadrov niti sodobne opreme," je komentiral Florijan BuJovec očitke vodstva Občine Tržič. avtomobilsldmi gumami ne drži. Ker je Dinos zaračunaval prevzem» je njegov daljni sorodnik brezplačno zbiral uporabne gume za predelavo. Se vedno je prepričan, da najboljša priložnost za več prihodka in nova delovna mesta regijski center za ravnanje z odpadki, ki bi lahko bil v Kovoriu, Če to ne bo u urediti deponijo odpadkov. Glede nezadovoljstva de- za katero jeseni poteče obra- lavcev je pojasnil, da si je za- tovalno dovoljenje. Vodovod občini ali ne Vodno dovoljenje za preskrbo s pitno vodo na Štefa lasti vaščanovf ki jim prav nič ne diši, da bi tudi la vodovod pa ie Simon Šubic II Vodovod na Štefanji Gori pan upravljanje vaškega vo- Čakajo. Škerjanc je še pove- Štefanja Gora - Prebivalci re in Občina bo treba kmalu popolnoma dovoda in s tem odgovornost dal, da je voda v "zgornji an)« Cerklje se Že dalj časa pogo- variajo o usodi vaškega vodovoda, Župan Franc Če* bul) predlaga, naj ga preda- obnoviti, kar bo stalo vsaj sto milijonov tolarjev. Prepričan sem, da se bodo ledaj vašča- ni obrnili na občino," meni župan, ki tudi opozarja» da so mikrobiološke analize Že zanj prenese na lastnike. Svoj vodovod 80 sicer Ste-fanjci zgradili leta 1980 in vse od tedaj pijejo brezplačno vodo. Kot pravi predsednik vaške skupnosti Jože Škerjanc, vodovoda niso pri- vasi dobra, res pa težave imajo z vodo v "spodnji vasi", kjer je menda treba le očistiti rezervoar. Po pravilniku o preskibi s pitno vodo za vodovode, s katerimi se preskrbuje več jo v last občini, kar pa vašča- večkrat pokazale, da je tamni zavračajo, dokler bo žii- kajžnja voda oporečna. Će- pravljeni predati v last obči- kot 5c oseb (na Štefanji pan vztrajal pri stališču, da prav gre za vaški vodovod, ne pod pogoji, kakršne jim Gori j;b je 96), se vodno morajo ob prehodu na javni pa je vodno pravico za pre- trenutno postavlja župan, dovoljenje izda pristojni ob- vodovod plačati priključni- skrbo s pitno vodo in s tem torej proti plačilu priključni- Čini in ne lastnikom objek- no. Ta je do lani za gospodinjstva znašala 200 tisoč tolarjev, 2 letošnjim letom odgovornost za njeno ne. Pod kakšnimi pogoji bi ustreznost tudi za Stefanjo privolili v prenos lastništva, Goro država dodelila občini. se lastniki vaSkega vodovo- tov, ki se sicer preskrbujejo in so lastniki vodovoda. V narr pa je bila znižana na 500 Občinski svet je zato na zad- da sicer Še niso dogovorili, mora preskrba s pitno vodo evrov (uo tisoč tolarjev). Za nji seji na Županov predlog so se pa zaradi nedodelitve izvajati kot storitev javne pocenitev so se odloČili tudi sprejel spremembo odloka o vodnega dovoljenja že prito- spletni stra zato, da bi lažje prepričah preskrbi s pitno vodo, skate- žili na ministrstvo zs okolje ni razlaga Agencija RS za Štefanjce, pravi župan. ro so omogočili, da lahko žu- in prostor. Na odgovor še okolje. Letos pot za pešce Pločnika ob glavni cesti v Podnartu letos še ne bo. uredili pa bodo pot za pešce. Cveto Zapidtnik namreč dogovorili, da bo občina čim prej za Podnart • V letošnjem občin» zemljišča, direkcija pa bo za skem proračunu je za izgradnjo pločnika ob glavni cesti skozi Podnart od začetka vasi {iz smeri Upnica) obcestno varovalno ograjo uredila pot za pešce. Posodobitev mostu čez Savo in ureditev prehoda prek želez-mostu čez Savo predvidenih nice je načrtovana v prihod-dvajset tisoč evrov, enak njem letu, pri tem pa naj bi znesek pa je tudi v proraču- olxfina v dogovoru z direkci-nu za prihodnje leto. Kot po- jo preverila, ali so možnosti jasnjujejo v občinski upravi, za odkup in poriišenje bliž-bo ta denar zadoščal za pri- njega objekta. pravo projektne dokumenta -d j e In cdkup potrebnih zemljišč, za samo izgradnjo pločnika pa bo občina sku- Direkcija bo cesto po Upniški dolini še naprej obnavljala postopno, v letošnjem državnem proračunu je za- paj z republiško direkcijo za gotovljen denar za plačilo ceste poskušala zagotoviti denar v obdobju 2009-2010. Že letos naj bi na tem lani opravljenih del, posodobitev novega odseka ceste pa je predvidena v prihodnjem prometno nevarnem odseku letu. Radovljiiki župan )an-izboljšali prometno varnost ko S. StuŠek bo tudi v tem za pešce z začasno rešitvijo. Ob nedavnem obisku ministra za promet Janeza Božiča v radovljiški ot>čini so se mandatu imenoval komisijo za usklajevanje problematike in izboljšanje stanja na cesti skozi Upniško dolino. uubljana Zapore gorenjskih avtocestnih priključkov >Ja slovenskih avtocestah se začenjajo večja obnovitvena dela, so povedali včeraj na Družbi za avtoceste Republike Slovenije (DARS), letos je predvidena obnova cestišča go* renjske avtoceste med priključkoma Kranj vzhod tn Kranj zahod ter na odseku Razdrto-Cabrk na avtoces:i proti morju. Dela na gorenjski avtocesti mimo Kranja se bodo pričela v torek, 10. aprila, in bodo trajala predvidoma do 22. maja^ v času prvomajskih praznikov pa bodo začasno ustavljena. V Času del bo promet potekal Ee po enem voznem pasu, med 10. in 17. aprilom bo zaprt uvoz Kranj zahod v smeri proti Ljubljani, predvidoma med "iS. in 22. majem pa bo zaprt izvoz Kranj vzhod v smeri proti Ljubljani. Podrobneje bomo o delih poročali v torek. S. Ž. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marja Vc^e^k NAMESTNIKA OEXiOVORNE UREDNICE lože Kdnjek Cveto Zapk«i(k UREDNIŠTVO NOVINARJI. UREDNIKI: BoS^an Bo^taj, Alenka Brun, Igor Kavčič. }ože Košnjek. Suzana P. Kovačič, Uria F^temel, Mat^a Rant Stojan Saie, Vi\rt)d Startovnik. Cveto Z^4otrtik, Danica Zavrl bt^n staTn soddavd: Maja Beftoncelj, Matjaž Gregorič, MJena Miklaveič, Miha Naglič. jasna Paladin, Marjeta Smdnikar, Simon Šut^c. Igor Žerjav OBUKOWA ZASNOVA Jemej Stritar, TricikeJ TIHNIČNI UREDNIK Crega Flajnik FOTOCRAFI|A Trna Doki, Corazd Kav6č, Corazd Šinik LETORICA Mdf jcfU Vuzlič VODIA OC LAS N EGA TRŽEN lA GOI^ENJSKI ClAS \t rfr|liirirdr>d bldgovnj m storitvena ^rtimkd pod il. 9771961 pri Urddy RS 2d inicl^ualrip lastnirvp, U^Mn^vjlflj trt isd^atelj; C^re^^Ai d^o.p , Kranj f O^rtkt^c^r MinjA V^ijik f Nis!ov: Z^i^d 1, 4M0 Kr^nj /Te1.t 04)10) 42 oc, ftt: 42 ^mjil: ìnfo^K'^las ti: mth CRlati ifi amrtnkt: tel.: 42 47 (sprciefn <14 dvtomauliem odzivniku 34 dn^v^o); uradne ure: vsak äfl^vm im od 7. d^ utt / Coren|$M gCds e pckednik. i^hala ob torkJh m peiirlh« v nakladi 3i DOO Ipwìov f R^ne prrlc^ Moja Cottni^^p Lelopi^ (enkr^ it^^i ir> devet oUlnih pfibg { Tisir Srr, i 4 , / Na^ ^i^a: t^l.r 04/201 41 / Cena irvoda: £Ufl / SIT, letna riarodnina. 127,0s CUft / Cene v $1T preta^unan« pc te^ju zan^enjave ^ EUR é^C SIT. ftednl pla(nikS imaj« popusta. pclIrMi tO^ popu^ia« letni fk>pustd: v ctne je vračunan DDV p« sropr^jl naročnina st M^iteva od to Irženjer rei.t 04/ 42 4 GORENJSKA GORENISKl GLAS petek, (S, aprila 2007 Racxdvljica Nagradili dobitnike medalj Radovljiški župan Janko S. Stušek je podelil nagrade uspel- nim športnikom na mednarodnih tekmovanjih: Ani Kobal (SK Radovljica) za drugo mesto v veleslalomu na univerzija-di ter udeležencem svetovnega prvenstva v paraskiju: Maji Sajovic za naslov svetovne prvakinje, Gorazdu Lahu za go in Mateju Bečanu za tretje mesto ter ekipi (Corazd Lah> Matej Gečan, Matjaž Pristavec in Uroš Ban) za prvo mesto med ekipami. C. Z. REPU BUKA SLOVEN UA UPRAVNA ENOTA RADOVUlCA Gorenjska c«5td td. 4240 RadcMi>cd Teebn: 04/537 16 00. le^faks 04/531 43 77 ' M. r&dovijicd^^N. 9Ì; htlp;//wi«w.upravndeoota.đov SI Objavlja prosto delovno mesto SVETOVALEC (m/ži je in prostor, za določen čas do 15.6. 2008 v Oddelku za Rok za phjavo in pogoji za za$edl>o delovnega mesta so objav jeni na spletni otrani Mìnìstrctva za javno upravo - Javne objave Mag. Irena Jan Načelnica Na poOlagi 9. člena Sklepa o ustanovitvi, pristojnostih in sestavi odborov in komisij Občinskega sveta Občine Škofja Lcka (Uradn listRS, št. 2/2007zdne09. on. 2007>ter 9.6ter%aOdk>Ka o podeljevanju pnznanj Občine ^<0^ Loka {Uradni list RS, st. 10/92 in 31/97> Komi&ja za manflatna vprašan>a, volitve in imenovanja Občanskega 9/eta Otxine àko^ Loka RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LCTO 2007 Občinski svet Obdne Ško^ Loka Xkjeljuje občanom, Podjetjem, zavodom, or^izacijam. skupnostim ter društvom s sedežem v Občini ŠkoQa Loka naslednja phznanjar NAZIV ČASTNI OBČAN za izredno delovanje in stvaritve na posameznih področjih družbenega življenja in dela ter za pomemben prispevek k ugledu in napredku občine oziroma v širšem družbenem pfostoru. Podeli se en nazrv častnega občana. ZLATI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA za dolgoletno izredno uspešno In družbeno pomembno delo na vseh področjih druä»- nega življenja, alf za dosežke, ki so trajnejšega poniena in so pomembno prispevali k razvoju in ugieöu občine. To priznanje se la^ko podeli občanom za njihovo celotno žMjenjsko deld oziroma ob njihovih visokih jubilejih. Podeli 6e Lahko na^^č 00 grb Občine škofp Loka. SREBRNI GPB OBČINE ŠKOFJA LOKA za večletno uspesno in družbeno pomembno delo ter za zgledne uspehe in požrtvovalnost na vseh ;xxjročjih javne^ delovanja Podelita se lahko največ c^a srebrna grba Občine Škofia Loka. BRONASTI GRB OBČINE SKOPJA LOKA zaaMJvno üdeielDO v razJičnIht hun^itamiti akcijah, zlasa pn reševanju člove^h žMjenj ali preprečevanju škode na premoženju. Podelijo se la^ko nažueć tnje bronasti grt?i Občine Sko$a Loka. Pobude za podelitev priznanj Občine Ško^a Loka lahko podajo občani, skupine občanov» podjetja, zavodi, organizacije in druš- k v A Pisne pobude morajo vsebovati: - Ime in priimek, dahjm rojstva fizične osebe« naztv pravne osebe in naslov predlaganit^ dobitnikov občlr>sKih priznanj -utemeljitev pobude za prejem priznanja, dosežene uspehe pri delu in javnem delovanju v Otčini Ško^a Loka, Sloveniji in svetu -preOlog za vrsto občinskega priznanja K utemeljitvr pobude so Lahko pfložer>a tudi mnenja organov in organizacij, ki podpirajo pobudo. Nepravočasnih in nepopolnih vfpo komisija ne bo obr&rnavala. Pobixte zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Ško^a Loka, Poljanska cesta 2. 4220 Škof ja Loka, od 30. MARCA do 30. APRIU 2007. s pripisom na ovoinicf: 'PRIZNANJA OBČINE 07". t » Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja AfldreJ NOVAK, l.r. Maksi shaker rekord študentje Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled so v največjem sodobnem kovinskem shakerju doslej zmešali kar 400 litrov koktajla. Vilma Stanovnik Bled • Za res atraktiven dogodek so minulo sredo poskrbeli v parku pred šolo štu- er so bili pripravljeni izdelati shaker. V šoli pa smo navdušeni sprejeli pobudo študentov zato, ker se nam zdi to tudi zani- dentje blejske ViŽje strokov- iniva promocija za gostinske ne sole za gostinstvo ui turi- poklice," je ob prireditvi poženi, saj so na spektakularan veda) nvnatelj Višje strokov- način v največjem shakerju, v katerega gre več kot štiristo litrov tekočine, zmešali kok- ne šole za gostinstvo in turizem Bled fanez Šolar. Medtem so študentje wid- taji. Id so mu Hali tme Bled no s pijačo (tudi to so dobili simfonija Kc^ast. Koktajl zeleno modre barve so kar je bilo najbolj mogoče uskladi- i z barvo blejskega jezera, 2 di. 36 litrov likerja Couiacou IZ D 0*0v baiiaiilijega s pomočjo sponzoqev) nili maksi shaker, v katerega so vlili 60 litrov ruma Bacar- uiieiiuiii su a so poudariti lepote Bleda, naziv in kokosovega sirupa, 200 li- Kogast pa so dodali v zaliva- trov ananasovega soka in dolo največjemu sponzorju pri- dali še 70 kilogramov ledu, reditve, podjetju Kogast, ki je Skupaj s predstavniki spon- izdelalo ogromen kovinski shaker. "Študentje sc» sami prišh na idejo, da podrejo enega od Guinnesscvih rekordov, zato so se odločili, da zorjev in domaČim županom Janezom Fajfarjem so shaker tudi zavrteli ter na koncu pogostili nekaj sto ra-dovedr.ežev, ki so si ogledali pripravijo koktajl v največ- prireditev. Ta je bila tudi do-jem shakerju doslej. Idejo so brodeliia, saj bodo zbran de-najprej predstavili svojim nar za simbolično ceno po-mentorjem, nato pa «o sami šli tudi do proizvajalcev sameznega koktajla nameni- i Fundadji GT, ki štipendira Postopek priprave koktajla v največjem shakerju bodo opieme ter takoj našli po- bodoče študente gostinstva Študentje poslali v London, čez nekaj tednov pa bodo cvedefi, sluh pri podjetju Kogast v in turizma. ali lim le uspel vpis v kmtgo rekordov. Zavrnili polovico pobud V radovljiški občini pripravljajo prostorski red, po katerem naj bi za pozidavo namenili r^ovih 175 hektarjev površine. Več kot polovico pobud za pozidavo so zavrnili.. Cvrro Zaplotnik ment, ie župan javno razgr- ski red predvideva novih 175 njenih toliko pobud za stano- ....................................... nitev, Id naj bi se končala 18. hektarjev stavbnih zemljišč, vanjsko gradnjo," je menil Radovljica - Radovljiški ob- aprila, podaljšal do 18. maja. od tega 47 hektarjev za sta- Zvone Preželi Primož JesUč činski svet je na nedavni seji Kot je v imenu izdelovalca sprejel osnutek prostorskega prostorskega reda, družbe reda, ki bo skupaj s strategi- Dompla^i iz Kranja, povedal torskem redu razpravljal ob» voj turizma in podjetništva. se je zavzel, da bi tudi v vaseh Ko je o predlaganem pros- namenili več površin za raz- jo prostorskega razvoja občine temeljni prostorski doku- pooblaSčeni prostorski načrtovalec Tomo Globočnik, se Činski svet, je bilo največ )ože Rrf)ec pa je predlagal, da vprašanj o tem, zakaj je načr- bi preverili, ali so nekatere na- ment občine. Ko bo prostor- prostorski red največ ukvarja tovalec zavrnil več kot polo\i- črtovane večje stanovanjske s pravili urejanja znotraj ob- co prejetih pobud. "Če želi-stoječih ali predvidenih mo, da bodo vasi ostale pose- zdsj še določajo prostorsko stavbnih zemljišč v 52 stmje- Ijene, mor^o mladim omo- ski red sprejet, bo nadomestil pravila urejanja, ki jih za ureditverü pogoji (PUP-i) za nih poselitvenih območjih, Radovljico in Kropo. Izdelan bo do parcele natančno in bo osnova za izdajo gradbenih dovoljenj. Ker gre za zelo pomemben občinski doku- pri pripravi načrta pa so se opredelili tudi do 312 pobud za pozidavo, ki so jih dali občani, podjetja, krajevne skupnosti in občina. Prostor- gočiti zidavo," je ugotavljal Stane Pere. "Ob tem ko občina vlaga precejšnja sredstva za razvoj vasi med Tržičem in B^unjami, težko razumem, da je na tem območju zavr- pozidave upravičene. Občinski odbor za ureja* nje prostora in varstvo oko-ija nasprotuje Elanovi širit* vi proizvodnih površin znotraj B^unj. saj meni, da bi del dejavnosti lahko prenesel v predvidene poslovne cone v občini. Preddvor Vodovod v roke vasi Občina Preddvor je sprejela odlok, s katerim je prenesla upravljanje vodovodnega omrežja in oskrbo s pitno vodo v sis:emu iz zajetja Mače na vaSčane. Vodovodni odbor, ki ga zastopa Janez Afeš, je po določilih odloka dolžan izvajati vse predpisane tehnične, sanitarne in druge standarde pri izvajanju te oskrbe. Župan Miran Zadnikar je dejal, da Ima občina težave z vodovodnimi omrežji v lasti krajevnih odborov. Zdravstveni inšpektor je opozoril, da se ne izvaja laboratorijsko preskušanje vzorcev v skladu s predpisi. Za vaška vodovoda MoŽjanca in Kokra se dogovarjajo s Komur\alo Kranj o možnosti prevzema upravljanja teh omrežij. V Mačah nrso pripravljeni predati sisterra občini brez odŠkod- nire. V to jih občina ne sili, vendar bodo kot upravljavci sistema samt odgovorni za kakovost vode. S. S. Naklo Spomin na škofa Legata Do 5. maja bo v dvorani knjižnice v Naklem na ogled razstava, ki so jo pripravili ob 200-letnici rojstva znamenitega ro- jaka. Očetu Jožetu in materi Neži se je leta 1807 rodil Jernej Legat, prv* od osmih otrok. Bogoslovje je študiral v Gorici, tam ga je leta 1830 posvetil stric, goriški nadškof Jožef Ba-lant. Tri leta pozneje je doktoriral iz teologije na Ounaju, postal dvorni an pri Balantu eta 1834 prestopi tržaško-ko prs ko Škofijo, Bil je škofijski notar in kancler^ župnik mestre župnije v Trstu in škofov svetovalec. Leta 1846 je postal tržaško-koprski Škof. Umrl je leta 1S75, pokopali pa so ga v tržaški grobnici kapucinov. Kot je povedal avtor razstave Darriijan janežič, je Legatov rodovnik proučil Peter Kuhar. Po izi r^omik: prednjih ST^v^i i Of ' v6lon OCT, k Co I « h fl f 6 GORENJSKA - GORENJSKI GLAS petek, 6. aprila 2007 KRATKE NOVICE Ž RI Zavrnil! predlog poravnave Žirovski občinski svetniki so na zadnji seji predlog Župana Bojana Starmana za poravnavo z dediči pokojne Julijane Oblak zavrnilL Predlog sta občini predlagala nečakinja Matilda Erman fn pranečak Borut Oblak, saj je pokojnica svoje celotno premoženje izročila Občini Ziri. Ermanova je na sodišču že zahtevala razveljavitev oporoke, vendar je bil sodni postopek končan z negativno sodbo. Na sodilču so vložene §e tri tožbe proti občini v skupni vrednosti 34,8 milijona to» larjev (14^.000 evrov), zato sta sorodnika občini ponudila poravnavo. Marko Mrlak je v imenu odbora za gospodar* stvo prebral sklep, da naj občina nepremičnine vpìSe v zemljiško knjigo: "Kasneje pa naj se v tožbah ugotovi vložek dedičev, " Vesna Kranjc je povedala, da je poravnava po zaključeni sodni obravnavni smešna: "Dednega dogovora ali po» ravnave se po odločitvi sodlSČa ne sklepa." "Pokojnica nI pod nobeno prisilo zapustila nepremičnin, zato se pridružujem mnenju odbora," pa je povedal Marjan Žakelj. Svetniki so soglasno glasovali proti predlogu Župana. B. B. mengeš Proračun potrjen tudi v Mengšu Mengeiki svetniki so na svoji zacnji seji sprejeli letošnji pro* račun, ki predvideva skoraj 4,56 milijona evrov prihodkov. "Proračun ni zrel za sprejetje, sai ni dobro obrazložen, prav tako ne načrtuje vsega, kar Mengeš v prihodnjem letu potre- buj« 2d gradnjo obvoznice,'* je dejal nekdanji župan in svetnik SDS Tomaž Stebe, Več kot milijon evrov bo namenjenih cestam in prometni infrastrukturi, predvsem prenovi Gorenjske in Slovenske ceste. Na pobudo župana Franca Jeriča so potrdili predlog, da se občina Mengeš pridruži Skupnosti občin Slovenije. Doslej je bil Mengeš član Združenja občin Slovenije. Novo članstvo bo stalo 880 evrov letno. j. P. OBRTNIK , d.O.o., Skofra Loka Blàzeva ulica 3. 4220 Ško^ Loka Telefon: 04/5184-500 Telefax: 04/5184-508 E-pošta: obrmiK@siol.net Zaposlimo (m/ž): 1. KV ZIDARJA Zahteva: KV ali priučen zidar, najmanj tri leta delovnin izkušenj 2. KERAMIČAR Zahteve: najmanj poklicna šola za keramićarja • pečarja ali priučen Keramićar • pećar naimarii iri (eta delovnih izkušeni 3. SLIKOPLESKAR Zahteve: rtajmanj poklicna šola za alikopleskarja ah priučen slikopieskar, najmanj tri leta delovnih Izkušenj DeFovno rnesto z izbranimi kandidal bomo sklenili za r^doiocen čas s sestmeaećntm poskusnim Oeiom. Pisne pooudbez dokazili o izpolnjevanju pogoja, trvljenjepisom in opisom delovni-i izkušenj pošljite na zgornji navedeni nesk>v v 10 dneh po objavi, infomiacije po telefonu 041 /664-144. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA lüdio Son Kdpucin^ki trg 4220 Škofja Loka. t«L: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60. e-maiJ: Ln/a^radio-sora.si B É M A 1. V M I M M M K ZAPOSLI SKLADIŠČNIK / VOZNIK (m/ž) (Zaželen izpit za C kategorijo) Zaposlimo vsestransko, kumunikativno In delovno osebo za delo v skladišču In na terenu. Prijave z dokazili in življenjepisom pošljite na naslov: STEELPLAST d.o.o., Oteče 32, 4244 Podnart ^IFHEfT- ISOCHniE siep Loški vrtci od marca dražji Dani ca Zavri Žleb ir glede na mesečni bruto do» otroškega varstva namenje- ....................................... hodek na družinskega Člana na dva milijona evrov. Le fi- Škofla Loka • Od 1. marca v in so razvrščeni v osem nančne potrebe Vrtca Skofja škofeloških vrtcih veljajo plačilnih razredov. Konec Loka znašajo i,6 milijona ga In dva ducata oddelkov drugega starostnega obdobja ter en razvojni oddelek. Ko so svetniki občine višje cene. Cena za program prvega starostnega obdobja bo za starše za desetino večja, kolikor dovoljuje pravilnik, in od i. marca naprej znaša 399,10 evra. Za dmgo starostno obdobje je cena po podražitvi 5 282,^ evra, za razvojni oddelek pa 1050,30 evra. Starši plačajo od 10 do So minuJega leta je le Štiri odstotke staršev plačalo 8o-odstotkov cene programa, dva odstotka staršev iz najnižjega dohodkovnega razreda pa ničesar. Največ staršev evrov, temu znesku je treba dodati še sredstva za financiranje zasebnega vrtca Sončni žarek (58.420 evrov letno) in okoli 281.580 evrov za varstvo otrok, ki so v vrt- Loka prejšnji .nesec sprejemali podražitve programov vrtca, so dobili tudi informacijo o primerjavi cen vrtccv v drugih občinah ob koncu minulega leta. Od 20 vrtcev plača 20 in 50 odstotkov cih zunaj občine. Vrtec Škof- so imeli nižje cene samo v cene programa, iz obeh do- ja Loka letos posluje v petih Železnikih, za drugo starost- hodkovnih razredov jih je enotah na šestih lokacijah, no obdobje pa še v Medvo- dve petim. obiskuje gs 640 otrok, od dah. Tudi s tem argumen- občinskem proračunu tega a8 iz drugih občin. V lom so dokazovali potrebo odstotkov cene programa za leto 2007 sta za stroške vrtcu je ducat oddelkov prve- po povečanju cen. Kamnik Posodobitve na kamniški prog! Zaradi vzdrževalnih del bo do 17. aprila zaprt odsek ka^i- niške železniške proge med postajama Kamnik In Kamnik-Graben, saj se je v ponedeljek začela posodobitev signalno varnostnega zavarovanja. Na dveh križanjih ceste z železnico, ki sta bila doslej zavarovana le 2 Andrejevim crižem. bodo vgradili montažne gumijaste elemente in postavili polzapornics. Organiziran bo nadomestni av:o-busni prevoz. J. P. Cerklje Kulturna dvorana $ele jeseni čeprav so slovesno odprtje nove kulturne dvorane v Cer-jah napovedovali Že za lanski kulturni praznik (23. septembra), v njej ie vedrio ni mogoče organizirati nobene kulturne prireditve. Kot sedaj napoveduje župan Franc čebulj, bodo težko pričakovano dvorano slovesno odprli Šele sep- dokončno uredili tudi okolico tembra letos. Oo tedaj naj Šole ter obeh dvoran - športne in kulturne. "Najprej pa bo boza kulturno dvo- njih treba poiskati primernega najemnika, rano primerno skrbel," je še dejal župan, Kt se )e v za mesecih večkrat pritožil nad počasnostjo vgradnje opreme v kulturno dvorano, za katero je v letošnjem proračunu na- evrov. S. S. merjeno se 177 KftANJ Največ odpadkov pr! farm! soboto so čistilno akcijo imeli tudi lovci i.ov$ke družine SorŠko polje. To je bila že njihova skupno 2^., saj so ena prvih lovskih družin, ki je začela s Čistilno akcijo, "V sobotni akciji je sodelovalo okrog 30 lovcev in še 12 okoliških prebivalcev. Skupaj smo zbrali več kot 40 kubičnih metrov odpadkov, kar pomeni več kot Štiri kamione. Poipg tega smo za odvoz pripravili tudi tri avtomobilske školjke. Najslabše je bilo v okolici farme. Očitno je, da so ljudje Še vedno premalo ozaveščeni," je povedal Franc Šetlna, predsednik LD Sorško oole. M. B. Lovci LD Sorško polje so zbrali več kot 40 kubičnih metrov odpsdkoVé /^oto: Af>dre^ M»rl;un v^ CAMAVBT uT 9An W V B 1 Vetehr^rska 3rr^büla^ta ^Sf «•»•rinafilia ambwlonia Jesenice. Murova 1, W 4270 Jesenice ' Tel- 5860-222 RJUPORED U CfPUENJE ITCKLINE ZA OBMOtJE mmi ENOTE JESENCE Cena cepljenja le 32,5S EUR (7.600,28 SIT). S seboj na cepijenie prinesite oasje izkazntee o cepljenju. Km Ddm ■hoeapfiim Rai si« 10. 4. 15,00 Cemrčdni pat. pnKlor pnrftfìw 10 4 Pri ^hmtnid mMIci Kr. Gora. Um U 4. 15,00 Pii oasatsknn donu G02a MnuMc. Sr. vrti il 4. 17,00 Pri starem šoftu 8na il,4. 16.30 HioOičveffl mbstu 12.4. 1SOO M dwalrtic^ nlcka moidrand.zo ftađovna 12.4. 16.30 PnKSMoftuartt 13.4, 1430 Pn gosUni Ömoiof» kof.Beta. 13. d 16,00 Pri oasiUMm domu jswdfk 13.4. 17.30 ftiinvmn PotoKi 13.4. 18.30 kaot)é«iìem mestu BL Cobr»r, ki bo z ekipo vse do konca prvenstva živel v hotelu Lev v Ljubljani, dvakrat padalccv aL branilcev, prav tako se bo treba še odločiti, kakšne igralce najbolj potrebujemo. Po obeh prijateljskih tekmah in treningih se bomo odločili za končrii sez- minsko priznanje iz rok predsednika HZS Damjana dnevno pa bodo treningi v Mihevca» v Tivoliju pa bodo odkrili spominsko ploščo. Tivoliju. Danes ob 19. uri se nam." je dodal Pavle Kavčič. bo naša reprezentanca na ki je poleg Matjaža Kopitarja prijateljski tekmi pomerila 2 pomočnik selektora. HOKEJ Bled Torpedo pometel z nasprotniki Minuli konec tedna je Bled gostil prvega od dveh tradicionalnih mednarodnih hokejskih turnirjev za mlade hokejiste. Igralci stari do dvanajst iet iz Rusije, Ukrsjtne, Koljske, Italije, Madžarske, Hrvaške, Francije, Avstrije, Srbije in Slovenije so od petka do nedelje merili medsebojne moči. Prvo mesto na turnirju, ki je že dvanajsti po vrsti, je osvojila ekipa Torpeda iz Rusije, pred rojaki iz kluba jamal ter selekcijo Avstrije. DomaČa ekipa blejskih labodov je osvojila peto mesto. Ta konec tedna 8fcd prféakujc zopet dvanajst ekip IZ cele Evrope, tokrat hokejistov starih do itirinajst let. Vstop na tekme je prost. T. T. RAFTINC Š08EC Tri zmage Fun raftingu v slabem vremenu, a v odlični organizaciji Fun raftinga Radovljica in RZS se je minulo soboto pričeio letošnje državno prvenstvo v raftmgu. Organizatorji so v dveh dneh izpeljali kar šest tekem. V velikem raftingu (moštvo sestavlja šest veslačev) so trikrat slavili nepremagljivi raftarj Cimpexa iz Straže pri Novem mestu. Gorenjci so se tokrat odločili za nastope v manjših Čolnih. Fun rafting iz Radovljice je slavil na sprint te'e KO Group as ADRIATIC SLOVENICA Zavarovafna đnjžba d.d. ioóotv, d^a na^eä^a sploir» awovainica z bogsto in kaKovcstno pcfudt» zavarovani. kot pel rrv^u 2aswü/ane«n fifirt^ n /aWevnih in in ga siroko^h nafOQ* se nam PN reševanju v uradnem in K sodelovanju vaChmo Kdndiöate za delo na delovnem fnestu STROKOVNI SODELAVEC ZA ZAVAROVALNE PRIMERE (m/ž) nd sedežu poslovne enote v KRANJU • ei izvaja Od kandidatov pričakuje mot VII. sopnjo strokovne izobrazbe tehnične, ekonomske a dRjge ustrezne smeti. znanja enega tujega lesiM. organizaciiske sposobnosti poddaldkesposobnosit poznavanje dela z orodji MS OfRce. izkulnje s podfočjd reidvanja zavarovalnrh primerov so zaželtene Ponujamo vam: stimulativno plačilo, ~ izoOraževania m izpopc p/ija».*)« d$t»vrM^ okolje izbranim kandtdaiom Oorno skleniti će ovno razmetje za nodoloden čas s ooskusnim delom 6 me$ecev. Pisne pijave z dokazili o izpcinjevanju pogojev nsm po&l|ile v 3 dneh cd objave na nasiov Adriatic Slovenka d d., Sektor kadrovskih zadev. Kandidati bodo o odločitvi pooodCez izbranimkandidai^rn v $ dneh po sKtenitvj 8 K o ik si mon. suhi C @g-gUis. si GORENJSKI GLAS petek, 6. aprila 2007 nesreCe Ribno pri Bledu Padel s strehe Včeraj okoli 9. ure je s strehe stanovanjske hiše / Ribnem padel 72'letni LeŠčar;, ki ga kljub takojšnji prvi pomoči in re- animaciji niso mogli obdržati pri življenju. Leičan je od 7. ure naprej s sodelavci opravljal krovska dela. Koje stal na stičišču streh sta n o v a ri j s ke hiše ir^ prizidka se je nenadoma nagnil čez rob strehe in padel ra streho prizidka, nato pa zdrsel navzdol proti tlom. Na je z glavo udaril ob rob betonske Ikarpe in obležal na dovozni poti v garažo. Sodelavci so mu takoj nudili prvo pomoč, kasneje pa tudi zdravnica iz ZD Bled. ki pa je po neuspešni reanimaciji lahko le ugotovila, da je LeŠČan umrl. Preiskovalna sodnica je za pokojnega odredila sodno obdukcijo, na podlagi katere bo ugotovljen vzrok smrti. Kriminalisti so ugotovili, da delavci niso uporabljali zaščitnih sredstev proti zdrsu s strehe. OLŠEVEK Prehitro v ovinek v ponedeljek oD 13.40 se je na lokalni cestf Olševek-Tupal če z osebnim avtomobilom hudo ponesrečil i6-letnik z OlŠevka. Doma je brez vednosti staršev vzel avtomobil in se odpeljal po lokalni cestì. Zunaj OlŠevka je 2 neprilagojeno hitrostjo pripeljal v daljši levi ovinek in izgubil oblast nad vozilom, zato je zapeljal čez larek na travnik» er se je avto» mobil večkrat prevrnil, Med prevračanjem je najstnika vrg o iz vozila na travnik, kjer je obležal hudo ranjen. S. S. kriminal Po y an E Ukradel već električnega orodja Neznani storilec je v noči na sredo vlomil v gradbeni zabojnik na delovišču Osnovne Šole Poljane in njeno tek>vadnico. Odnesel /e električno udarno kladivo in nekaj drugega električnega orodja, skupaj vrednega šest tisoč evrov. D A T R I S Bud V omil v hišo Dfedu je vlomnec v sredo nepovabljen vstopil v stanovanjsko hišo in odnesel več ročnih ur, prstanov in dvesto evrov gotovine. Lastnika je oškodoval za okoli dva tisoč evrov. 5. S. UNITECH LTH TCG UNITECH Lth-ol, d. o. o Vincane 2 4220 èkottì Loka Smo kakovosten in uspeien proizvajalec tlačnih orodij in ufKkov Ì£ magnezijevih in aluminijevih zlitin In hkrati ene» od r>a|hnreje rastočih Industrijskih podjetij v Slovanrji. K sodelovanju vabimo: 1. STROJNEGA INŽENIRJA (m/ž) 2. STROJNEGA TEHNIKA (rn/ž) 3. ORODJARJA (m/ž) 4. LIVARJA (m/ž) Iscemo rnla^se Kandidate z nekajlcAnimt delovnimi izkušnjami a]i začetnike z ustrezno izobrazOo. Pogoji: Pod 1 - visoka afa vi^ izobrazba strolr>e smeri Pod 2 - strojni tehnik Pod 3 - KV orodjar Pod 4 - poklicna ioia strojne aji podobne smeri Za strojne inženirje nudimo delo v operativni alJ razvojni tehnologiji, za ostale profile pa delo v ustreznih proizvodnih enotah. Kandkiati. ki se zanimaj za delo v obratu Ljubljana, lahko vfož^ pmšnie na rvislov- TCG UNITECH Lth > ol d. o. e.. Kadrctvska slu^a, UtostTojska 46,1000 LJubljana. Kandidati, ki se zanimajo za delo ra lokadji ŠkoQe LoVe, pa na nasiov: TCG UNfTBCH Uh • ol d. o. o.. Kadrovska služba, Vincar^e 2,4220 Sko^a Loka. . . J Vlomilca ujeta na strehi Kranjski policisti so v nedeljo zvečer na strehi trgovine Big Bang v Kranju pri delu prijeli vlomilca. Simon Šubic nostnika varnostne službe Sintal in Big Banga. ki sta Krarj • Vlomilca» 25-letm vlomilca opazDa in zato po- Novomeščan in 23-letr i klicala policijo. Ljubljančan, sta se pred trgo vino Big Bang v Kranju s kombiniranim vozilom Fiat icijskih patrujj jc takoj blokiialo območje ö^o- vine, za pomoč pri posredo- Ducato Maxi pripeljala v ne- vanju pa so polidsti zaprosi- deljo okoli 21. ure. Parkirala Ii tudi poklicne gasilce iz sla blizu stavbe in se prvi z Kranja, da so se z njihovimi nahrbtnikom, drugi s športno torbo po kovinskih stopnicah povzpela na nad stre-trgovine. Pri sebi sta imela tudi kovinsko lestev, miežo in debe- lejio vrv. Lestev sta m nad* strešku orislonila na steno lestvami povzpeli na streho, kjer so ujeli in vklenili presenečena vlomilca. Isto noč so vlomilci obiskali gostinski lokal Mignon v Kranju, od koder so odnesli •za J.' evruv gotovine, in v poslovno zgradbo Elans v in se po nje) povzpela na Begunjah,kjersovvečpisar- Idec sta odvila nah na silo odprli omare in no kupolo in se skozi odprti- predale pisalnih miz. Od- vrvi trgovine. Prav tedaj trgovino so prenosno blagajno, v kateri je bilo okoli tisoč evrov. Mlada vlomilca sta v Big Bang vstopila skozi streho. Tako so pred časom vlomili tudi v ljubljanski BTC. / Foto S^mon Jordanija odlikovala slovenske policiste jordanski ambasador je odlikoval slovenske policiste za uspešno opravljeno mirovno misijo v Jordaniji, Valìrita Čenču» Med policijskimi strokov- ........................................................iijaki - inŠUukloiji so bili ludi Tacen • Preteldi petek so na trije Knnjčani, in sicer Sašo PoIid)slQ akademiji v Tacnu Pikon, Gregor Hodnik in To- priredili sprejem za štiri policiste, Id so se i. marca vrnili z mednarodne mirovne misije v Jordaniji, kjer so maž Kapus. *'Nalogo smo opravili profesionalno, brez težav. S Tomažem sva najprej delala v sckdji taktike upcra- usposabljali iraške kadete v be policijskih vozil in policij- učnem centru na območju skega preživetja, sam sem pušča ve v obČ in i Muwaqqar. nato poučeval Še streljanje. Poleg tega je častni konzul Instruiranje iraških kandida- Jordanije Samir Amarin po- tov je bilo zelo zanimivo. Cilj delil èe uradna odlikovanja je bil dcsezen, 50.354 iražldh Hašemitske kraljevine Jor- kadetov je bilo usposobljenih Odlikovani: Sašo Pfkon, Gregor Hodnik In Tomaž Kapus dan;je policistom, ki so za poklic polidsta in misija se prejlnjih mandatih sodclo- je zaključila. Petnajst sloven- jo tudi vsi drugi. Poleg nas so Slovaška, Anglija, Amerika, vali v mednarodnem policijskem vadbenem centru v Jordaniji. sldh policistov je ono v misip in mislim, da smo delo opravili dobro, kar nam priznava- k uspehu misije prispevali še Estonija, Poljska, Danska," je policisti iz dnigih diiav, kot Hodnik strnil svoje vtise o delu v Jordaniji. SEZHAM POSLOVALNIC, KI DEŽURAJO NA VELIKONOČNI PONEDEUEK. 9. 4. 2007 creator MČMAIlIfi SPLJUBUANSKA^ 08;0ö-1?:00 SPUU6UANSKA13A 07:00-12.00 SP ZOOHNJE 6CRJE 60 A 08:00-12:00 9%tm9wm SM TRG SVOBO&E I, Sonìnjska Bistrio 08:00 12.00 OIĆINA CERILA NA SQAaiUUEI SUPERMAfiKH CERKUE 08 00 12 00 OIĆaU SOREIOA VAS • PQUUE SP GOJENJA m 08 00-12 00 Oićnu JiSEllC^ MC JESEN CE 08.00-13 00 SM KOFiOŠKA B:U 08:0012.00 Ol ČIKA KAaNIK MC KAMNIK 08:0013.00 oi&Dunuiu UC KRANJ PRUSKDVO 08 0013 00 MC KRAfU SAVSKI OTOK 08 00-13.00 SU KOKRICA 08.00 12.00 SP PRI NEBO CNKU 0700-2100 SP RG RIVOLI 08.00-12 00 SP UL NIKOLE "^SIE 3 08 00-12 DO IfUUSU fiOlU M&ÌHI MED IME SM MOJSTRANA SP 60RQVSKA 92 SUPERMARKET KR. GOfìA BC ME DVODE • MARKe SP KALANOVA 7 OBČINA RULO 08 CINA PfUOOlOR ttitnk RAOOfUICA SP NAKLO OftillA&IOFJJ lOU Wt\U TRilČ SU SUPERMARKET RADOVLJICA SP KRWJSKA 11 SP ALPSKA 37B, Lesce SP BEGUNJE SP NOVI SVET SP FRANKOVO NASELJE SP POOLUBNIK SUPERMARKE TRŽIČ 08:00-12:00 QÄ.00-12.00 08:00-12.00 oeooiž.oo 08.0012. 0700-11:00 07,00-11.00 0800-12.00 I Od. 00-12.00 08 00-12 00 g 08:0012.00 | 08 0012 00 08.00-12 08.0012.00 .00.12.00 08.00-12:00 Vsam na#im kupcttin Selimo ve le Velikonočne praznik 94 Priloga Gorenjskega glasa Ste kdaj pomislili, kakšni boste, ko boste na dan poslednje sodbe obujeni od mrtvih? O tem bo sicer odločil Ta, ki vas morda obudi. A vseeno, ljudje smo radovedni in nečimmi • v kateri podobi svojega telesa bi želeli biti obujeni: v otroški, mladostni, zreli ali stari? Bomo res mrtvih vstali? Miha Naguč Drugo pa je vprašanje, ki se •.................................. novejšem času postavlja na Kaj nam pomeni velika tzmi znanosti in tehnologi- noč} Po mojem je med nami vse wei takih, za katere je to je: si lahko človeStvo samo zgotovi večno življenje? Ko- le še praznik kot vsak drug» nec naSega rodu naj l>i bil na napolnjen s povsem profano vsebino. Za mnoge je Šunka mreč samo vprašanje Časa. Čc ne bomo uspeli sarm le šunka in so pirhi le pirhi. set)e uniäti v atomski vojni Blagor tistim, ki verjamejo, ali kaki drugi od nas samih da je Šunka Kristusovo telo povzročeni nesreči, je velika nest: in tehnologije se približuje čas, ko bo izbrancem in da so pirhi kaplje njegove verjetnost, da bo enkrat, čez na vsak način hočemo preži- mogoče 2apustiti Zemljo Ln (in drugih vrst?), odpeljaia na kak drug svet in vzela s seboj izbrana pričevanja o dosežkih največjih posameznikov in kolekti vo v čl ove ške ga rodu. Tam, kjer bodo pristali, si bodo postavili novo bivaHŠ» Če in v njem svetišče, v katerem si bo mogoče ta dela ogledati, jih častiti in pre\iče* vati ... la, res smo neämmi. Z zemeljskimi darovi, kakršne pozna medicina, in z večjo kakovostjo življenja nasploh se je v zadnjem delu minulega stoletja precej podaljšala življenjska doba ljudi v razvitem svetu. Z vedno novimi in doslej nje tudi vaša vnnrljiva tele* sa." (Rim 8,II) Tako apostol Pavel v Pismu Rimljanom. Prvem pismu Konntča- nom pa zatrdir "Če ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni bil obujen. Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi neverjetnimi dosežki znć- naše oznanilo prazno in krvi. In ki vrh tega verujejo, nekaj ali čez milijon let, v da je Kristus res vstal od Zemljo spet tieŠČil meteorit mrtvih, predvsem pa, da bo to omogočil tudi tistim, ki in povzročil ekološko katastrofo takšnih razsežnosti. veti, če ne kot posamezniki iz mesa in krvi, pa vsaj v kolektivnem spominu- Egiptovski faraoni so se dali balza- omogočiti človeštvu prež:» vetje na drugih svetovih. Av navedenih primerih gre za podal<§evanje posamič- prazna tudi vaša vera. " (i Kor 15,13-14) Tu je krudalna točka krščanstva. Če ni te vere, je vse dnigo le praznoverje, je šunka le šunka in pirhi le pirhi, Da dtih oreživ! telo - to bi vanj verujejo. To je največje da jo bo Človeštvo le težko mirati in se inštalirati v pira- nega in kolektivnega življe- človek še verjel. Da se bo upanje tega sveta: da bomo po smrti obujeni v večno življenje. Človek si torej lahko večno življenje prisluži le 7 vpliko- preživelo. To se je v davni preteklosti našega planeta že zgodilo, takrat naj bi izumrli dinozavri... mide. Danes se kar naprej nja. Smrti posameznika to duža na sodni dan spet zdru- fotografìramo in shranjuje- ne odpravlja. Vera pa obeta žila z umitim telesom in ga mo na elektronske medije - v vstajenje od mrtvih vsake- obudila v novo življenje -10 upanju, da si nas bo tudi po mu, ki v to veruje. Z duhom je pa skoraj neverjetno. Da Če se v naslednjih Hesetlet- smrti VHn ogledal. Veliko- in telesom! "In Če prebiva v bomo spet taki, kalrSni smo nočno vero v vstajenje od jih nič od tega še ne bo zgo- nočna vera v večno življenje vas Duh njega, ki je obudil bili v svojih najboljših letih mrtvih. A od tistih, ki so s tako vero umrli, ni po Kristu- • Bog daj, da bi bilo tako! je pravzaprav veliko več od od mrtvih Jezusa, bo on, ki in se kot taki srečali s svojimi velika verjetnost, da se 1 tega - le za vse in ne le za iz obudil Kristusa od mrt- najbližjimi in najdražjimi - Da duh preživi telo - to bi človek še verjel. Da se bo duša na sodni dan spet združila z umrlim telesom in ga obudila v novo življenje • to je pa skoraj \ neverjetno. su še nihče prild nazaj in jo Noetova vesoljska barka z iz- brance, le imeti jo je treba, vih, po svojem Duhu, ki pre- kdor to veruje, ima res dar potrdil. Vera ostaja vera. branimi primerki naše vrste To pa je dar, ki ga nima vsak. biva v vas, priklical v življe- vere. V kraju, kjer živim, se starejši Še spominjajo Neže P. Bila je posebna ženska, tako v vedenju kot govorjenju. S posebno duhovitostjo je komentirala marsikoga in marsikaj, v svojih besedovanjih se je dotaknila celo globljih filozofskih vprašanj. Nekoč se je, ko je skupaj z drugimi ženskami plela na njivi velikega kmeta, na glas spraševala, kako se bo na sodni dan godilo tistim, ki umrejo na ladji med plovbo čez ocean in jih po starem mornarskem običaju pokopljejo tako, da jih vržejo v morje. Raztrgajo jih ribe, kdo jih bo skupaj spravil, ko bo čas? Kako bodo ti ljudje od mrtvih vslali.>l Katoliška vera, v kateri je bila Neža dobro podučena, namreč uČi, da bomo tistega dne vstali dobesedno, s telesom vred. Kako šele bi büa Neža vznemirjena danes, ko že več kot polovico umrlih zažgemo? Kdo bo iz kupčka pepela spet ^eoiJ naše Jdte in kosti? Bojim se, da to vprašanje presega tudi naše in ne le Nežine domiselne sposobnosti- Ne pa tudi božjih. Če je Bog vsemogočen, zmore tud i to. pač T IO GORENJSKI GIAS petek, 6. aprila 2007 GLASOVA PREJA s ^ Razgledi Gorenjska se bo osamosvojila, dobila bo lastno pokrajino. Kaj pričakujemo od nje? Le še eno komando poleg tistih, ki jih že imamo v Ljubljani in vsak v svoji občini? Ali pa ustanovo, ki bo pospeševala naše povezovanje v regiji in čez njene meje - da bomo skupaj še močnejši in se še hitreje razvijali? md iieustiez- o svojih razvojnih prednost- i® co, ta pa je razvoju vedno oih nalogah, saj same naj koncentrirana v osrednji , regionalnih razvojnih regi- te, ki se bodo sprostile v - .w.vga.. oa, .ao.. gloveniii Koncept fmanc - prihodnje jah. Sam pravi, ca ni najbo« upravnih službah. Te se kon stila, v neka «rih s eg- bolje vedo. kako naravn^ Sloven'^^^^^^^^ srečen zaradi razdelitve, ki jo sproščajo že skozi vladni P^™''"® P"™^" f fi^n'^™« ^notra,. aa t» ..... ........... pOkrajlllC ni j^ sam predla^al. vendar pa antibirokratskiprogram. Gre najbolj pomembna, osnovna je njena razvojna je bil v preteklosti že kot žu- za prenos nalc«, strukture se pan Slovenske Bistrice še manj zadovoljen z zartuslijo. da bi imeli zgolj tri pokrajine. To bi po njegovem pomenilo razvoj zgolj na osi Koper-Ljubljana-Maribor, o policentričnem in skladnem re- ne bodo bistveno spreminjale» dostopnost in kakovost nijo tadi razbijanje mono- šel razvoj v pravo smer. smereh: na eni gre za si-polov, " je prepričan minister Žagar. Razvitost Slove- Tako se bodo v pokrajini denimo sami odločili, aU naj nije sedaj merimo z indek- denar namenijo regijski bol som razvojne ogroženosti nišnici ali morda vložijo v stem primerne porabe, podoben, kot ga poznamo po občinah, s katerim bi pokri- i nekatere r^oge pokrajin in po .eh kazalcih je razmer- ceste. S samostojnostjo pa in bi porazdelili približno je (vključno z osrednjo Slo- je pokrajinam hkrati nalože- enakomerno po vsej Slove- veda pa bo od učinkovitosti posamezne pokrajine odvisno, kako se bodo izvajale te naloge. Torej občanu iz Ra- venijo) 1 proti 10 ali celo 20. na tudi večja odgovornost. gionalnem razvo-u ne bi mo- te^, ki je doslej upravne sto-lUnkClja. gü govoriti, sicer pa je o ime- rit/e dobil na upravni enoti nih pokrajin, sedežih, mejah na Jesenicah, v prihodnje po Z njimi se bo t raZVO) Pred leti sta si bila Janez Ben Čina in minister Ivan Žagar Qjj^^gjg kot predstavnika institucij vsak na svoji strani ' "strelskega jarka", kot se je na Glasovi preji slikovito pospešil, zlasti izrazil Janez Benčina. Takrat je bila Gorenjska krivično postavljena v položaj, ko od ministrstev ne bi dobila tam, ki er seda] nobenih sredstev. Sedaj je drugače, upravičena je do vseh sredstev, kar pomeni 59 milijonov evrov neposred obstajajo razvojni zaostanki. ni)]. Na drugI stram gre za razvojni del, kjer smo se odločili odstopiti 2o-ods1otni del davkov od dohodka pravnih oseb kot samostojnega vira pokrajin. Tega moramo omejiti navzdol in navzgor, saj je tudi ta vir zgotčen v osrednji Sloveniji- Sicer pa finančni del zakonodaje Še dopolnjujemo in skupaj s finančnim ministrstvom iščemo ustrezne rešitve. Poleg teh virov pa bodo pokrajine lahko kandidirale za sredstva iz evropskih skladov in nih spodbud do leta 2013 Odnosi so sedaj boljši od ^ glasbenem uvodu so zaigrali učenci Glasbene šole Kranj: domačih razvojnih sredstev, Gorenjcev samih pa je odvisno, aU bomo znali ta sredst- Sem« In Dominik Mitja vir pa je tudi možnost zadol- va povećati in res dobro izkoristiti za svoj razvoj. dkufca na tubo. Trio je na regijskem tekmovanju prejel ževanja." zlato, na državnem tekmovanju mladih glasbenikov pa srebrno priznanje. / ^oeo 5u\mc h 15. stran r SLOVENSKA KVALITETA! Šunka po prekmursko MfR, pakirano, Jelenov kruh mešam, pakirano ali postrežno, V€Ze! f 357,06 SIT €/,47 PRIJAZNA POSTREŽBA! V Sir Jost 4S% m.m.. Ljublianske mlekarne, postiežno. redna cena €6.38 ODLIČNA KAKOVOST IN KONTROLIRANO POREKLO! SPAR SLOVENUA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 26 Ponudbd velja od 6.4. do 9.4.2007 oz. do prodaje zalog Pomaranče sorta Valencia, poreklo Grčija, Navadni jogurt m.m. tekoči, 500 g 83,87 SIT 1.291.66 SIT NAJVEČJA IZBIRA BLAGOVNIH ZNAMK V SLOVENIJI! A I M GORENISKJGLAS petek, 6. aprila 2007 USODE Razgledi Zgodba o Fridi in njenem boju z duševno boleznijo Skozi okno se eč vid Miuna Miklavčič Želela sem Frida je po duši in pokore- ška duša, so vsi mislili, da se leb za poporodno depresijo. sem se spraševala, kako, za valjan in smrdeč. Deda mi je uinrla, in deda je, kljub viso-Ker je tudi ona bila umetni- vraga, jo imajo lahko radi, če nekoč dejal, da si je Šel napol- ki starosti, s svojim nasto- študirati, ninah Primorka, Tam je odraščala, narcdüd osnovno je pač preselila v svoj svet, in sc riso ka] prida zmenili za pa ja2 kot njena hči, nimam nič od njene materinske ljubezni. Kikoli mc ni vzela v nit dušo, ker drugače bi se še pom Še zmeraj vzbujal avto-njemu zmešalo. Jaz pa sem riteto in spoštovanje. Zaradi nagonsko vedela, da je tidb skrbi za hčerko se je nekega Šolo, pomorsko in potem še niene blodnje. naročje, nikoli me ni pogle- teden kolovratil od gostilne lepega dne preselil k nam in ZDCZäti V svet, višjo upravno šolo. Bila je "Potem je bratec Simon dala v oä, zmeraj je strmela do gostilne in se ga nŽival..." temu nihče ni upal ugovar- imeti fanta, se domačo. Raje kot,z ženskami se je družila z moškimi. mečkati z njim, Mogoče tudi zato, ker je odraščala v družiri, v kateri Če bi me bila m bÜo veliko žensk. nemiren tip, saj je več let zbolel Imel je hudo drisko, skozi mene. Mislim, da sem bila stara komaj dobrih pet let. ko sem morala skrbeti za biti samostojna, plula po morjih, največkrat bil je že popolnoma dehidri- pod drugo zastavo, ne pod ran. Povsem slučajno se takrat pri nas oglasi patronaž- na sestra in njenemu bliskovitemu reagiranju se imamo zahvaLti, da je dojenček pre- Frida je bila tista, ki so j ati. Z ato pa smo morali pre- bratca, ga previjati, hraniti, tolažiti, ko se je jokal. Mama ni bila za nobeno rabo. Celo nenelino naročali, naj bo vzeti del opravil v njegovem močna, naj sprejme na ra- vinogradu, kar spet ni bilo mena to ali ono breme, naj lahko. Tata si je medtem na- pazi na brata, naj se nauči šel ljubico, vsi so to vedeli, kuhati, naj bo pridna v šoli, celo brat, ki je bil Še majhen. kuhal nam je deda. Vsak naj mimogrede skoči še v tr- Edino deda mu je zameril in živel. Mama je le sedela na dan, točno ob določeni uri, je "Bili smo totalno nora/o- kavču, gledala skozi okno in odprl vrata in postavil na govino, naj pospravi po stanovanju, naj obesi perilo, naj volja. Toda nič miUja, " se mi drobno zasme- se smehljala. Od takrat na- mizo koŠaro, iz katere je pri- drži mamo za roko, kadar je je, medtem ko se usedeva za prej smo vedeli, da kadar se jetno dišalo. Potem se je use- ta depresivTia in slabe volje. mu je očital, da če bi se malo bolj brigal za ženo, ona ne bi bila bolna. Oh ja, res sem živela v nekem kaosu, iz kate- od tega se m od miz restavracije, tik smehlja, da je boina in da ji del k mami, jo objel okoli ra- Vsi so pričakovali od nje rega nisem videla izhoda. Se L^ «^«A«« ««h H» « 9 « ^ • ^ h « ob Blejskem jezeru. Zgodilo. Bila "Moj ded je domala celo življenje feiožaril po obali. Do- Sem kler se ni spoznal z babico, se Čez noč zresnil in v svojem priklen j ena na petdesetem letu ačel delati otroke, stebeti za '/insko trto moramo pomagati. " Fridina mama se je zelo počasi opomogla. Vendar potem nikoli ni bila več taka, kot bi morala biti. Ni hodila v službo, ni se posvečala otrokoma, ni skrbela za dru- men in ji pripovedoval, kaj je nemogoče. Zlasti deda. Po več: počasi sem postajala tisti dan že doživel. Nato r^aju svoje jo je imel rad, še raje pa je z bratom pobožal po laseh, je imel svDjo hčerko, njeno naroČil, naj bova pridna, in spet odšel. Ob dveh se je vrnil iz si jžbe tata in šele takrat jezna na vse, a so me ovu'a-li na moji las:ni poti. Želela sem Študirati, zbežati v svet, "V puberteti, ko so moje biti samostojna, imeti fanta, prijateljice doživljale prvi se mečkati z njim, če bi me mamo. smo bili prava družina. Tata poljub, pa prvi zmenek, bila volja, toda niČ od tega se dom, kj er sem m pisati. Napisal je lepo §te- žino. Ponavadi je sedela na je bil izjemen človek, brez prvo ljubezensko pismo, ni zgodilo. Bila sem prikle- VÜO pesmi, ki jih ri nikoli iz- balkonu in gledala na morie prave izobrazbe, ampak zelo sem bila jaz doma "deklica njena na dom, Ider sem is- igrala varuško dal. Še zmeraj jih hrani moja ter sanjarila. ^ oolsestra, VSi pa upamo, da bra tu in bomo nekoč zbrali dovolj de- "Moj tata jo je imel silno rad. Še boli pa deda, ki je bi negovalko v knjižni obmd. narja tudi za to, da bodo izšle naravnost zaljubljen vanjo. Fridina mama je kmalu po mami. rojstvu drugega otroka zbo- Vsi so jo nosili po rokah, kar me je, potem ko sem odraščala, zelo čudilo. Nenehno inteligenten, ra^edan in iznajdljiv. Konec koncev ga je k temu prisililo življenje, saj je moral sam skrbeti za druži- za vse". Mama je sicer ob- rala varuško bratu in nego- časno odhajala v psihiatrič- valko mami. Deda je upa), no bokušnico, da se mi je v tistem časa malo oddahnilo, da se bom vpisala na medicinsko srednjo šolo, toda Sem in tja, ko mu je počil a niti ne tako pogosto, da bi meni kaj takega ni padlo na no. film, je za kakšen teden izginil in se potem vrnil ves po- lahko zadihala. Potem je zbolela še nona, čez noČ pamet, /se nadaljuje/ Med sosedi 32 SLOVENCI ZA MEIAMI lože košniek Siovenska ^asbtna iola na Gradcu, na Dunaju ali v Solz- otroki dc leta 2009 zaseäew. KoroScemje pred 2p leti začela hur^, triindvajset učiteljev pa Roman Verdel ima v prizade- delovati v Pliberlcu na pobudo prihaja enkrat tedensko iz Slo- vanjih za slovensko stvar veli- tomkaj!^njih kulturnih zanesenjakov. Potem sta od^vomost za njeno delo prevzeli Shven- * ft venije. Te poda tke je stresd iz rokava :uvnatelj R^man Verdel iz kega momikfi, očeta Melhijor- ja, ki je dolgoletni predsednik borovel'skega slovenskega kul- ska prosi'etna zväzö m KrSÖan- Borovelj, ki je ob vodenju šole t umegc društva. ska kulturna zveza, zadnja tudi projisor glasbe in sloven- Slovenska glasbena šola na leta pa jo vodi zasebno Društvo Ščine na Slovenski ^mnaziji v KoroSkem seže nekaj let, zase- r glasbena iola. N/cmi dejavnost se je hitro Urila. Stdajje z 29 oddelki v Bistrici na Zilji. na Ledincah, v Šentjakobu, v šentjar\iu, v BilČovsu, v Kot- mari vasi, v Svečah, v Borov- Ijah, v Celovcu, v Sentprimo-žu, v Dobrii vasi, v Šmihelu. v Clobasnici in v Pliberku in s 565 šolarji najveća izobraževalna ustanova Slovencev na Koroškem, Razen tega je ^as- bena $ola drugi ruijve^i slovenski dchdajaloc na Koroškem, Cehvcu. razen tega pc & zborovodja gimnazijskega zbora irt zborov v Selah in domačih Borovljah, v katerih pcje sk up- no V2d 130 pevk in pevcev. Koroški javnosti je poznan tudi kot pobudnik za ustanovitev dvofezičnega otroškega vrtca v Borovljah. Ohänska oblast se g^je dolgj3 otepala inje moral ski4paj z znanim borcveljskim zdravnikom dr Ha nzijem Wuttijem za začetek nje^e^ delovanja osebru> jamčiti za daj še uspešno, bojuje s pomanjkanjem denarja. Pomagata ji Dunaj in Ljubljana, ko-roška deielna oblast pa ji daje drobtinice. Čeprav bi jo mcrala financirati po enakih merilih kot nemško glasbeno Šolo. Slednja dobi na učenca ijoo evrov, slovensica pa le 299 evrov, čeprav dduje po avstrijskih pred- Roman Verdel, profesor klavirja in prečne flavte, ki je bil leta pisih za glasbene šole, starši 1990 prvi redno zaposleni učitelj na Slovenski glasbeni šoli učencev kot avstrijski državlja' na Koroškem. 1 Pot« jojb Koi«jtk ni pa plačuj^o enake davke in sc zat^ upravičeni do enakih 299^ dalje ne zaposluje novih je to veČina medijev zamolčala. pomemben tudi zato, ker so posojilo. Danes ima vrtec listi- pomoči kot nemško govoreči dr- uäteljev, čeprav bi bili zaradi Tudi Članki, ki jih napišejo zaposleni v ^sbeni Šoli visoko no Evropske unije za ve^ezič- žavljar.i. Neredno financiranje velikega zanimanja za sbvcn- sami, ostanejo mjpogost^e r\e' izobraženi in strokovno uspo- nost, saj v njem govorijo sloven- povzroča težave pri izplačeva- sko glasbeno Šolo polno zapo- objavljeni. "To je koroška stvar- sobljeni ljudje. Petnajst je do- sfco. nemško in an^io, samo nju plač redne zaposlenim in sieni. Šola je kakovostna in njt- nost." pravi Roman Verdel, ki maM, ki so glasbeno izobraže- nemški vrtec v Borovljah pa so pri zagotavljanju njihove sod- ni učenci pobirajo prva mesta upa. da bo prihodnje leto, ob va nje začeli v iej io/i in potem moral i zap reti. Zfncgljl vosti aim varnost i. Šola si pomaga na korošk ih tek mova njih. Letos } o-letnici delovanja Šole, lah ko končali glasbene študije V vrtca v hiši poleg cerkvs so s 70 z dolgovi in varčuje. Od leta so zmagah kar šestkrat, vender bolj nasmejan. GORENISKI GLAS petek, 6. apriJa 2007 GLASOVA PREJA Razgledi 4 11. stran Gorenjska pred drugimi na robu dogajanja. Enako kot za koqwracije, ki tekmujejo za 3žni delež, velja tudi za Drugi gost Glasove preje je pokiajme. da tek- bü lanez B^neina, predsed- ^^ večji invesGdjski nik Regionalnega razvojnega Za uspeh v tej tekmi sveta Gorenjske, institucije, P^ se je treba prilagoditi m ki ie na Gorenjskem že prej organizirati. Pokrajinski rav- kot država postavila temelje i® ^^^^ prÜožnost, da prihodnje gorenjske pokiaji- mol^anski pone. Na Dolenjskem je pred Gorenjska ga ima za-pol stoletja veljalo, da je mati da ga lahko kieaüvno novorojenčka obrnila proti je prepnčan prvi Gorenjski, ga udarila po ritki gorenjskega razvoja. in rekla: glej, sin, tam je pa tvoja prihodnost. Tedaj je Turizem, gospodarstvo, bib Gorenjska med tremi ali štirimi najbolj razvitimi pokrajinami v nekdanji Jugo- okolje, e*regija Od skupnih gorenjskih za- slaviji. Dolenjska je bila šele dev so ta čas najbolj kritični tam okoli 150, mesta. V zad- odpadid» o katerih se nikakor njih desetletjih so se stvari ne moremo dogovoriti. Glede obrnile. Novo mesto je zav- smeti manjka dobrega mode- , . . ^ * ^ li- o o • . zelo tretje ali četrto mesto po ratoria ki bi stvar vodil k re- gostitelj Franc Cebulj, župan občme Cerklje, Bogo Rlipič z Regionalne razvojne agencije BSC Kranj in Janko S. Stu§ek, župan občine Radovljica. / ani j suio«« Pozorno in kritično občinstvo: kranjski župan Damijan Perne, predsednik Državnega sveta uspešnosti, Gorenjska je zaostala daleč zadaj. Da ga ne šit\i, da bi Gorenjska imela centralno predelovalaico bi bilo sram ib na Dolenjsko smeti in deponije na različ- Občinstvo, med katerim so in priznati zaostìnka Go- nih koncih pokrajine, raz- bili najbolj aktivni sogovomi-renjske. odkar je on tukaj, se niiilja Benčina. Dogovor o ki gorenjski župani, je 2 goje angažiral v njeiem regio- tem ni uspel, ker so vmes pri- stoma razpravljalo o vrsti nalnem razvoju, je malo za §ie volitve in spremenile raz- konkretnih vprašanj. Janez Salo malo zares Janez BenCi- rnerje politiäuh sil. Sicer pa Sušnik, predsednik Državne- na poiasnil svoj motiv, kako kot kritične skupne točke, ki ga sveta in velik pobudnik za da je kot rojen Dolenjec tako bi na Gorenjskem pocrebova- gorenjski razvoj, je žele: ve- zagret za razvoj Gorenjske, le več skupne pozornosti in deti, ali se bo pri fmancira- (n kako vidi pokrajine? ki se jim že sedaj posveča nju pokrajin tudi v razvoj- '^Ob naslajanju Slovenije tudi razvojni svet, omenja tu- smo potrebovali neko močno in centralizirano državno rizem. Ta na Gorenjskem predstavlja do Štiri odstotke nem delu upošteval indeks razvojne ogroženosti. V formulo o primerni porabi tvorbo, sedaj pa je napočil hmto domačega proizvoda, bodo skušali vgraditi rudi Čas za več demokracije. V po-loajinah vidim zlasti razvojne možnosti," razmišlja Ja- Benčina in Če želijo to podvojiti, je treba G orenjsko upravljati kot omenjeni indeks, je dejal minister Žagar. Franc Čebuli, in omen)a dvom stroke o sedanjih 14 predlaganih pokra j i nah ► med katerimi že po številu prebivalcev vladajo velike skupno turistično destinaci- župan občine Cerklje in to- jo. Za Gorenjsko je zelo po- kratni gostitelj Gbsove preje, pretežno moSkimI govorniki je na Glasovi preji memben tudi pro jekt goren j- je znan kot nasprotnik po- skega gospodarskega središča, pa razvoj gorenjske uni» krajin, tokrat pa je polemiziral o tem, kako bo država raz- razpravljala tudi dama, direktorica gorenjske območne gospodarske zbornice Jadranka Švarc. Ha sliki med županoma Naklega Ivanom Stularjem in Šenčurja Mirom verze (sogovornik si želi. da porejala denar posameznim Koželjem. razlike. Obstajajo tudi težnje bi Kranj poslal mesto zna- regijam. Janko S. StuSek, žu po nadaljnji drobitvi, če bo nja}, skratka razvoj želimo pan občine Radovljica, je sredstev. To utegne po vsej sistem financiranja to spod- peljati v smereh: gospodar- opozoril na neenakomerno Sloveni ji sprožiti bitko za več gramom prehitela lahko služila kot m bujal. Tudi na Gorenjskem stvo, ljudje, infrastruktura in obstajajo takšna razmišlja- äste okolje. Na Gorenjsko je razdelitev na pokrajine, saj bo na vzhodnem delu pokrajin, kar pa ni dobro, ostalim v državi. Izrazil pa je Strah pred nadaljnjim drob- pomislek glece institucij pri- nia. Benčina pa zagovana aplidran tudi dlj e-cegija, ki Slovenije osem, na zahod- ljenjem pokrajin sta izrazila hodnjega odločanja. Ali ne Pnkr;inn<;kl predvideva, da bi se v na5i po- nem pa Sest in če bo način fi- mdi kranjski župan Damijan bo izvoljen regijski svet pred- 1 UiUdjlllblU renjska kritično maso stro- kraiinj osredotočili na visoko nancirania podoben temu v p^mp in iPonoM Pooai'ar ctpvlial htViK no irii'nlh inn»- ravni je treba krajini osredotočili na visoko kovnih virov, ki bi jih lahko tehnološko industrijo. Vsake- nanciranja podoben temu v občinah, bodo imele boljše Perne in Leopold P<^aČar, Župan Žirovnice. O pokraji- stavljal ozJdi) političnih interesov pred interesi regij? uporabih v korist razvoja in rnu uporabniku bi omogočili možnosti na vzhodu. Razpo- nah in njihovi zgodovinski primerih, ko bi denimo "po- Hari nnlnTnnct napredka kvalitete življenja, dostop do širokopasovnega laga tudi z izračunom, poka- vlogi je spregovoril tudi soci- UdU piliUZIlUbL^ Predstavil je delovanje raz- Interneta, na to strukturo pa terem le dokazal, da bi bila Ar 7Hravlrn Mlinar 1 • 1 • . • • vojnega sveta, v katerem de- aa IZKOnStl SVO) ^je iS županov, prav toliko v 1 • gospodarstvenikov in devet mOZganSKl predstavnikov civilne družbe potencial. ^ « 1 pd dUUJ^lUld fUIIM V IUIS4J VjOrenjSKa ga tudi denarja, je lahko le pa ima zadosti, da ga lahko kreativno uporabi, je Interneta, na to strukturo pa vojnega sveta, v katerem de- bi nadgradili vsebine, poveza- ne z znanjem, zdravjem, komunikacijo z državnimi organi, zabavo in podobnim. in je posvetovalno telo. Odio- Sodobna tehnologija nam ča pa svet županov. "Dokler omogoča, da povečamo učin-pa ta struktura nima v rokah kovitost, pravi Janez Benčina, Id na polaajino gleda kot na rar/ojno strukturo, n^en apa» rat pa naj bi bil bolj skromno dimenzioniran. pimati tiger," pravi Benäna. "Država razpolaga z 90 odstotki vsega denarja, občinam jih namenja 10 odstotkov. Ce bo tako dozirala sredstva tudi pokrajinam, si ne moremo veliko obetati. Podpiram ministrovo zamisel, naj se tisto» kar se ustvari na terem je dokazal, da bi bila na zgornjo in spodnjo pokrajino razdeljena Gorenjska v ugodnejšem položaju gtede financiranja. Enovita Gorenjska ima indeks razvojne ogroženosti 83, ob razdelitvi na dve pokrajini bi Zgornja Gorenjska imela indeks 120, kar je po dosedanjih izkušnjah iz občin >igodnej5i položaj za pridobitev državnih jina povozila občine", naj olog dr. Zdravko Mlinar, bi se vmešal svet županov, ki strokovnjak za lokalno samo- naj ne bi imel le veta {tako iz-upravo. B<^o Filipič iz regio- kušnjo imamo v primeru od-nalne razvojne agencije BSC ločanja Državnega sveta), Kranj je navrgel misel, kako pač pa bi lahko sprejemal odda strokovne službe ministra ločitve po načelu dvotretjinskega ponovnega odločanja, Celo več, pravi minister Žagar. možnost naj bi imel dajati tudi amai'dmaje. Jadranka Švarc iz vedno znova prepričajo v da je Savinjska regija ogrožena od Gorenjske, saj BDP in vsi ostali gospodarski kazalci kanejo, da je Savinjska v boljšem položaju, Gorenjska pa ima tako kot Ko-roška slab poieiitial. Miro Pokrajine bomo dobili leta 2009, volitve v njihove Koželj, župan občine Šen- darstva, na čemer vendar telo hkrati z državnozborskimi 2008. Se bo poudaril, da je Gorenj- melji ves prihodnji regional- gospo- darske zbornice pa v pokrajinski zakonodaji pogreša j So üiiiernbü gospo- creane iiii« v n « X »J • . 1 ska s svojim razvojnim oro- jaoez Benčina, prvi mož gorenjska razvoja, pot^oval ^ ni 1' prepričan prvi pokrajinski ravni. Um tudi tudi za prvega moža pokrajine, je zanimalo Miha X P<:>rablja." Benčina je delal v NagUča. Janez Benčina odločitev še tehta, se pa tehtnica Zoh^ipkmo » Dvoru/««rfet IIIU^ več velikih gos^rskih si- ^hlo nagiba na Siran odloätve za da. Kaj pa minister ObčiniCMje h crorpnkkpa;^ «^remjhmprekizkugenjspo- Žagar,bole020o5kandidira]na državnih alipokrajln- županu Francu Ccbulju gUlCIiJbKegd znal. da se poslovni svet ves .. ... . ....... .V,.; zago^ljubj^rja dobrv obiskorJ Chscvi preji. čas spreminja in « mu mc^ ^^ ^^ Oblina Cerklje COSTKNA HOTIl RČnAVRACUA razvoja. ral prilagajati, sicer obtičiS i6 GORENJSKI GLAS petek, 6. aprila 2007 INTERNET Razgledi Kdaj bodo lahko tudi na podeželju uživali širokopasovni dostop do svetovnega spleta? Strma svet BoJttan Booataj sedanjim dostopom in pre- ...................................... nosom podatkov, Kar 85 od- V Kiajevni skupnosti Lu- stotkov vprašanih bi obstoje- ii dne imamo komaj pet ali £0 povesavo razširilo. šest Širokopasovnih priključ- Anketiranci dostop do in« kov do svetovnega spleta, do- temeta največkrat uporablja datni niso možni- Vsi drugi Imaio zgolj navadno telefon- jo za iskanje informacij in pregledovanje elektronske sko povezavo s 14 kb/s pre- pošte, za prenos podatkov in, nosa. Kdaj Iv) boljSe?" se je zanimivo, rtt banano poslo- ne eni od sej občinskega sveta občine Gorenja vas-Po- Do konca rnäjä Ijane spraSeval svetnik Peter I , . 1. Dolenc Kako nujna je danes bo ODiaVlien elektronska povezava v svet, razpis za vanje in izmenjavo podatkov s partnerji, javno upravo, kupci- "Delo prek interneta Dolenc- Kako nujna je danes je danes tudi na podeželju temelj za življenje, tako kot elektrika in voda. Če bi prebi- kaže odgovor Študenta Tomaža Freiiha iz M artin j Vrha vaici še bolj poznali možno- (občina Železniid): "Studenti sti uporabe interneta, pa ver- sofinanciranje težko delamo doma, podjetja jamem, da bi Še bolj pritiska- , Interneta sploh ne morejo Ii oa ponudnike in občine, da SirOKOpaSOVnC^a uporabljati. Večkrst je lažje z jim zagotovijo možnost bolj- ] • avtom v Ljubljano kot pa po- Šega dostopa," razmišlja Tat- ClüStOpa ClO slati elektronsko pošto. " jana Bogataj iz Razvojne Pred dvema letoma je Raz- agencije Sora. svetovnega yojna agencija Soia v sklopu Konec lanskega leta so v priključek do svetovnega spleta nI več vprašanje, še vedno pa se bije vprašanje za bfti , _ projekta DeBTech - vzposta- Regionalni razvojni agenciji ® širokopasovnem dostopu do elektronskih komunikacij. Z evropskim fn Spleta. Z vilev širokopasovnih poda- Gorenjske (BSC Kranj) kon- denarjem naj bi vsi v Sloveniji dobili širokopasovni dostop, /r.to evropskim in tkovTÜh omrežij kot ključni čali projekt Pusemor, s kate- rim so v Lučinah opremili jasniia, da bo do konca maja ključiii še vod za novo pove- cialnega dela omrežja. "1'od J v • ».-.cim.vjv. .Nv.v^cNv, javno intemetno točko. "Mi objavljen razpis za sofinand- zavo, pripraviti potek gradnje pojmom nekomercialni del državnim renjske in Podravske regije smo nabavili opremo.krajev- ranje širokopasovnega doito- in predvideti zmogljivosti, razumemo gradnjo omrežja, dejavnik zagotavljanja konkurenčnosti Koroške. Go- denarjem bo opravila anketo na Skofielo- na skupnost pa sedaj ureja pa do svetovnega spleta, ki Šele nato se lahko prijavijo škem, v kateri so zajeli predvsem podeželje. Čeprav je bil • 1 . «OV».! ^.'vvNkWA.vijw. wv^aoc J», l/t. i-zii^i ya, IZ Dram vzoiec anketiranih majhen, te ni možno priključiti na Si- j pa lahko ugotovimo, da ima rokopasovno povezavo," pra- pOnudniK kar 93 odstotkov prebivalcev vi Barbara šp^r BSC-ja. prostor, kjer bo nastala javna bo z evropskim in državnim na razpis, ki bo v teku do leta intemetna točka. Drži pa, da denarjem gradil nekomerci- 2013," pravi Slugova. Letos je alni del omrežja po vsej Sloveniji, "Na strani lokalne za ta namen predvidenih sedem, v vsem obdobju pa pri- skupnosti je, da najprej pri- bližno 70 milijonov evrov. kjer ga po stroskovni kalkulaciji sicernikolinebi bilo. Dodatna zahteva pa je, da ponudnik po priključitvi uporabnikov ne bo ustvarjal dobička," pojasnjuje Alenka JU podeželju možnost dosto- 1 1 1 1*1 J.^v'Va^.&V U illVA>UViikom vlade ali predsednika tiven odnos do sveta in politih jlade s predsednikom države. nasprotnikov ozi''oma z zapleti z izvolitvijo oziroma vrhunsko izurjenostjo prikri- oäjavr.osti. Ne veijamem namreč. da sam pri sebi ne ve, kaj bi i prihodnjih letih počel; ali bi bil raje predsednik drža- če ne bo več predsednik države. Ijen igrati dru^ violino. Vsekakor je Borut Pahor pr- mim pa tudi. da je SD na pri- viČ, premlad in drugič, dovol/ hodnjih držamozborskih vo-sposoben za kaj drugega •leizvolitvijo guvernerja Na- vanja problemov in teiav,sä- ve ali predsednik vlade, če bi za predsednika države. (Pri zmage CORENjSKI GLAS petek, 6. apri]a 2007 EKONOMIJ sufan.zargi^g-^as.si 17 Elanu Še tretja Potem ko je lani prejel evropsko nagrado za Inovativnost In medaljo za kvaliteto, je tudi prejemriik svetovne nagrade za izjemno oblikovanje. STIFAN 2ASGI Ljubljana • V ponedeljek sta vodstvi begui)jskega Elana in ljubljanskega pcNdjerja za oblikovanje Gigodesign sklicaJi tiskovno konferenco, na kateri sta obvestili javnost o tem, da so smu6 iz lani predstavljene serije Speed- wave prejele nagrado Red Dot Award. Gre za eno od dveh največjih tovrstnih nagrad v svetu, saj je mednarodna žirija priznanih oblikovalcev na podlagi meril. kot so inovatimost, uporab- Novo tehnologijo Elanovfh smuči je vpričo ministra za nost, ergonomija, vzdržljivost, ekološka združljivost in čista funkcionalnost, letos presojaia 2548 izdelkov iz 43 držav. Nagrajeni izdelki bodo uradno predstavljeni predstavil sta podrobneje spregovorila tehnika smučanja), ki omo-direktor Elana Matjaž Šara- goča hitro, natančno in udo- ben in produktni vodja Luka Grilc in poudarila, da se je bnc zavijanje ob spremenljivem radiju. Konstrukcija v Ker gre v primeru nagrade Red Dot Award 2007 za oblikovalski dosežek (lani je Elan puleg Uui;iačih nagrad za inovacijo pre tudi "Ispo European Ski Award 2006" in "Meda Excellence 2006"), je o veliki dodani vrednosti, ki jo predstavlja oblikovanje, spregovoril tudi Miha Kli- nar, vodja oblikovanja pri Gigodesign. Uspeh je bilo mogoče doseči, ker je büa oblikovalska agencija vključena v projekt od samega začetka. V Gigodesignu, ki Šteje 20 sodelavcev, so v preteklosti izpeljali že 240 celovitih projektov za več kot 60 naročnikov, samo v letu 2006 so sodelovali v projektih, vrednih deset 25. junija 2007 v Essnu v razvojni oddelek soočil z na- obUd valov prinaša kombi- milijonov evrov. Nemčiji, poten pa bodo eno leto razstavljeni v nemškem red dot design muzeju, največjem razstarišču sodobnega oblikuvdiija na svetu. K temu dodajmo, da je to druga nagrada za slovenska podjetja, sa) jo je v preteklosti že preielo G orenj e. 0 seriji smuči Speedwave, 1 <;lr>ni r^a r^voìiirìonami videz nemogočim izzivom, razviti smučko, ki bo vzdolžno mehka in hkrati torzijsko stabilna. Takšne mehanske lasUiosLi so dosegli z valovanjem nosilnih elementov smuči, zaradi Česar so razvili posebno tehnologijo lupine v obliki valov. Tako smuči iz serije Speedwave predstavlja- novn kategorijo smučanja: Za zaključek povejmo še pomemben podatek, da so se smuči Sp>eedwave kljub zeleni zimi odlično prodajale, saj so jih prodali 29 tisoč ptvov ali dvakrat več od načrtov, tehnolc^ji Elana WaveFlex, Speed Carving (hitta zarezna nacijo mehkega upogiba smučke in torzijske trdnosti, česar ni uspelo združiti Še nobenemu proizvajalcu smuči. O telmičnili lastnostih in velikem pomenu te inovacije ter hkrati o obliko- tos pa naj bi jih prodali 50 ti-valskem dosežku je na pred- soč paiov. Konkurenca, ki je stavitvi prav po inženirsko Še pred nekaj leti Elan za-spregovoril tudi novi sloven- smehovala, ga danes želipo- ski minister za razvi^j ^iga snf»mari in sktiSa pridobiti Tujk. njegov kader. Spar pri razvoju m meja Čeprav imamo Slovenci že največ kvadratnih metrov trgovinske površine v Evropi, pri Sparu letos načrtujejo podvojitev investicij. Interspar pri Planini v Kranju. štefak žarci Ljubljana • Lani je podjetje Spar Slovenija odprlo skupaj kar osem novih trgovin in tako leto zaključilo s skupaj trgovmami. )e na letni konferenci povedal generalni direktor Spara Slovenije Igor Mervić. Konec leta 2006 je celotna prodajna površina podjetja Spar Slovenija znašala 10^.556 kvadratnih metrov, to pa je kar 16,9 odstotka več kot leto poprej. Temu primerno se je povečalo rudi število kupcev, saj so v lanskem letu zabeležili za 12,3 odstotka večji obisk. Preteklo leto ocenjujejo za Spar kot uspešno, saj je Tako naj bi izgledala "Dežela nakupov • Qlandia", ki bo dograjena do martlnoveca. posebej prelomen, saj so Spar svojim kupcem na dokončali in precali v obra- prodajnih policah zagotav-tovanje nov, najsodobnejši distribucijski center v Slo- terspar. Kje bodo nove trgovine, nismo izvedeli, direktor Ijal Še bolj sveže ir. kako- Mervič je le opozoril, da se v vosCne izdelke, prav :ako pa Kranju ob naselju Planina veniji-Zrasel je poleg obsto- lahko trgovine sproti naro- začenja gradnja nakupcval- ječega distribucijskega centra na Letališki cesti v Ljub- skupni promet dosegel 553 Ijani, iz njega pa od januar-milijona evrov, kar ga uvršča ja letos dobavljajo sveže bla-na drugo mesto med trgov- go. Kar 12 tisoč kvadratnih Ča)o sveže blago. Novi distribucijski center predstav- ja tudi nove možnosti za zaposlitev, saj jc v njem delovno mesto dobilo več kol s ki m i podjetji v Sloveniji, metrov velik center je oprem- 60 ljudi. I;jni so odprl: Sest trgovin Ijen z najnovejšo tehnologi- nega centra Dežela naJoipov • Qlandia, v katerem bo megamarket Interspar. Med pomembne novosti iz ponudbe Spara je vsekakor treba omeniti, da je med letošnjimi in- Tudi letos namerava Spar vesticijami, katerih vrednost Spar in dva megamarketa io za prevzemanje, skladiš- Slovenija širiti svojo mrežo bo presegb sto milijonov ev-Interspar, za investicije so če nje, komisioniranje in trgovin po Sloveniji in s tem rov, tudi pekama Spar. Od namenili 45 milijonov evrov, odpravo blaga. Odlikuje ga še povečati obseg posbvanja. septembra naj bi tako v tej tr- ob koncu leta pa je bilo tem podjetju zaposlenih rudi najnovejši informacijski sistem, s katerim je zagotovi jen popoln nad z or Med investicijskimi načrti so govski verigi, poleg kraha predvidene gradnje, širitve najbolj uveijavljeruh pekam. in obnovitve več trgovin Konec leta 2006 je bil za sledenja blaga. Z začetkom obeh tipov - tako trgovin podjetje Spar Slovenija še delovanja novega centra bo Spar kot megamarkctov In- ne pekarne. predvsem prodajali kruh in druge pekovske izdelke last- Združili blejske hotele Na skupščinah treh Savinih družb na Bledu so sprejeli sklep o združitvi v enotno družbo Sava Hoteli Bled. d. o. o. Štifan Žarg Bled, d. o. o., se bo okrepila ..................................... trženjska prodornost in učin- Bled - Kot so sporočili iz kovitost poslovanja, s tem pa Save, so v sredo na Bledu potekale skupščine vseh treh družb, ki so v večinski last udejanjili ambiciozni srednjeročni cilji Savinih družb. Sa vine blejske družbe, ki Save, d. d., v tem kraju: Golf koristijo medsebojne siner-In kamp Bled, d. d., Grand gije tudi z delovanjem pod tr- hotel Toplice Bled, d o. o., ir. G&P Hoteii Bled, d. o. o. ženjsko blagovno znamko Sava Hoteli Bled, pa sicer na Skupni lemi skupščin sta bili projektu optimizacije turi-dve: seznanitev s poslovnim: stične dejavnosti delujejo že rezultati minulega leta ir. dlje časa. Namen povezova-druga, osrednja tema, odio» nj a pa je predvsem okrepiti Čanje glede združitve družb s konkurenčni položaj z boij-pripojitvijo družb Golf iii šim izkoristkom trženjskih, kamp Bled, d. d., in Grand kadrovskih, finančnih in sto- hotel Toplice Bled, d. o. o., dmžbi G&P Hoteli Bled, d. o. O- Vse tri skupščine so pred lagano združitev podprle, skupščina družbenikov družbe G&P Hoteli Bled, d. o. o., pa je spreiela tudi odločitev za dokapitalizaci j o in spre» membo iinena družbe. Z de» lova njem družb v okviru združene družbe Sava H oteli riTvenih zmogljivosti vseh družb ter doseči večjo specializacijo ponudbe. Družbe Sava Hoteli Bled so v letu 200 G skupaj ustvarile 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je Šest odstotkov nad lanskimi, ter milijon evrov čistega dobička, kar je 21 odstotkov več kot lani. KRANII LON dd. K'uni Informoci;^ www.too^ 3.5. in 7g'glas.si GORENJSK! GLAS petek, 6. aprila 2007 L/UBgANA Subvencije razdelili med davčne zavezance Davćna uprava je v defno izpolnjeno dohodninsko napoved za leto 2006 poleg podatkov o katastrskem dohodku vpisala tudi podatke o drugih dohodkih iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti» med katere sodijo plačila za ukrepe kmetijske politike (subvencije), dotacije, donacije, denarne pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter ostale državne pomoči. Te dohodke je neodvisno od tega^ komu so bili izplačani, v sorazmernem deležu že razdelila med Člane gospodinjstva, ki imajo pravico uporabfjati zemljišča oz. imajo katastrski dohodek. Kot gospodinjstvo se Iteje skupnost oseb, ki imajo skupno stalno oz. začasno prebi- vališče. Nekateri zavezanci, ki sicer živijo na istem naslo- vu, a imajo prijavljeno ločeno gospodinjstvo, se zato s takino delitvijo drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ne strinjajo. Davčna uprava jim svetuje, da v delno izpolnjeni dohodninski napovedi pripisani dohodek prečrtajo, vendar ga morajo ostali zavezanci temu primerno povečati. C. 2. Škofja Loka Dedek Na Mestnem trgu v Škofji Loki bo jutri, v soboto, dopoldne spet tržnica kTietijskih pridelkov in izdelkov, Na stojnicah bodo ponujali Izdelke blagovnih znamk Babica jerca in Dedek Jaka • Naravni izdelki Iz škofjeloških hribov: kruH in pecivo iz krušne peči, dražgoške kruhke, mlečne izdelke, med In izdelke iz medu, Čipke ter izdelke domaČe in umetnost» ne obrti (velikonočne aranžmaje, zajčke in kokolke iz sena itd.). C. Z. T« 04 537 iS 00 wwwAipctam si : iPDom i^om, n2fWpq di] fl»davi|ta Cart^rm jlca T ie4Q a^ica. SIQ ščemo sodelavca/ko za delovno mesto INFORMATIK (m/Ž) zaključena FOV, smer infom^tik ali FakuftoUi za računalništvo vsaj 2 leli dolovnih Izkušenj na podroclü Informatike ah programiranja pcznavani« različnih programskih jezikov in podatkovnih baz {se zlasti: Wndows wo in Microsoft Offic» pro, FireBird 2.0, poizvedbenega jezika SQL. idr«) aKtrvno znanie angleškega lezika vozniki izpH Kafegonle B Izbrani kandidat bo soddioval ztasli na oodrocjih: r^novanja, vzdrzdvanja n nadzora nad informacijsko bazo naiega podjetja, sodelovanje in kontrola z zunanjirr^i izvajalci na področju informatrke in felekomunikacij» soO^iovanja pn impiamentacij^ novh informacijskih res^ev v fokalno okolja, izobraževanje sodelavcev n detovr:ega poaroöja. VaOtrr^o vas, d» nam svojo pnjavo skupaj z zivfjenjepisom in dokaz o izpoinievaoju pogo/ev za opisano delovno mesto posredujete na naslov: Arpaom, ö. ć., Radovlifca, Cankarjeva 1* 4240 Radovljica, s pnpisom 'razßis'do 4. 2007, TCG UNITECH LTH TCQ UNITECH Lth-ol d. o. o Vincane 2 4220 ^ofia Loka Smo kakovosten in uspešen proizvajalec tlačnih orodij in ulrtkov iz md9nezijevih In aluminijevih zlitin za avtomobilsko industrijo in hkrati eno od najhitreje rastočih Industrijskih podjetij v Sioveniji. K sodelovanju vabimo SAMOSTOJNEGA SODELAVCA EKONOMSKE STROKE (m/ž) finančno-ko merdai no delo PoftofL- • unv. dipl. ekonomis! sil izjemoma dipi, ekonomist • znanje angleškega in nemškega jezika - delovne izkušnje na podobnih delih Prvo delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, s poskusno dobo. Rok za pnjas^ je sedem dn^ po objavi. Prošnje z ustreznimi dokazili in kratko osebno predstavitvijo sprejemamo sedem dni po ob^ na naslovu; TCG UNtieCH Lth • o1 d. o. o.. Kadrovska služba Vincerle 2,4220 Skofla Loka Živina ven / nazaj izdelki Rejci so lani v druge države prodali 27.820 govedi, del se jih je v obliki mesnih izdelkov vrnil nazaj. Mesarji ob vse večji konkurenci tn zniževanju cen iščejo izhod iz krize. Cvrro Zaplotnik Kranj • Slovenska rnesno predelovalna industrija se je znašla v težavnem položaju. Njeni kakovostni izdelki predvsem zaradi slabe prepoznavnosti Slovenije v Ev- opski težko najdejo svoje mesto v trgovinah posameznih držav ali v ponudbi hotelskih verig, hbati pa Obseg trgovinske menja* ve Slovenije z drugimi državami se je pri mesu in mesnih izdelkih v za* dnjth letih povečal, vendar pa Slovenija od leta 2004 več uvozi kot izvozi. Lani je izvozila za 117 milijonov evrov» uvozila pa za 145 milijonov. Slovenski "mesarji" se ob vse hujši konkurenci in zapiranju cenovnih škarij dobro zavedajo, da je izhod iz krize povezovanje in s tem zmanjševanje poslovnih stroškov, hkrati pa tudi boljše sodelo- vanje v vengi m modja kakovostnih izdelkov doma in v tujini. Mesarji iščejo izhod Iz krize. turistični obisk Slovenije tudi še ni tako velik, da bi bisTveno vplival na porabo mesa in mesnih izdelkov, ugotavlja Boris |ež, generalni sekretar Gospodarskega interesnega združenja Meso • izdelki» in poudarja, da slovenska mesna predelava izvozi komaj 14 odstotkov svoje proizvodnje, kar je manj mesno predelovalnih industrijah. "Napoćil je trenutek, ko moramo domaČim "me- Cene so se realno znižale Maloprodajne cene mesa ili mesnih izdelkov so se po ugotovitvah agrarnega ekonomista Aleša Kuharja od leta aooo realno znižale za deset odstotkov, največ cene predelanega mesa (za 2} odstotkov) in svežega mesa 13 odstotkov). Zanimivi so tudi podatki o razmerju med deleži pridelave, predelave in trgovine v ceni posameznega izdelka. Pri svinjskem stegnu si rejci vzamejo 40,8 odstotka, predelava 22,8 in tr- ki so po \stopu Slovenije v Evropsko unijo hitro prilago- govina 27,5 odstotka, razliko dili svojo prodajno politiko, predstavlja davek na dodano satjem" zagotoviti enako- Samo lani so prodali 27.820 vredne vlogo v zaostrenem govedi v druge države, največ tržnem boju. V prihodnje ne v Avstrijo in Italijo, tamkajš« bomo dovolili, da bi nas nja dobro organizirana mes» odstotni, lreovine36-odstot- vrednost. Pri poltrajni klobasi je delež pridelave 26,3- odstotni. predelave 29,7- kdorkoli. tudi trgovske verige ne, obravnaval diskrimina-tomo v primerjavi s tunmi ponudniki," je dejaJ |ež in za na predelava pa kakovostno ni in DDV-ja 7.8-odstotni, slovensko meso predela v iz- pri trajni salami pa si rejci delke z v:šjo dodano vred- vzamejo 17,1 odstotka, me- nostjo, s katerimi potem pol- sarji 31.1, trgovci 43,3 in drža- kot v primerljivih evropskih primer navedel živinorejce, nijo tudi slovenske trgovine, va 7.8 odstotka. Dvajsetica Goloba in Kadivca Na Ptuju bo maja razstava Dobrote slovenskih kmetij. Prvi rezultati ocer^jevania so že znani. CvTTo Zaplotnik Kranj - Gorenjski kmetje in kmečke gospodinje so se Tudi tokrat izkazali in bodo na razstavi prejeli vrsto priznanj. Pri l^anjih bodo zlato priznanje prejeli Vladimir Firbos iz Zasipa (dvakrat), Olga Debeljak z Jarčjega Brda, |anko Jeglić iz Pod- in )ože Biaznik iz Zgornje Besnice, srebrno priznanje Veronika in Ivan H ab pan z Loga pri škof) i Loki, njun sovaščan )ože Ča- Hp^ /Hvakrat^. Ivan Ipkiar 7 mač, Janez Potočnik iz Buko- ga Motnika Ixonasto. Za kis vega Viha in Ivanka Kocjan- bo zlato priznanje prejel An- äC s Katarije pri Moravčah. ton Benedik iz Knapov, bio- Srebmo priznanje za suho nastega pa Tomo Nastran in Slavko Petek iz Tunjic. Pri sadje bosta dobila Janez Mar^ kuta iz Čadovelj ter Romana in Vinko Kimovec iz Bukov:- ocenjevanju konzervirane zelenjave bosta zlato priznanje ce pri Vodicah. In kdo so dc^ prejela Miha Golob z Brezij t bitniki priznanj £d sadni sok^ Zlato priznanje bo prejel Ja- nad Kamnikom (dvakrat) in Robert Kadivec iz Hrastja. nez Gregore iz Podbrezij, Obema je komisija prisodila srebrno priznanje Janez Lo najvišje možno število toČk fcrič iz Kališ, Fracci Jenko iz (dvajset), prvemu za pasteri- Valburge, Romana in Vinko Kimovec ter Albin Ko£ir, bro Robert Kadivec iz Hrastja nastega pa Janez Markula in Janko Jeglič. Tomo Nastran zirano rezano rdečo peso in drugemu 2a kislo repo. Srebrno priznanje bodo prejeli Milena in Jože Šink s Suhe, Gorjuš, Mihael Kosmač z jo Loko in Albin Košir s To- iz Radomelj bo dobil dve zla- Robert Kadivec. Miha Gotob Ooviesa, Aleš Jerala pola pri Medvodah, brorasto ti priznanji za marmelado, (dvakrat) in Štefan Kern iz (dvakrat), Janez Kožuh priznanje pa Veronika in Janez Markuta srebrno in Velesovega. ki bo dobil le Svetega Ivđii Habjaii» Mihael Kos- Ančka PodbevŠek iz Zgornje^ bronastega. križe Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov Društvo podeželskih žena Svit iz Tržfča in kmetijska svetovalna služba vabita v torek ob 10. uri v sejno sobo KGZ Tržič v Križe na predavanje o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov. Predavala bo pravnica Cilka Močnik, bo udeleženke seznanila tudi s pogoji za obvezno, prostovoljno in dodatno pokojninsko zavarovanje. C. Z. LjUBgANA Osmi primer BSE v Sloveniji V laboratoriju Nacionalnega veterinarskega inštituta so s p a to histološko preiskavo potrdili, da je sedem let stara krava s celjskega območja zbolela za boleznijo BSE. To je osmi primer te bolezni v Sloveniji. Veterinarska uprava je odredila tudi pokončanje zadnjih dveh potomcev obolele krave, rejci pa bodo za to prejeli odškodnino. C. Z. « f f i f GORENJSKI GLAS petek, 6. aprila 2007 FINANCE, KAŽIPOT 19 Ne na Davčna uprava (Durs) opozarja zavezar>ce, da naj v delno izpolnjeno dohodninsko napoved za leto 2006 ne pozabijo vpisati podatkov za uveljavljanje olajšav. Cveto Zaplotkik Ljubljana • Dohodiünski zavezanci 50 letos prvič prejeli že delno izpolnjeno dohodninsko napoved, zdaj morajo že vpisane podatke le še pre- napovedi, je v tem, da so nekateri izplačevalci dohodkov zamudili z oddajo kontrolnih pod3^ov, eden od izplačevalcev pa je podatke namesto v tolarjih poslal v evrih. "V devetih dneh smo zave- veriti, vpisati podatke za uve- zancem poslali 1.094.000 napovedi, ob tem pa je bilo veliko vprašanj, wWaj jih pošiljamo z navadno pošto," je dejal Simič in poudaril, da so s tem privarčevali dva milijona evrov m da so od več nega urada prejeli prazne do- Zavezanci lahko letos zadnjič hodninske napovedi. Davčna uveljavljajo 2-odstotiio zniža-uprava namreč ob pripravi nje davčne osnove z olaj^vo napovedi Sc ni imela njihovih za različne namene in 4- podatkov, saj so obračun lah- odstotno za vlaganje v reševa- _ nje stanovanjskega problema, podatke za to pa morajo v obrazec vpisati sami. Ijavljanje olaj&av, napoved podpisati in jo najkasneje do 30, aprila oddati aH poslati davčni izpostavi. Napovedi niso prejeli le zavezanci z V davčni upravi se bodo prizadevali, da bi večino napovedi obdelaii nuja in junija in da bi odločbe Zahteva za donacijo izdali še pred dopusti. manj kot 604.330 tolarjev obdavčljivih dohodkov ter upokojenci, ki poleg pokojnine niso imeli več kot 19.171 tolarjev drugih dohodkov. Kot je na torkovi novinarski konfe- milijon prejemnikov prejeli trideset ugovorov, "Ali si iahko predstavljate, kako bi bilo, če bi Čez milijon zavezancev moralo v devetih dneh dvigniti na pošti priporočeno pošiljko?" se je vpra- ko oddali do 31. marca oz. do 2. aprila. Zdaj je njihova naloga b ta, da podatke iz svojega davčnega obračuna prepišejo v dohodninsid obrazec. Zadnjič olajšava za različne namene že v na poved i Novost v dohodninskem obrazai je rubrika "zahteva za namenitev dela dohodnine", na podlagi katere bodo zavezanci pri odmeri za leto 2007 (in ne za leto 2006) lahko namenili do pol odstotka dohodrine organizadjain, Id opravljajo dejavnosti v javnem interesu. Vlada je ured- Dohodninsko napoved )e salSimičindoda],dasozna. do 1. aprila oddalo 19.643 vadno pošto ustregli pred- Davčna uprava je na podla- bo o tem Že sprejeia, sestavni zavezancev^ od tega 12.871 vsem nekaterim starejšim za- gì kontrolnih podatkov, ki jih del je tudi seznam upravičen-osebno, 3.815 po pošti in vezancem, ki so se Še lani pri- je prejela od izplačevalcev, cev, ki bo po objavi v urad- 2.957 po elektronski poti. roževali, ko so morali na poš- vpijala v napoved že tudi po- nem listu na voljo tudi na po priporočeno pošiljko. dat3:e o olajšavah za vzdrževane družinske člane, zavezan- spletni strani Dursa. Seznam bodo dopol njevali še do kcnca rend opozoril Ivan Simič, generalni direktor Dursa, morajo napoved vložiti tudi tisti, ki sicer niso prejeli delno izpol- Nekateri prejeli prazne napovedi Zavezand, Id so imeli lani podatki o olajšavah za prosto- njene napovedi, a bi jo glede dohodke iz dejavnosti (in no- voljno dodatno pokojninsko na višino obdavfljivih dohod- benih drugih dohodkov), so zavarovanje, pri tem pa tako kov morali vložiti. Razlog, da po bes^d^ Miriam Mendu- kot prejšnja leta velja omeii- cinaj jlhle preverijo in po po- septembra, na njem bo pri- trebi dopolnijo ali popravijo, bližno 5.500 organizacij- Za- V napovedi so vpisani tudi vezanec jih bo lahko izbral največ pet, pri tem pa bo ob vsaki moraJ navesti, kolikšen delež dohodnine ji namenja. Zahtevo bo do konca }eta še vsi Upravičenci niso prejeli Šič Krispcr z glavnega davč- tev glede najvišje olajšave. lahkospremenilalijoprekHcal. Znižali obrestne mere za posojila V Gorenjski banki so znova znižali obrestno mero za stanovanjska posojila. Cveto Zaplotnik od 35 let in posojilo zavaru- Kranj • V banki so s ponedeljkom drugič letos zniža* obrestno mero za stano- )C)0 z zastavo nc ne, ga lahko odplačujejo tudi do trideset let. Poso j i-ojemalci, ki najamejo po- vanjska posojila občanom. sojilo za gradnjo hiše ali za Pri posojilih v evrih so jo prenovo hiše oz. stanovanja znižali 7a 0,55 odstotne točke, pri posojilih v Švicarskih frankih pa za 0,3 odstotne točke, Znižanje velja tako za komitente kot za tiste, ki z banko poslovno ne sodelujejo, Obrestna mera je seštevek referenčne obrestne m posojuo zavarujejo z zastavo nepremičnine, lahko dobijo do 70 odstotkov zneska v gotovini. Poglejmo še nekaj izračunov! Če občan najame 20 tisoč evrov posojila z odplačilno dobo dvajset let in po-mere (Euribor oz. Libor) in sojilo zavaruje s hipoteko, obrestnega pribitka, ki se znašajo obrestna mera 6- med odplačevanjem posoji- mesečni Euiibor + 2,2 odstotka, stroški odobritve 264 evrov, mesečni obrok nekaj manj kot 146 evrov in (informarivna) letna efek- ne spreminja. Komitenti lahko zavarujejo posojilo s plačilom zavarovalne premije, z odplačilno sposobnimi poroki ter tivna obrestna mera 6,59 z zastavo nepremičnin, pre- odstotka. Če občan najame mičnin in vrednostnih pa- enak znesek posojila za de-pirjev. 2a posojila v evrih, set let In posojilo zavaruje pri zavarovalnici, znašajo obrestna mera S-mesečni Euribor -t* 1,9 odstotka, stroški odobritve 264 evrov, stroški zavarovanja 470 evrov, mesečni obrok 221 ev- kov, pa dvajset let. Ce poso rov in efektivna obrestna jilo v evrih najamejo mlajši mera 6,97 odstotka. zavarovana pri zavarovalnici, je najdaljša odplačilna doba petnajst let, za posojila, zavarovana z zastavo nepremičnine ali s poroštvom odplačilno sposobnih poro- HALO • HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Haiotl'ù ìè ob^^ro sDtf|r(^#(no m trlef&itu 04/;0l* 4240 RACXDVLjlCA, TEL: 04/53 249, FAX: 04/53 ovanje, h io afi ^iiovni prostor? C«lo\ritA rešitev na enem mestu* Za vas delamo Aktivno « lasno ^ Preudarno AjPdo.o. Kranj Kontki cera 2, 4oooXran; STANOVANJE PAODAM PftEDDVOR • enosobno* m:, 1983. prió, bloktikobgozdy .CK, teL. balkona ni. Prevzem: takoj. EÜR ßj^joo {20 mio S KRANJI ZIIMP pò^ * c^oinpotobno, 33 m2 I iTg. 1960» kopalnica adapt 200), P/4 tel etažno CK poinbno ure» čiU z oprerno. Pwzem lakoj. CLIft 75.110 m« SfT)» SKOPJA LOKA Podlubnik ^ ó^osoboo. rnz, L izg. 19S0, obn. 20H cd. CK, opfo. lep razgled Pf^/um: EUR 94.OCO mtc SfT). SKOHA LOKA Pnnk n* • dro^bno, 51,90 mi, I. i^éo^zamenjand okna 2003* Prvi iasinikj. ^f^, tc^, KTV, etažna CKplin,itevec2avodo. Previeni: takoj. Eu^s^^oooioo (204 mio TRÖC CENTIR • dvosobno, 56,36 m2 v II nadstr stareji^biS& obnov. 1 C5 s kurilnico, defavnieo« drvarnico, vrtno uto, vrtom na pnpada^očem zm^ljii^u sSi m^ PfWM<^: oktP?. Opnmlj^no. CKcJieali trda gorìva, tel ISOK ADSL EUR^i^o (iS mio Sn) &KOF)A LOKA Podlubnik ^ dvoi «bnOr 52,75 mzi L eg. 1980, obn, 97, telr OC Pr««em: avgust 07, £UR 96000 (23 mio SIT). TRŽIČ Prtska - dvoirtpdsobno, 55,12 nu v pntli^u Klike s samostojnim vhWom, kWjo, parkimrm mestom m vrtom. Obn. 2003. etažns CK, tel. CATV, vAVvv. Prevzem; po dogovoru. EUR 81000 mio STT). HtiO aE DEI HI^E PROOAM RADOVLJICA • mansardnc po meri oprem^enoi itinscboo sUn. 150 m2 v d^tan. hiSi z 680 mi ztmljii^ % samostojnim vhodom in iepm raxjle^ dom. L izg. 1993. sadnja vTfU V ruseifui bicü ZD. iponn^ park, tl)^ 395.000 (70,7 mio SIT) Prevzem: takoj oz. po RAOOVgiCA « pntlieno Slminpolsob-no, opremljeno stan. 140 mz m dvosobno polMet. .ooo (66 mio SIT), Pwv2cm: lakoj oz po de^ovorxi RADOVLJICA • dvostanovaijska hiia izfi. 1984, obn. 1998,350 mi povriine {KtPtM), zemiiSM 1330 rrc. zadnja v vrru. Predem: ttkoj Oi po dogovonj. EUR 5^.000 031,8 mio srr). DKAŽCO^ ^ starejSa hria Itonsa 117 nu, L cd 1949 (P^J^M) na zemlji^ 1519 m2. EUR 87.OCO (aOi85 mìo SIT). CORIĆE • Starala hiSa obn. 1957 s 450 ml povriln« (K+P+l). zerrljiSČe 820 rm. Prirperpo za predelavo v ponovno sür>ovanjski ali večstatiovar^ki objekt EUR 250.$co,oo EUR (60 rrio SIT) POSLOVNI PROSTOR OOOAM KRANI ^ isc^340 ms • poslovna cona Prmskevo t nad primerne za tr^ov?* nc.stonNeno de|avrvosL pHame Na^ jem: 6,00 6UR {1^437.84 SfT)/m2 rrmeäno. KRiŽE ob glavni cesti m2 mz, 7 pros^ to^v prtnemo za pisarne, skladih. Možen najem po ddih. Prevzem: N»jem: 1000.00 EUR Sn)/meMCi stroika vklju^^ VIRMASE 950 ma. ravna, v celot ko* munaJrK opremlietiai tiamenjena u a« gradnjo Rar>ovan|$ko poslovne hit z epim razgledom na Lubnik. Cena: t40.00 EUR Srn/mz. POTOĆE nad PREDDVOftOH nerazi* m2, možnosi pn)da)e po delih. Ona: 2$,cc EUR (6^30,64 SrT)/m2. Zazranestnnks - kupimc parcele cca 5a>i20om2;od aocO'ic.coQ m2| Radovljo z obfico ob gl. cesti 4 do 5.OGO m2. • h4o v «escah « Zg. sj^ka dolina vikend ali nunjio hišo do 73.000 EUR eoo srn. * starei^o h^ic ah hiio v III. gr. fui z lim \ho6dfr\ Kranl z ettolico. Tržič svojim Rddovlika 'en> ooTnsoonA sianovan|a« rjanj in okolka, Mđ LDka, Trifć, Radovljica • dvosobno sunovanie KRANf do 62.600,00 EUR $tT)(l)hko brez CK afì potrebno obnove) • kmetijo t ?^mlji{ćam 3 • s ha na Corcnjskem * najamemo eno« do trisobna star>ovan2a Kranj z okoliCO, ^o^a Loka. www.fésst.&i 2 4 i n družba, Stntarieva ulica Telefon. 236 73 73 Fax: 236 73 70 E pcsra: nlbi^fesst si Internet ^TANCVAN^ PRODAMO; HflAH\ * Harvna; dvompolsobrie. ^ rad.^ I czgr. 1974. obrM>i^eno 2003. 54 m:, «ena 100.150ÌJ EUR (ÌACCO'QOO.CO SIT). KRANJ * Sollevo r^aseTfe prsonjera, 27,>6 mz, J./3. L a^. 196«, «na 66.0OCPO EUR (15.816^,00 sn). KRAN^ » Vodovodni Aoip: enosobno, 3+85 rrz, 4/4 rttd., f. 1968, cena 7>.ooo EUR (17.014-440,00 srr), KRANJ Straüite enoscbno z aln^m. 46,iom2, polkletno v bloku. L \2t 1979. KRANJ * 2ate po^ enosobno, 31,30 m2 -h ktst 10 mz. 2./2 nad. I a^ 200^1 cena 89 000 EUR (2i ,317,960.00 SfT). KRANJ • Zkäe po^ dvojno. ncv> gradnja 2006.m2< I, nadstropji dva parkoma mettSi tako] vcdjrvOi 107000.00 EUR (25.641480.00 SfT). KRAN^ • Sato pol)e dvoinpolsobno, prrtličjer I* ^zgr, 200^, 631I5 mz. cena 119.000,00 EUR (28.517.16^00 SIT), KRANj*$KOFlALOKA:dwsobnc^J. Iz« 52 3^/3 nadstro^e, vseliivo, S3.ooo,oo EUR www. ^^♦mpPROJEKT i« f Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111 IZ NAŠE CKSKLUZJVNC PONUDBE: KRANj * VODOVODNI STOLPi dvo- 5obno, 32,17 m, 1. nad./4 obriovljer^o L 99, vp^nov ZK, vsi prrkljudd, opre* m1|ena kuhini^ in kopalnica, odlična kacija. Cena: ^.leo EUR (23.508.684 rn2. funk* KRANJ ^ PIAN INA I: drKObno. kompletno obr\ 04 nizek dentino, v^i pri 9&000 EUR {23.005^0 SIT). KRANJ • 2ÜIT0 POLJL garsonjera. 2144 mz, kompletno oboovlfwia L oé, vp^na v ZK vsa 1 nlnstruktura v blcžK ni. Cena: 55.900 EUR (13^393.876 SfT). »OUNJ « OBROBJE MESTA: enosoòr^o. 3746 m2, deJr>o obn. 03, CK ^plln. p> trebno obnove, prazno, takoj vsdjivo. Cena: ^075 EUR (11.999.973 SfT), GOLNiKr en dv^i dvoinpo^ in trisobno. HESO na Gorenjskem CELOTNO PONUDBO NE PREMIÒ NIN NAJDETE NA NA5i SPLPTNI STRAN NEPRCMIĆN^^E REAL ESTATE SWT Ae d.O.«, EMT* Kaa^J Usa^ltvm 12 4000 KfiANj oe^ai 1^000 Email: krani^svet*nepremičnine.s' <$vel^nepfemićnine si STANOVANJA prodamo KRANhZbtopo^394S rna, eoosobno, 1998. 2, nad./4, lepo. $vetlo, vzdrže^no. Ccna:77.>99 EJR (i8i5mioSrr). KRANJ • Smda c; er>oMbno. $42 mz, L 1989, 3. rad., prosterno, hodmk, dnevna, kuHnjai soba^ prenovljen» kopalnica, brez balkona. Cena: 8é,3$o EUR(zo7 moSn). KRANJ « Korotkj c: dvofobno^ cca^ 41 mz v hìiu adaptirane L 2005. la&tni vhcd^ t*2,dfvamica, Met, vredno o^eda. CK na olfe, VREDNO OGLEDA Cena: 78.868 EUR (18,9 mio SrT). KRANJ • Ccs^OMBk«: eoo&cboo, 31.3 m2^io,6 mz Met). 2. nad,, 1,2005, CK* Un. oprmtjeno, balkon^ miren okolij, astno parkirišče, ZIC Cent 84300 EUR mio KRANj * PbDina II: dvos^no. 69^6 m2| ^/7, pr^frtno ftancMn)e, vzh^n« I, i982,vel)kba]kon. Cena: 110.58s EUR (26.5moSrT^. KRANJ^Pbnna lILdvosobno, 63 6 mz. dobra razporeditev, 1./7 nad., dcino prenovljeno, ZK v Cena: 102^ EUR (245 mio SU). ŠKOFJA LOKA * FonkoM r^: trisobno. 87,1s mi, riad.i i. 1986, adaptirano t 2003, razen nice^ kuhinje oken. epo in pro$:omOi ZK. Cena: 120000 EUR (zS.7 mo SIT}. JESENiCb <3,87 mz, dvoumno. r>ov1jeno I. 2004 CK na olje. piln vrati. Cena: 66.500 EUR (i5,9 mk> SFT^. CTANOVANjE oddamo KRANJ ^ äorijM u oisobno, 76,92 mz, v piVOtrKm stanju, brez CK, ogrevanje ru kamio aR temtt^rmjtao^sko peč, opremi jcno. yxl|rro kmalu. 1 vsrlfini Cena 350 EUR (83^74» 5lT)/me$«4^TOo4ld. HISE prodamo PREDDVOR - TgpaU« a } PCF, K+P+M + »idHet, 203^205 mz in 203*335 mz Kmljää. odprta in sončna lega z razgledom na gorer^ske hnbe. ^>na: iß-9ßl EUR (36,9 mio SH) do 162 300 EUR ü^.9 mro SfT). ZEMljl^Epfcđm RIBNO: 644 m2i položno zemljiške, pnmen>o za gradn)o stanovanjske hlk, druga vrsta pod CMtO V sm^ri p^cVi ho(elu. Dostop po javni asia^rani cesti. Ceni 125,00 EUR/ma (z9.9S5^oo Sn^. www svel nepremičnine,$ i s I Mlinska ul. i^ Maribor^ Ste Marie Aux Mmes Telefon: 592 S9 49,030/30 ao 11 STANOVANjA PRODAMO TRŽlC « Ravnci enosobno. 45,50 m2, VP/4 1,1.1986, Cena: 60,92472 EUR (146 mio sn^, TRŽIČ • mestno jedro, enosobno. 32,72 m2< prrtiićje/4 stavba v celoti oboosH|e^ na L Z0Ó6. C^na; 45.149 EUR TTSIĆ • mestna jeJrc. enoiobno, 39.83 mz, I./4 stavba v celoti obnovljena I. 2Co6.Cena 56.998 EUR (13659.001 SfT). PODLJUSSIJ - enosobno, 40,08 mz, P. večnanovanjska stavba. I.i. 19071 nova kopalnicaXeru: 3f 650 EUR (9 3017z6 SfT). KRANJ • Zlato polje zgoraj, enoinpoP sobno^ 39 ma, P^4 l.i, i960. Cena: 73.11^67 EUR {18 a 60 mz v mansardi stanovanjske vile^ obnov^^o v celoti L 2CQ2, tna t3 ma, vrt nadstrckkza avto, Cena:iio,58zs4 EUR(26,smo)^ parcela 600 n^ opremljena, I. prenove 2001, garaža, lepa loka:ija^ Cena^ 180.000 EUR (43.13^200 SfT), VISOKO PRI KRANJU - dvo- ali tns* tanovanjska hfia, )6o m2 br/, povriine ^ 80 ms poslovnega prostora, parcela 712 ms, L19S2,in bkq vseliiva. Cena: 271.24019 EUR (65 mio SIT). BISTRICA PRI NAKLEM • 5tan, hiU, 254 n^. pare. 221 rn2e4 spalnice, 2 garaži, ve-kka terasa, l.i, 1985 streha nova I 2002. Cena: 146 eoo SUFI PARCEL£ PRODAMO tANCOVO ' 3 zazidtjfvc panrele, 676 mz, 679 mz in 1.050 ma. Cena: 90 EUR/m^ (21 567.6 SrT/m?). ZALOG m CERKI4AH ^ zazl^K« pucda. ry luterl sto|i brvalr« brunarica, S30 ionäia.Ceoa: 66.76642 EUR (16 m» Srf)* PODNART • zazkiljNQ parcela, 1.142 m2, ravna, sonžni. pravokotne obhb^ Cena: 70 eUR/ma (16.7748 SIT/mz). www.cto*hrsa SI «déptécij». venum«. 4000 Kiart) ttl./hc 04/234)0-50 : 03i/«4-777 UiiaOwnufU.ii PRODAJA ZL rri2. VP. delno ob* novijerio. ddro op^OT^jeno, CK 'fJin, L 63, pnretno, mofnest pregraditvt^ cena: Vodovodni stolp, (nsobno statik 72 ma, TOiirtnad. obncr/jeno^co^ opremljeno, sto CK phfV PP pred blokom. Ceru: iž8.ooo,oo EUR Zl* polje, dvosobno, 63 m2 'f 60 m2 I 7n, 3 ndd ^ dvi^lo. cena: 125.187.78 EUR (30,ooo,occi00 SIT). 21 pc^ dvosobno stan., 1, 61^ popoJ-rH>ma ^novljeroi prazrvo in takoj v?eljivo, p^amo. Cena: 100150,23 EUR (24000.000,00 sn). HUurviva, gaoia. 17 rru, vpsana v ZK, cerxa: t^m/ao EUR (3.354960,00 SfT). Štc Loka, CfWKv 421 in 300 mz, dve laiidljivi parroli. ^on^i. ravni. M in voda v bližini. Cena: 125 CUR/ma tog v Po'jansld dolmi. dvostanovanjska. vzdrževana hik, 960 m zemljii^a, 115 povr./nad, s kletjo in garažo. C2. Ceru: EUR tSCEMO Kranj ali$k Lei9, za 7r\%nn dnnkn nujno iS^erm manfto t parcelo 500 stvwanja pMrab*^ obnM in www.venum.s # GORENJSKI CIAS peiek, 6. aprila zooy MALI OGLASI injò^g-elai .si 21 KsKERN^ NEPREMIČNINE Maistrov 4000 Kran; T^^ 04/302 15 191 35 66 CSM MIA20 700, info^kvkern.^i POSLOVNI PROSTORI: Odrini nw? KRAN]: po ugodni cpniv«ćplsam vpti* rlkTju objfUa skupaj mz in v u ndd^ rfropju i$7 m2, »oponbft in čajne kuhinje^ obfi>iQ 1997 (eta, vsi pri* UiuÒs, možnost pertJranjd prad sUvbo KRAN|: gostinski a $0 Ijud^ vdl- kofti ^ n\2 in Knu 7Ì mt tovljen leta ZO04, z^ 210.000 EUR (SOijmteSfT), KRAN]' go^nsti bb). vdikosti 74 mi, etnik 1918$ 2a 111.COO EUR {26.Ć mio KRAN]: gostinski Ml v amen 152 m2^ zunaj odp pcdstreSje« vsi pfikl)uAi^ cena « 200000 EUR i^l&a mio HRAST)£* 9an hiia. stan. površine 180 m2 (K, P in M), sSTiostojna, zgrajena I 1990,435 mz zemljišča, na robu rtas»^ Iji, cena: ^75 500 DJR (42,0 mio SIT), OinjLOVKA« ran dvojček, ^gra^ nado3 gr,fiz dem y mansardo. (etmk 1^34. na 753 W2 vetikem semljlSču. urejena okol«. £ nadttrdl«m za 3 avta proda>a^ za ÖO.OPO EUfi (ijU mio Sri)» ZEMg^^ ProdftfTW eaie^ sOv. pirceto >s$o mz z leseno brunarico ob potiču, po E Uff/tis (1? 973 00 SfT/mzi. Bitnifc itav. parcelo 72% sonćna lo kaaja, po i?o EJR/f*i2 (28.7s6,oo Srr/m2). fritofVoge stavb .Mrc^à 71; ms s komur^ Inim prìspe.H(0m, cena ■ iSo EUR/mj (4^.1)5.00 SiT/mi). Sritof-Voge: 5tavt. parcela ^40 rm, «na - 145 EJR/ma (>4.747,00 SFT/ma). Druimka. savt> p^rcsb m2, cena STANOVANIA: PfQ^bfTÌO» JESENICL1 C, >7,i m2 vv nadstronu. I adaptirana * zoo? (okna, vrata. ofT>et^. tlaki)* eUina Idsinins. vwljìvo konec apnia* cena» 25.000 EUR m^o KRANji Pianina I: d^o^obnoi 6omz v 9 nad., letnik 75, cena • 93.S90 EUR Til« KRANJ^ SlraiiMe. enosobno, 46 ms polkletno, ahod na atrij, letnik i^io. prazno, takoj vseljivo, cena = ?9*z8$ EUR (19,0 mSoSIT^ KRANJi Mestno fdttK dup^tt dvoscb« no 4 X 68,71 m:. X nad. m maniarda, tUdI det podstrehe h klet, obnova 300) in 2C04* cena » 9931S CUR (2}S mio SfT). KRAN], Mestno jtént trisobno. mz, y nad. obnov« aooz, v«lika terasa. anm\2yio EUR ßo.o mio SfT^. KRANJ, 2rato pof^: dvosoüno K 63.15^2, shramba zo.a^mz In parkir* np potli<|u mzek blok, Jetnik 200$, cena « izs ooo EUR (29,9 mio TRŽIČ, Cantar)^ trisobno, 72/7)2 v ) nadstrppju, obnov(eno 2002, cena « dO.or» EDP ^ mM crn WW w.kt*k«fn.ii domplan cfeutoetainaanHng. nconmfiAr» I0W. béeweÉBO* 14 fe/.; 20 68 700 STANOVANjE PRODAMO Knnji Vodovodnr stolp « d^irosobrra, rìadnr.^ v arncri sčiS4 niSi leto rt^r^dnje 1959, CK. Rlcibn, ceru 9>977^Z9 EUR (Z) mb SFT^. vseljfvo po dog^ru. Kram), Ranlrta I: dvosobno 4 zK I* nad-«tr. v izmen S9^i mz. I. ^zgr* 1979, CK, tel, dvigalo^ cena 127.300,00 EUR (30.506.172,00 SIT}. Knni,Zf3bpo^ vnoto prHÜ^ v izmen Č6.S2 deino obriovl^eno v MK 2000 m 200) (kopalnica In okn >961. CK. teiPm kabel (dcv, balkona n. cria 11&00100 EUR (2&377.S20.00 SIT) Kran)^ Zkdo po^ IK nadrTr* v izmeri 29 m2, i. izgrad. 1992, obr>ov« tjena 1996. dobra razporeditev pfono-rov. Mkon, cena 73*026.00 EUR Krin}^ Ptanina erto^obno v izmerr 31^30 mz, III* naditr* I. izgr* t97&, ob-nov^eno zoo$. CK. tel., cena 7>.ooo,co EUR 07 mìo SfT). Knill Ptanina garsonjera v «meri idioma, II* nadstr.^ I. )2gr«i9s6, poveb- na celotne prenove, cena om.oö EUR (7428.840.00 SIT). Kruj^ blifma avtobusne pK&je* dvosobr^, IL nadstr v otw rr2 in 60 ms CK. telefon, zgrajeno f. 1 EUR Kran), Pianina Htdvoscbno, I. nadstr. v izmeri 63,6 mz, leto i2gr* 1986, delno prenovljeno (tiaki) 2002. cena (24.491 .eo&oo SIT). Ble4 alpski bloki, dvosobno ^ k il* riad str^ v izmeri 72 mz, I. izgr. 1939, cena 169^00,79 EUR (40,6 T\io SfT). Bbde alpski biok>. dvosobno, II. nadstr., v Izmen $3 m2, I izgr, 1989, cena lil.jao,oo £UR (26,7 mio SIT). ban], Pbnte l| dvosobna IV. nadstr* v iz* men 6^10 tnt t* izgr. 197S. kopalnica novljena 2006^ CK^ temn, vseljivo apn ZO07. cena 107.GCO.00 EüR (25,) mio Sn). Tm^ mestno jedro, 6 cvosoboih stan» van) v uinadstropni hiSi veliko«t3 od S4«S0 m2 «I3.00 m2, leto issrjg;?, v celoti nov rena eta aocc (ta>i| matojt. ko^ palnene. v ce^i pre-. 2000. leto (t|rad. {981. cena 158.71 >,00 EUR (3B.oj3.5a4»oo SfT)» HIŽE« PRODAMO Bfiana CerteQ na Coranjskem, pritifč* rm, UofiiaiZKii ma na parceli vHlkosti 572 rm, I. izgradnje 1992, cena 162744,>1 EUR g9m!c srr)< Kranj, Visckù^ visoko prttir^ia velikosti 3S0 m2 r>a parceli velikosti 712 m2, lah- prostora, i. izgrad* 1 3i7.i4j.oo£Ufi (76*000.148.^2 sni. Kfvij, Kc4cria, enonadflropna vefjko5ti 160 rru na parceli velik«$n 524 m2* det no obnoviiena okna. in irKtaUd* )e, I izgrad. 1936. ona 179435,00 EUR Corcnjsb • Begw^ dvcnadstropnai wìk bstj 730 ma« na parcelr v^ibostì 2370 mž, zgrajma leta T894* (Me prtnove2003. opr^ ma' AOSL C»; bbekki inemet. kjima. vei telefonov, balkon, gnia, cmsa, ve^ partir^ nrti mesti urejena zem • bft^i let^ nr drorec Z vsem scdoboim iKiob^ na lokacrji, v bližini öostc^) ru avtoce^ sto, pnmeme tako za sianovanjsto ra^ membrwst Iret za poslovno, zdravtlst^o, zdravstvo, sanatorij. Cena 1.500.000.00 EUR 00000 SfT POSLOVNI PROSTOR * PRODAMO Knn^ SnSšČA visoko pnttiCje. v arr* n 209 leto izgradnje 1974 delno obnc^jeria 2002^ lastn» parkiriSte 30 m2, za trgovino ali podobno dejavnost, wna 153»S>63 EUR {52 mio Sf^. FOSl0VNIP60Sr08«0CCAM0VNA|EU: BiiH cas» Krvj'SM* t^ v izmi» sb^no 12S mZi od tega 40 rrì2 v prftU^u in ^ ma v nadstropju, samost^er> vhod. tbk> Iraramilir^. upofabnpdovoljei^je aa tr« govfno (možnost tudi za pisaroe}, I iz- grad. >960. obr>ovl|er)o L 200& cena S,5 EUR/mz (2036.94 SrT/rti2) ^ strolia $U»diični pmtori • proizvodne hale ^ PRODAMO« NAJEM Stegne pri ljubl|vii, ve) kosti 600 mz, leto izgradnje 197^ cena 427.724.92 EUR SIT), možnost tudi na^ vtné • CUR mesečno 4 siroiU (1 miosite Strohn). PARCELA • PROOAMO Bližina Pr«idvora, zazidljiva v izmeri 687 m2, cena 115 EUR/mz (2.755,86 m2}z gradben m Covo jen jem za vvsokop^ićrto hiio tiofsa ca 90 m2. ki je v zaUjučnI (ci prKÌobhqn)a. jsvomisU Rost nad |es«wmii v izmeri 799 m2« na parceli «tektnka in teWon. senary, donop2)ai;ne ceste. geodMsbodmer)ertt, celotna zazidljn«, 6 ^ oc avtoceste, cena S56.33 fUR (9 mk> SfT). Lob • Poljan^ dolma (Gorenja vas) v izmeri 764 ma, lepa^ sončna* cena .ooEUR (10.5 mio SFT). Mali oglasi teL: 201 42 47,201 4249 fa*: 201 42 13 e-mail: malìoQlasì@Q-glas*sì 031/21^20 STANOVANJSKI DVOJČEK PoOročd on Modvodan, 3« podaijžar\a g/sđMrui faza. 021/210-320 STANOVANJSKI DVOJĆEK DnjkhrHa , 3 podal^èana gradbena faza. Md 109ISM se v ka do 14.00 tnu CWIl^ 7. za ob.iavo v petek-v i p?nede jka do 15 i;re ''Cisto zadnji hip^ s t) rubriko Mmo poenà^ii n^m btakecri. tf|mTesmudinel;đj pfodđii, Uipiif, najetj, \U\i Ogl» a to oddale rorpkvponedHjekdoosnìeureinzaperekv četrtek prav do »rne ure. Cena ogldsa |eMUUR(225SSfD.jeeMrreinimàfyj-vec 807takov kupon ne NEPREMIČNINE STANOVANJA PMDAM PUNINA I enosobno 4T m?« ca, cena 73.000 EUR (17,5 /nio SfT), -114 rcM^ea^ V dneh prodamo vaso nepremičnino Ct4/23 «4 041^626 Sei, 041/366 896,041 /734198 24ur/dirt r>tp rem icrtine^fratt^i DVOSOBNO Želaznilkim OMbam v FJakem, ENOSOBNO stanovanje. Bled « cen^ ter, poocn orna opremljeno, Kiel m parkirni Dfostor « 04/533-66-10 /oo797^ gekkopro Gktj n tipromicnioB emsf 79A, 40(M >»«fì] sw T ! I 04 2341999 031 67 40 33 OPPEMUČNO stanovanje, 44 Q. Jaka Platiše 21, enoletr>o p^edpfae^lo. NAJAMEM DVO- ali večsobno nni, Srilolü. Predo&i(ah z možnostjo ori , v bbku ali h^ii ndADSL. « MAHJŠE ali večje siano>rani& oz. hiso v Kfin|u z okolico, za dalj&e obdobje. meMirn» plačilo, • 041 /897^24 H »SE PRODiUi SNODRUZINSKO, đvostanova njWo hl$o, popolnoma oDnovljeno leta 06, 180 rn2 stan. povràine. 250 m2 zem-iji&ća, možna meniava zä rmnj§e sta-(vpvsfìia. 9 041/500-809 HIŠO Gorenji va$( nafl Šk L. m2 bivalno Dovrèine. parcela 1400 m2. ravna sonćna z lepim razgledom, I. 92. « 031/857.752 HIŠO Mlaka pn Kranju, III. gr. faza, 1,06, možnoei flvon stanjvanj, 040/899-919 mèo Bifitdoa pri Tržiču, vel 220 m2. pa/C9l8 400 m2, v celoli ot>novljena, lepa sončna lega. ceoa 150.000 EUR (36 mio SIT). • 041/707-201 roo?e73 STAN CA'A NKI OVOJĆEK Loka, Hafnarjevo naselje, 031/310-320 STAREJŠO HIŠO 227 m2 sTaa Dovr-šine na paresi! 920 ni2, smer Coren^ oMciia, •041/20&OS6 KUPIM HIŠO al stanovanje, potrebno cbnove v Kranju aN bližnji ol^olic), ODDAII HIŠO za daljše sih de a/cev. , za spanje va* 041/670-379 'OOir^ NAJAHBM ZA DALJŠE obdoDje naiamem stare)-šo hiéo, na koncu v^i, v oKollci Kra* nja, POSESTI PfiODAM PAflCBLO s gradbenim Oovoljenjem 23 gradnjo dvojčka v Lahovčah. •QCÄsr RADOVUlCA • LANCOVO zaaoifivo parcelo, komunafno 031/451-822 yyposs KUPIM KRANJ • OKOLICA večj> kmetijsko zemljišče, gotovina, « 031/451-822 iOJTOM NAJAMEM TRAVNIK A i oor-r CARAZE ODDAM G AR AŽO v Kraniu, na Planini pn Kotlax nI, kasneje možen odkup. 9 04/235 25-70. 031/334-525 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM OOKUP, PRODAJA. PREPIS vozif. g&roviAsko plačifo, Avto d.O.o.. Kt'đnj, 3öv$Ka 94, ^lanj, 04/20-11-413. 041 /707-14 S, 031/23l-35d «eer3«07 CITROEN XSAfìA l.e karavan, 1.6/99 bordo rdeća, avtomatska klima, radio, cena po dogovoru. • 0S1/397'17S TOO20U FIAT DOBLO 1,9 JTO, I. và.QVij Km v,^ Kd. areprn, vse ocici-le. « 041/403-973 Tooana FIAT PANDA 4x4 (reklog. I. 9& reg. 2/08, leoo ohranjen. « 041 /612-032 TC027U FORD ESCORT 1.4. I. 9Ö rdeć. 1. lastnik, registriran calo leto. 9 041/727^26 FORD GALAXY 1,9 TD(, I. 01 reg. 2/08, el paket, klima, 6 sedežev, nove Istne gume, VW mole/, 051/43-56-99 KtA PRIDE. I. 99. 6$.500 km fiele Parve, cena po dogovoru, • 04t/S67-S22 TOùwa MITSUBISHI OLHIANDER 2 O. 4x4. . 03 bencin, vsa možna oprerna. tirne tiart«, 9 041/227-333 '00?674 NISSAN SUNY 1,6 SU I. 94 In mak> rabljen pralnosu&ilni siroj inde&it, 8 031/533-805 rmnt 'b @ (3 [KI PE KfèMà» e«i(» 77. 4202 N#Jo PRODAJA IN MONTAZAi • amoriiieni ^««OIT; hiin scpvisv02i « s^ioociMd. ipts« u poOvo2|& vozil. • ^^pu&n «isie/ni. katahZdiOr]^ f ^^ Té CM ^^ ODKUP • PRODAJA rabljenih vozi uredimo prepis, Mepax, d,o,o., 9 OPEL CORSO 1 3 CDTI 3 vrto. ko-vmsko srebrne barv«, v^ opreiTia, PEUGEOT 206 1,4 klima, ^e^o lepo onranjen, cena 4.600 EUfl (1.100,OCN3 SfT), • 041/892-163 7fO?TM PEUGEOT 307, I. Ot, 8 031/621-3d3 7WM47 RfiNAULT 5 1.4, I 90 5 Vf3l. 040/911-050 RENAULT OUO, ohranian. 9 2/97 odlično racat«/ RENAULT CUO. I. 94 RT oprema, copro ohranjen, « 04 0/826-128 7BOM72 RENAULT CLIO, I. 96. 97,000 Krr 1, [astnik, 9 041/267-030 rcH»«8i RENAULT LAGUNA 1,6, 16V RXE, 93 2x air bag, klimatska naprava, mo dre barve, lepo ohranfen, cena po di> oovonj, S 041/350-348 »0WW3 RENAULT TWINGO 1,2 base. I, 98. 115,000 km rumene baive, lepo ohra-nien, «031/347-524 7o«7» SEAT ALHAMGRA 1,0 TOl. I. 97, 142.000 km enoprostoroc. 7 sedežev. SLO, sor, kriiga, « 041/727-128 SEAT CORDOBA 1,9 SDÌ. I. 00. 83.000 km r\arejen veliki aervia. ée v mobilni garanciji, servisna. 9 041/543-678 ;GO?ero SEAT LEON 18V, I. i?/03. 10.800 km rdeče barve, 5 vrat z vso dodatno opromo In novimi zimskimi iiči, ka nov. samo resni, 9 raomr ŠKODA FAEIA 1,4 MPI comlorl, I. 02 1, Issinik, Mirna, srebrna, 5 vrat, S 041/398-674 7oeö/?» QOLF M diesel, I. 92. Nrssan micra I. 031 / ^41 -473 GOLF I11,6 B, I. 90 S vf^I, 5 prestsv. cena po dogovoru, • 031 /544-730 OOLF il^ kaiavan 1,4,1. 94. 140,000 km CZ, bele barve, 9 040/592-000 ?co2m GOLF V 1.4, 16V. I, OS, 16,000 km reg, 8/07, kima, ABS, el. paket. 8:< air bag, or. nap. za mobitel, 9 041/3?-88-03 roo?;is POLO 1.6. I. 96 5V, kOMHSka baiva. CZ. EŠ, SV, prva bar^, 9 041/68$- VWJCTTA 1.S, DIESEL, 7/07, ceha 550 EUR 040/911-050 88 reg, Co ,000 sm. rooKa/ DRUGA VOZILA PRODAM KAMP PRIKOLICO ADflIjA 390 u 4 osebe. 1.80. cena 700 EUR ( 1 Sd.OCO SfT), «040/282-122 RABUENO PRIKOLICO Obeličevo. ugodno, Godeiič, • 04/513-49-24 »0«? 7 MOTORNA KOLESA PAODAM ŠTiRtKOLESNIK, 160 kubiófìi, vzvratna hitrost. « 041/85M16 700?^55 AVTODELI IN OPREMA PRODAH 4 LETNE gurre Ounlop 205/65/16. kupljene 2O06, kot nove, eoa 3400 km, na alu pliüicih. 9 04/23-28-014 7cc?;oi GUME 145x13. 175/70x13, raUićna 041/722-625 . 1 m « KARAM BOLI RANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO tudi totatka - ponajam nayeò. takoìàen odkup, pre* VM. rWn / 77fV8,''3 'WW TEHNIKA PRODAM RASLJEN telefon GSU Nokia 3200. 041/33-85-39 STROJI ORODJA PODARI y SiVALNt stroj. KoKrlC», 2S1 04/20-47- 70037X1 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM BETONSKE stoznike, 490 70096» aETONSKI Z10AK 20, 300 korii In etemit kntina lOO m2, • 04/51-50 540 raofii NARAVNO suKs borove ploho, NOV, belonski sireàniH Likozar, 300 kosov, črne ban/e. 30% ceneje, 031/304-147 NOVA vtiodna vrata s ceneje, •04/12-71. 30% /oo3Sr; OREHOVA üebla, 8 04/260-10-60, UGODNO prodam smrekove bruno. do<9e 4 m, ie zaićitene, « 04/51-00- 110 7ooj;»? KUPIM ODKUPUJEM lubadance, auiice dJTireke, ^ike In les na panju, plačilo lakoj, 8 041/&34'233 fOMSi STAVBNO POHIŠTVO PRODAM VPATNA KRILA 650x200 m 750x^00, »OSl/gOCkSeS »ociait KURIVO PRODAM 10 M suhih. buKwih drv, javor^eve p(o-he 6 cm • 1.7 in ceénieve pk>he 4 om ' 0.6 m3, vse z^čno suho, 9 04/51-46-956 7002;»« 20 in3 suhih, DuKovih drv. cena 42 EUR/m3 (10,000 SfT), • 04/61-46-267 'oosm BUKOVA d(va na Bledu, OOVOru, 8 041/279-8&3 po do- /007^10 DRVA m(?lr5k3 aP razža^ana. možnost dodava, 8 041/718-019 ^ccnto SUHA Pukova orve, možen prevoz, cena 50 eur (12.000 sil) za meter, 9 rccf;cc STANOVANJSKA OPREMA POHrSTVO PRODAM KUHINJO bele ijarve, dol. 3.40 m. ohranjeno, s oom, kontom ugodno ali podanm, za prevoz poskrbite sami. 9 031/S9&>912 /007757 TROSEO • {Mosed z leiii^em « mizj-ca, kuhir\jska mizica * 3 stoli, omara 2a čevlje, omara z ogledalom za čevlje, vse skupal 500 EÜR (120.000 Sm, 041/940416 KUPIM STARO slahnsko pohištvo , oiroske Krtine do ld60, (otografiko. razgieon^ ce, « 040/20S935 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM LT H zamrzovalrn akrir>io 2S 210. novo, Š9 zapahi rano. ugodno, 8 041/70e'931 'ccrKj? OKRASNI jed In Mbor. e&de]ni v kov- čku. » 04/253-10-57 'CCH93 PRALNI STROJ In vgradn 1 hadilnlk 130 , 9 041/87B-494 ŠPORT, REKREACIJA PRODAM Športno kolo, vel, 56, okvir alumf m), optima Cam(>egnoü veloce, mo* 04/51^0.110 TURIZEM NUDIM aparlTpa Paga - Novalia, na otoku 04/51-9 vere. OOOAM apertma^e rta otoku Tagu M^ lajna, Ljubica sjlec gnoja m sadilne krompirja. 9 08i/e73-762 SiLAŽNO nakladalno I valji Claaj, Pot- Hr>gar in Mongale 30. 35 m3, hi dr^ćni obraćenik za Mno S m. plug tnbra^đr^L obracafni KvomeianO, Ovc> oane kjpef pokoico € i m tandem Iroc. Menoele. « 04W27>170 SUMOREZNICO Epplo 900. 04/&33^2^4 SU3lLN0. Viseče $i1oreldli)nico. * 041/920159 ro09eia TELESKOP od vilićaiia 61 pnmerenza đvnalo med etaiami, TROSILEC nievakega gnoja Krpan 30 9 ^inmi pokončnimi vafji« • 041/503* 776 ìùotìt^ VEKTILATOn za tn puhainiket^ esU^m, zgraCUjalnk za sano, nakl^ daino 26 m 30 ni3, Mjalnico Amazone 2.5 m, roto brano 2.S rn, stol za por^ ;ovanie parsiiev. larxJam pod^ozie. 041 /982-291 KUPIH ĆCLNI nakiadae za irakicr 041/271-294 TRAKTOR Štore. Unv«rzai. Zaton lan-ko tudi v oKvaM. plačilo lakoj. « 061/203^87 TRAKTOR, lahko s pogonom m k^per pn1(olioe< V 031/&04«9^6 TROSI LEC h hid volmL gnoja, lahko PRIDELKI PRODAM BALI RANO seno, cnmemo za krmo Konj. uoodno. « 040/223^42 DOMAĆE žganje lu hruik, 040/951-707 JABOLKA i0na90td. aiQered in zlati deiisesi lahko dotila pn MarXuii. ća* 04/256-00^8 KROMPIR Khfeicar lo zasaienie. « 04/23*12 . pnmeren KROMPIR primerai za km^o. • 04/267-16^96 sajenje ai KROMPIR za sajenie, lariskf uvoz in niadim bazen za mleko. 150 L KROMPIR destra, primeren za saje^ nje, • 04/252-26-26 rcct^u SENOahotavo v kockah. 596 SENO v kockah iz kozolca, 041/734-656 nmtoi ZGODNJE in pozr>e vrsta krempl^ iz lanskegs uvoza ea 04/596-77-17 VZREJME ŽIVALI PRODAM SIKCA telkdga 041 /693-441 .230 hfl, Bled, TODse^y 6IKCA sirrentalca, slar«ga 10 dni BIKCA mesAe casn«, star dva meseca. • 04/sd-0i-27a ?imr7i& Ć& BIKCA, btare^ü 10 dni, s 041/375-423 ČS BIKCA. Starega 14 dni. • 031 /487-030 ro«?» ČS eiKCE. stare 14 dni, Podbrezie 55. «031/575-294 Ć8 TELIČKO siaro 14 dni. 9 KOKOŠI FUAVE mtade. cepljene pro (3a>A/rio v^k debviiik In sprejemamo naročila za bete kg piščince za 10. at^l.ođS.« Ì7 ire, sobota od 8.-13. ure, Perutninar^tvo Gascarlin, Moste 99 Dfi Komendi. « 01/83^3-&d6 KRAVE simenia^K«, m^cniee. KRAVO po ć«trtea, « 04/204-23-97 PRE^ In hidravlični ce^iec drv, nvMg4 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM DEKLE 2£ delo v strežOl iiòe M bar ($c>ortr>e stave) v Kranju. Ptadilo dobro ri redno. Mateja Kastraia.p,. C, S. Ža- 93 b. 4000 Kranj. « 043/7)0- COSTtLNA v Krarvju zap&sJI dekle eli fanta za Oelo v strežbi, Matjaž £zar a 0., Jezerska c. 41, Kranj, • 04/234^3-60. 041/22d-7&6 7009ed0 Zaposlimo VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA lahko tudi začetnik kategorije C, E v mednarodni épediciii. Telefon: 04/20-14-113. 041 /378-106, TiwJex, Kolodvorska a X Kranj OOSTILNA &encaK. C. komandanta Stanai Mac^oda zaposh rodno aJi ^(^nnramn kMh^fl;i rn/r« 9 01/361* tÙOSé1>è GOSTINSTVO AncSr«! àumi s.p., Alenka lASce. 2apoali vodio str^iO«, nal» MHco* kuhance* pomMI« za ootìiwne «nota v Ljub^iani. Pravoz (2 Radovljice Ofganaian, «Ol/See-SiW? ?ca267i IŠČEMO dekla dalo v strazb^ v p> Amu, v o^rapčavaJnicI 12, Preddvor, • 70023^8 NATAXAPICO aiT dakle za Strežbo redno ali honocvDo sapoaJt Gosti&će Kvader, Erten Andreta s Pm Sp^ Luàa 1 &alca, » 04/5I-41-499 , 041/75V PlCOPEKA redno 2apo$hmo* Hotel Gra^aki dvor, Kraniska Radovljica. Informacije g. Torr>an Damjan. 9 SIMPATIČNO OEKLE za dOlC v bi zapDslimo, nadalje Droato> Kavni količek CuK, KIdnčeva 47. Kran^. « 051/630018 V ŠKCfJi LOKl2a^moeh rv: Gro- bov^ek Iranaporle d.o.o«, Maa uL 10, Hooul. 01/7WM52.041/78«7» IŠČEM DIPONENTA, logisla za po-spešiiev mednarodnih kombi (revozov, dato p honorarno, Kuhartrad^, Franc Kuhar s.p.. Žigenja vas 36a, al d.o.o., UL M. öraven&roich 13, ZA NEDOLOČEN ČAS zapodimo Z» stopnk« in vodje skupin za teransko prodaje novih artiklov sa varovanja zdrava, naiboljai oo^oji in Mianie v delo, OlnKopa, d^o^o^ Žirovnica 67, 041 / 79 , 04 0/666-342 rwi^éé ZA 08ČASN0 oomoč v skladiicu za f^2linà imo upo* n» kofan^ Plana ponudbe na naslcpi^, terlrend, d.o.o.. Savska Loka 2 4000 Krani ZAPOSLIM eamostoine^a zdarja sa zunanja grodbor^ dob tor po;nožoo9d Mlav^. MiMin Bijehć a.p., Sinjžavo 28. Kranr. • 041/711 -842 root^^i AVTOM EH ANIKA za ser^siranje oaebn^h vozjf Peugeot zaposlimo. Zaželene so delc^rne czkusnje* Avtohisa Kavčč. d 0 0.. Mille 45. Visoko. « 041/717-712 ro 36. Križe. 355, med 7. In 8. uro ZAPOSLIM kosnnaria z znanjem oro-gramirania CNC stružnic. Piene p^os-njo: floprat. d.o.o.. Hotemaže 47a, 4205 Praodvcr r^ouK ZAPOSLIMO dva Ukuàena m sa^o-atojru zkJane za ridanie. Megamatnx, d*o.o.. Staretova 39. Kranj, 9 041/42v$20 Zapoalimo trotehnika riožnoat pravnik. &.p., Zg. Duplje 041/760-616 ali 14 Janez Valter Duplje. 9 rùOUM ZAPOSUMO polagalca pc^ - pa ke-tane. mozra priučrtev. Flo^nčič Mirko s.p.. Gorice 33 b. Golnik, • 041/706 ?34 rooe^aa ZAPOSLIMO dva mizar^ za delo v r^ aiavratorsk^ delavnic! m dva bnjsica. Dek> le v Dupljah. Ponudbo posljrt^ r^a naslov^ Cozan, d.o.c., Meatni trg 21, ZAPOSLtMO avtomahanika, Avto Močnk. do o., Kranj. Brifot 162. liČEM honorarno delo za čas Kranj ali 040/621^93 skrajèan dalovn okolica, I^EM DELO - inttrukcfje namikaga Po ona. 051/316-387 IŠČEM OELO kol instruktor maten^K ka. fizike, angle^ine m kemije za OŠ in SŠ. 031/291-S26. 041/667-201 IŠČEM OELO pomoč ostarelim brez D0l0n>eev. • 04/204-14-31 STORITVE HUDIH ASFALTIRANJE Ha kovanje dvorL&č. pot, parkirišč, D^lag* robn 179, BRUNARICE, vrtne Jta, nadstreitJ za avtomobila^ Dobava in montaža, izcal^ va ponudb in svatovanjo Andrej mine 8. p.. Poljane 46, Poljar>o nad ŠK, Loko. « C41/51&139 KCipTT BYTYOI IN OSTALI. Gradben^iho d^n.o*. Glavni trg 14, Kranj, izvaja vsa gradbena dela. nevogradnje. adaptacH rxitran^ ornale, vae vrat fasad. V 04/202-61-20. 041/7e0«14 ;«i9?o eriYUL OČE IN SIN. strmite* vo 3a, Kranj vam nudi vsa gradbena dela. notranji cmeti, fasade, adept&c> Je. novogradnje, hitro in poceni,, 041 /693^92 GRADBENIK fl£XHO d.n.o. Adergas 13, Cerklje, izveja od temeljev do streha, notranji onati, vse vrste fa&ad, fn tlakovanje 9vorse. « 04i IZDELAVA poislrainih stanovani sk stem Knauf, stieir^a okna Valux, zunaK r^i napuiči Bebr>yp. Stiradur Izdelava ponudb in avewanie, Andrej Tom^nc s.p.. Poltana 45, Poljane nad škofb Loko. « 041/515-139 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ po sislemu Knauf, montaža strainih oken Veiux ^n polaganje 4ami-nalov. izd. prunanc In nadalreskov. Mesec Damjan e p.. Jazbine 3, PcÀjtr ne. 041 /765^42 wtià» IZDELUJEMO m prenavljamo stret>e. Megamatrix, d.o.o. Slaretova ulica 39. • 041/570-957 TOM^W IZVAJAM vsa gradberu dela. adapia-cije. notranje cmete vseh vrst, fasada, tirtro m poceni Adii Sopaj s.p*. Sr. Bitnje 31 ^ Žabnie«. « 041/563^09 IZVAJAMO gradbena dela od lerr^eirev do streho, adaptacije, notranje omete, fasade. Makovanje dvoriič. beton&ke žkarpa. Babic Miloa 4*p*. ftegunjaka 041 /622-946 KLJUČAVNIČAR pr>evmatik z zna/iem tesarska da IZVAJAMO VSA a. rard Bramac T?ndach. s p J Grmicev« 31. 24-24 m I krivec Ge-Marko Svetelj i. « 041/64- MONTAŽO alarmnih zornih naprav lar storihe, KOM TEL Kranj. 4000 Kranj, Britof 177, NAČRTOVANJE m zasaditev vrlcv, grobov, vodnih vrlov in ostalih zoleniii povriin ter avatovanje, Lazič Anjuta s.p*, Lartx, Mata|čeva uL 1, Kranj, « 04/23031 / 72W)03 PRENAVLJAMO HIŠE m stanovanja v Kranju in okolici • rezervira/te svoj ter* min, d.o.o.. Staretova uL 39, Kranj, « 041/570-957 7001640 PREVZAMEM vsa zidarsko - tasader-ska dela. Geal Geòrgie Aiuloakl s.p.. Alpska 0. 13, Bled, « 040/354-336 RTV SERVIS Ktaneo 53, lih gos* aparatov Marko C* na . pop» TV, video, ma-04/233-11-99 SPLOŠNA GRADBENA dela, zidane betonske ika/pe. notranji ometi, fasade, novogradniB, adaptacije, betonske ograje, z vsem matenal, Gradbenik Oarn m oslabi d.n.o., Tončka Dezmana 10. Kranj.. • 051/415-043 TESNJEN JE OKEN IN VRAT uvožena tesnNa do 30 vi» pnhr^ka pn ogreva-^plha In prahu rii več! Zrrkanjian * 10 tet garancije* B£ & MA, d.o*o., EkaJer^fiva 6, Kamnik 01/83-15057. 041/694-229 VIJOSA Tomšičeva ul 40, Kran), evala v« gradbena dela. adaptacija, vsa vrsta fasad, zunanje uredit* ve in notranja omete, 8 031/451-420 7C0196D VSA SUKOPLESKARSKA deta. polaganje talnih oblog ter izdelava fasad, VolčanMk Albin % p*. Kidričeva 7, Jch aenioa. « 04V873-70Q l«ČBH NA BLEDU iščemo zanesljivo osebo za na^o fn oskrbo sra/B^iega modk^ 041/669-785 POSLQVN B PRILOŽNOSTI FESST d.0.6. PE Stritarjeva S. Kran] Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti KREDITI DO SLET za v$e zaposlene ter upokojence obremenitve doK, stare obveznosti niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila ter leasingi. Možnost odplavila na položnice. Pridemo tudi na doni. NUMERO ONO Robert Kukovec s.p.> Mlir>ska ul. 22, Maribor, tel. : 02/252-42-26, n vldeo^ad* 041 /62(M85 IZOBRAŽEVANJE NUDIM PLESNI ZA MLADOPORO- ČENCE maturant«, filarie, ostale! Ma^ne akuDine - k/alKetni t^jil Slo fl^o Tanoo. BritoJ 31B, Krgnj, 8 ZASEBNI aTIKI ŽENITNA P0SRED0VA1.N1CA ZAUPANJE oosreduje za £a vse starosti po vsat .. .. |ih ie že Spoznalo, naj se Vas sa već!, 031/505-495 ?coau; OBVESTILA ODVETNIK mag. Jocif Jane^ s^ro-da sem preaehi Qiséroo ne Cesio talcov $3 y Kranju, ph ooiti ne Pianini. RAZNO KUF^M traktor npris- predsedovanju Slovenije Može, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana. uporabo predan junija» bodo na letališču zagotav-tudi ločitev potnikov, Id tajalne steze. S tem bo Aerodrom Ljubljana podvojil kapaciteto obstoječe steze. Evropski uniji bo letališka ploščad razširjena za 40 tisoč kvadra mi h metrov. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo jasno z mrzlim jutrom. V soboto bo večinoma sončno, proti večeru je možna kakšna ploha. V nedeljo bo sprva oblačno, rahel dež bo dopoldne ponehal. Popoldne se bo delno zjasnilo. Afivnciu RS 23 9kol|r, Ut»d 21 MrtrotCogi)» PETEK -2/1 S^C SOBOTA 0/19®C NEDELJA ft é 5/12°C MufalSC O CMMC Noy43ùrtOi t,* mf: o 16/« "C O R«lui Karmen in Robi z Nežo Na zadnji marčevski petek le nekaj minut čez deseto uro je našo sodelavko, računovodkinjo Gorenjskega glasa Karmen vledič razveselila hčerka Neža, ki je na svet prijokala v jeseniški porodnišnici. Neže, ki je ob rojstvu merila 51 centimetrov in tehtala 2S00 gramov, so se razveselili tudi sestra Ines, brat Denis in očka Robert, naš zunanji sodelavec in urednik Športnega glasa. Utrujena, vendar srečna mamica pravi, da je Neža zelo pridna, saj glasno protestira le, kadar jo zmoti lakota. Želimo jim veliko zdravja In sreče, Anka Butevec RADIO KRANJ d.0.0 .«^rnlAHRvA Iti fì. KRAKI.I (04) 3.220 ««MTc^ C04)2012 <04) 2022 <09i) 303 FAX <04) 201 f04> 2012 nr^ai^iM "vouM'aw.t ■rrtaxr P co*ro. ioKra n^d^adio-lcrartj •OKiiro 92'on: www. radJ ohrani.si .Bi nAJfiOLJ KOSLt^finH KHDUSKR PÜ^ikJH Uh lUinèdJSKEm VABLJENI NON-STOP O • 24 I Hraik« Q99%m 21, 9M24e Lesc*, t: 04/ S32 SS 60 w: www.casino-tlvoH.sf a: I nIoteaal RO-tl vo 11. si Gorenjski Glas Jeseniške novice so redna priloga časopisa Ccren/ski oias Odgovorna URf dni ca: Marija Volčuk Časopis izhaja dvakrat mesećno WWW.C OR EN I s K1G L\5.51 glasova prihajata z Jesenic Na Prvem glasu Gorenjske 2007 sta slavili pevki z Jesenic • Amina Majetič in Anja Konič. Stran 16 Presaditve organov v « v resuieio ziv eni a V Splošni bolnišnici Jesenice so predstavili transplantacijsko dejavnost. Na prvem mestu so presaditve ledvic. Urša Peternel V jeseniški bolnišnici so v sodelovanju z Zavodom RS za presaditve organov Ln Ikiv pripravili razstavo o trans- pianiacijski dejavnosti ter predavanje o najinih in možnostih le on Kot je dejal direktor bolnišnice Igor Horvat, je membno, da se širijo informacije o tej temi, strokovni direktor Igor Rus pa je izpostavil pomen spodbujanja darovanja organov. Kako transplantacijska dejavnost poteka v Sloveniji, je predstavila prim. Danica Avsec Letonja, direktorica Slovenija Transplant, Med drugim je povedala, da v Sloveniji opravijo največ presaditev ledvic, sledijo jetra, srce in pljuča. V državi imamo petnajst darovalcev na m prebivalcev, zadnja leta pa vse potrebe pokrivajo z organi mrtvih darova.cev. Presaditve organov opravljajo le v kliničnem centni. Slovenija Transplant pa je vključena v mrežo Eurotran spi an t. Od 244 lani presajenih ledvic smo jih 141 dobili iz drugih dižav, torej se skoraj 60 odstotkov organov izmenja. In kako je ta dejavnost organizirana v jeseniški bolnišnici? Zdravnica Eva Pogačar, bolnišnična ko ordì na torka za transplantacijo, je povedala, da je Splošna bolnišnica [esenice samo donorski Zdravnica Eva Pogačar, bolnišnična koordinatorka za transplantacijo: "Z odločitvijo za posmrtno darovanje organov se ne odločamo zase, ampak za druge ljudi, za njihovo zdravje in včasih tudi življenje. Zato je pomembno, da o tem razmišljamo, ko smo ZIVI. M center, kar pomeni, da opravljajo vse postopke s pridobitvijo in odvzemom organov, medtem ko presadi r/e opravljajo izključno v Ljubljani. V zadnjih sedmih letih so na [esenicah imeli sedem možnih darovalcev, vendar zaradi nasprctovanja svqcev pri vseh ni prišlo do od\'zema. Ta tema je žal še vedno tabu. vsakdo bi jo rad odrinil od sebe in se ne ukvarjal z njo," je dejala Pogača r jeva. Zato je zelo pomembno. da se za to mož- nost opredelimo, ko smo še živi in zdravi. "Zato bi radi ozavestili ljudi in jih povabili, da razmislijo o odnosu do tega," je ln kako lahko izrazimo svojo opredelitev za darovanje organov oziroma tkiv? Na Jesenicah je pristopno izjavo mogoče izpolniti na oddelku za transfuziologijo v bolnišnici in na sedežu Rdečega križa, opredelitev za darovanje pa se zapiše na kartico zdravstvenega zava-rova n j a, OBČINSKE NOVICE Šola praznuje petdeset let Prihodnje leto bodo na Osnovni šoli Prežihov Vo- ranc prvič vpisali le dva oddelka prvošolčkov. Stran 3 KRAjEVNA SKUPNOST Za razvoj Podmežakle Največji investiciji v KS Pod-mežakla v prihodnjih letih bosta izgradnja kanalizacije in rekonstrukcija Ceste 1, maja. Stran 5 KULTURA Petje je znamenje veselega srca Trije Šolski pevski zbori, v katerih prepeva kar tretjina učencev, in učiteljski pevski zbor Mavrica so krepko ogreli srca tn dfani obiskovalcev. Stran 9 ZANIMIVOSTI Tako sem se znebil sladkorjal Svojo izkušnjo, kako je premagal sladkorno bolezen, je jeseniškim diabetikom predstavil Eddy Korsche. Stran 11 Odprli še Lidlov diskont Ob številnim pretežno tujih diskontnih verigah so odprli še 15 diskontnih trgovin nemške verige Lidi. Med njimi tudi na Jesenicah. štifan žargi Lidi iuìa kai prek sedem tisoč trgovin v 20 evropskih državah. Kako živahno dogajanje v trgovinski dejavnosti, kaže dejstvo, da smo Gorenjci pretekli teden dobili kar tri nove trgovske centre, poleg lidiovih dveh na Jesenicah in v Kranju še nov trgovski center Merca-torja v Bohinjski Bistrici, lidlov iid^lop v Slüveiliji pa Se ni zaključen, saj si želijo postaviti svoje prodajalne v vseh krajih nad pet tisoč prebivalci in do konca letošnjega leta naj bi jih odprli še h 2. stran 95.6U.U SIT D ovc LJ DA ODPELJETE PEUGEOT 207 vkfjučno z obveznim in kasko zavarovanjem* fo^ un« mtM ififrrm^dbf^ M % p^ijczni VICBM IM lift AVTO PAITTNER dao - Cwt» 2«lwvi«v 427«J«««nk« . (tt : M $03 «6 40 leseniške novice, petek, 6. aprila 2007 Občinske novice i I. Stran Ogled trgovine Udi pokaže, da si pod geslom Več za vas! trudijo ponuditi blago na čim bolj prijazen način, brez odvečne embalaže. Zaradi tega marsikateri diskom bolj spominja na skladišče kot trgovino, značilno 21 te trgovine pa je tudi, da so vse, kar zadeva razporeditev blaga, povsem enako urejene. Posebej poudarjajo svojo skrb za svežo zelenjavo in sadje ter kruh in druge pekovske izdelke, v prodajalnah pa ponujajo mdi ne živilsko blago. V oči pa zbode dejstvo, da na policah teh diskontov praktično ni mogo* če videti slovenskega blaga, o čemer pa vodilni niso žele- i podrobneje govoriti. Izgovarjali so se le. da so nekateri izdelki sicer izdelani v Sloveniji, vendar pod njihovimi blagovnimi znamkami. Priznali so tudi. da so imeli težave z dobavitelji, ki da so od drugih trgovcev ustrahovani z grožnjami po izločitvi, če bodo sodelcvaJi z mi. Ali je to de! normalne tržne tekme ali zloraba tržne moči, pa bodo morali presoditi pristojni. V posamezni trgovini je zaposlenih 25 delavcev in presenet-jiva je obljuba, da bodo plače nadpovprečne in ne bodo odvisne od prometa- Zlasti Še, ker so pri odnosu do zaposlenih ponekod (na primer na Hrvaškem) prišli na zelo slab glas. POPRAVEK SKLEPA o javni razgrnitvi predloga dopolnitev zazidalnega načr* ta Cesta železarjev-gasilski dom V Sklepu o javni razgrnitvi predloga dopolnitev zazidalnega načrta Ce:>ta ielezarjev-ga^il^ki dom, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije Št. 25-1270/2007 z dne 22. marca 2007, se II. točka glasi pravilno: Gradivo iz prejšnje točke bo v dneh od 9. aprila 2007 do 23. aprila 2007 javno razgrnjeno: v prostorih Občine Jesenice, Cesta železarjev S, jesenice v prostorih Krajevne skupnosti Sava, Pod gozdom 2. Jesenice v prostorih Krajevne skupnosti Javornik-KoroŠka Bela, Cesta Borisa Kidriča 37c» Slovenski Javornik javna obravnava bo potekala iS. aprila 2007 ob 16. uri v sejni sobi Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, jesenice. V /V. točki se časopis Gorenjski glas zamerrja z Je* seniškimi novicami. Številka; 350-66/2005 Župan Občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger PVC OKNA, VRATA, ROLETE IN ŽALUZIJE NOVO. NOVO - možnost nakupa e ementcv in saoicv^r^dnie JESENICE. 04/586 33 70 GSM: 040/201 488 KRANJ. Sdvska c. 34 04/236 81 60 - za novogradnje zamenjava starih oken www.oknamba.sl ^ POPUST se NC 42 i TRGOVINA Z METRSKIM BLAGOM Alpska 37, Lesce> tel.: 04/53V87.S7 Za pomladne dni vam nudimo pestro Izbiro: ❖ bombažev ❖ viskoze ❖ lanu ❖ jerseya <* blaga za svečane priložnosti Poleg naštetega vam nudimo veliko izbiro podlog, zadrg, sukancev, gumbov in ostale pozamenterije. Delovni čas od 9.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00 s g I Odgovori na Božena Ronner Pobuda svetnika Stanislava Pema • 4. seja Občinskega sveta ob Hrušica-Vrba Že skoraj 14 iet občutijo nevšečnosti za» radi prometa in želijo jasen odgovor od DARS • in od Občine Jesenice. Cesta je bila dana v promet 28. okto» bra 1993. Od tega časa je promet naraSčai. V letu 1994 so na š te vnem mestu Upce zaznali dnevno »tiristo vozil, leta 2003 je to Število naraslo na 538 vozil na uro. leta 2005 pa že na 71) vozil na uro. pa smo ostali popolnoma nezaščiteni. Do sedaj je biJa posta na le na viaduktu 1 386 m dolga protihrupna ograja, ki pa ne varuje pred hrupom. torq ne koristi svojemu na« menu, saj je prenizka (le z do 2,5 metra višine). Poleg tega so meritve hrupa do danes izvedli: Zavod RS za varstvo okolja. Epi Spektrum in Marbo, d. o. o. Meritve zadnjih dveh pa ne kažejo prave . Dne 5. januarja 2007 jih ;e DARS obvestil o operativnem programu do leta 2015, s katerim se ne strinjajo. Zato zahtevajo od DARS-a takojšnjo ureditev naslednjih pomanjkljivosti: ugotovitev dejanskega hrupa, ureditev dilatacijo ob viadiiktih, meritve onesnaževanja okolja, meritve tresljajev zaščita stanovalcev v 40- metrskem varovalnem oko- u, omejitev hitrosti skozi naselje (po vzoru sosednje Avstrije). Odgovor oddelka za okolje in prostor Meritve hrupa je izvedel Zavod za zdravstveno varstvo Kranj (ne Zavod RS za okolje, plačnik meritev je bila Občina ) es en i ce), venda r samo pri stanovanjskem bloku Ulica heroja Verdnika 40 v pritličju in v nadstropju kot 24-ume meritve hrupa. Epi speklium, d. o. o., je izvedel meritve hrupa na dveh merilnih mestih a4-urne meritve nrupa m modelni izračun za vse sta- novaniske hi§e ob aNlocest- nem odseku (plačnik meritev in modelnega izračuna je bil DARS). Marbo, d. o. 0. (dejanski izvajalec meritev hrupa je bila dnižba Kom- plast, d. o. o., iz Ljubljane) je 2 na kaci j ah. ki so jih predlagale KS, in sicer kot 24-ume meritve hrupa na naslednjih mestih: Ulica heroja Verdni-ka 40. 2. nadstropje, stanovanje 9, Cesta 1. maja 140, Vitomir Ravnehar, Blejska Dobrava 152, Drago Kleč in Li p ce 5, Rade Radinovič. Meritve, ki so jih opravili našteli izvajalci zdravstveno varstvo Kranj. EPÌ Spektrum, d, o. o., in Komplast, d. o. o.), so pokazale približno enako sliko: Verdnifcova 40 je čezmerno obremenjena s hrupom (to so pokazale vse tri opravljene meritve hrupa). Lipce 5, Rade RadinoviČ, je čezmerno obremenjena s hrupom dovozne/odvoz ne ceste z avtoceste Vrba-Hrušica {tu je EPI Spektrum, d. o. o., poleg modelnega izračuna, ki ne kaže prekoračitev, izvajal tudi meritve hrupa), na tem merilnem mestu so prekoračene kritične vrednosti hrupa, hrup pa je posledica hrupa prometa po avtocestnem odseku, po izvozni cesti iz avtocestnega odseka ter odbo)a hrupa od betonskega zidu. Preostala mesta ob avtocesti niso Čezmerno obremenjena s hrupom, glede na mejne vrednosti, veljale do 2005, Od i. januarja 2006 velja nova Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v u. ki določa izvedbo modelnega izračuna na ni 4 m m ne na 2 m slej. zato avtocestni odsek Vrba-Hrušica presega sedaj veljavne mejne vrednosti pri stanovanjskih hišah Spodnji Plavž 18, Spodnji Plavž 15, Log Ivana Krivca 16. Ulica heroja Verdnika 42, Ulica heroja Verdnika 44. Meritve hrupa Epi spektrur^i in Komp Usta so pokazale, da promet čez dilctacijc povzroča dodatni hrup v višini do S dBA, ki ga modelni izračun ni upošteval. Modelni izračun hrupa ob avtocestnem odseku, ki ga je skladno z veljavno zakonodajo izvedla družba DARS, je pokazal, da so dovoljene ravni hrupa presežene samo v območju stanovanjske hiše Ulica heroja Verdnika 40, zato DARS samo tu načrtuje o ogra- ie. Skladno z zahtevami za- konodaje je DARS dolžan opravljati obratovalni monitoring hrupa avtocest vsakih 5 let, kar pomeni, da bo naslednje meritve hrupa avto- cestnegü uü^eka izvedel v letu 2009, glede na prometne podatke iz leta 2008. Šele modelni izračun, ki ga bo izvedel v letu 2009, bo pokazal da je hrup ob avtocestnem odseku prekoračen ne samo na Ulici heroja Verdnika 40, ampak tudi na: Spodnji Plavž Spod-ji Plavž 15. Log Ivana Krivca 16, Ulica heroja Verdnika 42 in Ulica H ero j a Verdnika 44. V letu 2004 je bila sprejeta Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, ki določa (povzeto po evropski direktivi): izdelavo S tra* teških kart hrupa za avtocestne odseke: do 30. julija 2007 za avtocesme odseke z več kot šestimi milijoni prevozov na leto, do 30. julija 2012 za avtocestne odseke z več kol tremi million i prevozov na leto, izdelavo Opera- program ov varstva pred hrupom: do 18. julija 2008 za a\'tocestne odiseke 7 več kot Šestimi milijoni prevozov na leto, do 18. julija 2013 za avtocestne odseke 2 več kot tremi milijoni prevozov n a leto. Avtocestni odsek Vrba- Hiušica ima po podatkili o prometu v letu 2005 naslednje število prevozov: Lesce» Lipce: 6,250.625 prevozov na leto, Lip ce-H ruš ic a: 5.402.000 prevozov na leto, Navedeno pomeni, da mora DARS na odseku Lipce izdelati strateško karto hrupa do jo. julija 2007 in do 18. juhja 2008 sprejeti operativni program emanile van ja obremenjevanja s hrupom; na odseku Lipce-H rušica pa izdelati strateško karto hrupa do 30. julija 2012 in do 18. julija 2013 sprejeti operativni program zmanjševanja obremenjevanja prebivalcev s hrupom. Omejitev hilrosö na avtocestnem odseku Vrba-Hrušica bo lahko eden izmed ukrepov za zmanjšanje hrupa ob avtocesti v operativnih programih varstva okolja. Meritve zraka na Jesenicah zaradi avtoceste ni smiselno opravljati, ker bodo pokazale to, kar že vemo. Na Jesenicah tako kot v presegamo cilino vrednost za ozon visoke pa 30 tudi vrednoti prašnih delcev. Oba parametra sta posledica prometa in na Jesenicah ni nič drugače kol v drugih delih Slovenije. Za meritve tresljajev trenutno ni zakonske osno» ve, tako ni možno rezultatov meritev uvel j a vi j ati za kakršnekoli omejitve oziroma za» hteve do DARSA za zmanjšanje tresljajev. Za 2aš6to prebivalcev v 4o-metrskem pftsu ni zakonske osnove Zaščitijo se lahko ie prebivalci, ki so zaradi avtoceste Čezmerno obremenjeni $ hrupom. Veljavni modelni izračiin hrupa avtocestnega odseka Vrba-Hrušica je pokazal, da s J mejne viediiosli prekoračene le na Ulici heroja Verdnika 40. V poŠte\' za zaščito pred hrupom bi glede na navedeno tako pri- f» 1P izvozni cesti z avtoceste na Lipcah in prej naštete hiše (Spodnji Plavž 18, Spodnji Plavž 15, Log Ivana Krivca 16. Ulica heroja Verdnika 42, Ulica heroja Vernika 44). Meritve hrupa so pokazale, da hrup dilatacij poveča hnip. ugotovljen 2 modelnim izračunom, tudi do 8 dBA zaradi impulznega hrupa. Za zaščito teh prebivalcev je treba sanirali dilatacije na viaduktu Podmežakla. DARS bo v sklopu izvedbe protihrupne zašite ob heroja Verdnika 40 izvedel tudi poizkusno zaprtje prostora pod dilatacijami na opornikih viadukta Podmežakla 1. Hkrati bo izvedel tudi meritve hrupa pred zaprtjem in po zaprtju dileta- cij. Postopki presoje vplivov na okolje za avtoceste se izvajajo od januarja 1997 dalje, zato je občina Radov- ca sodelovala pri protihrupne zaščite v s pu presoje vplivov na okolje in se je lahko pogajala o načinu izvedbe avtocestnega odseka v fazi javne razgrnitve in tako legitimno dosegla določene izboljšave trase av- pa je dobila zatečeno stanje, saj je bilo gradbeno dovoljenje za avtocestni odsek Vrba-Hrušica izdano precej pred 1. januarjem 1997. V primeru zatečenih stanj pa je edini način za dosego protihrupne zaščite dokazovanje čezmerne obremenitve okolja s hrupom. osnovi podatkov, ki jih imamo na razpolago za avtocestni odsek Vrba-Hrušica, pa čezmerne obremenitve okolja s hrupom, razen za Ulico heroja Verdnika 40, ne moremo dokazati. Enak problem zaradi hrupa dile- taci) imajo tudi v občini Naklo, kjer pa na tem področju prav tako kot na Jesenicah niso dosesli Uspeli pa so pri gradnji pro- lihrupnih ograj, ker je bil avtocestni odsek zgrajen po 1. januarju 1097. OBVESTILO O RAZPISU Dne i6. marca 2007 je potekel rok za prijavo na javne razpise s področja družbenili dejavnosti Občine jesenke. V roku je prispelo skupaj 149 prijav, od tega: - za kultirne projekte 25 prijav, - za programe kulturnih društev prijav, - za proje^ obnove nepremične kulturne dediščine 1 prijava, - 73 pnrim^je ì7Qbra^>evan)a prijav ter - za področje socialnega varstva 79 prijav. Ker je vsak prijavitelj podal prijavo za povprečno dve področji, Oddelek za družbene dejavnosti in spbine zadeve Občine Jesenice ocenjuje, da bo tako treba obdelati približno tristo prijav. Postopek razdelitve sredstev bo potekal v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev občmskega proračuna za programe In projekte s področja družbenih dejavnosti (Ur. L RS 5t 9/2007) in sprejetimi meril. Občina jesenke, Oddelek za družbene dejavnosti In splošne zadeve f- )eseniške novice, petek, 6. aprila 2007 Občinske novice 3 šola praznuj e 50 let Prihodnje leto bodo na Osnovni šoli Prežihov Voranc prvič vpisali le dva oddelka prvošolčkov. Urša Petepnel Na marCevski a sveta so se občinski svetniki v okviru predstavitve javnih zavodov seznanili z delovanjem Osnovne šole Prežihov Voranc jesenice. Šola ima od septembra lani lovo ravnatelji» CO. to je Alenka Robié, ki je med drugim povedala, da §oio obiskuj« 610 učencev v 27 oddelkih, vsi razredi pa so trioddelčni. Na Joli je 75 zaposlenih, od tega 56 ev in vzgojiteljev. Letošnje Šolsko leto ima iSZ šolskih dni. od lega imajo na umiku petnajst Športnih, kulturnih, naravoslovnih in tehniških dni. Kot je povedala ravnateljica, so delovne razmere dobre, kajti ob prehodu na devetletko so s prizidkom pridobili nove učilnice in Športno dvorano. Imajo sodobno knjižnico s čitalnico, jedilnico Učencem (od sedmega do devetega razreda) so na voljo različni izbirni predmeti, večina izbere dva. najbolj priljubljeni pa so Športni, jezikovni (na voljo imajo tudi učenje nemščine in francoščine) in tehniški predmeti. Sola organizira veliko interesnih dejavnosti, v naravi... Kot je poudarila ravnateljica, Šola deluje v socialno šibkem okolju, zalo Želijo učencem dati možnost, da se preizkusijo na različnih področjih, da nadgradijo svoje znanje in se obenem sprostijo. S tem skušajo ublažiti tudi škodljive vplive okolja. Sicer pa šola letos praznuje 50-let-nico, po besedah ravnateljice se na praznovanje že pripravljajo, med drugim bodo učenci sami izdelali vsa darila. In kako gledajo v prihodnost? Prihodnje šolsko leto se bo prvič zgodilo, da bodo v prvi razred deveti etke vpisali le dva oddelka otrok, torej en oddelek manj kot doslej, saj imajo trenutno vpisanih le 48 Župan Tomaž Tpm Mencinger in ravnateljica Osnovne Šole Prežihov Voranc Alenka Robič otrok. A že prihcdnja leta kaže bolje, po podatkih bo v naslednjih generacijah spet več otrok. Občinske s vernike je ob tem zanimalo, kako na Šoli ski- jo za disciplino in varnost, Robičeva je povedala, da bilo dobro. Če bi na Ravnateljica Alenka Robič je menila, da odprava splošnega učnega uspeha ne bi bila dobra, kajti učenci po njenih besedah potrebujejo lovrstno potrditev. imeli varnostnika, kajti že nekajkrat so v prostorih Šole (stranišč) dobili nepovabljene odrasle osebe in so morali klicati policijo, Podžupan Borìs Bregant je izpostavil potrebo po spodbujanju učencev k odločanju za naravoslovne, zlasti strojniške poklice, kajti na Jesenicah bodo v prihodnjih letih podjetja potrebovala več sto delavcev s tovrstno izobrazbo. Župan Tomaž Tom Mencinger pa je dejal, da "smo lahko veseli, da imamo v občini tako žolo, in da so na šoli zadovoljni s pogoji dela". Dodal je èt, da moramo biti glede števila r»tTok v prihodnjih Irti K opri» mistični, ne nazadnje na je-senicah gradijo več novih stanovanjskih objektov, s čimer se bo povečalo tudi število otrok oziroma Solar» Vedno razmišljam, kaj se da narediti jernej udir )e občinski svetnik na tisti SDS, in sicer že tretji mandat. Kot pravi, je njegovo življenjsko vodilo Razmišljaj pozitivno! Urša Petebnel Kr^tk? osebna pr^stavit^: kdaj sle rojeni, stan. Število olrok, kaj sle po izobrazbi, kje ste zaposleni? •Rojen sem 17. junija 1945 na Koroški Beli. Po poklicu sem stnigar, sedaj že upoko* jenec. V tietjem življenjskem obdobju sem si izdelal apartma, v katerem živim sam. Imam hčerko in sina ter štiri vnukinje in enega vnuka. Clan občinskega sveta sem tretji mandat." Želim si. da bi Občina Je$e> nice posula ... (opis v nekaj stavkih) "Občina lesenice je v zadnjih letih doživela veliko preobrazbo, ki je vidna na zunanji pogbd. 2al pa smo pri tem z velikimi sredstvi le prerazporedili delovno silo, ustvariJi pa smo premalo delovnih mest." neustrezno vodo, drugi pereč problem pa je struga potoka Bela. Ta je popolnoma spregledan. Zelo hitro smo pozabili na plaz pod Mangartom in njegove posledice. Koroška Bela ie "polovič- az že doživela, a z veli- Katere cüjc zasledujete kot občinski svetnik? "V tem mandatu sta stopila v ospredje dva pereča problema. Prvi je na Potokih. er edini v občini Se pijejo ko večjimi posledicami kot vas pod Mangartom. Vsi so pozabili tudi povodenj leta 1926, ki je imela katastrofalne posledice za zgornji del vdsi, o čemer pričajo foto* grafije. Takratne oblasti so strugo regulirale z lesenimi kaskadami in opornimi zidovi. Od takrat do danes pa se v strugi ni nič naredilo, le okoliški prebivalci so strugo zasipali s stvarmi, ki sodijo ni deponijo odpadkov. Danes je struga zaraščena z drevesi in grmovjem, voda p3 jo poglablja, kar počasi dobiva podobo divjega hudournika- Zato občinske strokovne službe redno opo« zoijaiii, dčj pu^redujejo pri odgovornih državnih institucijah." Katere svoje tri osebnosine lastnosti bi izposla>ili (pozitivne aJi negativne)? "Ker vedno razmišljam, kaj se da narediti in ne. Česa se ne da. menim, da je to moja pozitivna lastnost. Ker pa se v kritičnih trenutkih odločam prepočasi, mc včasih do pripelje do negati'/nih dogodkov." Najljubši bobi oziroma pre* življanje prostega Časa? "Hobi v prostem času je raziskovanje in tudi vzdrževanje stezic in poti v gozdovih pod Bclščico." Zadnja prebrana knjiga? "Ker sem bil pobudnik postavitve spominske plošče na bivšo meščansko Šolo. sedanjo čistilnico, sem poslušal različna mnenja o zmagovalcih in poražencih druge svetovne vojne na Jesenicah. Zato sem si vzel ^as in prebral dve knjigi - prva je Crne bukve, druga pa Po sledeh črne roke." Najljubši kraj za dopust? "Za dopust sledim prfflovo i dar." ru: mir e Na kaj ste v življenju najbolj ponosni? "Ker sem v življenju doživ- vzpone in padce, sem najbolj ponosen na vzpone." Življenjsko vodilo ali molo? ""Mojc življenjsko vodilo je: razmišljaj pozitivno!" Vprašanje o aktualnem dogajanju: kako ocenjujete nedavno prodajo večinskega deleža SI) (in s tem Acroni-ja) nukemu kupcu? "Novega kupca v tem Času težko ocenjujemo, Če pa bo spoštoval vse obveznosti, ki jih je prevzel, laliko pričakujemo nadaljevanje pozitivnega trenda/ IŠTUDENTSKI SERVIS MLADINSKI SEfiVIS KRANJ, IP JESENICE, CESTA MARŠALA TITA 7, JESENICE (nad picerijo Domina) TeL: 5S3-5D-20 GSM: OS1/300-170/ na katerega smo dosegljivi 24 urna dan Delovni čas Ponedeliek-četrtek 10.00-15.00, Petek 13.00-15.00 Ponujamo: darilo ob vpisu pestro izbiro prostih delovnih mest takojšnje izplačilo zaslužka Vabljeni! AGENT KRANJ d. O. o, Stritarjeva ulica 4, Kranj Tel: 04/2380430, 04/2365-360 Fax: 04/2365^65 www. agentkranj. si V naši sgencili /mamo podpisano pogodbo o posredovanju 40 novih sßnovanl na Jesenicah. Investitor gfadnfe novega objek' ia bo Kownar gradnje st, d. o. o. Piičetek gradnje je predviden za letošnji april, zaklluček predvidoma apfila 2008. Nov/ ob/ekt Ù0 v neposredni b/iž/ni občinske stavbe, torej v sa/nem središču Jesenic. V kietni etaži so predvidene shrambe in parkimi pfustoih v piiUičju in pt vi elisili Ludo ^jualvvni proòlufi, ki au bi bo// a// manj rezervirani oziroma že potekajo razgovori o nakupu, v zgornjih etažah pa Podo razJično velika stanovanja (osem enot v eni etaži), za katere bomo začeli pobirati rezervaoije predvidoma konec maja. Cena stanovanj se bc gibala od 1500 do 1550 evrov (359.460,00 do 371.442,00 Sit) za kvadratni meter. Parkirnih prostorov bo dovoli, sai so predvidena deloma kot garažni boksi v kletni etaži objekta, za katere je predvidena cena osem tisoč evrov (1.S17.120,00 sit) za boks. prav tako pa bodo parkirna mesta zgrajena za objektom posebej za siano-va/ce in posebei za uporabnike poslovnih pros iorov, ka ferrV? cena je nastavijer^ tn tisot &vrov (718.920,00 siVj za boks. Na- kup parkirnih prostorov bo obvezen. Primanjšifi stanovanjih po en ìMk$ na stanovanje, pd v^jih pa veC. Vsem cenani je treba prišteti DDV, ki se trenutno obračunava po d^Scdstotnl davčni stopnji. Morebitni kandidati za nakup lahko za predhodne informacije pokličete na H 040/64M93. Jože Sinko. CG : Oglasi I Trww.g^^^ I optika fashion eyewear OKULISTIČNA AMBULANTA BERCE JESENICE LESCE NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL ^ jeseniške novice s-« i ~ • k Gorenjski Glas |e»ni{ke M^zé to priteg« Cptt^liktfè gSaia IZÜA|Ani| Z9ÌW4 \ 4eCC Kranj ODCOVOR NA U RIĐU ICA Manja Vdiejak nftOKOVNA 50DCLAVKA (offnj Rgr^ner UfiEONICA Uria Petrrnri OBU KOVNA ZASNOVA If^nfp Sitrlar« Tncikel TEHNIĆNI UR£DNIK OH^ Flèin^U FOTOCRAFI^A Tifia Cor^d VOOJA OGLASNEGA TRŽfNJA M Jleja 2vl!jj ie^tik^ 'I if M pniH' Cor^fi^tpèì St ìè. |f irtli ^ ipnt# ^ć^J !n«^rikf nMe 90 pfibtrnrr C»otfn|%V?mu fit^ m D^IW V vu « O^^i Jesenice fktéUà^C^irr^òs Tllk ^ L^b^jini ^iu U^vf^if«, d. « CO^tNISKI ClAi ji tfp%)f>tènè tn tmhff^^k ttMnV* U pn k^ «lUMtwiino fm u imU|I9H|. Cm^h flè^. « Cr^^i / Oir^h^or^* Miri^ 1 Kntftr 2oJ>evi 1 409g iftccntBton oàtiVTukìf ut ^r^ftn^, ur^do^v^ ^èft^J. pcheó^à^. uh9> ß^i^h'tfk ptüM y ^aklioi 8J Ch>^ / Moga Cor^i^a. t^pptc Co^frijtkl (c^hrgl Ift^^ In ««1 ptì\o% / Ti iL SCT, d d , f e^/iQ) / Cef«! Mi f JiT, Mm DT.^CU^ / Stl; Cm f SIT w prpra^i^ruf» ^ 1 f Ul je SfT Uóf9 pJajnilii MfvitA p^M^^» >9% P^^U % r «v mt^tnäh OOV pO »Wpftpi I.) K hi^dòWit >9 upo^^é od (asWM fc piWV^j ptfk\>U V} té tXvtfij cbfiÒhniWfi / öftaw pottrmì^r et'^^no trf^A^t tH« 4 Jeseniške novice, petek, 6. aprila 2007 Občinske novice odslej bolj učinkovit boj z ognjenimi zublji Acroni je jeseniškim gasilcem predal najsodobnejše gasilsko vozilo. Urša Peternel V ponedeljek, 2S. marca, je prof. dr. Vasilij Freieren, glavni direlctor Aaonija, predal ključe sodobnega gasilskega avtomobila gasilcem GARS Jesenice. Investitor in lastnik vozüa je Acroni, d. o. o., gasilski avto pa bo stacioniran v gasilskem domu GARS Jesenice, so sporočili iz Acroni j a. To jc v zadnjih letih ena večjih investicij za gasilstvo v občini Jesenice in j so že vrst:» let opozarjali na zastarelo in neustrezno opremo. Novo vozilo, vredno več kot 340 tisoč ev- rov, omogoča najsodobnejše gsšenje z vodo, penilom, prahom in ogljikovim dioksidom. Primemo jeza različne intervencije v jeklarski industriji ter tudi za vse dnjge akcije, za katere so odgovorni gasilci. Gasilci GARS Jesenice so poudarili, da je učinkovito delovanje jeseniških gasilcev rezultat skupnega dela gasilcev kot tudi prostov cev v društvih, delavcev Ac- ronija in inšpektorja za to področje. Čeprav so novega vozila veseli, si ne belijo, da bi ga morali velikokrat uporab iti. Ragor z izgubo» prihodnost v združevanju Na zadnji seji občinskega sveta so občinski svetniki potrdili poročilo o delu razvojne agencije Zgornje Gorenjske Ragor za leto 2006 s finančnim poročilom. Kot je ob tem povedal direktor Ragorja Stevo Sčavničar, so lani poslovali 2 rzgubo, ki sicer ni bila veiika, znašala je dobrih 15 tisoč evrov (3,6 milijona tolarjev), Kljub temu je Ščavničar ocenil, da je agencija upravičila svoj obstoj. Občinske svetnike je ob tem zanimalo, kako je s pogovori o združevanju vseh trei gorenjskih razvojnih agencij, Ragorja, S^re in BSC-ja. Ščsvničar je dejal, da bi bilo združevanje vsekakor smotrno in je zapisano kot prednostni cilj v regionalnem razvojnem programu. Direktorji agencij bodo pripravil) ne združevanja, o katerih bodo potem odločali župani. Po Ščavničarjevih besedah bi se agencije združile v eno pravno osebo, ob Čemer bi bilo treba zagotoviti, da bi ohranile enakovredno vlogo in enakomerno razdelitev nalog. Odločitev o združitvi naj bi bila znana do konca ieta. U. P. IV Kako so na Jesenicah včasih živeH V knjižici je zbranih šestnajst pripoved! jeseničanov o tem, kakšne so bile lesenice nekoč. Urša Pltcrhel "Rodila sem se leta 1923. Torej sem bila pred vojno otrok, ki je pač, kar je videl, občutil in si zapomnil z otroškimi očmi. Marsikaj pa mi je ostalo v spominu iz pripovedovanja staršev..." S temi besedami začenja svojo pripoved Dana Bernard, ena od dvanajstih Jeseničank in Jeseničanov, ki so zapisali svoje spomine na Jesenice nekoč v knjižici Kako so na Jesenicah včasih živeli- Poleg nje so se starih Časov spominjali še Rudi Reich« mann, Olga Osredkar, Stanka Geršak, Jože VindiŠar. Franc Jerala, Cveto jakelj. Ludvik KokoŠinek, Angela Ferjan, Stane Tušar, Nada Černe in Marija Smrekar. "Povpreòìi so jih predstavile urednice knjižice, ki v svojem aktiv. nem življenju niso im?Ii izpostavljene vloge v javnem Zbrani upokojeni Jeseničanke In Jeseničani, ki so s svojimi zapisi o preteklosti Jesenic ustvarili knjižico na 72 slraneh II sc sicer poslali okoli petdeset Jeseničanom, odzvalo se iih je okoli petnajst, jih je na srečanja redno hodilo več kot deset. Dela temu pa imajo ogromno izkušenj in modrosti in se Še dobro spominjajo preteklosti. V knjižici je v šestnajstih zgodbah predstavljen njihov pogled na življenje ljudi na Jesenicah nekoć. Vabilo k sodelo- so se lotili resno in in na vsako srečanje so prinesli zapise življenjskih zgodb in spominov na preteklost Jesenic. Vse zapise so nato zbrali in jih pod vodstvom urednic Nataše Koko-Sinek, Zdenke Torkar Tahir in Polone Knific povezali v zanimivo knjižico na 72 straneh. Pri pripravi knjižice so 4 \ Na predstavitvi sta odlomke fz knjižice brala jeseniška Igralca Jasna Džombič in Klemen Klemene. V knjižici je zapisana tudi Kurjevaščanska himna, kot so se jo spomnile Marica Berce, Dana Bernard in Nada Čeme. Gre pa takole: "Ko grem skoz Kurjo vas, nastane velik špas, kar moči združili Občinska leze in kar gre, vse iz kurnika privre. Naprej pa gre znpan Zontar, kurjo Franco ima 7a par, za njim pa ves kurji štab, doktor Tehan in več barab. Kuriton, bariton, zraven pa še pumperdon: Banda, banda, banda že igra!" knjižnica Jesenice, Ljudska univerza Jesenice in Gomje- Cvetka Martinčič, bi v prihodnje radi zbrali še b cince, pio- ekt pa je sofinancirala Evropska unija v okviru programa Socrates. Kot je na predstavitvi poudarila direktorica Občinske knjižnice Jesenice drobcev pestre zgodovine Jesenic., ki puCäbi izginja. Zato je povabila vse. ki imajo v spominu ohranjene kakšne zanimivosti iz preteklosti, da se odzovejo, kajti projekt bi želeli §e nadaljevati. ^^ fi AMO VET SANOVET, D. 0. 0., Veten narsKa ambulanta T+7 ^ .. T. Jesenice, Murova 1,4270 Jesenice T RAZPORED ZA CEPUENJE PSOV PROTI STEKLINI ZA OBČINO JESEN CE Cena cepfjenia je 32,55 EUR (7.800,28 srn. S seboj prinesite pasje iä^azn ce 0 cepljenju! Hntòica 13. 4. U.30 Pri Qosti ni Čmoloaar Kor Bela. Potoki \Z. 4. 16.00 Pri oasilskem domu Javomik 13. 4. 1T.30 Pri troowri Bi. DobrQva, Upcc, Podkočna 13. 4. 8.00 Na ob čaincm mcetu Koćna 14. 4, 9.00 Pri iar^u na Kočni Jesenice • mesto n bliznia naselja 14. 4. od 8.00 do 11.00 V veterinarski ambuianli Murova 1 Plan na pod Gol co, Prihodi, Pnhodi. Plavski-wt 14. 4. 10.00 Na parkirnem prostonj Javomiški rovt, Pri&tava U. 4. 11.30 Pri domu na Pristavi zamudniki Hruétca 16. 4. 15.15 Pri KS Moiatrana Koroikd Beta. Potoki ie. 4. 14.00 Pri gasilskem domu Javomik. Kor. Bela. Potok 16. 4. 14.45 Pri tnaDvinl B. Dobrava. Upce, Koćna, Podkoćna 16. 4. 15.30 Na običajnem mestu Jesenice • mesta /n bližn^ na&eija Po predhodnem naročilu Od 15.00 do 1A 00 V veterinarski ambulanti Muniva 1 Nov Stroj za pometanje cest Kol ste nekateri verjetno že opazili, se je na nasih ulicah pojavil nov stroj za pometanje cest- Na podjetju JEKO- IN smo nabavili pomelalni stroj Cir/ Cat 2020, ki bo v pomoč dosedanjemu Uni« stroj je zelo mogu 1400. in primeren za vse vrste pometanja, od pometa« nja cest, pločnikov, parkirišč, skladišč in drugih površin. City Cat 2020 je veliko manjši od dosedanjega stroja in ne povzroča zastojev na cestah, vendar so kljub njegovi majhnosti zmogljivosti velike. Verj etno se vs i strin j a mo, da je mesto Jesenice z okolico iz leti v leto boli urejeno, za zagotavljanje vsaj take in še lepše podobe mesta se bomo trudili Se naprej. Takoj ko je skopnel sneg, smo začeli odstranjevati pesek s pločnikov, cest in zelenic- Do občinskega praznika je bil urejen osrednji del mesta s Oufarjevim trgom. Preostale ulice bomo pometali v prihodnjih dneh, lako v občini Jesenice kot tudi v občini Žirovnica, kjer ravno tako izvajamo vzdrževanje cest in dru- JEKO-IN, d.0.0 Jeseniške novice, petek, 6. aprila 2007 5 Krajevna skupnost Za razvoj Podmežakle Največji investiciji v KS Podmežakla bosta izgradnja kanalizacije in rekonstrukcija Ceste 1. maja Janko Rabj na različnih podiočiili, za kar so mu v kranjskogorski pa osem, da orkestru hvaležni. In ne boste upraviči vsakoletna strogo na- verjdi. celo na činele kdaj zalg« jah, 26. maja se bo odvijalo tra» didonaino srečanje godb treh [je, Avstrije in Slove» nije. V poletnem času bo godba vrnila gostoljubje godbenikom IZ o občinskima upravama in tako vsako leto orkester dolguje v Ormožu tekmovanje za pokal Vinka Štrudja, jeseni pa godbenike čaka mednarodno tekmovanje v Novem mestu. Po tradi- pričakujejo vabilo iz Izole, Če dodamo Še 28 koncertov v obeh občinah, poterr. je mera več kot polna in so dobljena sredstva več kot zaslužena. Pele so Slovencem v zamejstvu Ženski pevski zbor Milko Škobeme je nastopil v Svetem Križu pri Opčinah Marjeta Avsenik Na povabilo salezijanskega duhovnika Sandija Osojnika ]e v soooio, 24. marca, v turnem domu Antona Martina SlomSka v Svetem Križu pri Opčinah gostoval jeseniški ženski pevski zbor MiLco Škobeme. S izborom slovenskih ljudskih in umet- pesmi je nastopil ob praznovanju materinskega dneva, Pevke so zapele naslednje pesmi: Solza skladatelja Josipa Šlerbenca, Pod o knom s kladate 1 j a j uri j a FleiSmana na besedilo Franceta PreSerna, Pojdem na ravno polje, besedilo ]e tiapi-sal Tone Pavček, glasbo pa skladatelj Radovan Gobec, ljudsko Pojte drobne ptice v priredbi Silvestra Orla, gorenjsko ljudsko pesem Da bi jaz znala, k terl je moj v priredbi Emila Adamiča, Štajersko ljudsko Rožmarin, ki je priredil Ciril Pregelj. Zadnja pesem, ki jo je zbor zapel. pa je bila slovenska ska pesem iz okolice Bleda z naslovom Potrkan ples v priredbi Matije Tomca. zbor Milko Skoberne si je v 39 letih nepretrganega delovanja vedno prizadeval in si tudi še danes prizadeva ohranjati kvalitetno zborovsko petje ter s tem razveseljevati ob» činstvo tako doma kot v zamejstvu in tujini. Predstavil se je na mnogih tekmovanjih in nastopih po Sloveniji in tujini. V njem se je v dele tih so se t\idi Številni dirigenti. Od lanske jeseni zbor vodi dirigent Marko Mulej, ki je prinesel nov zagon in novo do prepevanja, pridružile so se tiidi nove pevke - danes jih v zboru prepeva n veliko pevk, zamenjali jeseniške novice« petek, 6. aprila 2007 Sport mm Spodbudni nastopi mladih tenisačev V času od 3. do marca je Itirinajstletna tenisačica Kaja Mrgol« nastopila na odprtem dvoranskem prvenstvu v Ljubljani v kategoriji do 16 let. Kaja se je uvrstila na 17. do 32, mesto, kar je pri tej starosti zelo spodbudna napoved za njene bodoče uspehe. V Ljubljani je v dneh od to. do 11. marca potekalo odprto prvenst/o za igralce od S do n let. Tom Cvetkovič je v kategoriji 11 let dosegel zelo lep uspeh. saj je zasedel 3. do 4. mesto. V kategoriji mini tenis je na* stopila tudi Tina Cvetkovič, na 6 turnirju do 14 let pa je edini jeseniške barve zastopal Samo Smolej. j, j. Strelski veterani najboljši v državi Pri Strelskem društvu Triglav Javornik Korolka Bela so že kar lepo Število let ponosni na veterane in veteranke, ki od* lično obvladujejo strelske veščirie. Na letošnjem državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško na Ptuju je v kategoriji nad 60 let moška ekipa v postavi Pavel jezeršek, Franci Bizjak in janež Bohinc (na sliki) osvojila naslov državnega prvaka, Tudi veteranke niso dosti zaostajale za najboljlfmi. Ekipa v postavi Stanka Bizjak, Majda Kralj in Pavla Sedej je zasedla drugo mesto. j. R. MàWMut, aocm» ŠOIMm tAMUMi IAWUS mi fikMi ^IM'f^M IfMiAVA, MOHnUA CMOSiC NUA2 • o Cm OTtNMr 9 PUVOZNliTVO iN Clt\DBi:NA MEHANIZACIJA BOHiNEC Peter Bohisec s. p. Tom^ičera 98d, 4270 Jesenice Tel.:04/S83 21 m, gsm: ost - prevozi z 3vtođvigak:m •nakladanje z grahežem noóKZfxè^ prevoz gramoza prevoz peska za malto izko{3i na težko dostopnih me^ih z mini nakladačem Mladi akrobati z Jesenic Ob velikih uspehih na tekmovanjih si mladi akrobati želijoi da bi dobili svojo ponjavo, na kateri bi lahko trenirali in tekmovali. UfŠa Petirnei Na Jesenicah deluje mlada akrobatska skupina, Id je v ietcSnjem Šolskem letu izpod okriija Osnovne šole Tone Ču« far prestopila k športnemu druitvu TVb Partizan Jesenice. Mkdi akrobati pod vodstvom trenerja, dolgoletnega tdovadca Ipnru MfivnAi SP UH^IPTI tekmovanj v skokih na mali prožni ponjavi V tej panoa so prejeli že mars^tero odH^e In pokal. V letošnji sezoni so zlasti ponosni na rezultate s tek-movania v Kopru, ru katerem je ' adqa Xofbl v državnem prveiv stvu osvojila 2, mesto, v finalu za Pokal Slovenije pa je zmagala s prednostjo 1,70 točke. Ekipa starejših deklic je bOa Šes* ta, Bine Teran je bil 14. in Pri» mož AmbrožiČ 33. kljub letos zelo hudi konkuiend- Pri mlaj» ših deklicah je biia Lejla AIdžic 7, Tudi ddbanka Nataša Ste- vanovič je bila 7. Kolajno je zgrešila za 24 to^e. Druge d- dbanke so se uvrstile med 4c. in 58. mestom med 72 tekmovalkami Ob tera pa se v skupini sreÒAje- jo s precejšnjimi finančnimi težavami. Lani jim je Acroni Jesenice pomagal z nakupom enotnih dresov. OŠ Tone Cu» far pa jim zagotavlja treninge v svojih prostorih in na ponjavi Kljub temu si mladi akrobati želijo, da bi lahko kupili svojo ponjavo, na kateri bi lahko treiürali in tekmovali. Težava je tudi s prevozi, kajti odvisni so od najema kombija ali mini avtobusa za celotno skupino. V večini pa se morajo zanašati prèdvsem na starše, ki poski« bijo, da so ob pravem času na pravem mestu. Hvaležni pa so ttidi treiierju Leonu Mesariču, ki skrbi za treninge, organi» zaajo m pnjave na nja ter jih kali v dobre Športnike, Nanj so zelo ponosni, Se posebej pa so veseli njegove vrnitve po težki srčni operadj i. O pomočniku trenerja pa lahko le sanjajo... k* . ^ j^r» ii^l-i : > / ri no V svet TELEVIZIJA INTERNET ■ - RADIO TELEFONIJA Že 15 let se trudimo, da ustrežerro Vašim željam. V tem času smo postavili sodoben optičrii sistem prenosa podatkov, obnovili in posodobili hišne instalacije, jim dodali povezave na optične dovode. Rezultati se vidijo na Vaših televizijskih sprejemnikih, računalnikih in telefonskih aparatih: 59 analognih televizijskih programov 39 analognih radijskih programov 4 digitalni TV programi v visoki loćliivo5ti"i 114 digitalnih televizijskih programov^i 35 digitalnih radijskih programov'h 40 digitalnih radijskih programov v paketu XtraMusic v CD kvaliteti-i poštni predali s ico Mbit prostora povezave v internet od 259 do 10240 kbit/sek poštni predali s ico Mbit prostora fP telefonija ^ čiščenje SPAM-a v poštnih sporočilih trije ekskluzivni programi {samo v kabelskem sistemu): slovenski športni program SPORT KLU8; filmski program HBO*i in glasbeni program Golicali '1 sprejem rrtogMez Dv6*C digrto^nim sprejemnikom r W .if - hitn, brezplačni servis na domu za odpravljanje težav pri kabelski televiziji, internatu in IP telefoniji -V NAJNOVEJŠA PONUDBA STORITEV V PAKETU paket TRIGLAV-mese I »fV- t - Prijave in informacije na naslovu: TELESAT, d. o. o., Jesenice Cesta talcev 20. 4270 Jesenice Tel.: 04/58 65 250, fax: 04/58 65 252 E-naslov: info@telesat.sl www.telesatsi f 8 Jeseniške novice» petek, 6. aprila 2007 Razpis Občina |es«nice objavtja, na podfagi 4. dena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sfedsrev za pod^etniSk« in razvoine projekte mladih ns območju občine Jesenice (Ur. list RS, štev. ^/o^). RAZPIS ZA PRIJAVO POOjETNtŠKtH IN RAZVOJNIH PROJEKTOV MLADIH NA OBMOČJU OBČINE JESENICE ZA LETO 2007 (2. razpis) I. PREDMrr JAVNEGA RAZPISA Predmet razpisa je sofinanciranje izvedbe podjetniških In razvoj* nih projektov mladih na območju občine Jesenke s ciljem: povečati iniciativnost mladih In spodbujati razvojno usmerjene projekte. motivirati mlade za samozaposloi/anje, kar bi Imelo dolgoročno ' m u Iti pi i k 3ti ven učinek pri zmanjševanju brezposelnosti I povedati zaposljivost mladih v lokainem okolju« aktivno vključevati mlade v podjetniške in razvojne projekte, spodbuditi inovativni pristop mladih na področju raz«ro)a In vzpostaviti med mladimi na območju občine jesenice bolj inovativno okolje. II. NAMENI, ZA KATERE SE DODELJUJEJO SREDSTVA Nepovratna sredstva se dodelijo upravičencem za naslednje namene: projekte, ki omogočajo odpiranje novih delovnih mest za ciljne skupine mladih, inovativne podjetniške m razvojne projekte za mlade» za promocijo mladih inovatorjev in podjetnikov ter izboljšanje konkurenčne spo^bno^ti» za strokovna izobraževanja mladih na pcdf&^u podjetrii$Va in rarvoja, informacijsko podporo podjetništvu mladih podjetnikov, r^iskovainih podjetniških projektov za mlade, strokovne podjetniške in razvojne študije za mlade, za projekte prepoznavanja, preverjanja in uresničevanja podjetniških m projekte spodbujanja povezovanja mladih podjetnikov ^ regiji, med regijami in prek meje, izdelavo itudij izvedljivosti in projektnih dokumentacij mladih podjetnikov, projekte na področju sodelovanja izobraževalnih institucij in pod* jetniStva mladih. projekte, ki spo:lbu)ajo raziskovanje in razvo) v podjetništvu mladih, projekte povezovanj mtadih s podjetji pri raziskovanju m v razvoju, p>odJetnlikih prireditev zs mlade in ta udeleibu nd (ektrjuvdtijlh rnldJih b uujiočja uud[elr«iSlva 2 Odlokom 0 proro^unu Občine Jcacnicc sa leto 2007. Okvirna višina nepovratnih sredstev za drugf razpis, ki bo za leto 2007 na razpofago za Izvajanje podjetniških In razvojnih projek* rov mladih na območju občine Jesenice, znaša 2.285 evrov. IV. UPRAVIČENCI Upravičenci za dodelitev finančnih sredstev z obravnavanega območja so; gospodarske družbe, ki se po 32. členu zakona o druibah Štejejo za majhno družbo ali fizične osebe, ki imajo status samostojnega podjetnika ali obrtnika ali fizične In pravne osebe, ki so v postopku pridobivanja pred* pisanih dovoljenj, razen za ustanovne vlc^e ali Če ne gre za pri* Julivanje u»ldnovnegkovjto rabo energije tn izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju Občine Jesenice. Finančne spodbude so namenjene upravičencem, ki so izvedli naslednje Investicijske ukrepe: • toplotno izolacijo podstrešja (neizkoriščeno podstreije) oziro* ma toplotno izolacijo strehe (izkoriščeno podstrešje), - toplotno izolacijo in obnovo fasade, - toplotno Izolacijo stropa ali poda kteti, • zamenjavo fasadnega stavbnega pohištva • okna in balkonska vrata, • prehod na daljinsko ogrevanje (priklop na vročevodno in plino* vodno omrežje). • vgradnjo topiotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode, • vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode, -vgradnjo specialnih kurilnih naprav na polena za centralno ogr«vanje na lesno biomaso. 1. Splošni pogoii Do finančne spodbude je upravičena fizična oseba, ki je: • lastnik oziroma solastnik objekta in je investitor izvedbe Investicijskega ukrepa; • najemnik objekta, ki Ima z lastr^ikom objekta sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt oziroma pisno soglasje lastika objekta k izvedbi investicijskega ukrepa določenega v 2. točki tega razpisa. Pravne osebe in samostojni podjetniki, ki so lastniki ali solastni* ki oziroma najemniki objektov, niso upravičenci za dodelitev fi* nančne spodbude, čeprav so udeleženci v investiciji. Vlogo lahko vloži fizična oseba, navedena v predhodnem odstavku (upravičenci) oziroma njeni zakoniti zastoprilki. Nadalje vlogo lahko vbži tudi oseba, ki ima pisno pooblastilo upravičen* ca ali upravnik objekta, katerega pooblastijo etažni lastniki. Za objekt se $teje stavba ali del stavbe, na katerem je bil izveden Investicijski ukrep. Stavba je objekt z enim ali veČ prostori, v ka- tere lahko Človek vstopi in so namenjeni prebivanju. Del stavbe a stanovanje v večstanovanjski stavbi. Počitniške stavbe oziroma vikendi ter vsi pomožni objekti in drugi objekti, zgrajen brez gradbenega dovoljenja, niso pred* met pridobitve finančne spodbude. Na razpisu lahko sodelujejo upravičenci, ki so izvedli enega a več investicijskih ukrepov na objektih, ki so zgrajeni na obmoČ* Ju Občine jesenice. Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za Investicijske ukrepe izvedene v obdobju od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006, kar se dokazuje z računom za izvedbo investicijskega ukrepa (datum opravljene storitve). Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala do porabe namenskih sredstev po zaporedju predložitve popolnih vlog. Postopek bo voden v skladu z Odio* kom o dodeljevanju ftnančnih spodbud investicijskim ukrepom za jčinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju Občine jesenice (Ur. list RS, St. 70/05). Pogoj za dodelitev nepovratnih sredstev je popolna vloga. Šteje se, da je vloga popolna. Če je obrazec vloge pravilno izpolnjen ter so predložena vsa zahtevana dokazila. Če bo vloga nepopolna, bo pristojni organ od upravičenca zahteval dopolnitev vloge v določenem roku. Če upravičenec vloge ne bo popolnoma do* polnil v roku oziroma bo vloga neustrezno dopolnjena, bo organ vlogo s sklepom zavrgel. Dopolnitev vloge je možna le enkrat. Če upravičenec pomanjkljivosti odpravi v roku, se Šteje, da je vloga popolna od dneva prejema dopolnitve vloge. Vgrajeni materiali in/ali izvedeni investicijski ukrepi morajo do* segati zahtevane tehnične kriterije, ki so podrobneje določeni v Navodilu za izpolnitev vloge In določitev tehničnih kriterijev, ka- ten je sestavni del razpisne dokumentacije tega javnega razpisa, Investicijski ukrep vgradnje specialnih kjritnih naprav na polena za centralno ogrevanje na lesno biomaso mora biti izveden v naseljih: Hruiica, javorniški Rovt, PlavŠki Rovt, Prihodi, Pianina pod Golico, Potoki, KoroSka 8ela, Lipce, Blejska Dobrava, na Jesenice, Oddelek za okolje in prostor. Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice v Času od 30. marca ?no7 do vključno 4. maja 2007. Nepravočasno oddane vloge se ne bodo upoStevale ter bodo s sklepom zavržene. 7. Kraj in čas, kjer zainteresirani dobijo razpisno dokumentacijo Razpisno dokumentacijo lahko interesenti dvignejo v Sprejemno Informativni pisarni, Cesta železarjev 6, 4Z70 Jesenice v Času uradnih ur, proti plačilu stroškov kopiranja, kar znaSa 0.55 € ah na spletnih straneh Občine jesenice http://www.jesenice.si, v ru» briki Razpisi. 8. Dodatne inform acije Vse dodatne informacije so na razpolago na Občim Jesenice, Od* delek za okolje in prostor, pri Katarini Koblar, univ. dipl. inž. geod., v 04 5869*221. Številka: 360-2/2007 ŽUPAN Tomaž Tom Mencinger leseniške novice» petek, 6. aprila 2007 Mladi Petje je znamenje srca 2bor SO krepko ogreli srca in dlani obiskovalcev. InesTomuJ, (novinar- sk! krožek, me>rrorica Maja Otovič) Ne samo sončni žarki ali radiator ali kamin • tudi pesem nas lahkoc^reje. In kako toplo je bilo na Osnovni šoli KoroiSka DcU i"]. marca popoldne! Trije Šolski pevski zbori, v katerih prepeva kar tretjina učencev, in učiteljski pevski zbor Mavrica so bepko ogreli srca in dlani obiskovolcev. Petindvajset malčkov v zboru Biba buba baja je pod vodstvom zboro vodkin j e Jane Lavtižar zapelo in zaplesalo kar šest pesmi. Pa sploh niso imeli treme, čeprav so komaj prestopili šolski prag. Ob kJa-vLrsld spremljavi Mojce čebuJj in pod vodstvom uäteljice glasbe lidie Wolf sta prepeva- la Otroški in Mladinski pevski zbor Osnovne šole Koroška Bela. V prvem 56, v drxigem pa 50 pevk in pevcev je poslušalce popeljalo v svet ljudskih, ponarodelih in umetnih pesmi. Potem pa šeučiteljsid pevski zbor Mavrica - pevke v mavričnih bluzah in žametnih glasov so pod vodstvom Mojce Čebul j med drugim zapele in z nasmejanimi ob- razi tudi dokazale, da srečen je, kdor glasbo rad ima. Deve-tošolki Ana Palovšnik in Janja Svetina sta ob brenkanju na kitaro zapeli Sivo pot in Every lime, Maja in Meta Horvat pa sta zaigrali na violino in klavir. Za konec pa so se na oder "zdrenjali" prav vsi pevd. Zadonela je pesem Dona nobis pacem (Podari nam mir). Enkratno! Skupni nastop pevskih zborov / Foto: Jansz Pipan Meta In Mala Hor^ sta mlajši glasbenld, igrata dolino in klavir Waldorfska šola ni za otroke bogatih staršev Starci povsod po svetu deloma financirajo delovanje waldorfske šole, toda upo^eva se socialno naČeb. K. S. (za Misel, društvo ljubiteljev waldorfske pedagogike) V Času, ko moraio otroci v Šolo« se starši znajdejo pred pomembno življenjsko odločitvijo, saj odločitev o šoli opravijo v imenu svojih otrok. Dejavniki, ki so pri izbiri šole za starše odločilni, so: ali da neka šoJa otroku dovolj ziia« So potemtakem to šole za otroke bogatih staršev? Wal- dorfske šole lahko obiskujejo otroci iz vseh socialnih plasti, toda starši povsod po svetu deloma financirajo delovanje waldorfske lole. Iz sredstev, ki jih prispevajo starši, se krijejo nadstan- dardne storitve n)a m njegove razvije v tolikšni meri, da bo lahko uspešno živel. Pomembno pa je tudi, da šola otroku predstavlja okolje, v katerem se bo dobro počutil in v katerega se bo z veseljem vračal. Starši iz Ljubljane in okolice imajo od leta 1992 možnost svoje otroke vpisati v waldorfsko šolo. To možnost so starši iz Maribora in okolice dobili leta 2005, star- Sem iz Gorenjske pa se ta možnost prvič ponuja v prihajajočem Šolskem letu. Prav tem, pa tudi drugim, pa se zagotovo poraja veliko vprašanj. Spodaj poskušamo odgovoriti le na nekatera. prvem razredu se že učijo 2 tujih jezikov ...) in material za delo pri pouku, poleg tega pa otroci dobijo v šoli tudi skoraj vse Šolske potrebščine. Merila za višino prispevka določa finančna skupina, i jo predstavljajo v glavnem starši. Tu se upošteva socialno načelo, kai preprečuje, da se kakšen otrok ne bi mogel vpisati v šolo zaradi prevelikih denarnih za- mitologijami in religijami različnih ljudstev. Te vsebine so del rednega pouka in se kažejo predvsem v izboru zgodb, ki jih učitelj pripoveduje v posameznem starostnem obdobju- Tako se v prvem in drugem razredu otroci srečajo predvsem s pravljicami, v tretjem z basnimi in legendami in v četrtem z zgodbami Stare zaveze. Zgodbe iz nordijske kulture predstavljajo osrednjo tematiko v petem razredu, v Šestem pa se otroci srečajo z epi iz Perzije in Indije ter egipčanskimi in grškimi miti. Rimljanom in razvoju Starši deloma financirajo delovanje waldorfskih šol. Kakšna je vloga religije v waldorfskih šolah> Starše različnih verskih prepričanj skrbi, da se bo njihov otrok ob srečanju z "drugačnimi nauki od svojega' odtujil. Vendar se na waldorfski šoli ne poučuje nobena religija, V Času od prvega do osmega razreda se otroci srečajo z velikimi vere je namenjen sedmi razred, osmi in deveti pa vprašanjem, ki so prevevala dobo odkritij in današnji Čas. Osebna vera, povezana s posameznikovo veroizpovedjo, je intimna odločitev posamezne družine. Vendar se krščanstvu, ker je značilno za naše okolje in za večji de) Evrope namenja več pozornosti, ki pa se kaže predvsem v praznovanju praznikov. Ti prazniki so povezani z naravo. 2 letnimi časi: mihaelovo, martinovo, božič M. V njih spoznava du- hovno (ne versko) ozadje praznovanj. Ali da waldorfska šola otrokom dovolj znanja^ Včasih se pojavi bojazen, da se bodo otroci iz waldorfskih šol težko prilagodili današnjemu življenju. Izkušnje in raziskovanje potrjujejo nasprotno. Na splošno ti otroci nimajo predsodkov in kažejo veliko zanimanja za svet in ljudi okoli sebe. Znajo zaznati probleme drugih in vidijo njiho/e potrebe, zato so bolj pripravljeni pomagati in prevzemati odgovornost. Raziskave kažejo» da nekdanje učence waldoifskili Šol sjeCa- mo v vseh poklicih, največ na izobraževalnem in socialnem področju, v zdravstvu, umetnosti, jezikoslovju, novinarstvu, gledališču, pravu... Za konec naj povemo, da se je v zadnjem času pokazalo tudi zanimanje in potreba po waldorfskem vrtcu na Gorenjskem . Starše pa gotovo zanima tudi možnost prevoza v waldorfsko Šolo • glede tega lahko povemo, da poteka prizadevanje tudi na tem področju. Živalski živ žav spored Sreda, 28- marec, je bila v znamenju petja in plesa na Osnovni šoli Toneta Čufarja. Po idejni zasnovi voditeljice številnih pevskih zborov Mojce Čebulj so v programu nastopili mladinski pevski zbor, otroški zbori Zvezdice, SlavČki in MurenČki (vsi iz OŠ Tone Čufar, vodi jih Mojca Č^ulj, klavirska spremljava Primož Kerštanj), plesna skupina Osnovne šole Toneta Čufar* ja in pevski zbor iz Osnovne šole Koroška Beia z zborovodkin- jo Lidijo WoK! Delovni naslov pevskega druženja je bil Živalski živ žav spored, saj je bila večina pesmi posvečena živalim. Pohvaliti moramo tudi nastopajoče plesalce, ki so po svoje prispevali k vzdušju v dvo'ant, posebno s plesom ob zvokih Radetskv marša. J. P. Predstave bodočih vzgojiteljic Dijakinje tretjega letnika Srednje šole Jesenice - program vzgojitelj predšolskih otrok pod mentorskim vodstvom profesorice Marte Baje so se sredi marca z igricama Greta gre v vrtec in Koncert na povabilo MERI (Društva za mednarod- K1 no priznanje mladim) predstavile tudi v Kliničnem centru Ljubljana. "V Kliničnem centru Ljubljana sr^o polepšali popoldan malim in velikim bolnikom in nekaterim otrokom vrtcev iz ljubljanske občine," je povedala Marta Baje. Kot je dodala, je bila vodja MEPI za Slovenijo Ana Kocijančič že lani navdušena nad igrico Sapramiška, s katero so popestrili program Predstavitev programa MEPI v organizaciji Mladinskega centra jesenice. Dijakinje pa so januarja letos z obema igricama razveselile tudi vse otroke vrtcev radovljiške občine v dvorani pri Jožovcu v Begunjah, otroke vrtcev na Jesenicah in v Bohinjski Bistrici, starostnike v Domu dr. janka Benedika v Radovljici in Domu upokojencev dr. Franceta Berglja na Jesenicah, pa tudi otroke v CUDV Matevža Langusa - varstveno delovni oddelek Radovljica. M. B. Koncert nekdanjih učencev v torek, 20. marca, je bil v veliki dvorani Glasbene šole jesenice nadaljevalni koncert iz cikla nastopov nekdanjih učencev šole, ki sedaj uspešno nadaljujejo svojo strokovno izobraževanje na srednji glasbeni šoli in na ^asbenl akademiji. Tokrat so se predstavili Jernej Oberžan, Bh Helikon (trobenta) ob klavirski spremljavi Nede Perko, najbolj znana har-monikarica Neža Torkar, pianistka Anida Gluhič. kitaristka Sandra Stern ob klavirski spremljavi Andreje Markun. kla- rinetistka Neža Cerne in trio jan Adamek (avtor skladbe), trobenta, Grega Hrovat, klavir, Rok Čebulj, bas kitara. J. P. io Jeseniške novice, petek, 6. aprila 2007 Nasvet .A\'TO SO" TWi««. r lai^ws. GG muli oglasi 04/201 42 47, e-po^ta: malloglasi%-gias.si www.QOrenj$kiglà$.si VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE C. Cirila Tavčarja 21,4270 Jesenice Telefon: 04 5836740 Pax: 04 580018 VABIMO STARŠE PREDŠOLSKIH OTROK K VPISU OTROK ZA ŠOLSKO LETO 2007/08 Vpisujemo na upravi vrtca na C. Cirila Tavčarja 21, od 2. do 12. aprila 2007 vsak dan med S. in 14. uro, ob torkih do 16. ure Zo novo iotsko IM od Ì. septembra 2007 razpisujemo nasfednje programe-. DNEVNI PROGRAM za otroke od 1 do 3 let ki traja od 6 do 9 ur DNEVNI PROGRAM za otroke od 3. leta dalje. ki traja 6 do 9 ur POLONEVNI PROGRAM Z9 otroke od 3. leta dalje, ki traja 6 ur Z VESEUEM VAS PRIČAKUJEMO! Zaposlitveni center za invalide V Šentplavžu je trenutno zaposlenih pet invalidov. Radi bi sodelovali s še več podjetji. Urša Peternel Decembra lani je na l^lavžu na lesenicah svoja vrata odprl za imenom Šentplavl V njem je trenumo zaposlenih pet invalidov, ki so na ta način dobili za* poslitev, dobivajo plačo, so upravičen: do povračila stroškov za prevoz, malico in regres. Ker je večina od njih prej prejemala zgoij sodalno pomoč, je to zanje velik preskok in pomeni veliko izboljšanje njiliovra polo- žaja. Tovrstni zaposlitveni centri so novost pri nas, je povedala v. d. direktonce S Maja Arrež KialjiČ. Nov zakon o zaposlicvem rehabilitaciji in zaposlovinj u invalidov je na« mieč določil, da so delodajalci z veČ kot dvajset zaposlenimi dolžni zaposlovati invai ide v okviru določene kvote, sicer morajo plačevati državi 70 odstotkov minimalne plače za vsakega invalida, Id bi ga v okviru kvote morali zaposliti, lahko pa delodajalci sklenejo pogodbo z zaposlitvenim centrom in tam zaposlenim invalidom priskrbilo delo oziroma v centru kupijo določene izdelke. Šentplavž ima trenutno pogodbo z dvema podjetjema, za eno etiketirajo in pakirajo izdelke, za drugo pa sestavljajo izdelke iz plastike. Obenem pa zaposleni v centru izdelujejo izdelke iz gline, ki jih lahko p>odjetja naročijo za poslovna darila in s tem izpolnijo stroške kvote. Po besedah Maje Amež Kraliič bi v priliodnje radi sodelovali s §e več podjetji, v centru pa bi lahko zaposlili do petnajst invalidov. Gre za zaščitena delovna mesta, zaposleni pa zaradi invalidnosti dosegajo 30 do 70 odstotkov pričakovanih delovnih rezultatov. Da bi šir- šo lavnost bolje sPTnanin . svojo dejavnostjo, v torek, 10. aprila, pripravljajo dan odprtih vrat, in sicer med 9. in 15. uro. Sicer pa na Jesenicah de-e še en podoben zaposlitveni center, in sicer Jelša. Maja Arnež KraljiČ in mentorica Majda PIsek Zaposleni pri delu Drugačna nova rekreacija - ples življenja Sanels Trako • Neuy www. SUN RISB-SPO RT, CO M V tem delu redne rubrike se bom bolj posvetila predvsem novi, vse bolj priljubljeni rekreaciji za ženske, rekreaciji. ki predstavlja poživitev življenja. Raqs sharqi, rakkase. beliy dance, danse du ventre • najbrž vam našteti izrazi ne povedo veliko. Će dodamo, da v«i označujejo isti ples in razkrijemo slovenski prevod, bo gotovo lažje. Orien-talski oziroma trebušni ples ie v različnih oblikah razšir- jen po celotnem arabskem svetu in širše, tudi v Sloveniji je vse bolj priljubljen, saj je gibanje naravno in harmonično, poleg tega prinaša boljše telesno in duševno počutje. Orientalski ples pa uteleša tudi spolno slo. Nič čudnega, očitno )e zelo strasten in erotičen. Orientalski oziroma trebušni ples je bil nekoč vroča strast le arabskih haremov, sedaj se je mogoče vse nje- tu plešejo ta na svatbah, pa naj bo to Maroko, Tunizija, Jemen ali Palestina. Vsak vesel dogodek spremlja ples. Res je, trebušni ples je ženski ples. To je ples življenja. Ženske imabo specifične lastnosti. izkušnje, in Če si jih med seboj odkrito podelimo, lažje preživimo. Prepričana sem, da se je orientalski ples ohranil ravno zaradi svoje ženskosti, čutnosti in graci- oznosti. Zaradi dobrodejnih fizičnih in duhovnih učinkov ga prc- števllne sodobne ženske odkrivajo na novo. Pri vadbi ne obstajajo omejitve glede starosti, postave, teže, kar velja za nekatere druge plesne discipline. Seveda, ni nujno da I e plesalka suha kot manekenka. Pri trebušnem plesu je celo zaželeno, če ima malce trebuha. Sicer pa se lečajev v naši Zgomjesavski dolini udeležujejo ženske in es predvsem dve leti ali več. Ženske se Orientalski oziroma trebušni ples je v različnih oblikah razširjen po celotnem arabskem svetu in širše, tudi v Sloveniji je vse bolj priljubljen, s;ij je gibanje naravno in harmonično, poleg tega prinaša boljše telesno in duševno počutje. Orientalski ples pa uteleša tudi spolno slo. go ve skrivnosti naučiti tudi pri nas. Orientalski ples se izvaja za sprostitev in je namenjen predvsem drugačr.i in novi rekreaciji. Orientalski ples izraža Ženskost, sproščenost, čutnost, mehkobo in odločnost. V arabskem sve- dekleta vseh starost:, tudi tiste pri petdesetih, in različne izobrazbe, od študentk do direktoric. Marsikatera si kar ne upa plesati, spna ji je mogoče nerodno, a na tečaju se vse sprostijo- Zanimivo, nekatere so začele po upokojitvi in zdaj plešejo preprosto spremenijo, ker naredijo nekaj zase. Tečajnice pridejo na vadbo za zabavo. rekreacijo, utrjevanje ni-šic in so zadovoljne zaradi sproščanja telesa in duha, kar se zgodi na vsaki uri. Od vsake posameznice pa je odvisno v kolikem Času se i. Predvsem od plesa njenega znanja, gibčnosti, poznavanja orientalske glasbe in različnih ritmov, ravnotežja telesa, koordinadje različnih gibov in navsezad- nje temperamenta, ^c ima Ženska veliko kondicije, potem na :ej ravni nima težav in je hitrejša pri osvajanju tehnike. Tista, ìo ima mehke boke in medenico, spodnji del zelo lepo pleSe, pri čemer ni tudi nujno da ima sproščen trup, kar je potrebno za pravilno gibanje rok. Skratka. vsaka ženska se lahko udeleži tečaja in sčasoma nauä plesa. Tehnika trebušnega plesa iz- [a iz vzravnane drže, pri čemer le redko pride do po-. Pri plesu je treba poslušati svoje lastno telo in se pri preobremenitvi ustaviti, ne delati gibov na silo, in šele kasneje nadaljevati. Mitični in opojni arabski svet, ki slavi erotizem ženskih teles, buri domišljijo z igro tančic in gibanjem v prostoru v dvodelni opravi z razkritim popkom. Vse tečajnice si ob vadbi zavežejo okrog pasu ruto, ki cinglja. To je pomeml^o, saj plesalki označi boke. Cingljanje za ritem. izostruje Tradicionalne obleke so različne, saj je vzhodnjaških plesov veliko. Tečajnice so ponavadi na tečajih oblečene po svoji presoji. Primerna obleka je bodisi trenirka, pajkice ali dolgo krilo. Bistveno je, da se pri vadbi udobno počutijo, saj seie učijo. Opaziti pa je tudi. da ženske z veseljem nosijo tudi različne kostume, kupljene v Turčiji, Egiptu, Maroku. Ženske svoje veŠ6ne večkrat pokažejo na intimnih nastopih v dvoje, saj je gibanje tega plesa zelo specifično, zapeljivo in privlačno za moške. Partneqi na zadetku zelo težko sprejmejo novo obliko vadbe za ženske, vendar se po nastopih kmalu navadijo in jim celo postane všeč. ko jim partnerke pokažejo svoje veščine, zapeljivost, igrivost in veselje do življe- Jeseniške novice, petek, 6. aprila 2007 11 Zanimivosti Tako sem se znebil Svojo izkušnio» kako je premagal sladkorno bolezen, je jesenižkim diabetikom predstavil Eddy Korsche. Urša Petsrnel "Sem glasbenik, glasbeni ^dluiiiik, pigduceut iii ustvarjalec idej za nove projekte. Pri Ć0. letu starosti so pri rutinskem laboratorijskem pregledu ugotovili, da imam m<ÌTìO povi^no vrednost krvnega sladkorja, 434. trenutku sem bil psihiCno na tleh! KajP Kar naenkrat sem postaj sladkorni bolnik? GROZNO! Kaj vse se mi je v tistem trenutku vrtelo po glavi o posledicah te strašne bolezni! Od izgube vida do amputacije noge itd. Nočem, da se mi kaj od tega pripeti! Odločil sem se stopiti v boj s lo boleznijo po lasmi zamisli, kakor mi je Tiarekoval zdrav človečki razum. V enem letu mi je uspelo znižati krvni sladkor (izvid HbAic) z vred- nosti prek devet odstotkov (od novembra 2000 do začetka decembra 2001) na vrednost odstotka • predpisana ciljna vrednost izvida HbAic je sedem odstotkov ali manj. Od decembra 2001 sem "BREZ SUDKORJA". Sedaj že pet let živim brez zdravil. Ob zadnji laboratorijski kontroli vrednosti krvnega sladkorja, opravljeni 20. septembra 2006, je izvid HbAic pokazal vrednost 5,5 odstotka. Tako mi je v petih letih z namensko sestavljenimi obroki hrane to vrednost uspelo tudi obdržati in sem se - na osnovi te preizkušnje • odlomil vse to zapisati v brošuri in s tem pokazati, da se lahko "sam" znebil sladkorja! Seveda si je to treba želeti in si postaviti določena pravila glede V brošuri avtor navaja nekatera dejstva, ki pomagajo pri reševanju sladkorne bolezni. Priporoča vsaj eno uro aktivnega športa vsak dan. In še nam^ za prehrano: za zajtrk morda ne* masten sir, dietna šunka (vse do 5 dag), veliko čaja in miiieralne vode, jabolčni kis; med zajtrkom in kosUom malica sadje, jogurt; za kosilo različni zelenjavni obroki, juhe, testenine, jedi iz riža, zelenjava na žaru aH kuhana, krompir, ribe, kuhana govedina. Občasno priporoča kozarček rujnega, pudinge, jabolčno kašo... J. P. načina življenja. 2ivljenj nato treba tem pravilom prilagoditi, saj je le tako mogoče - b to brez velikih težav - znova doseči normalno vrednost krvnega sladkorja." S temi besedami je svojo zgodbo opisal Eddy Korsc-he. ki se ie od]<>Čil> da bo Mo. "Pred- skušal pomagati Še komu. Zato je napisal brošuro z naslovom Tako sem se znebil sladkorja!, v kateri je natančno opisal svoj naäii prehranjevanja. Knjiga je namenjena predvsem diabetikom, ki bolehajo za diabetes mellitus tip 2- Avtor jim v njej skuša vliti pogum, da se tudi sami podajo v boj s to vsem je zelo pomembno vztrajati in ne obupati, kar je razvidno ludi iz moje zgodbe v ^ej brošuri. Sedaj sem spet vesel in zadovoljen ter lahko znova z velikim uspehom nadaljujem svojo umetniško pot," RroSijro, Id jp Ì75U pri «ložbi BOOMUS PU-BUSHING KORSCHE OEG, so predstavili na nedavnem občnem zboru Društva diabetikov Jesenice na Jesenicah. Občnega zbora sta se udeležila Lako avtor, ki 9q fe odločil tudi za izdajo v slovenščini, kot zastopnik za Slovenijo in prevajalec v slovenščino Stanko Krajne. Domoznansko gradivo o Jesenicah Občinska knjižnica jesenice že nekaj let zbira domoznansko literaturo» z lanskim letom je z zaposlitvijo strokovne delavke zbirka dobila skrbnico. Nataša Kokošinek {skrbnica domoznanske zb]ftke, Občinska knjižnica Jesenice} V Občinski knjižnici Jesenice smo bili veseli članka Monografija ne more nastajati mimo znane publikacije • literature, saj avtor prispevka Jože Vari omenja tudi pomanjkanje sistematičnega 2bir»fnja «domoznanske literature. Veseli nas, da je opozoril na problem, ki nas tare Že dalj časa. Domoznanstvo ali proučevanje in raziskovanje določenega geografskega območja in zanimanje za vse v zvezi z njim in ljudmi je dejavnost, ki obsega široko področje dela. Tako so domoznansko literaturo v preteklosti zbirale različne institucije, poleg Občinske knjižnice Jesenice še Gor- lijesavski muzej Jesenice, šolske knjižnice, strokovna knjižnica Acronija in druge. Del tega gradiva se je zbiral tudi v Osrednji knjižnici Kran), ki je bila pristojna za domoznansko zbirko Gorenjske, in Gorenjskem muzeju v Kranju. ta dpjav-nost ni bila usklajena do te mere, da bi katera od institucij imela pregled nad vsemi tovrstnimi zbirkami. Strokovna knjižnica Železarne Jesenice je v preteklosti zbirala domoznansko gradivo, ki se je hranilo v muzejski knjižnici. V letu 1991 sta muzejska strokovna delavca Zdenka Torkar Tahir in Tone Konobelj izdelala bibliografijo z naslovom Kraji jeseniške občine in Jeseničani v literaturi, ki je spremljala tudi razstava. Bibliografija je v muzeju in knjižnici na voljo v tiskani obliki. Muzej je poleg tega ob pomoä Občinske knjižnice Jesenice uredil muzejsko knjižnico ter pričel vnašati gradivo v raču- nalniški program. To delo je uspešno opravljal tedanji muzejski vodič, ki je pridobil tudi ustrezne kvalifikaci« mo načrt zbiranja in obdela- je (strokovni izpit za ničarja). Žal se je spre membo statusa iavnih dei n)egova za s tem je zastalo tudi delo v muzejski knjižnici. Občinska knjižnica Jesenice že nekaj let zbira domoznan- Prizadevamo si, da bi v ta načrt vključili tudi druge institucije, ki tovrstno gradivo zbirajo oziroma ustvarjajo. a ovira pri našem delu dane knjige - zbirka danes Šteje 866 naslovov oziroma 1946 enot domoznanskega gradiva. V letu 1999 je bibliotekarka Nataša Zima izdelala bibliografìjo jeseniških avtorjev in Jcsenic ter bibliogra- 0 domoznanske zbirke, ki nam ne dopušča večjega dopolnjevanja zbirke, saj je ta stisnjena v priročni knjižnici med drugim gradivom. Naš namen je, da bi sedaj poleg zbiranja gradiva pridobili tudi pregled nad zbirkami v drugih institucijah in bi se informacije o gradivu zbirale na enem mestu. Zato ob sta v knjižnici na voljo v tiskani obliki. Pregled gradiva je z uporabo programa Co-biss-Opac omogočen vsem uporabnikom Interneta. Z lanskim letom je z zaposlitvijo strokovne delavke zbirka dobila skrbnico. Pripravlja- priložnosti pozivamo ustvarjalce in tiste» ki hranijo domoznansko gradivo, da nam posredujejo informacije o njem. V novi knjižnici pa bo tudi domoznansko gradivo dobilo svoj prostor in šele takrat bo zbirka lahko zajela znamo vec gradiva, ki bo do- u porab nikom na enem mestu. Občni zbor Društva diabetikov Jesenice V veliki dvorani Doma upokojencev dr. Franceta Berglja je v petek, 16. marca, potekal redni letni občni zbor Članov tega društva. Na zboru so izvolili organe cbčnega zbora, poslušali poročila predsednika, športne rekreacije, finančno poročilo o zaključnem računu In poročilo nadzornega odbora. Pozdravni govor pa je imel tudi predsednik Zveze društev diabetikov Sloveniie, ki deluje že petdeset let. Ob tej priložnosti so spoznali tudi £dd/ja Korscheta iz Avstrije, ki je opisal svoj način premagovanja sladkorne bolezni in o tem izdal brošuro Kako sem se znebil sladkorja, ki je v slovenščini Izšla v prevodu Stanka Kranjca (ki je tudi njegov zastopnik za Slovenijo). Večer so zaključili z družabnim srečanjem, za glasbo pa je poskrbel janež Sergant. j. P. Kolesarski izleti po občini jesenice ^Ja kolo za zdravo telo je sicer fraza, toda pri TIC-u so to dosledno upoštevali in pripravili posebno karto kolesarskih izletov. Zloženka je v slovenskem in ìtali,anskem jeziku, predlaga pa štiri izlete s kolesom: okoli španovega vrha, Čas vožnje približno uro in 45 min. Druga "V'ažja" tura vodi prek Pristave do Planine pod Colico In je bolj zahtevna, traja pa 2 u.'ì 10 minut. Savska tura poteka od Blejske Dobrave do Vintgarja in je predvidena do 50-minutna vožnja, Dveur. na, četrta trasa pa vodi po Jesenicah In traja do dve url. Vse poti so lepo opisane in označene, objavljene pa so tudi druge informacije, ki bi jih kolesarji na izletu lahko potrebovali. J. P. Pohod na Obranco Tudi letos ob praznovanju praznika občine Jesenice je Občina Jesenice skupaj s Planinskim društvom Javornik ter ob pomoči Članov Gorske reševalne službe Jesenice organizira- a pohod na Obranco. Pohoda se je udeležilo veČ kot 60 po- hodnikov. Udeleženci so pogrešali zaposlene iz občinske uprave in udeležbo še večjega števila Jeseničanov, f. D, Udeleženci 9. pohoda na Obranco Drugi najuspešnejši foto klub v državi Lansko leto je zaznamovala pestra dejavnost Fotokluba Jesenice. Kot je povedal predsednik Franc Črv, je bil eden največjih uspehov prejem častne diplome Fotografske zveze Slovenije kot drugi najuspešnejši foto klub v državi. Sicer pa so lani med drugim pripravili klubsko razstavo fotografij članov kluba, s klubsko kolekcijo so sode'ovali na prvem svetovnem mednarodnem natečaju v Parizu, s fotografijami tn diapozitivi pa na obmcčnem srečanju fotoskupin v Kranju. Na domaČih in medrarodnìh razstavah so se zelo uspešno predstavljali tudi posamezni Člani kluba ter prejeli vrsto priinanj. Člana Fotokluba Janez Kramar in Franc Črv sta od Fotografske zveze Slovenije prejela tudi najvišji fo tografski naslov mojster fotografije FZS za zavidljive uspehe na področju izrazne fotog'aflje. U. P. skupina najbolj dejavnih članov Fotokluba Jesenice 12 Jeseniške novice, petek, 6. aprila 2007 Zanimivosti Darja Švajger, profesorica solopetja in ena najbolj cenjenih slovenskih pevk zabavne glasbe Šansoni in zimzelene melodije Lojze Krajnčan je zasnoval koncert, na katerem se prepletajo zimzelene melodije in sodobni šansoni slovenskih ustvarjalcev. Anka Bulovec Po podelitvi priznanj za e Športne dosežke v letu 2006, ki ie potekala 17. marca v dvorani Kina Žele- na zar, so najboljšim gorenjskim športnikom v čast priredili Iconrprt Šansonov Irj zimzelenih melodij. Umetniški vodja, dirigent in skJa» datelj Lojze Kranjčan je zasnoval koncert, na katerem se prepletajo zimzelene melodije in sodobni šansoni slovenskih ustvarial- Nepozabni napevi so v izvedbi treh dam in pravega gpntlemana zadovoljili tudi boli zahtevne poslušalce. Darja Švajger, Lara P. Jan* kovič. Romana Kranjčan in Jure Ivaoušič so vsak s svo- pristopom, karakterjem ter z izjemnim občutkom za interpretacijo, tako kot na nastopih v številnih slovenskih krajih tudi na jeseniškem odru pripomogli k več kot izvrstni glasbeni . Nostalgični na* pevi in avtorske skladbe. začinjene z žlahtnim humorjem so obiskovalce prireditve navdušile. Odlično pevsko zasedbo so spremljali Še priznani vrhunski instrumentalisti Janez Dovč s harmoniko, Jaka Pucihar pri klavirju, Aleš Avbelj z bas kitaro in Kristijan Kranjčan pri bob- lure Ivanušič uspešno združuje igralski in pevski talent ■' 1 'i. Lara P. lankovlč je igralka in strastna šansonjerka Vsi nastopajoči skupaj na odru avto moti ^vtohiša Od^ W CMeVRHLßT SUZUKI s i « i J /J J rnf^ni ( ^ § on m fantastična oprema za samo 670 EUR Chevrolet Aveo MOJ! Privlačen in s oden za samo Registracija in zavarovanje gratis. I Ugodna in praktična kombinaci|a terenskega in osebnega avto že od 9.930 EUR dalje! 02 «O sm 1. ^ Ndva Cor&a Najpopolnejša ponudba vozil na 4X4 pogon! SUZUKI NOVA GRAND VITARA JIMMY NOVI SX4 4X4 IGNIS 4X4 NOVI SWIFT 4X4 NOVI CHEVROLET CAPTIVA KMALU PRI NAS NOVA OPEL ANTARA APRILA IN MAJA FANTASTIČNO - PRAKTIČNO Prcdùtcy UV se^ p^e^lZojte^! iTP EA. O R D \ r NOVO NA GORENJSKEM! Najbogatejši program skuterjev, motorjev in štiri kolesni kov! 25% popusta 1 5% popusta na dodatno opremo Hroika cesto 19,4248 LMce Tel.: 04/533 70 22 GSM: 041 331 364 C-poŠto; upn7va.lesce@ovtomoriv-itrdö.$i Pox: 04/ 533 70 29 GSM: 03? 300 662 wv/w.avtomotiv-rado.si Jeseniške novice, petek, 6. aprila 2007 Mnenja pisma Pisma v p rimeru nedovoljenih ozi- prostor, ki so p končni izvedbi IJive in napačno interpretirane roma neskladnih posegov v produkt zvrhane mere iznaj- zakonske opredelitve v pravüni- prostcfr lahko gradi>eni inšpek- dlji'josti in praktičnosti ter raz- ku, lahko le ugotavljam, in ni« Vsak po svoje • odgovor ^^^ podlagi pr.jave ali po polotijivih finančnih okvirov? sem sa.TJ, da jih nihCe ni niti na pisma bralcev Posred ujemo odgovor no vaše razmišljanje z naslovom uradni dolžnosti ukrepa v skla^ Mqe mnenje je, da v celoti ni- prebral, kakor tudi ne obraima-äu z Zakonom o graditvi ob - kakor ne. Vedno se najie nekaj vanegf» pravilnika. Če pa so ea jektov. odstotkov ljudi, ki jim vsi pred» slučajno prebrali, zakaj ni, na Na Občini Jesenice bomo pri pisi ali čisto osnovne Človt^e primer, nihče vprašal, zakaj lo- Vsak po ^jc. kije bil objavljen pripravi novih strotcSfciH pros- norme ne pomagc^o nič. Pre- čen Praviinik za vrednotenje v jeseniških novicah dne torskik aktov v ok/iru pristc^'- den končam pa Se nekaj o oku- lelrtegu programa Sporta, ki ga bruarja 2007. lokalne skupnosti po^i- jih; ko si ljudje kupujemo nove je Občinski svrt sprejel žc de- Ve^i del dolirjkega dela obči- H vtó pozornosti zunanji po- kose oblačil po zadnjih modnih cembra lani inje tudi druži)ena ne Jesenice se ureja s Prostorski- äobi vseh objektov. Upravniki zapovedih, ponavadi pi}vpraša' dejavncst, zakaj v pravilnik ni mi ureditvenimi pogoji za me- večstanovanjskih stavb ter pre- mo vsaj prodajalca/ko v trgoi'i- vključen program "nacionalne- sto jesenice f Ur. I i jt RS, št. bivaki v večstanovanjskih sta v- ni, a/i nam izbrani ko^ oblaä- ga interesa ki ga izvaja Ob- 1^1(100^ in 27/2003J, fci diAo' bah pa bodo morali pristopiti k la pristcji. Jn če po^^edam lju- močna izpostava JSKD RS Jc- Čajo, da se mora arhitekturno obnovi veČstat\ovanjskih objek- di, ki se sprehajajo po ulicah, senice, za kar so sredstixt zajeta Na identici iščejo dom oblikovanje posegov (gradnje in ureditve) zgledovati po oblikovanih kvalitetah območja urga- tov (predvsem zunanjosti stavb) organizirano, sistematično in celovito, in predvsem lahko sklepam, da se znajo kar v isti p^vki. v kateri so Mi- , Oddamo samoieda, starega 6 mesecev, pnmemo oblaäH, kljub različ- teljska kulturna društva, inje , ^iU^oS^^ (po ^S nim okusom in finančnim bil doslej obravnavan v tem ok- nja ali ureditve enote, predvsem na osnovi dogovora vseh lastni- zmožnostim. Ker gre med dru- \nru, zakaj je \z pravilnika iz kov večstanovanjskth objektov. Vauntika Gorišek, ^dc: sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas, razmerja fiisad, teksture streh. Dozidave k objektom se morajo skladati s celotno stavbno maso. Način gradnje ni predpisan. Pri - vzdržMlnih delih, adaptacijah, dozidavah in nadzidavah objektov značilne mestne arhi- Spoštovana gOSpa tekture seje treba pril^ajati „gs^^ Rebemik! gim lud: pn posegih v prostor ključen Pihalni orkester Jeza zunanjo podobo kot pri ob- senice-Kranjska Gora, ki je tudi Oddelek Za o kol) e iaČ€nju,tapajestvarckusa,bi družbena dejavnost in inu2 v IN PROSTOR morali o teh posegih povprašati proračunu občine celo samo- O BČi N E ) H s EKi CE Strokovnjake na tem podroäu. Posegi v prostor bi bi^i kö ta na- Hn primemo izvedeni, kljub sto/no postavko. Skratka, zakaj različna merila? Po mnen/u in navetibah prepoznavnim kvalitetnim raz- meriem stavbne mase, razmer Vaè prispevek z naslovom različnim okusom in finanč- predlagatelja teh dokumentov nim zmožnostim, vsekakor pa je v pravilniku vse opredeljeno vskladuz "modnimi zapoved- 'V okviru pozitivne zakonodaje mi" - predpisi s tega podro^a. Na koncu lahko samo še en- in predpisov," Žal pa ni nikO' gar na obänski upravi, ki bi to. jem med okni in fiiiodo in raz- Vsakpo svoje, kijebil objavljen kral povzamem, morda že pre- tudi zaradi številnih pripomb poreditvi odprtin, gradbenim H- v Jeseniških novicah žj.jebru- ^^^rat slišano fi'azo: Ce ne na te dokumente zadnja leta. nijam in višinam objekiov. Bal- arja 2007, meje spodbudil, da ^ skupaj naredili kora- preveril in se soočil z ustrezno koni se lahko zasteklijo. vendar ^j^ razmišljanje o obravna- ^^ ^ ^^^ zakonodajo in predpisi, čevrav pod pogojem, ds je oblikovanje vani temi posredujem tudi jaz. ^^ ničesar, kajti predpisi niso je v oWìnski upravi nekaj oseb zapiranja na objektih enotno. Zasteklitve balkonov so dovoljene pod pogojem, da se izdela celostna ureditev balkonov za ob- Kot ste opazili l'i, pa tudi drugi. smo lahko v zadnjih letih priča vrsti posegov v prostor, ki z arhitekturnega in urbanistič- sami sebi namen, ampak jih moramo spoštovati in izvajati. Andraž Tolar jekl in posamezna zasteklitev nega vidika predstavljajo dolo- izvaja v skladu z ureditvijo. "novosti" v našem prosto- Prostorski ureditveni pogoji ru. Saj veste, "da imajo vsake Kako bodo društva ne prepovedujejo menjave oken niti zasteklitve balkonov, vendar pa morajo biti posegi izve- oči svojega tnalarja," in daje razpravljati o ok usih brezpredmetno. Pa vendarle tako kot vi. Štiri mesece preživela brez denarja plačanih za to. Posledica takega ravnanja pa je. da seje na osnovi takih pravilnikov in razpisnih pogojev razpor^anjt denarja ljubiteljskim kulturnim društvom in samostojnim kulturnim skupinam iz široke demokratične zasnove, zadnja štiri leta zožilo na Šestčlansko "strokoi'no komisijo", pod 'tak- deni tako, da se mora arhitek- ne moremo (p )ostafi ravnoduš- Čeprav je bil proračun obči- " pristojne službe občine. turno oblikovanje zgledovati po oblikovnih kvalitetah ob- ni do vsega, kar se dogaja v nahm mestu, naši občini, ali če moča urejanja (ali vsaj ene hočete • naši državi. Tako kot si večstanovanjske stavbe) oziroma bdj po^Wno; če so obstoje- prizadevamo za dober zdravstveni in fotski sistem, Asto oko- ne Jesen ice za leto 200/ sprejet že sredi decembra 200G z natančno opredelitvijo denarja, namenjenega za ljubiteljsko kulturo, bodo društva morala Ob vsem tem pa seje tudi zelo razbohotila birokracija. Dwolj je pogledati samo razpisne obrazce, dalje, da društva morajo kar dvakrat pristojni služi?; do- ča okna v večstanovanjskem ijg in neokrnjeno naravo, si štin mesece preživeti brez de- stavljati letno poročilo o izixija-objektu lesena z belim ople- moramo prizadevati tudi za na/ja. Vzrok je nedvomno v nju programa in letno finančno skom, naj bodo tudi nova okna v beli barvi, pa četudi so iz pla- 'Astrezno podobo naših naselij. Prvi, ki mu ne bi bilo smelo biti stičnih materialov. Ce pa se vseeno podoba naših krajev, je prebivalci vččstanovanjskega država, za njo občine in na zapoznelem po hitrem postop- poročuc (prvega do 15. decem-ku la 3. s^i Obänskega sveta i"*® 2006. čeprav jih pog^a 25. januarja 2007 spr^etem ru)vtm Pravilniku o doddjeva- zavezuje do 26. februarja J007 m dru^^ do 16. marca 2007 objekta odločajo za zasteklitev ^omru državljani. To ne pome- nju sredstev občinskega prora- «upaj s pnjavo programa^ za oziroma zaprtje balkonov, pa ni, daje država najbolj odgp- čuna za programe in projekte s 200y). Pogodba jih zave- naj bi bila ta zasUklitev eno- vom« za nastali položaj in dr- podro^a družbenih d^avnosti, zuje za polletno poročilo (brez žavljani najmanj. Ne. smo čeprav je bilo zatona voljo sko- datuma) in za letno poročilo im za celoten objekt. Zakon o graditvi oi^ektov (Vr. list RS, št. 110/2002 s spremembami) določa, da se redna vzdrtnttlna dela in investicijska vzdrževalna dela ar menjava oken nedvomno enako odgovorni! Predpisi, ki raj i^e preteklo leto. je) na zuruinjSäni objekta, ki meji na javno površino, lahko Tako zamujanje zaradi zbi-rokratiziranih postopkov je poštah že tradicija, društva so na* mreč tudi za pr^eklo leto zoo6 ^äikokrat zato, ker jih ne po- prve denarje iz ohänskega pro- urejajo posege v prostor ter vzdrževanje objektov, so sprejeti. Glede na vaša opažanja, pa $e očitno ne izvajajo v celoti. znamo, väikokrat pa tudi sji-iozoßjo: "Kaj mi pa morejo"! računa prgela šele konec marca. Za ta Čas, pa na primer, dve druStvi v občini najvišjimi obratovalnimi - materialnimi izvedejo, vendar je treba pred pa smo sprt pri odgovornosti: začetkom talMh del pridobiti državljani ne spošti^ejo predpi- lokaäjsko informadjo, iz kaU- sov, država ne ukrepa. Kar po- strolki, zlasti za toplovodno re izhaja, da tai^ dela niso v ^ju armado volkv.lvv. ki skr- ogrevanje, potrebujeta od štiri- trebnega bo še veliko truda, da skupaj sjiruinčnim do 20. februarja 2007. Sicer pa p ravijo, "da je po toči zvcnitiprepozno", vendar pa je tudi res, če zvoniš "pred točo" tega ne svetniki ne pristojni na občinski upravi ne slišijo (o tem so obsežni dokazi). To pa Žal po drugi stran i kaže tudi nato, da je kulturni interes med svetniki neznaten. Po- nasprotju z izvedbenim prostorskim akiom. Ce torej povza- oijo za varnost v cestnem prometu! Pa zaradi tega ni opazi- sto do petsto tisoč tolafjev oz. okroglo od s.Gjo do 2.390 ev- bo prevladalo spoznanje, "daje kultura dinamična družbena memo: menjavo oken je možno ti drastičnega zmanjšanja pro- rov. Rasm^janje o temprepuš- süa, ki se vključuje v vse sfere izvesti, vendar je pred tem tre- metnih nesreč. In mislim, da čam svetnikom Občinskega sve- družbenega življenja, zaradi ha pridobiti lokacijsko infor- za to niso odgovorni policisti, ta, ki so so^sno sprejeli ome- ^^ar je bistvena sestavina macyo, ker večina večstano- vsaj ne predvsem oni. Zdaj pa njeni praviinik. Čeprav sem vanjsküi objektov stoji na zem- pmisluvljujte tako armado IjtščiK ki mejijo na javne povr- gradbenih inšpektoriev, ki bi podpisani, trenutno Še vedno kot tJredsednik ZKD ohčine in družbenega razvoja" - navaja Naäonalni svrt ßS za kulturo. In sem > pomembnim deležem štne (ceste, poti, parkirišča, trgi okušala naše "divjanje" po ar- najvc^e^ kulturnega v sodi tudi ljubiteljska kultura. ...). Menjava oken ne sme biti hiukturi omaiti na še dovolje- občini, nekaj svetnikov Obän- V nasprotj u z izvedbeni m prostorskim aktom. ne norme. A/t bi jim uspelo skegfi sveta še pred sejo pisno omejiti nedovoljene posege v 0p020ril na nekatere nesprejem- Joža Varl Oddamo psičko, staro leto in pol. )e cepljena in Čipirana, 041/336*^8. Oddamo irno mucko, staro 7 mesecev. Vajena je življenja zunaj, najbrž pa bi se navadila tudi na bivanje v stanovanju, 05i/605-2s8. Blagoslovili prenovljeno župnišče v nedeljO; 25. marca, so na jesenlcah pripravili slovesnost ob blagoslovitvi obrtovitvenih del v župnišču in sporriinske plošče pokojnemu župniki Zdravku Hajnnharju, ki je daf zgraditi župniSČe v težkih časih. Sveto malo je vodil fjub-Ijanski pomožni Škof Anton )amnik ob somalevanju, Kot je povedal župnik Andrej Ojstrež» $0 bili med drugim prisotni tudi ostareli iz doma dr. Franceta 6erg[ja, ki jih je pokojni Župnik Zdravko Hajnrihar pogosto obiskoval» ter veliko mladin«. V župnišču so delno preuredili notranjost ter poskrbe za bofjSo toplotno Izolacfjo. U. P., foto: )an?z Pipan »4 Jeseniške novice, petek, 6. aprila 2007 Mnenja J pisma Ocvirki in pohvale Pisma Prauilnik je podpora in prlp^ da so ga v jiwc zakone kot ob- Odgovor na članek vezmga za stara in nova stanovanja uvedle tako razvite maček tirtim skupinam porab- nikov toplote, ki želijo sami vplivati na njeno porabo m jo države Evropske unije kot nove NOČNO OGREVANJE temu primemo tudi plačevati. Članice. Slcvenija žal z ome- Po F^ravilniku se lahko preide njenimi ukrepi nerazumljivo račun stroškov ogrevanja glede na dejansko porabo. Dakelo DvorŠak Spo^ovani H. j.! Z velikim veseljem in razumevanjem sem prebral vaše na ugoiavljanjc porabniških deležev toplote, če se za to odloči večina etažnih lastnikov zaostaja. Stroški vgradnje delilnikov za povprečno stanovanje s fti- ogorčeno pismo glede nočnega fcy^ pvloviui lu:>lnikuv iia- r irrii «ii petimi radiatorji se ogremnja na Jesenicah. V veä- novanj). Lastniki podpišejo ^bljejo med 15 m 30 tisoč ionise z vami strinjam in me Sporazv.m o naänu delitve in latji oz. znašajo okrog I2j ev- rov. Investicija se ob upoštevanju približno 20-odstoinega prihranka pri ener^ji povrne v eru:m do dvth letih. SekUjr ^u Odmev na članek Delo na kmetiji in priprava hrane na star način spioft NE presmeča. dam bi nikakršnega odziva, kar jasno obračunu stroškov. Sporazum lahko uporabniki po obračun- pokaže, da večine uporabni- ^kem obdobju dopolnijo ali kov daljinskega ogrevanja preprosto ne zanima, kakšne so o. Beremo: "...vendarpa v Planini pod Golico ni niti ene gostilne, v kateri hi se turisti lahko odžejali ali okrepčali..." Res, nismo gostilna, smo pa Problem parkirnega prostora v okolici Kosove graščine je Počasi pa tudi spoznavam, da velik, zlasti ob pomembnih dogajanjih so parkirana vozila j^ijufe povsod. Zaradi tega imajo gasilci v sosednji zgradbi velike ^^^ ^^ ^^ ^^^^^ (predvo- Odjemna mesta morajo hiti aktivnosti učinkovite rabe in stara, preizkušena tunst\čna njihove mesečne obveznosti, opremljena z delilniki tistega obnovljivih virov ener^je pa je kmetija. V Planini pod Golico. probleme pri intervencijah ob tem kupu pločevine. , • -T* «I k Sodobni smerokazi na križišču pri Železniški postaji kažejo, da z ustanovitvijo pokrajin Ljubljana ne bo več pomembna ... wMa.valkswum »k Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov. A M»d«li Si i prihrankom do 2.400 CUR* HjA*a]jli boTio a! be>^a(o Opa*ni^ii libfanr> pc ukusu ^Ivvfn^klh küpc^. b ^ Uju^je; « U^ffiftc&ko napnvo« » AM* • r9to moriolo Tite 67, 4270 ieseoice Telefon) 04 /58 33 ZTÌ, 58 Ì3 373 lofo^integroUovto.iii www.integrol-cvto si MA PREVOZNIŠTVO, IZKOPI, KOVINARSTVO armati Janez» i tè ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV GSM: 041/806 750 GSM (VOZNIK): 041/25S 882 AS SUHA MONTAŽA Sadet Agic, s. p. Cesta marlalaTila 84» JESENICE GSM 041/499 896 ■ mansarde ■ predelne slene spuščeni stropi ■ stenske obloge Montaža e KNAUF sistemi t ipa, za katerega se je odloäla veàna Ustnikov. Izbrani delil* niki pa morajo biti nargeni v skladu z določenim standar^ é • da ne bo pomote. Pn nas ne kuhamo rovtarskih, pač pa v tem mesecu ze pnpravu JAVNI RAZPIS za finančne spodbude za investiaje v pove prave gorenjske ajdove krape. Čanje energetske učinkovitosti Gostje se pri nas tudi odžejajo. /j/nih obljub nekaterih občinskih "svetnikov " tukaj ne bom rf^m in morajo biti primerni obstoječih' večstanovanjskih odpočij^o. prespijo... Med tek- našteval, niti komentircilj, kaj določen ogrevalni sisttm. stavb JR-ST 2007 (nepovrat- Jonskim razgovorom je avtori- se dogaja s stroški ogrevanja. Želel sem vam pojasniti nekatere stvari, pa so mi v uredništvu pove/iali. da želita osta- ' anonimni, zato mi dovolite. Tistim lastnikom, ki sporazuma ne podpišejo ali ga podpišejo pa X ga ne držijo, se stroški za ogrevanje računajo po ključu ogrevane površine in povečajo zafiiktor i,6. Porabniške deleže mora spremljati upravnik in o tem voditi evidenco. Upravnik tnora za vsako odjemno ctMto da prek pisma bralcev spet zapišem nekaj vrstic o obračunu stroškov energije po dejanski porabi. Vsem bralcem, ki to 7f2devf> poznajo, se opravičujem! Ki^t veste se strošek za toploto v večini več stanovanjskih staxò pri nas na Jesenicah deli podatke med posamezne uporabnike poročile, predpisuje Pravilnik. po ključu ogrevane površine Upravnik ali lastniki, če Hav-(kv. meter). Ker pa tak način ^a nima zanesljivega uprami- na sredstva pri sistemu razdeljevanja in obračunavanja stroškov za toploto...). Predlagam vam Še, da sc izvedba delilnikov uvrsti v letni ca prispevka ugotovila, da njenim Izjavam verjetno oporekava zato, ker v Članku ni omenila našega turističnega dila. Zakaj pabigft morala? Le do- načrt inves^ijskega vzdrževa- pustiti ne sn\eva, da nekdo, ki nja in da se za njegovo izved- svojih izjav pred izidom časo- bo uporabijo sredstva iz re- pisa ne preveri, z našim delom zervnegpi sklada. Samo od vas pomete v enem stavku. Spomi- in vt^ih sosedov) je odvisno, njava se korektnega odnosa do po obračunskem obdobju pri- kako boste dosegli prihranke novinarske injormacije pokoj- praviti pisno poročilo o stro- pri energiji in zmanjšali stro- ne Darinke Sedej, prijaznega ških za toploto. Minimalne mora vsebovati ške ogrevanja. Obstaja zelo novinaija Janka Rabiča, novi-preprost ukrep: Omogočite narjtv Dela, Ljubljanskega vsakemu posamezniku, da je dnevnika, pa televizijcev in ra- direktno odgovoren za svojt dijc^ in št mnftgik, s katerimi stroSke! sva sodelovala, Najino zado- delitve stroškov m spodbuja k ^a. lahko obveznosti §e4e 'OZ- Na koncu pozivam vse, ki voljstvo in kompliment so gosti. varčevanju energije, je Vlada deljevanja in obračunavanja jih karkoli zanima, da me po- ki se vračajo. Za nekaj ur, za RS na osnovi 94. člena Ener- stroškov prenesejo na drugega getskega zakona v Uradnem 2a to usposobljenega izvajßka. kličejo, in pogovorili se bomo. kako ta nekaj dni, za ves mesec. Vas deluje v praksi, prosiva le to, da neinformira- iirti. RS. številka S2/200G. ob- prednosti merjenja porabe Vse preostale pa vabim na nost svoje novinarke javno po- energije v stanovanjih so se v brezplačno predstavitev, ki bo pravite. Hvala za razumeva- javUa Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah praksi Izkazale za tako preprost in učinkovit ukrep zmanjševanja porabe energije. odgovorila na vsa vprašanja nje in spoštljiv pozdrav! ^ varčevanja z energijo in vera jn Marjan Grgurič kako obračunati delitev in ob- Ocvirki in pohvale Kratke novice Pohvala za pasja stranišča Po 2g[edu nekaterih drugih krajev so se tudi na Jesenicah pojavila pasja stranišča, v katerih lastniki itlrinožnlh prijateljev lahko dobijo vrečke za pasje kakce in v katera vrec^ke z "vsebino" tudi odvriejo. Ker se vsako pomlad, ko skopni sneg, pokaže na desetine pasjih kakcev, so p>asia stranliča zelo dobrodošla. Ob tem pa upamo, da jih bo uporabljalo Čim več lastnikov psov. In pritrjujemo sloganu, ki so si ga izmislili učenci iz sosednje Mojstrane: Kuža, naj za tabo bo le luža! U. P., foto: janež Pipan Podoba Pikove dame • objekt, ki čaka ugoden veter, da ga ponjši aM mu vsaj odpihne >trehu. Ljubiteljski sHkopleskarji, ki na ^sadi novih ali obnovljenih fasad ?tavb radi ponudijo na ogled svoja dela, bi vendarle morali i? svojega dela Izločiti prometne znake. Jeseniške novice» petek, 6. aprila 2007 iS Recepti V križanka Velikonočne dobrote S spletne strani mojirecepti.com povzemamo nekaj receptov za velikonočne dobrote. Šunka v testu I kg šunke, (Soo gromov moke. 20 g soi voda Iz moke, kvasa, soli in vode naredimo gJadko testo, ki ga vzhajamo približno 1 uro. Testo razvaljamo in vanj za- os Sunke. Pečemo Smetanov hren 2 dl kisle smetane. 50 g hrena. na zmerni temperatun približno 50 minut. Smetano streseiro v posodo in jo premešamo. Dodamo sol, Hren naribamo in dodamo k kisli smetani. OliJadi- mo in postrežemo- jajčni hren 2 Jajci. 4 žlice hrena. 0,5 dl kisa jajca trdo skuhamo, olupi* mo in naribamo. Hren naribamo in ga zmešamo z jajci. Dodamo kis, malo vode in vse skupaj dobro premeša» mo. Nagrajene! križanke iz prejšnje številke Pravilno geslo križanke iz prejšnje številke se glasi: SERVIS IN POPRAVILO AVTOKUME. Sponzor križanke AVTCELEK-TRIKA ALEKSANDER JERNEjC. s. p., Cesta 1. maja 124, 4270 jesenlce, teU 04/583 14 6a. CSM: 041/66 82 90, podar. ja naslednje nagrade: 1. nagrada: popust pri storitvi v višini 30 evrov: Jani Pogačar, Poljšica 2b, 4274 Zgornje Gorje; 2. nagrada: popust prf storitvi v višini 20 evrov: Uroš Rozman, Titova 7Ì, 4270 Jesenice; 3. nagrada: popust pri storitvi v vi» i 10 evrov: Bojan Klinar, Cesta marša a Tita 62, 4270 Jesenice. Za nagrade se oglasite v Avtoelektrrki Aleksander }ernejc, s. p., na lesemcaii. Čestitamol Primorska pinca 40 g kvasa, 100 g sladkoTja. 500 gramof moke, 4 o/ mleka, S rumenjakov, limonina na, koriander. janež, 1 žlica ruma, i žlica kisle smetane. 100 g margarine V posodi zmešamo kvas, dodamo 1 žlico sladkorja, malo moke in približno 0.5 mlačnega mleka. Vse dobro premešamo in pustimo vzhajati približno 30 minut. Moko presejemo in ji dodamo vzhajano zmes. Sedem rumenjakov in slad« koT penasto zmešamo, dodamo malo limonine lupi- nice, malo koriandra, malo janeža, rum, kislo smetano in zmehčano margarino. Pri li jemo Šc preostalo mleko in dobro premešamo. Vse skupaj dodamo k moki s kvasom. Dobro pregnete-mo, da nastane gladko testo. Testo nato pokrijemo in pustimo vzhajati. Vzhajano testo razdelimo na tri deie in vsak del oblikujemo v hlebček. Hlebčke polagamo na pekač, obložen s papirjem za peko. hlebčke pokrijemo in pustimo vzhajati Še približno 30 minut. Premažemo jih z rumenjakom in od s redi- tri zareze- Pečemo 45 min na 180 T. Odziv Hrušičanov nad pričakovanji Družini Laharnar iz Hrušice 122 so 22. februarja letos ognjeni zublji uničili stanovanje rn povzročili za osem tisoč evrov (okroglo 1.917.000 SIT) Škode. V reševanje te družir^ske nesreče se je takoj odzvala Krajevna skupnost Hrušiea in s poslano položnico povabila krajane, ca s prispevki v okviru svojih možnosti, pomagajo popraviti škodo, ki ko je povzročil požar. Tudi tokrat so se, kakor že večkrat doslej, sredstva stkala na posebni postavki transakcijskega računa Območne organizacije Rdečega križa Jesenice. Do konca meseca marca se je nabralo že 3.007 evrov pomoči. Lep dokaz, da sta humanost in solidarnost Se vedno vrednoti. loV Ustvariati vrednost Kakovost in vrednost odločata o smiselnosti ter rezu Itatu i nvestidje. i nakupu izdelkov FINSTRAL dobite trdno podlago, ustvaijate vrednost, vss to nudi uporabniku nnogo prednosti, zlasti pa udobje PA&CO d. 0.0. Jlio Heroja Vemnika 22, &270 JESENICE t^.: t»4/5S6l-6S0. «-poitd: pa-co@s5.net Okna, vrata rn zimski vrtovi □nnsiral Preberite A CORENfSKICL^f 5 ^.nìihxaf - Sponzor križanke je Občina Jesenice, Cesta železarjev 4270 jesenke Nagrade: 1. nagrada; Monografija Jesenic, 2. nagrada: Monografija Jesenic, nagrada: Monografija Jesenic. ReSitve križanke (nagradno geslo, sestav jeno iz Črk z oštevilčenih polj In vpisano v kupon iz križanke) polljite na dopisnicah do ponedeljka, ì6. aprila 2007, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj, p. p. 124 ali vržite v naŠ poštni nabiralnik. J« v * * • SPONZCA fCAi^NKE GGCNA JESEMCE WNCOStO POtiTlKn ZQOOOV- NAA(j£A^t 1 KONEC I^^^H seaiA PREDHOC^ MCA lAfA PlEUE 1 PflAVO ^VNI »or TELO VAONA PflVNA NASA C£LIKA PClfTWO OeUVALO glavni STTVNK NICOLA MSLA MENEKDA KJ&GA FUVAICA MJCM »LAOA TtUA BIZfT* TIf EVROPSKE •SOUS» AAK^Tf GESLO 9.1N& PRIPADNIK UKLfrV OOUEV NChlSKJ fCJK POUDTOM AVTOft. cveto ermak MAIO- OEH. ÈDEN OVEK O'/ ROÄTNI KAAJ SLÖVüT SKO KRVAàKl slicafì 904-199^] SI. NOGO METXI SELfiaM J® AVNE »CISLINE VTIKUU prftok ha avma REVCfK TEUMOEL Oneva vozlo » M siK ea^TA Ml '»arkU iCERKUVi SKCGA SAft/UfVC ii SLOVARČEK: Ì EGIL: mesto v Turčiji JIZERA: pritok Labe na Češkem AKCESISTKA: začetnica v službi ELiKTRM 0S£BN AVTO 2 V02NK0M jane POKOA MKTOV TLRĆJJI SOLSftA OCENA POWOftJ KRäAHK vpph NA 041. . . U5TT4A ES POtrriK JMAflT) ICUKANOST največja SaRSKA REKA TRAVNìK »VOCH TRŠČCA dcmaC nost BRTANSKI PtSEC RGUW janka ERSNICA CRAaSKA UJKA »CITA ras7uma zaizoelù vanje JND ina STTUNStfl DELĆeSA r ft*a»AD* CAON. • 5WÖV CIRJL Jùitf^, NCPaiJE. GL. MESTO AME ORkiZASNi PIES VQCOINA VZBU ClTROe- , WVA^^O 1 66NV3NO 1 »BOMOTiN. ' LJU?ejan Zupan, ki oba prihajata iz Gori), poseben lasbcni gost pa je bil Andrej thet, ki je ogrel občinstvo v dvorani s humomimi domis« licami. nato pa še z nastopom v živo. Obiskovalci prireditve so si lahko predpre-miemo ogledali tvdi njegov najnovejši videospot Kdaj si zadnjič kakšno stvar naredil prvič, ki je menda po mnenju nekaterih pregrob in bi ga b ilo treba prepovedati. o s < • « O Ö Anja Konrčz Jesenic je zapela pesem Ribič ribič meje ujel in riavdušila občinstvo v Linhartovi dvorani, ki ji je namenilo največ glasov. Anja je dijakinja prvega letnika jeseniške gimnazije, kjer poje tudi v pevskem zboru. V prihodnosti se vidi kot uspešna pop pevka. Amfna Majetič je s pesmijo Ni ona prepričala strokovno žirijo. Amina, ki j« znano pevsko ime na Jesenicah, trenutno Živi v Celovcu, kjer obiskuje dvojezično gimnazijo. Solo petja se uči v Trbovljah, igra tudi klavir in veliko nastopa doma in tudi v tujini. Želi si uspeti kot pop pevka, poleg tega pa bi rada pridobila tudi višjo izobrazbo. Branka Smole in Andrej Sifrer Živimo ceneje Ponudba velja od 4. 4. do 18.4.2007 UUBUANA tM\)tl Pot k Sejmiiài 32 ĆRN0MEU Ulica 21. okcotr« I5d UUSUAlAOAAVÜECelMSkac. <49 CERKNICI C»ta4.ni3ja25 NOVO MESTO SlAvka Groma S<3 I Mfruucocaxv. Brifldtfe29 ZAliC Savfnism c«sia19 $£MPETEA Savnjsks uka 2 fiOBNMßAOGCNA Panonska 23 9ftEZtCE Cesta svotPfrdeai JESDUC6 Ulica Mèi sjla Tita 63 MURSU SOBOTAUndaviXa 29 b POSTOJNA Trždska c. 82 (Kaxar|tJ CEUEPotfjavortkova^ ftAOOvülCA Gftrtniska cesu 33 P : f\ « M 489 ,90 EUR SIT V V if* , \ ; ti s M'.. ~ C, EUR SIT à Kolo • aluminijast okvir velikosti 26 • vzmetne vilice model LF-780, aluminij hod, 60 mm • prednje in zadnje zavore alu-minij, V-brake LB919AE • gonilka PW VSA 313 • prestavna rokica Shimsno TX 30, 21 prestav • zadnji menjalnik Shi-mano RO ' TX 30 • prednji menjalnik Shimano FD - C OSO, dual pull » obroč 2B X 1^75, dvostenskl • 9uma KenJd Fotografija je simbolna. 6arandia 1 letot Otroško kolo • kovinski okvJr velikosti 16" • kovinske vilice • prednje in zadnje zavore V-brake resin * otiroč iz aluminija 16 x 1^25 pomožrtd kolesa • prednji In zadnji blatnik Fotografija }e simbolna Garancija 1 lato! \ > I _ 4 f N L PETEK 6.4.2007 GU SB S Glasbeniki za otroke župnijska Karitas Dovje, ATM TV Kranjska Go'^a, Mali kamenčki v občini Kranjska Gora, občina Kranjska Gora» KUD Jaka RabiČ Dovje - Mojstrana in Številni drugi so* organizatorji vas v nedeljo. 15. aprila, vabijo ob 17. uri v večnamensko športno dvorano VHranc v Kranjski Gori, na veliki dobrodelni koncert v živo Clasbeniki za otroke. Program bosta povezovala Alenka Resman in Marsel Comboc, ki smo ga videli tako na gledališkem odru, kot slišali skozi radijski sprejemnik. Glede na to bi človek re-kei, da bo prireditev polna zanimivega veznega teksta. Nastopili pa bodo Eva Čeme, Turbo Angeis. Tomaž Do- micelj, 4 Play, Viktorija, Damjana GolavŠek, Supernova, Veter, Katrca, Ansambel ZreŠks Pomlad» Unikat, Triglavski muzikanti, otroci in Še kdo. Za smeh bo skrbel Toni Me2an. A. B. Prebe Vt A X 7 : K L7 à _ • 1. • . GG mali oglasi 04/20142 47, e-pošta: malioglas@g-glas.si www.gorenjskiQlds.si 10% POPüSTA ZA NAROČfllKE GORENJSKEGA GLASA! POREČ Hotel Fortuna Na oto£laj Sv. Uixito OOISEJEVQ QARlLO: Orezp^ačoa voinja 2 l9d|ico do/7 citoDvra(Vu voinja preko wbtolca Pelješac do starodavnega mesta Stor {o^led]. vo2r{a do Di;òtovrhka (o^ied). sted» donarefL Chi «*t»lnoiu vma. 69,90 cn&TSiStT) > k na I? ahrokovi flSfllOEg TURISTIČNA AGENCUA ODISEJ w w w.oCise] .$i Prejšnji petek je veliko dvorano Hale Tivoli skorajda napolnila ena izmed najbolj znanih ikon ameriške folk glasbe, joäri ßäez. JS Polona M. Baldasln oncert se je začel s kar precejšno zamudo, kar pa so po prihodu Joan Baez na oder obiskovalci hitro pozabili. S čajem v roki in šalom okrc^ vratu je takoj rlala slutiti, da na tokratnem koncertu ne bo mogoče slišati njenega čistega soprana. Sicer izredna in duhovita pevka s prisrčnim smislom za humor» si je med skladbami vzela kar preccj časd zd pripovedovanje zgodb in šal. VeČine to ni motilo, naspro» tno. bili so navdušeni, marsikdo pa je opazil, da je imela resne težave z glasom in nekaterih skladb ni m V / / dobro zapeti. Težave so ji povzročali tudi akordi in be- sedila. ki )ih je oocasno pomešala, vendar pa ji to lahko pri OG letih pač oprostimc. Še najbolj je zmotilo to» da ie v tako veliki dvorani nastch pila zgolj s spremljavo dveh kitaristov, kar bi sodilo v bolj m t ma Žal je bilo ozvočenje tako potiho, da se je slišal prav vsak šepet in škljocanje s fotoaparati ter mobilnimi telefoni, kai je motilo tudi njo. Kljub vsemu pa je Joan Baez vendarle legendama, spoštovanja vredna pevka, ki se lahko pohvali z nastopom na Woodstodcu, glasbeno aktiv* na pa je že skorajda pol stoletja. Na tokratnem koncertu je navdušila s kar nekaj uspešnicami in priredbami, kot so Diamonds and rust, Gracias a la vida, Suzanne» foe Hill, Sweet sir Galahad idr. Na koncu je skupaj z dvorano zapela Se Imagine in Amazing Grace, po koncertu pa je prijazno delila podpise in poklepetala z oboževalci. Predvsem no-stalgičen koncert s še danes aktualno sporočilnostjo skladb in lepim spominom na sedemdeseta. lanez Pipan Festivalni dvorani na Bledu so prejšnji petek ob 18. liri pripravQi dobrodelni koncert pod naslovom "Preteklost si podaja roko s seda« njostjo". Kar 17 nekdanjih učencev OŠ Bled sedaj večali manj uspešnih glasbenikov je nastopilo na tem koncertu ob sodelovanju Lutkovnega krožka OŠ Bled, učenci F S OŠ Ribno in OŠ Bohinjska Bela, Folidoma skupii.a Rib- Marko Zemljič / m«« ^p» Manca Špik je tokrat zapela s svojo mamo. Pi^»" no, solisti David Dekič» An- tin Bevc-Spik. Dragan Var-drej lalen, NuSa Soklič, )ani dič, Danijel Utješanovič, Šenk, Gašper Primožič, Žiga plesna skupina Tačke, Lore-Mušič, Maiko ZemijiČ, Suza- lay, Bless the deaf Supemo-na Ropret, Manca Špik, Mar- va, in Lady's First. Krik in Naieen za Rock Otočec bor je potekal dva večera, svoje glasovnice pa je oddalo tristo obiskovalcev, ki so ocenjevali pet mladih rock sku- , , , , pin iz Kamnika in okolice. Predstavili so se trije kamniiki Tud, letos so v kamniškem lokalu Krasni nor, bar pnprav,- ^^^^^^ ^^ ^ooland ir, Krik, Naieen iz Ljubljane ir. li bkain, pred,zbor za Rock Oto«ec, kjer se bo ,ul,ja prsd- ^^ravško^engeika naveza Nove konzerve. Strokovno stavib tnnajst na,prod_orne|š,h mladih rock skupin. Prediz- ^^ sestavljali uveljavljeni glasbeniki Vanja Alia, Žiga Kožar, Jaka Burger, Bogo CorSe in lokalna organizatorka predfzbora ter predstavnica založbe Nina Stankovič. Glede zmagovalca sta si bili komisija in publika enotni, zato je gladka zmaga pripadla skupini Krik iz Kamnika, ki jo sestav];ajo trije bratje, Anže> Matic irt Primož Smolnikar. Pravica na nacionalnem predizboru, ki bo v ljubljanskem Orto baru, te pripadla tudi zasedbi Naieen. ). P. Skupina Krik v Cvetličarno prihaja hrvaški Psihomodo Pop Po več kot razprodanem in uspeSnem koncertu skupine Crvene jabuke v Cvetličarni v Ljubljani, ki je nastopila v okviru posebnega cikla koncertov "Limited Edition ", bomo v četrtek, 12. aprila, ob 21. url lahko prisluhnili rockovski zasedbi Psihomodo Pop (na naslovnici), na čeb s karizma-tičnim pevcem Oavorjem Gobcem. Koncert, za katerega bo na voljo le omejeno število vstopnic, bo pospremil še after pa rtv. A. 8. PETEK 6. A. 2007 03 KULTUR/ "Zvezo kulturnih organizacij Kranj še kako potrebujemo," so prepričani vodje posameznih društev, včlanjenih v zvezo. Junija volitve r^ovega vodstva na "mandatarski način". I gor Kavčič pred Štirih let tudi sodelovanj e z Javnim skladom zgled-no. kar za zadnja lets, odkar ako so namreč vodi Vladimir Brlek, ne odločili na KctVo- morejo trditi. Zniževanje vi delovni konfe- ravni območnih srečanj na renči Zveze kui- različnih področjih ljubitelj- ske kultuie, menjanje lokadj prireditev, poJoo^iàteljsko obnašanje vodstva sklada do kulturnih ustvarjalcev, pomanjkanje pogovora med predstavniki društev in skladom ... in podobno, je bilo turnih organizacij Kranj, ki je bila v Smartin-skem domu v StražiŠču. S pooblastili je büo od skupno 64 društev včlanjenih v zvezo, prisotnih le 28 članov, večina z območja kranjske občine. Ce je bilo še pred očitano, po selitvi Javnega srečanjem slutiti različna sklada s Sejmišča na Glavni mnenja o pomenu in smislu trg pa naj bi 2K0 tudi izgu- obstoja ZKO, so si bili priso- bil pioslore. Na lačun vodje tni po več kot dve uri dolgi sklada je bilo s strani nekate- razpravi enotni, da je nadalj- rih društev izrečeno še nekaj nji obstoj te organizadie še oÜtkov. nasprotno pa pred- kako nujen, društva pa njen stavnild spet drugih društev osnovni namen vidijo v vlc^ tako s skladom kot z njego- niedsebojne povezovalke. vim vodjem dobro sodeluje Povedati je potiebno, da je jo. Aldo Komai z Javnega bil leta 1996 2 zakonom sklada se je na očitke odzval, da z denarjem, s katerim razpolagajo, in prostori, ki so v občini na voljo, poskušajo deiovati kar najbolje, kot je mc^oče. "Dejstvo je, da med posameznimi društvi in skladom so laadd stiki, k]jub temu pa bi na tem mestu dala prednost predvsem ZKO-ju in njegovi prihodno- ustanovljen Sklad za ljubiteljsko kulturo, leta 2000 pa javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Skladova območna izpostava v Kranju je za» Čela delovati leta 1999, vanjo so bili prezaposleni delavci dotedanjega ZKO, Sklad pa je prevzel tudi Center kulturnih dejavnosti in Sobotne O Predoslje je v zadi bčini, kar še posebej letošnje predstave V delovanja ZKO za prihodnje zveze in ga bo potrebno obdobje. Sebastjan Saiovic iz umakniti iz stavbe na Sej- KUD Predoslje je pri tem iz- mišču, jasno pa je, da bo do- postavU tudi problem sode- ločene spremembe v prihod- matineje. Odtlej je ZKO de- sti," je tok razprave pre- lo/anja društev iz drugih ob- nje doživel tudi njen statut loval kot samostojna in pros- usmerüa Marija Senk Ì2 KD ČLn na področju nekdanje Končni sklep delovne kon- tovoijna orgamzacija, name- FS Iskraemeco. kranjske občine v skupni ference je po dveumi debati njena povezovanju med druš- "Kljub temu da sem neza- zvezi. Ti v glavnem delujejo na kulturnikom primernem tvi. do leta 2004 še zadolže- dovoljen z delovanjem 2K0 v svojem okolju s svojimi ob- visokem nivoju izzvenel v na za posredovanje fmanč- takega, kot trenutno je, sem Činami, ki pa hkrati tudi ne zadovoljstvo vseh. Kandidati nih dotacij društvom, kar je prepričan, da ga nujno po- prispevajo v sofinanciranje za mandatarja za predsedni- od takrat naprej zadolžitev trebujemo, osnovni tok delo- 2K0. "Sem za to, da bi se ka ZKO naj bi svoje prijave s Javnega sklada. Tako je ZKO vanja pa mora biti usmerjen tudi v prihodnje zdmževali v koncepti oddali do 10. maja, v preteklem letu od kranjske v povezovanje ned društvi eni zvezi, seveda pa bi bilo dober mesec kasneje pa je občine na Javnem razpisu za samimi in dru^mi organi- potrebno doreči pravila, ki predvidena volilna konferen- sofinanciranje javnih kultur- zacijami, seveda tudi Javnim naj bodo za vse eraka," je ca ZKO Kranj. Snovalci lju- nih programov v MOK pre- skladom," je dejal Rasto Te- povedal in dodal, da ZKO biteljske kulture so tako še jela za deb van je zveze 594.297, za izobraževanje pa 797.040.00 tolarjev (kar pina iz KUD Dr Fig, ki je v nujno potrebuje brezplačen enkrat dokazali, da kljub nadaljevanju predlagal, da bi prostor vsaj za pisarno, saj bi konkurenci, ki jo predstavlja na prihajajoči volilni konfe- s plačevanjem komercialnih» televizija in druge med mla- je 3 odstotke letnega prora- rend, sedanjemu vodstvu se najemnin zveza v nekaj letih dimi »Ij razširjene dejavno« Čunskega zneska, namenjenega javnim kulturnim pro- letos namreč Izteče petletni mandat, vuUli iii^vu v(xl»tvo "požrla sama sebe", lože Nu- nar iz Pihalnega i^rkestra sti, pn svojem aem ne nameravajo cxljjehatì. Da bodo gramom), skupaj torej sla- na "mandatarski način". To MOK je za večje sestanke že le dobre želje in ideje v čim bih i.400.000 tolarjev. pomeni, da naj bi se kandi- ponudil prostor, v katerem Kot je povedala v uvodu od dad za predsednika predsta- vadijo kranjski godbeniki, leta 2002 predsednica ZKO vili z eVdpo izbranih sodelav- Potrebno bo poskrbeti tudi Mila Mravlja, je bilo do iz- cev in izdelanim konceptom za inventar, ki je Še v lasti laajšem času tudi meso poslale, se je večnim dvomljivcem ob zaključku nehote utrnila misel. ŠKOF}A LOKA Izjemen koncertni dogodek Na velikonočni ponedeljek, 9. aprila, ob 19. uri, se v UrŠulirski cerkvi v Škofji Loki obeta izvrsten koncertni večer. Vrh programa bosta izvedbi kantate Stabot mater, najprej Viva^dijeve za alt, godala in basso continuo in pot^ $e C. B, Pergclesija za sopran, alt, godala in basso continuo. SIcer pa so na programu pesmi in skladbe: slovenski ljudski pesmi Morija je rožice bralo in Dofč MčjJežuS, kantata Pianto deila modonna (G, F. Sances), Ach wie nichtig, ach wießijchtig (C. Boehm), Es steh Gott auf (Heinrich Schütz), Meine Seele hört im sehen (G. F. Händel), Herr ven ich nur dich habe (Die- Iriü] Sjxteliude), ob zakIjuCku fja borno sliSalf It odlomke iz del Ivana Cankarja Podobe iz jonj in Zo križem. V programu sodelujejo Jana jocif (alt), Saška KolariČ (mezzosopran), Vera Miejnik, Marta Močnik Pire in Francka Šenk (sopran), Ljoba jenče, Klemen Bračko (1. violina), jasna Rus (2. violina), Jernej Bernik (viola), Špela Loti KnoM (oboa}, basso continuo: Janez jocif (spinet), Jaka Trilar (violončelo), Klemen Karlin (orgle). Marija lebar in Marko črtaliČ bosta povezovala program, za sceno je poskrbel Simon Mlakar, za fotografijo pa Tomaž Lunder. Koncert so omogočili Občina Škofja Loka, 01 jSKD Skofja Loka in Uršulinski samostan. L K. Bleo Koncert Anje Bukovec v nedeljo, 3. aprila, ob zo. url bo v Festivalni dvorani na Bledu priznana violinistka Anja Bukovec nastopHa na prvem koncertu v okviru turneje Gemini, ki jo pripravlja ob njenem glasbenem albumu prvencu. S pianistom Denysom Masliukom bosta izvajaia dela Stra-vinskega, Gershwina, Piazolle, Rahmanìnova in Ernesta Biocha. I. K. Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na vec načinov* A ModeM Si t prihrankom de 2.400 EUR' H^vdpJivfts homo 1; hogjto dodatno opirmo, i?i)njic do^nsbih kupcify, ta ^ Uifnil^u nAp/Qvo^ • ABSi ^ ndio ^ CD prMjvAjilr^lXofFì. * fb*tari(nj pomll ^ in d^go boatti opremo Modali Si Avtohiša Vrtač, d.o.o. Kranj Dtticvsko 4. 4000 KRANJ 04 27 00 200, foks: 04 77 00 222 ilk m r^ l in GG IZLETI J K PRIMOŽU TRUBARJU ČEZ BARJE, NATURJAK IKJ DO RAŠCE Program: Odhod iz Kranja ob 7. uri. Vožnja do vasice Želimje, v bližini obisk 8a!dinških slapov. Turjaka in Rašce. Pod strokovnim vodstvom ogled domačrje Primoža Trubarja. V Velikih Laščah postanek v gostišču pri Kuklju. Popoldan povratek proti domu z ogledom Županove jame. Cena: 35 EUR/8.387 SIT rTALIJA: BEtOPEŠKA JEZERA, TRBIŽ IN SVETE VIŠARJE Program: Odhod iz Kranja ob 7. uri. NAJAVUAMO PRVOMAJSKI I Prvi postanek na Belopeških jezerih. IZLET NA BOROMEJSKE Iz Trbiža vzpon (peš al) 2 gondolo) OTOKE (1. - 2. maj) na Svete Vlšarje, Na romarski poti se odpre prelep pogled na karnijske Naročniki Gorenjskega glasa 10% popust! Alpe in okolico. Ob povratku pnjave: Gorenjski glas potei.: 04/20142 41 postanek v Trbižu na tržnici. Prihod aH Agencija Unda po tel: 04/235 84 20 domov v večernih urah. Cena: 19 EUR /4.553 SIT Doplačilo za gondolo: cca io EUR / 2.396 SIT ali 041/248 773. Gorenjski Glas 04 NOMINATOR 244 PETEK G. 4. 2007 GORAZD Šl NIK V! A J KOMPASHOLIDAYS ^10109 Prvorrufska (xfov^n^ 07 2006111 Htf't^ifbvi^^'vs^^ii^p^^^^ptfK.*! POČITNICE IN POTOVANJA VAlTHOfSNS VRSAR JPOt* mA^SUTHU 2rot ^ RODOS 27A2S. iVrvM KfCTA M ) fr .i POMPin-MM 294.!Kitd3' 4 CV3 PO. ogledi ta«!» KAMOirnuMn ilunsrr 4 M PCL««^ In a ij U; LOEMlttMBAKBOWlQI M wfsn •Ji amst ««rasT 6DßiG.cdeAWeLt urwsr; Največja Wr3 POTOVAI^ www. ?gjT pdS.Si TV SPORED PETEK 30.3. bAlHvTV B.OS Hujian)? 13J0 Zaobriubd 14J0 RPA 1445 MMni^ M1535 bvakU vit 16Ì5 Studenti mediòre 16.50 Zdravnikom Ufùsb 1740 Mladi zdravniki 18J>5 ?o&m posimki 1830 ftsäwfi 19X0 Vodd IRZ nMm 19iO RofSM 20.15 Kdo p) rnsE. da 21 J)5 Ploranti 22.00 Podrvjani ljudje 2230 Proti 2340 mòrtJà ft^o 0030 Kdo M dd sPI 01^ Prevarant fiomioila 13.10 ZaljuUjefti, 77. d^ UOS Lisodru ljubem 46-47. dH 15Ì5 Za IjuCwsen do GInU. 41. d? 1645 ^ube^n do Gbrit 42. d(l1740Porotđ i mrtiiorđijem, 111. del 1B3S Mana Rou 2eno. $9. del 1930 Jude^p'đ 96. dei 20i0 H^ sknvno ^jt. 69. dri 21.10 Usodna (jube- 2én, 47. d^ 22JK Za Ipjbeztn do Mt. 12. del 23.00 v ^utežni 102.del 23i$ Md^^je 119. del 004Q Svieflje z Anito. 13. dej SOBOTA 31.3. tnTitrlV OSJOOtuha ^ 08Ì5 Vihđiivzgodbe 09 JO doàn v Holyvioodu lO.lOOfco za oko 11.00 Zlo-ön v Hoft/wxidu 11 JO Ob za 1240Mn v HolyNvwdu 1330 Cfto Z9 oko 14^ Soàn v Kol-lyviwdu 1 S.10 Oto 2a oko 16.00 Zlofin v Holly-woodu 16iOOk0zaoko 1740 Do^ v rtollywó- odu ia30 Oitfl oko 19 Ji PoficEti Iz U Vpga- a 20.15 Zadrtja pnfožnoff 21.05 Same v Yo(ku 22^ Pokm iz Mùmia 01J0 KanftaB IbmiBtk* Ü -42 del UJM Zvezdnäd poqwor IliO Ihodr^ ^utežen. 4). • 47. rM t&DO >ama taJK) 16. cM 1V kuniri 2 Angetom in Marto. 1. del 20^ $vetovn popcmk 21 J» Pepeik& 2 del224l02w^zAnAo. 11 del23 JIO Uubew naprodaj. öel 00.00 NezreaolH. 1. del NEDEUA 25.3. RiaOtvTV O&OO Kdo Pi m'süi da ùf^ 0740 Zapiski izTajpe-08.05 Dvka PrelKfi 09.20 Zbón v Ho(- lym»du 10.10 Oko s oks 11M Zknn T Holf vpindu 11 iO Oko za oko1240Zk)ön v HolyNvo-odu 1330 Oko Z» oko 14i0 Zb^ v HoftyvMOdu 15.10 Oko za oko 16.00 Mr\ v Hollywoodu 16i0 Oko za oko 17.40 Ziodn v Hollywoodu 1$30 Oko za oko 19.25 Pokisli iz Rena 20.1$ KM>èafl 21JK ženske, obojene na smit 2230 ZakcfiinrcdOI^OPcta tMUfttiU 06 xttzivfti. 16. del 0630 Jude2eva iena. 92-96. del 11X10 Zveztftiüki pogcw lliO 5reä v bsri9S.-l01del16JM)t^ma18.002K«LlS. del 19.00 V kuhinj z An^ekifl^ in Mar«, 2. de4 20.00 Svetovni popotmk 21.00 Pepelk^. 3. de 22X0 Irv^enje z j^iTo. M del 23XH) ljubezen PONEDEUEK 26.3. RHßryTV 12.1$ Zapisu B Taipe}a1240 Mejna poiid 13.05 Hujianje 1330 lacbliubd 14i0 RPA 144$ Reievanie M1535 Mki vn 16>2$ 1630 ^rudecU mediane 17.15 Zdravnika upèM 16.05 PočmEO 1S30 Prežive« 19J30 Zar^oKane zdrsvrd^ke ZQodbe 1930 Ro^ 20.1S Kdo pa mtsü da si?! 21.05 Prevarani 22.00 Same v New YoiVu 2230 Proti mIìu 2340 mtrnh detek^ 00 J» Roptvo 0030 • lonutttkA 12^SveUPvnpopi7Diik13.10Za^bl|ena. 78. iSé 14J>$ uudne ljubez». 47. del 75.00 Usodna jutezen, 48. del 1535 Za rj(Éie»fì do ^lode, 42. del1645 Za [lubesfi do Gbne, 4{. Oel1740 P^ rokà : mljonai}etn, 112. del 1835 Maria Rosa ženo. 90. del 1930 kideh^ Und. 97. de 20jO {knvTu žh^enje. 70. tfel 21.10 Itod-r» Ijtixzefi. 46 del 22.05 Za ljube?er do {3lone, 43.del23.00Srràviubezn^l03de1233SMa^ TOREK 27.3, RealrnTV 1130 Rojsho 12.15 Zapisk) cz Tajp^ 12.40 Mfjna poM>a 1S 4S Hu jš^je 1S30 Zaobljuba 1420 Hapaka? 1445 Reievarje 1535 Znralslù vrt 16^5 Rojstvo 1630 Smdei^ir m^ djone 17.15 Zdravnikovi »pisci 10.05 Poòt-niski posneikf 1$J0 Napaka? ^9M Zamotane idravniSke zgodbe 1930 Rojstvo 20.15 pam da si?121X)5 Prevarami 22. Sare v New Yorku 22.50 Proti vrti u 2340 Me- didmki detektivi 00.05 Rojstvo tMfMKkM 1120 Svetovni popoinft 13.10 Zaljubljena, 79. del 14J)5 Usodna rji^, 4£. dd 154» Usodna ljubezen, 49. dei 1535 Za do Oohe, 43. del 1645 Za jjièezen do (3on& 44. del 1740Poroka 1 milijtfiafjem, 113. dei 1&35 Mana Rosa M iHM 91. dH 1930 Jude^fd òfu. 93. dd 2020 Na&e skrivrio 71. lei 21.10 (hodna l)(ž)ezen, 49. dei 22X15 Za ^utežen do 44.det23XlOSreä v ^ubezni, 10d. del 2335 Ma^ če^fK ljubezni. 121. del SREDA 28.3. iMUtvIV 12.15 Zapiski a Tajpeja 124C Mejna poliäja 1305 Hujianje 1330 Zaobljuta 14J0 Napaka? 1445 Re^M živali 1535 2nlski vit 16^ RofsrvQ 1630 inidemi medk» 17.15 Zckavnk koii zapeki 1&05 PoMki posnetki 1830 Na-pau? 19.00 Zamoie^v ziiwiiäez^oiiie 1930 ftc^nw 20.15 Kòo pa mtse,da s?! 21 J)5 taru 22 J30 Sartte v Kew Yod(u 2230 Proti vitu 2340 Med^OKld detekiM OOXU 0030 Kdo pa m&fit da s?! ftdfltfmlu 12^20 Svetovni popotnik 13.10 SO del 14.0S Usodna Ijubezer; 49. del 15JN Usodn« l/ubezen, SO.dd 1535 Zd ljubezen do Gkine, 44. dH 1645 Za ljubezen do Qoòe. 4S. del 1740 Poroka z milijonarjem, 114. del 1835 Maria R«a zerio, 92. del 1930 Judeje va 99. del 20i0 Naie skrivr» življenje, 72. del 21.10 Usodna Ijibezen, 50. dei 2105 Za ljubezen do Gb^ne, 45. del 2 3.00 Sceda v ljubezni, 105. del 23.55 Uakevanje (Ju- beali, 121 del ČETRTEK 29.3. ReamrIV 12.1$ Zapiski (Z Tajpeja 124C 1105 Huj^nje 1330 Zaobljub 14i0 Napa-' 1445 Reševanje živali 1535 ttvalski vrt ItlS Aohivt} 1630iludenU milione 17.1S Zdravnikovi zapiski 18.05 Poćtniski posnetki 1S30 Napaka? 19.00 Zamotane Z9)db€ 1930 Rojstw 20.1 S V Rusi}o ^ zeii 21.05 Prevaranti 22 JM Same v New Yorku 22.50 Proti vrhu 2340 Uediìnski detektivi 00.05 Ri;nstvo0030 V Rusijo po ljubezen • Romantici 11.20 Laurita cn Lorenzo, 1. dH 13.10 Zaljub-fysia, 81. dei 14.0$ Usodna ljubezen. 50. - SI. del 153$ Za ljubezen do (alone, 4S. -46. del 17.40 Poroka z milyonanem, 115. dei 1835 NUria Rosa teno. 93. dei 1930 judeteva iena, 100.del20j0 Na&e skmno ävljenje, 73. dri 21.10 Usodna (iubezen, S\. del 22.0$ Za Ijibezen do Glorie, 46. del 23.00 Sreča v ljubezni. 106. dei 23.55 Mai^evanje ljubezni 13. del Če "prileti" vabüce za v Ma- seboj zapustil Eifliov stolp, ta- xiin, znano ljubljansko restav- radjo, me spomin vednoodne- krat sporen simbol razstave, danes pa osrednja parčka (ko- se včas osamosvojitvene vojne. na. Tudi Att>mium v Brusifu iz t leta 195S ima podobno zgodbo. Ob pomoä vedno Čedne Večerjaj in pomenkoval sem se s "pomembnim" gospodom, za katerega se je kasneje izkazalo, kako mu je bilo malo Mojce Mavec, Id je tudi tokrat mar za Slovenijo. Tokratnega odJiòio povezala dogodek, je vabiJa pa sem se razveselil z zbrane nagovoril častni konzul razlc^m, le pretirano \'Šečno Janez Škrabec ter razkril našem a rekel, Škoda, ker ne gre za Maxim's de Paris, ^oraj, v glavi, je pomembnost nakazo- v«d itdielhi gib Xi". na naše donacije. Med njimi smo med dni gim zasledili: Društvo za pc javljanje iznenada, Zveza z barvanje cerkvenih klop; Društvo imetnikov vode v kc predlogov, kam lahko name-Napredno gibanje nite delež vašega denarja. Seska zadruga Pujsa Pepa, Pre- kontinuiteta, Policajsko druš- veda je tu še malo morje ga- sno društvo Odojek, Društvo tvo "Skok s pendrekom", silskih društev, sindikatov, Slds odm^ša, Prijateljska Društvo zibanje in razvoz, političnih strank, malih in ve-asociacija "Ko te jebe tebe". Socialni Diktati Slovenije, Akademska pevska skupina likih humanitarnih orgaiiiza-"Ptìce Zaplanke", Organiza- di ..., o katerih več na kakš- Moško združenje "Babe na- dja Združeni na tum'... prej". Združenje "Pikec, a Tokrat yam predstavljamo nem drugem seznamu. Odločitev bo na koncu seveda lenu s poudarkom na naravnih vodnih rezervoarjih, boš kavo". Odbor za medved- le nekaj najbolj zantmivüi vaša. Mali Brat Gor, ogl, naokol' Spusti ali zdrži? smo namreč zasledili dve tabli, ki sporočata, da je v smeri na levo WC, hkrati pa tudi izvemo, da je preko tega področja prehod prepovedan. Kaj torej storiti, ga spustiti ali zdržati? Resnična zgodba enega od obiskovalcev Vintgarja gre takole: "Že od jutranje kave naprej me je nekaj šraufalo po trebuhu in ni vrag, pritisrülo me je ravno potem, ko sem prehodil Vintgar. Sami veste, da je v takih situacijah Človek z bliskovito naglico zmožen najti toaletne prostore. V drugi sekundi ugledam WC. uuuu fajn, v tretji pa napis nad njim, nakar ni btlo več fajn. Razmišljal sem, kol nekoč na Danskem neld Ham Let "iti ali ne iti"? Notranji pritisk na moj telesni output je postajal vse močnejši. V glavi strah pred neziunim in nelagodje pred prekišitvijo prepovedi, v žeiodcu naraščajoča gmota, pripravljena za izvoz. Naj vstopim v prepovedano področje in potrdim izvozne dokumente ali naj se obrnem nazaj m ... in pustim internim presežkom svojo pot.^" Tako je razmišljal izvozno usmerjen obiskovalec Vin^ar-na začetku (odvisno, s katere strani gledamo) poti skozi blej- ja, ki je nekoliko nevešč sodobne informadjske tehnologije ski Vinlgar, smo bili v teh dneh priča enemu najvišjih informiranja podlegel notranjemu nemiru. Mi pa se dosežkov sodobne informadjske tehnologije, Id ga stroka sprašujemo, kaj je bilo torej prej» kura ali jajce, napis WC imenuje "kopernikanski obrat 21, stoletja", po domaČe pa aii napis prehod prepovedan? In še naprej priporočamo, temu rečemo "zdrž' Še mal". Na enem tamkajšnjih ^avcev da zdržite do doma. ' V gostinskem lokalu, ki se nahaja ob zaključku oziroma Četverec brez jajko Vegi O Šunkah: "Sem zapriseže vegetarijanec. Mar se ml n vidi? Dohtar pa ml je predpisa meso, češ da imam slab kri. Sklenil sem, da se bom na žegnanju stiskal k šunki. P S Bled fajc jajČria resnica: "No, a nisem lep. V salonu so me "pope-denall" posebej za tale photo set. Da bom najlepši, so mi rekli. V resnici sem pa Bled, en čist' navaden jajc'. " 1 i )ejčk Čeh O stilu: "Za mojo opravo ml vsi pravijo češka roba. Kokr', da nisem dobro oblečen. Bi raje slišal, Če bi mojemu lastniku rekli, oh kako lepe plave jajca ima tale.*' Veliko Jaje Nojevo jajce: "Kva j' to, t'ko me nekaj napenja, sem kar mal' napihnjen. Ker sem po poreklu Slovenec, bom kot največji pirh kandidiral za Cul-nnessovo knjigo rekordov." Gorenjski Glas naročanje na telefon 04 201 42 41, »posta: Daiocnme€^lss.si PRIROCNNa VSAK TOH Pečemo za praznike 1. del Peiemo za praznike 2. del Praznijina kuhinja Slavnostne jedi Dieta po praznikih Lahka kuhinja zdai samo 3 J8 EUR (dMsm Knjižice lahko kupite na Zoisovi t v Kranjujlfi naročite po telefonu st.: 04/2014241 alt po e-po$tl: narocnine@q-glas.si Gorenjski Gf9 in pnim&lc Naslov KUPON JE VSTOPNICyV. ODDAJTE GA Pfll VHODU NA TEKMO! PETEK 6.4.2007 KRATEK 7. aprila 2007 So b ota Darko, Herman, Hana Dan bo poln energije, ki jo ho treba dobro izkoristiti. Eni z raznimi opravili na vrtu aH v okolici hiie, drugi pa na kolo ali na bližnji hrib. 8. aprila 2007 Nedelja, Velika noč Tevž, Albert Omamen vorj velikonočnega zajtrka bo sprai/ll pokonci le toke zaspance. Zamudniki bodo hiteli z opravki, do se bodo potem lahko posvetili prazniku, 9. aprila 2007 Ponedeljek, Velikonočni pon. Monika, Tomaž, Ljubo Dan počitka, ienarjenja in dobre hrane. Druženje v krogu družine prinese razna vestlja, lepih misli in dobrih načrtov za prihodnost. 10. aprila 2007 0 Torek Feliks, Jelko, Alenka Najbolj pridnim te obeta u speien delovni dan. tistim malo manj pridnim pa odlog obveznosti s pridihom ka nčka slabe ^estì. 11. aprila 2007 Sreda Biserka, Stanko, Domen Prilogojonja ne bodo uspešna in le s težavo se lahko računa na kompromise. Pomembne zadeve je boljs pre-ložiti na drug teden, če se le do. 12. aprila 2007 Ćefrt^k Lazar, Julij, Zeno Naporni sestanki in razna drugo pregovarjanja znajo posrkati vso sicrito zalogo energije. Šele v koncu dntvo u vse skupaj sprosti. 13. aprila 2007 Petek Ida, Martin, Ervin Že v samem jutru se bo zaznalo, daje pred nami dober, srečen dan. Vie možnosti se bodo dobro izkoristile, in ne bi si mogli žeieti bo Ijšega. TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Odgovor nam pošljite do torka prihodnji teden na SM$ pod šifro uganka, pripišite rešitev ime in priimek na itevifko 031/69-11-11, aH po poŠti na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, 5 pripisom "TisoČ ugank za odrasle". Je ienskega spola, ovalna, ploščata^ je vKka in gola in spodaj košata. izžrebati tn nagradili bomo dva pravilna odgovora {enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, in drugega, ki ga bomo prejeli po pošti). Nagrado boste prejel} po pošti. Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: prdec. Izžrebati smo Danico Vari in Maiijo Višek. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Nesrečna" Ko se ozrem okoH sebe, spoznam, àa sem hhko čiito zadovoljno 5 svojim Življenjem, o spraiujem sebe in ^os, zokoj sem potem toko Žalostna in ntitečno v svoji koži. Ne vidim nobenega smisla. Hvala za odgovor. ne potrebuje, vas utesnjuje in vedno bolj vodi na sam rob prepada. Žalosti vas. ker vas prijateljice ne razumejo, a vedite, da vas niti ne morejo, saj imajo drugačna merila in hrepenenja kot vi- Veste, kaj si želite in zato ne potrebujete tujega nenia, Tudi vaŠ mož ima "Modrina" Draga Tanja, zelo me zani- ma in skrbi, kako bo v prihodnosti z mojim zakonom. Sama niti ne vem več. kaj si v resnici želim. Kako bo z denarjem? Najlepša ti hvala. res, da se ne znate prilagajati, Še preveč se. Temelji, ste jih gradili v zakonu, so bili vedno pošteni in trdni, zato takoj nehajte iskati krivdo pri sebi. Za to, da nas ima nekdo rad, niso potrebne besede. Beseda se izreče in pozabi, a način, pristop ter samo obna- enako željo, le da je ne pove O ljudeh, rojenih v zname- šanje so pomembni. Gre Ste ravno v tistih letih, ko naglas. Otroci so naši samo nju Dvojčka, imajo kar do- za srčno kulturo, ki jo pri-ne spadate v nobeno skupi- za določen čas, potem ima- sti slabega za povedati. Da dobimo samo v šoli življe- no ljudi, se pravi, ne med mlajše in ne med starejše, V vaši imajo ženske še dokaj majhne otroke, oziroma Imajo šele željo po njih, vaša otroka pa sta že skoraj odrasla. Marsikdo bi vas okarai, le kaj je z vami narobe, da se sedaj končno lahko posvetite sebi, a vam to ni v posebno zadovoljstvo. jo svojo pot. Včasih je to dejstvo težko sprejeti. Želja po Še enem otroku ne bo ima dvojček dva obraza, ne lahko zelo poment, dober in nja. In lepo vas prosim, ni» kar ne zamenjajte usmilje-nasprotno zelo nja z ljubeznijo. Seveda, da le samo želja, saj kot vidim, se hudoben. Ampak, da se obeta se vam veliko spre- boste kmalu opogumili. Ne vidim nobenih, ne zdravstvenih ali drugih razlogov za proti. Ne, da bi bil otrok smisel žfvl)en)a, a spomn vas bo, zakaj vse je vredno živeti. In žalost bo kar Čez Občutek, da vas nihče veČ noč izginila. Srečno. lahko skoraj v istem hipu memb, a vse je odvisno joka in smeje. Zato nikar samo od vas. Uspelo vam vsega ne verjemite. Vi kot bo in resnično se boste po- dvojčica ste zeio Čustvena čut oseba in veliko preveč ste iskreni in odprti. Zato se vam rado dogaja, da ste vedno znova razočarani. Ni zmagova ec. Zaradi denarja vam ni treba skrbeti, saj se vam želja glede financ uresniči. Lep pozdrav. HOROSKOP TANJA in MARICA Oven (21.3. - 214.) v ljubezni boste uživali in Izkoristili vsak trenutek za romantiko in zbliževanje odnosa. Zadovoljni boste kot že dolgo ne. Poslovno pa se vam bo zataknilo, saj boste v delovni projekt vložili res premalo truda in Časa. Bik (224. • 20.5.) Tudi za vas bo tokrat veljalo pravilo, da po dežju posije sonce. Če ste zaljubljeni, ste ravno sedaj v najboljšem obdobju, da se vam izpolni želja glede ljubljene osebe. Hkrati pa ne smete pozabiti obljube, ki ste jo nekomu dali. Dvojčka (21.5. • 21.6.) Eden za drugim se vam bodo vrstili dogodki, ki so sicer pričakovani, pa tudi ne. Odprtih bo veliko vprašanj in v želji po odgovorih se boste zagnali v delo. Ob koncu tedna bodo mnogi od vas pričakovali več pozornosti, kot je boste sposobni dat. Rak {22.6. - 22.7.) v ljubezni pričakujte pozitivne spremembe. Že kar nekaj časa ste bili čustveno v neravnovesju, saj nikakor niste vedeli, pri tem pravzaprav ste. Sedaj bodo odločitve veliko lažje in vsak korak, ki bo narejen v to smer, bo lahkoten. Lev (23.7. - 23.8.) Hoteli boste prehiteti Čas in prevzeli veČ različnih obveznosti. A to ne gre. še pravi čas boste sami odkrili. delate napake in še pravočasno se vam vse uspešno uredi. Trpeli bodo živčki, a to naj vam bo v uk, da se časa ne da prehitevati. Devica (24.8. • 23.9.) Na zunaj boste kazali vesel in sproščen obraz, znotraj vas pa bo vrelo kot v najbolj močnem vulkanu. Strah vas bo, da vas nihče ne more razumeti, zato svOjih Čustev ne boste upali razkriti. Pogovor vas bo samo Še bolj zmedel. Tehtnica (24*9. - 23.10.) Na delovnem mestu boste opazovani, saj nekdo komaj Čaka, da naredite napako. Ker ste zelo vestni in natančni, ta načrt ne more uspeti, a vseeno bodite previdni. Konec tedna se vam obeta daljši izlet in presenečenje. Škorpijon (24.10. • 22.17.} v tem tednu boste veliko sanjali, seveda pri belem dnevu in z odprtimi očmi, ter delali raznorazne načrte, Ste prikrit romantik in sanjač, zato vam podzavest toliko bolj deluje. Bodite pozorni na vaŠ Sest čut, sai se nikoli ne zmoti. Strelec (23.11.-21.12.} Strogi boste ne samo do drugih, ampak tudi do sebe. Vendar se vam to zna maščevati in posledice so lahko boleče. Ko si v načrtu postavljate visoko og'ajo, morate tudi že vnaprej predvidevati, kako jo boste preskočili. Kozorog (22.12. - 20.1.) Brez večjih težav se boste prilagodili novostim na delovnem mestu. Izzivi vas bodo le še bol) motivira» li in spravili na piano vse vaŠe delovne sposobnosti. Finančne skrbi, ki so pred vami, bodo le trenutne. Vodnar (21.1. • 19.2.) Strah vas bo izgube v ljubezni, zato bodite kar se da pazljivi, da ne boste partnerja duŠIli s svojo pozor» nostjo. Saj veste, tudi dobrega je lahko preveč, in namesto še boljše lahko postane najslabše. Pri financah vam bo make zaškripalo. Ribi (20.2. - 20.3.} Že nekaj časa vas daje zaljubljenost in počasi se vas bo polotil strah, saj se boste zavedali» da začarani krog raste, in da vam določena oseba več pomeni. Nji samo ljubezen ljubiti, je tudi nasmeh, objem in za jpanje. L____ PETEK 06.04.2007 07 NAGR DN KRIZ M NK> NOVA SPOMLADANSKA KOLEKCIJA ZA VSO DRUŽINO s.Oliverza ženske-novo S.Oliver 23 moške in otroke oblačila za birmo in obhajila prehodne jakne oblačila za nosečnice v trgovina Biba na Planini VELIKA IZBIRA JEANSA BROS v akciji določeni modeli po super ceni - prepričajte se * res se splača, npr: ž. hlače-keper BROS do 19,90 EUR (4.768.84 SIT) VELIKA VELIKONOČNA AKCUAdolS. 4.2007 20% popust za BALI: visokokakovostne otroške trenirke in jakne iz termovelurja Priznane blagovne znamke, pestra ponudba in prijazne prodajalke vas pričakujejo v trgovinah Biba v Mercator centru Primskovo In na Planini. Privoščite sebi in svojim otrokom najboljše. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI KOLEKTIV PODJETJA BIBA 1989 D. 0.0. TA&IV WE SM Vv OftOOJE2A OOCKWE HOTasn GUS VIAre^filV 2A$P9£JSM OOSTOV 0R2AVNK MEŽMEV sne CLAPTON 6 1 1_ teA OKOM RAJNA VSPAHU DOBA POUSKA REKA POKLON rTAL RTV ^Sva PIjOŠĆAD CpB STAVBI auu 4.,J ORAQ KAU» Mua na PLUGU Se^TAVI.: p. KALAN NEKDAJ POnUfB cnnoBfCiv A/ro VRHP4A mion SKÉU StSTAV AMftATOV VKTOA LAVmN POVOOOU ^ARA JAP.PAE» STDIHICA PSATĐJ CANKAR fiBUOHAL MESTOMA CMU TARM msvi OCl«UVA OOHCnilA &AU Uf. aeuu auDou HOLTE SKurva ocvCTh PFVCFV ČAĆKA 11 KOTKA RA nm TVOfl mm (FRANCI (MŽAVAV PISATELJ tUAMU PREPROST i ré 2À1MI «AACX Bt GUSSSU sa S mm fiOVDMM fWSKI KRAD leCDAKil ORSAUEC aCHSIK ORAMJE ßRAlEC SAM Al >CFTMOM krahmc UMMWA UAS DCnVAT OCVAV TABLETW POGOJ, XA£l*UA BESEDA OVOJWNA JUMUOMJA iGfUuU STARC 8U£l«(0> MONA «Al STARO UJULU ffiĐfOVta PRHOR. SKA JED KRALflC' pniÄMj IV vooođj PliC» VCĆJE GOOALO PA BRACKO ov^ist TQ.OVMCC ABftOl NAS iGAALfC fPftK® OS&BA.>a OSLA PO Strmu SADBV RUHM LUPH AfmM VFLÉTOK IELLA 21 ^■•UHA vocom^e RUKO MtfL ir POO- ÖCM VRVAR 2G0RNJ DEL STOPALA PODOBA GOLfóà TflSA K]UJ8Rt 6R0SUP-LKI RUDAR PEVSKI OUS 11 15 Izžrebane reievdke križanke čakajo ns^iednje rtdQrade: 1. nakup vVREONOSTI 40 EUR (9.S85,60SIT) 2. nakup v VREONSOTI20 EUR (4792,M SIT} i. ndKupvVKtUNU^II1UtUKU.i96,40 ^11) Tn lepe nagrade prispeva GORENJSKI Reiiive križan« (na9radno geslo, sestavljeno iz ^rk iz o^evilčenih polj in vpisano v i\}pon iz križanke poiljire na dopisnicah do srede« 1$. aprila 2007. na Gorenjski olas. s Zoisova 1,4001 Kranj. Dopisnice (ahko oddate tudi v nabiraln k Gorenjskega glasa pred poslovno stdviM na Zoisovi 1, 08 DRUZABN KRONIK> i ftTtK 6,4.2007 V Beogradu so pravkar zaprli 45. mednarodni asrtomobilski salon, ki )e bil po organizacijski plati najboljši v zadnjih letih, veliko zanimivega pa se je dogajalo tudi v zakulisju. Matjaž Gregorič jemskih ha]ah, zasedli zastop-r.iki avtomobilskih znamk. Številne predstavljene novosti nja, ki )e v Srbiji se precej v pcvojih. Seveda salon ni minil brez domaČe Zastave in Po predvidevanj ih organizatorjev je letošnji salon spremljalo približno Štiristo novinar vtomobilski salon v Beogradu je neko^ veljal za eno osrednjih avtomobilskih razstav v srednje- in vzhodnoev-ropskem prostoru. V letih srbske izolacije je salonski bliš^ skoraj povsem zamrl, letos, za 43. uprizoritev pa so se oi^anizatorji potrudili in pripeljali v Beograd skoraj vse novosti z mednarodnega salona v Ženevi. riso presenečenje, saj so avto« nekaterih eksotičnih znamk, jev, med njimi tudi nelaj tu mobilski proizvajalci prepri« ki jih še ni na evropskih trgih, jih, čani, da bo prodaja novih av- prečvsem iz Srbiji "prijatelj- Tisti, ki ßo si poleg spremlja tomobilov na srbskem trgu v skih" držav, kot so Rusija. Ki- nja salonskega dc^ianja vzd biižnji prihodnosti znova oživela. lani so namreč na srbskem trgu prodali nekaj več kot 50 tisoč avtomobilov, letos naj bi bUa ta Številka krepko večja, saj poznavalci računajo, da bo prodanih okoli 40 tisoč novih štirikolesnikov. Dobra oreanizadja sejma in številne tajska in Indija. Po pivotnih Še nekaj časa za ogled nekda ocenah je salon privabil več nje jugoslovanske prestolnice kot 300 tisoč obiskovalcev, ve- so lahko ugotovili, da se je Uka večina pa je lahko le sa- spremenilo veliko in hkrati nič- V Beogradu Številnih stavb, uničenih v Nato vem predla srbska plača ne pokri- bombardiranju, še vedno niso njaU o enem od razstavljenih štirikolesnih lepotcev, saj pov- ie niti najnujnejših življenjskih stroškov. Za obiskovalce obnovili, na dn;^ strani Donave pa v Novem Bec^du ra- novosti, ki naj bi v prihodnjih so pripravili pester spremlja- steio nove poslovne stolpnice. Med već kot 600 razstav- mesecih zapeljale na srbski Ijavci so največ sejemskega trg. so zato prava pot za prido-prostora v vzdrževanih, ven- bitev kupcev, nenazadnje pa dar že precej dotrajanih se- tudi za razvoj oblik financira- joči predam s Številnimi nagradnimi igrami, med katerimi je bilo tudi nekaj avtomobilov. In irradi značilnega gostoljubja tamkajšnjih prebivalcev, je še vedno težko pritì na vrsto za plačib kave ali kosila Posai z dragimi mercedesi in Chrysler)! v Srbiji obvladujejo Crl(l, V Srbiji je najbolj brana avtomobilska revija Sat, pri kateri na salonu so imeti naiboij razkošno novinarsko konferenco. imata glavno besedo Mladen Alvirović in Pavle Veljkovk. Fiatova pìarovska legenda Jadran Soldič (levo) v družbi z Borisom Leničem (Dnevnik), ki je vestno popisal vse salonske dogodke. Zoltan Kaszas je glavni vzhodno- in srednjeevropski piarovec za Opel in Chevrolet. Po rodu je Iz Vojvodine, govori tudi slovensko. Direktor Zastave Auta Zoran Bogdanovič (desno) še vedno Zoran Samardžič (desno) je med najbolj delavnimi avtomo- upa, da bodo poleti v Kragujevcu pognali proizvodnjo Zasta ve 10 (v ozadju). bili^ičnimi novinarji v Srbiji, sodeluje tudi s slovenskimi revijami VRTIMO GLOBUS Sheen proti jedrskim poskusom Ameriški igralec Martin Sheen, ki se je zadnja leta vtisnil v spomin kot ameriS» predsednik v nadaljevanki Zahodno krilo, je skupa) z drugimi aktivisti v Nevadi protestiral proti jedrskim poskusom, zaradi Česar se je znova znašel za zapahi. Zvezdnik, ki je zaradi gorečih protestov proti atomskim testom že večkrat imei težave, je tokrat vdrl v zavarovano območje agencije za jedrsko energijo, zato ga je policija aretirala. Jenna si jo je pomanjšala v razmahu lepotne kirurgije si estradni-I lahko popravijo domala vsak del telesa. Jenna Jameson pa je ila Še korak dlje. OdloČila se je za plastično operacijo nožnice. Ameriška pornozvezda si je zaželela ožjo nožnico, vendar pa kaže, da z rezultatom ni zadovoljna, saj se je po operaciji zavila v molk. Odpovedala je celo sestanke z ustvarjalci filma, ki ga bodo posneli po njeni knjigi z naslovom Kako se ljubiti kot pornozvezda. Bon Jovi kot zidar V ^ ^ Ameriški rocker Jon Bon jovi, ki se zadnje Čase spogleduje tudi s country glasbo. se je s kladivom v rok) lotil projekta stanovanj za revne gradnje socia Nev/yorčane. "Odlično se počutim. Ni pomembno, ali si rock zvezda ali samo nekdo, ki rad pomaga drugim/' je dobro voljo $(rll po gradbiiČu v Srooklynu. Njegov nasvet vsem, ki tcUjo početi stvari, v katerih bodo zares uživali, pa je preprost - postanite prostovoljci. Kdo je oče Baby Brown Nekdanja članica skupine Spice Ciris Melanie Brown je v ponedeljek zjutraj v kalifornijski Santa Monfci rodila zdravo deklico, je sporočila njer^a tiskovna predstavrica. Imena še nima, zato jo kličejo Baby Brown, po mami pa ima zelo košate lase. S tem se začenja tudi boj za dokazovanj'e očetovstva, medtem ko Mei 6 že ves čas trdi, da je oče novorojenke igralec Eddie Murphy, on vztraja, da bo to pokazal lele test očetovstva. tCcTÄi Devetnajstletno Ino Stefésmo srečali na Gospodarskem razstavišču» pnhaja pa iz Naklega. i fow utrk* etun