116. številka. Ljubljana, v torek 20. maja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t rij sk o - oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za i eden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačajo se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in unravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 20. maja. Izpovedati moramo, da nas obhaja vsakokrat, kadar dobimo vest, da pripravljajo in snujejo nera-čurji in Nemci, mej nami živeči, kak izlet, nekaka bojazen, ker si vsekdar mislimo: Gotovo pride do prepira, morebiti celo do sukoba, kajti nadi nasprotniki ne opuste niti najmanje prilike, da bi naših Jjudij ne dražili in ne izzivali. Njih izleti prirejajo se na tak način, kakor da bi nalašč hodili domačine klicat „na korajžo." Jednake misli usiljevale so se nam tudi pred par dnevi, ko smo čitali, da so Celjski nemški in nemškutarski junaki določili izlet v Šent Jurij ob južnej železnici, ustanovljat krajno skupino nemškemu „Schulvereinu". Šent Jurij, ta prelepi in po Bvojih odličnih narodnjukih znameniti kraj, jim je že davno trn v peti in ni še dolgo temu, ko so nemškutarji po svojih listih trosili brezvestno laži o ondašnjem izbornem in prekoristnem „Cesarjevič Rudolfovem Badjerejskem društvu". Ker kratkonoga laž ni izdala, izumili so si krepkeje sredstvo, napravili so omenjeni izlet, češ, na ta način se nam morebiti posreči izzvati in prouzročiti kak izgred in naš namen je dosežen, kajti vso krivdo navalili bodemo, kakor je že naša junaška navada, na Slovence in če mogoče še na njih veljake. Po tej taktiki priredili so izlet. Pobrali so vse zagrizence, kar jih biva v Celji in v Štoreh, ter s posebnim vlakom odpeljali se v sicer idilično mirni Šent Jurij, delat propagando za zloglasni „Schul-verein". Kdor pozna Šent Jurij, temu je tudi znano, da je ondu „krajne skupine" toliko treba, kakor petega kolesa pri vozu, kajti Nemcev ondu ni, vrhu tega so pa tamošnji prebivalci v tako ugodnem gmotnem položaji in imajo vse tako dobro urejeno, da tudi brez „Senulvereina" izhajajo in naklonijo svojej deci pouk tudi v nemščini, kolikor se jim zdi primerno in potrebno. Izlet v Šent Jurij imel je tedaj že a priori demonstrativno lice in čudimo se, da ga politična previdnost ni preprečila, zlasti ker jej mora biti znano, da Celjski nemški matadorji neso priljubljeni po okolici in tudi biti ne morejo, ker v svojih glasilih dan na dan grde" in obrekujejo naše veljavne može, našo duhovščino, naše narodne zavode, ker uporabljajo vsakeršna nepoštena in gnusna sredstva in jih niti ni sram in strah, ponarejati celo pooblastila, ker so že v navadnem občenji toli provo-kantni, da se jih vsak miren Človek rad 'zogiblje. Nemarno še podrobnega poročila, a po skromnih brzojavkah nam je že jasno, da so nemškutarji i ta pot dosegli svoj namen. Izzvali so izgred, v poprej mirni trg zasejati so nemir, par naših ljudij Bpravili v zadrego, morebiti celo v neBrečo in zdaj jim ne preostaje druzega, nego po starem svojem običaji — debelo lagati in obrekovati. To je plod „Schulvereina" in višje omike! Že se čita v nemških listih, da je bilo vse „planmassig vorbereitet", da bo temu krivi prvaki, da je bila osnovana velikanska zarota proti Celjanom in jednake neslanosti in pričakovati smemo, da bodo hujskajoci nemški listi odprli vse svoje zatvornice in napadali in grdili narcd slovenski in to vse zaradi tega, ker se nSchulvereinuu in njegovim agentom dopušča postopati proti pravilom, prirejati demonstracije, dražiti in izzivati narod. h k raj ni čas je, da se t»;mu rovanju stori konec, sicer utegnejo dotični krogi biti neprijetno iznenađeni in bodo slabo hvalo Želi za svojo brezskrbno s t, in popustljivost. Sedaj že se jim v telegramih očita nebrižnost. Kajti, ako je bilo vse „planmlissig vorbereitetu in se je že več daijotem govorilo, kakor pišeti „Tagespost" in „N. Fr. Presse", bi bilo vender tudi okrajno glavarstvo v Celji moralo o tem kaj znati, ker si ne moremo misliti, da bi ono jedino bilo „tujec v Jeruzalemu". In vender ni ukrenilo ničesar, tedaj nebrižnost! Ker bodo iz te rabuke nemški listi kovali kapital in jo razpihavali na vse strani, nam bode še o njej govoriti, osobito, ker se bode zopet pri tej priliki ponavljala stara basen o volku in jagnjetu, ker bodo naši nasprotniki tudi v tem slučaji kazali se nedolžne, kakor beli sneg, in vso krivdo zvračali na naše ljudi, na naš narod. Za zboljšanje delavskega stanja. i. — o.— Skoro jednoglasen je bil zadnjo soboto sklep državnega našega zbora, da se preide v po- drobno debato o obrtnega reda šestem poglavji, če-gar določila imajo delavcu dati nekoliko več varstva in za prve potrebe pomagati mu do boljšega stanja. Soglasje je v našem parlamentu redka in draga stvar, zato pa kadar se do te stvari dokopljemo, razlagamo si je tako, da predmet sploh dopuščal ni različnega mnenja in dvojbe, ali pa, da je bila nujna potrebu, ki je zjedinila na parlamentnem bojišči stranke sovražne. Govori prošlega tedna v splošnji debati pričajo, da ima sobotni sklep temu poslednjemu razlogu zahvaljevati se za svojo skladno podobo! Z raznih stališe opazovali so govorniki predmet, kateremu naj bi se udahnilo postavno življenje in zato so bila njih mnenje različna, ali je vreden da se ga obda s postavnimi močmi in v koliki meri nej se mu jih podeli. Poslanci na levici prorokovali so mu slabo bodočnost in zla, ki jih bode napravila vsaka njegova stopinja, ali vender so konečno izjavili, da bodo glasovali za predloženo osnovo, vender so jej pomagali v s| ecijulno debato! Visoka zbornico družilo je ta pot jeduo središče: strah pred socijalno nevarnostjo! Zavest, da nekaj se mora stoiiti, ako se hoče potolažiti mrmrajoče delavske batalijone, preoblastila je poslanske naše kroge tako, da so malo da ne soglasno sklenili prestopiti v podrobni razgovor o delavskem redu, kateri Be je včeraj tudi pričel. Ni dolgo tega, ko je poudarjal proglas avstrijskih socijalnih demokratov, da vse gre rakov pot, samo jedna stvar napreduje, ta pa je socijalizem. Hipen pogled po svetu nam razodene, da je resnico izpregovoril proglas z le-to trditvijo. Od vednostnih raziskavanj pa do vsakdanjih pogovorov, vsi se vrtijo ob jedni in isti reči, ob socijalnom vprašanji. Po-prijela se ga je veda. in pozornost svojo so obrnile na-nje parlamentarne zbornice, za kar nam zlasti pričajo komaj pretekli in sedanji dnevi! Modrovauje pa, ki je v javnem in privatnem življenji namenjeno vprašanju socijaluemu, mnogotero je, raznolčno in raznomiseluo in godi se mu pri tem — da se izrazimo z besedami kancelarja Bismarcka — kakor je v zdravilstvu navada, da hoče vsakdo govoriti, in more vsakdo povedati svojo misel! Zdravniki, ki lečiti hote človeške družbe gobovo truplo, imenujejo se anarhiste, nihiliste, komuniste in socijalne demokrate! S „peklenskimi stroji" in z dinamitom, s si- LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXIV. Poglavje. Pun t razbojnikov. (Dalje.) Silen utis naprav'le so te besede na tolpo. Ganilo ni to pogumno govorjenje le jednega samega zastarelega grešnika, ne samo v jednem surovem Brci se je razvnela ljubezen do domovine. Stari razbojniki so prikimavali z glavo, ter pogledavali drug druzega. Glasni klici slišali so se mej občnim razgovarjanjem. — Kaj! — rekel je jeden, — saj reB ne smemo pustiti onečistovati cerkev božjih! — Ne smemo, ne smemo! — ponovil je drugi. — Smrti itak ne odideš! — pristavil je jeden, — boljše je umreti v boji, kakor pa na vislicah ! — Res je! — zaklical je nek star razbojnik, — kajti lepa je smrt v boji! — Naj bo, kar bo! — rekel je, stopivši na prej, mlad razbojnik: — jaz ne vem, kaj mislite drugi, a jaz pojdem na Tatarje! — Jaz tudi! jaz tudi! jaz tudi! — zakričali so drugi. — Govore o vas, — nadaljeval je Serebrjt«ni, — da ste pozabili Boga, da nemate več duše, niti vesti! Pokažite zdaj, da ste ljudje, da imate dušo in vest! Pokažite, da se potegnete, kadar gre za RuBijo in za vero, nič manj, kakor strelci in opričniki. — Potegnemo se! potegnemo! — zakričali so razbojniki v jeden glas. — Paganom ne pustimo, rogati se svetej Rusiji! — Udarimo na nekristijane! — Pelji nas na Tatarje! — Pelji nas, pelji nas! Bojevati se hočemo za sveto vero! — Bratje! — rekel je knez, — če potolčemo pagane, da bode videl car, da mi nesmo slabši od opričnikov, odpustil bode naše krivde in rekel : ni mi treba več opričine, tudi brez nje imam dosti dobrih slug! — Naj le reče, — zakričali so razbojniki, — — postavili bodemo zanj svoje glave! — Jaz nesem šel po svojej volji k razbojnikom ! — rekel je nekdo. — Mari sem jaz? — poprijel je drugi. — Tedaj radi pademo, ako je treba, za rusko zemljo! — rekel je knez. — Radi, radi! — ponovili so razbojniki. — Bratci, — uadaljeval je Serebrjani, — kadar treba biti vrage ruske zemlje, spodobi se piti na zdravje ruskega carja! — Pijmo! — Vzemite kozarce in tudi meni ga podajte! Knezu so prinesli kupo, vsi razbojniki se si nalili kozarce. — Na zdravje Ivana Vasiljeviča, carja vse Rusije! — rekel je Serebrjani. — Na zdravje carja! — ponovili so razbojniki. — Živi naj ruska zemlja! — rekel je Serebrjani. — Živi naj ruska zemlja! — ponovili so razbojniki. — Poginejo naj vsi sovražniki svete Rusije in pravoslavne Kiistove vere! — nadaljeval je knez lovitimi prekueijami in z izdajstvom odgovarjajo le-ti na socijalno vprašanje! Oglašajo se pa tudi blago-vestniki in rešitelji, ki bi radi z lahko užitnimi zdravili oživili Človeštvu krv delavnosti in zadovoljnosti, ki bi mirnim potom radi dali „ vsakemu svoje" in tako rešili socijalno vprašanje. Ali tudi tu, kjer se državi nalaga, skrbeti za vsacega pos».m- znega blaginjo, tudi tu so raznolična mnenja in zahtevanja! Pogaujajo nam nezrele ideje mirnih fanatikov, ki mislijo in m"i,o, da država more vsakemu pripraviti prikladen posel in potreben živež, samo da ona to hoče. Drugi socijalni reformatorji ne mogd se združiti za sredstva, katera se državi ponujajo in svetujejo, da bi l njimi v prid človeštva delovala v smislu pravega socijalizma! Pravi socijalizem pa bi takrat vzpolnil krasno svojo nalogo, ako bi mogel na vladarsko prestole postaviti tisto vzvišeno misel, katera šinila je pred pet in devetdesetimi leti iz narodne skupš ine v Versailiesu po svetu in ki je pre-roditi imela človeštvo v jednakopravnosti vsakega stanu, vsakega posameznega. Ali vročinske sanje so izginile, kakor hitro se je bila polegia krv francoske revolucije! In kmalu je bilo jasnu, da so biii navdušujoči bojni vzkliki v burnih tistih dneh samo prazni glasi, da velik del človeštva ne uživa sadii jednake človeške pravice, katero se je oznanjevalo in z njegovo krvjo pisalo na bojne prapore! Padli so sicer razločki mej plemstvom iu srednjim meščanskim Htanom. To pa je tudi bilo vse. Jednakopravna je postala, kakor se Lassalle izražaje, le meščanska premična posest z zemljiško posestjo, katera jedina je dotlej dajala pravice, predpravice. Kdor ni ničesar imel, imel je tudi ni pravice. Na reveže se francoska revolucija z leta 178U ozirala ni, ni jim podelila niti volilne pravice. Politična iu socijaiua zora je neposedajOLemu delavcu napočila leta 1848. Ali že blizu trideset let poprej je socijalno vprašanje dobivati jelo novega duhu, kateri je iz lahkih sapic naraste! v viharno 'eto 1848. Vihar ta je razrušil poslopje orgauizovane nesvobode iu jjrivilegovane^u prava! Splošna .svobodi razvila je svojo zaj^av0) Sumno jo je pozdravljala Evropa po svoJ£>;11''velikem delu, od nje je pričakovala svoj zlaty4 vek. Veselil se je je tudi delavec iu n«dej£1)0l'n aLopU je u za_ druge — z vinarjem <; yuCti Bll je SVoboden, sam-Bvoj. Ne/j^Jgoi Sosed, ki je imel dva vinarja, po-*Jcg"nil je svobodni vinar ua-se, da je imel vinarje tri, ker zakou ekonomije je tak! Hipoma je bilo videti, da ima jeden vinarje tri, a drugi nema nobenega. To pu ne more biti jednakost, nikakor ne more biti! Vt lika revolucija ustvarila je svobodo za vse, ker ni pomislila, da slabotua gospodarska sredstva ne smejo hoditi vsako po svojem potu, nego če hočejo obstali, morajo združena biti in v organizuvanem sodelovanji. Ali stvari pokazale so same po sebi, da je podrobna svoboda uprav taka sovražnica jednakosti, kakeršna jej je orgauizovana nesvoboda. Kjer jo namreč neomejena svoboda domu, tam ne more nobene meje prestopiti, kdor močan hoče zatirati iu zatreti slabšega! Svoboden kupital izpodjedal je svobodno razcepljene koreninice malim obrtnikom in delavcem, spravljal jih ob vso odporno moč in rezati jim začel kruh svoje milosti in nemilosti! Oči so s nova videle pred sabo nejednakost in za- visnost. Nova, nevarniša oblika socijalne hipo-hondrije se je polastila teh krogov. Premnogi zdravniki so jeli misliti na zdatno pomoč, da bi rešili njih in — sebe. Zdravila pa se ponujajo, kakor smo že reki1, jako različna! ..Glasbene Matice'* občni zbor. 19. maja 1884. V 10. dan julija 1871 objavil je v našem listu gosp. V. Valenta obširen poziv, v katerem je po udarjal potrebo muzikalne izobrazbe našega naroda ter vabil naše občinstvo, da mnogobrojno pristopi k „Glasbenej Matici," katera se je kmalu potem dejansko ustanovila. Ako sploh katerega društva, smemo se po vsej pravici veseliti ^Glasbene Matice/ katera ima v razmerno kratkem času svojega delovanja zabeležiti toliko uspehov na polji glasbenem, katera je tako izdatno obogatila naše muzikalno slovstvo, ter v zadnji čas začela tako plodno in sistematično širiti svoj delokrog in vzgojevati naš naraščaj, da smemo na njo v istini biti ponosni. Žal! da se tudi pri tem zavodu ne moremo izogniti trpkej opazki, da Re tudi pri „Glasbenej Matici" pojavlja nekaka nestalnost, ne glede vodstva in odbora, marveč glede občinstva. Da so vsi člani, ki so se kdaj upisali, ostali stalni, brojila bi „Glasbena Matica" na stotine članov, bila bi v še ugoduejšem denarnem stanji iu možno bi jej bilo storiti še več za svoj preblugi smoter. Vsled omenjene nestalnosti in ue-brižnosti da niti vseh muzikalno izobraženih Slovencev ne nahajamo v vrstah tega j>rekori3tnega zavoda, akoravno je letni donesek jako uizek in dobiva vsak člau toliko in tako izbornih proizvodov, da njih vrednost sigurno prezeza pičlo letnino. Na-dajamo so, da se bode tudi v tem oziru obrpilo na bolje, da se bodo naši rojaki v ho'itke bolj goreče zanimali za t«, zavod, o čggar uspešnej delavnosti se mogo osvedočiti iz^ftUsledujih poročil. Včerajšnje^s^zbora udeležilo se je 27 članov. Predsednici-. Ravni h ar pozdravi navzočne, risa v kratkih potezah delovanje društva, omenja gosp. Stegnarja in g. Alfreda Ledenika kot posebno zaslužnih mož, katerima se jo zahvaliti, da so „Glas bena Matica" sme staviti v jedno vrsto z drugimi jednakimi zavodi ter izraža nado, da se čez leto vidimo v če večjem številu. Čita se potem poročilu blagajnikovo, kateremu povzamemo te-le podatke : Dohodkov bilo je 2505 gld. 91 kr., izdatkov pa 2199 gld. 51 kr., tedaj je v gotovini ostalo 306 gld. 40 kr. Ker ima društvo razen tega pri obrtnem podpornem društvu naložene ustanovniue 980 gld , jeden delež „Narodnega doma" za 200 gld. iu oirestovauega napitala 403 gld. 80 kr. izuaša v*s deuarui imetek 1 9 5 0 g 1 d. 2 0 kr., od katere vsote se more tekom leta za šolo in za društvene muzikalije porabiti 770 gld. 20 kr. Potem poroča tajnik g. Stegnar: Slavni zbor! Dasiravno odbor „Glasbene Matice" o svojem delovauji mej letom ne priobčuje posamičnih poročil po slovenskih časopisih, vender naj častiti gospodi društveniki ne mislijo, da je odbor mlačno opravljal izročeni mu nalog, določen po „pravilih" ; storil je marveč vse, kar je po svojih skromnih močeh zmogel. V kratkih in glavnih potezah hočem torej podati slavnemu zboru podobo o društvenem stanji minulega XI. društvenega leta. Odbor je imel 6 sej. Iz dotičnih zapisnikov je povzeti, da so se v lanskem občnem zboru voljeni odborniki konstitovali in da so določile naredbe zaradi izvršitve sklepov zadnje glavne skupščine vzlasti zastran navoda za igro na klavirji, zastran diplome častnemu članu gosp. A. Forsterju, zastran razpisa učiteljske službe v glasbeni šoli in Ž njo združene letne plače. V prvi odborovi seji se je tudi določilo, da se nauk v glasbeni šoli za prvo leto s koncem junija sklene. Mej tem je odbor vso svojo skrb obrnil na pridobitev zdatnih podpor za vzdrževanje glasbene šole. Največ nade je gojil, da dobi „Glasbena Matica" od države nekoliko subvencije, kakeršna je bila od gospoda ministra za nauk in bogočastje že na prvo našo prošnjo do veleslavne viade obljubljena s pogojem, ako se društvo izkaže, da v svojem glasbenem zavodu vzgoja mladino v muziki. Ker je društvo tej zahtevi pričenši z 9. novembrom 1. 1882 zadostilo, upal je odbor, da državna podpora ne bode izostala. A niti na prvo prošnjo dne 12. decembra 1882, niti na drugo dne 8. avgusta 1883 ni bilo nikakega ministerskega odloka. Zato je odbor že premišljeval v svoji drugi odborovi seji dne G. septembra 1883, dali bode moč nadaljevati in vzdrževati glasbeno šolo. Glede na godbeno šolo je bil položaj „Glasbene Matice" res jako neugoden in utegnil bi odboru veliko preglavico delati, a pesimistične misli so se morale umakniti zaupanju v dobro stvar, odbor je sklenil vztrajati in — hvala neupogljivemu trudu g. prvoseduika Fr. Ravniharja, g. podpredsednika Alf. Ledeuika in drugih odbornikov — našla so se sredstva, dvomljivemu obstanku pridobiti trdno podstavo. Na prošnjo „GlaBbeue Matice" je slavni deželni zbor v IX. seji dne 9. oktobra 1883 glasoval za 500 gld. podpore iz deželnega zaklada za 1. 1884. I s tu t ..k je slavno mestno starešin si v o naklonilo za šolske namene 500 gld. v seji dne 4. janu-varja 1884. Kakor prejšnja leta je tudi slavna kranjska hranilnica za tekoče leto podarila društvu 50 gold. podpore za izdavanje muzikalij. Za blago naklonjenost in zdatno podporo omenjenih korporacij naj bode na tem mestu ponovljena najprisrčnejša zahvala. Slava! In državna podpora? — Skoro da nesmo več nadejali se je, dasi tudi smo dne 27. decembra 1883 tretjo prošnjo vladi predložili; prišla je tudi, sicer v pohlevnejši obliki 200 gold., a vender je tem važneja, čim težavneje se je njega ekscelenca gosp. naučni minister odločil za njo, a to le na vztrajno posredovanje našega deželnega predsednika, visoko-rodnega gospoda barona Aud. Winklerja, ki z dobro-dejnimi simpatijami zasleduje našega glasbenega zavoda popolno zadovoljiv razvoj. Uvaževaje te izredne zasluge blagega gospoda pokrovitelja prosim slavni zbor, da mu stoje izrečemo prisrčno zahvalo z navdušenimi slava-klici. (Daljo prih.) Poginejo naj sosu neprestano raz- Kje so oni, ki po- — Poginejo naj Tatarji! vražniki ruske vere! — kričali bojniki. — Pelji nas na Tatarje! žigajo naše cerkve? — Pelji nas, pelj; nas! — razlegalo se je od vseh etran;j. — V ogenj s Tatarjera! — zakričal je nekdo. — V ogenj ž njim! V plame ! — ponovili so drugi. — Počakajte tovariši! — rekel je Serebrjani: — poprej ga dobro izprašajmo. Povej, — rekel je knez, obruivši se k Tatarju, — ali vas je veliko? Kje taborite? Tatarin naredil je znamenje, da ne razume. — Počakaj, knez, -- rekel je Poddubni: — mi mu bomo že razvezah jezik! Podaj, Hiopko, prižgano tresko. Tako. Nu, kaj, ali bodeš govoril. — Bodem, očka! — zakričal je obžgani Tatar. — Ali vas je mnogo? — Mnogo, očka, mnogo! — Koliko? — Deset tisut, očka; zdaj deset tisoč, a jutri pride jih še sto tisoč! — Tedaj ste vi samo napreda! Kdo vodi vas ? — lian! — Sam han? — Ne sam! Han pride še le jutri; zdaj jo prišel Širiuski knez Šahmat! — Kje je njegov tabor? Tatar je zopet pokazal z znakom, da ne razume. — Oj, Hiopko, podaj ogor! — zakričal je — Blizu je tabor, očka, blizu! — hitel je odgovoriti Tatar: — jedva deset verst od tod. — Kazal nam bodeš pot! — rekel je Serebrjani. — Ni mogoče, očka! Ni moč zdaj videti pota, očka! Jutri ga bodem kazal, očka! Poddubni nesel je gorečo ogor k zvezanemu Tatarju. — Ali boš našel pot! — Bodem, očka, bodem! — Dobro, — rekel je Serebrjani, — zdaj se najejte, bratci, in nasitite Tatarja, potem pa takoj odrinemo! Pokazati hočemo tem vragom, kaj je ruska sila ! (Dalje prih) Politični razgled. \otfruEij4* dežele. V Ljubljani 20. maja. Zbornica poslancev državnega izbora začela je včeraj specijalno debato o delalskein ledu in bode to predlogo rešila do petka, če to drugače ne bode mogoče, bode pa zbornica tudi zvečer imela seje. To zasedanje državnega zbora se bode končalo 24., po druzih poročilih 27. t. m. Gospodska zbornica bode pa nekaj dalj časa zborovala, da reši najnujnejše zakonske načrte, katere je že VBprejela zbornica poslancev. Zakona o odškodovanji nedolžno obsojenih in o državnem računišči pa neki ne prideta več v tem zasedanji na vrsto, in kakor se sliši, sta ju dotični komisiji jako spremenili, tako da bosta najbrž iz gospodske zbornice prišla so nazaj v zbornico poslancev. Pred vsem hoče gospodska zbornica, da bi predsednik državnega računica ne bil neodstavljiv. To so zahtevali Cehi že v zbornici poslancev. Ogerslti državni zbor se bode danes s pre-stolnim govorom slovesno zaključil. — Ia baš sedaj so se v Pešti na cesarskem dvoru zbrali vsi najvišji dostojanstveniki cesarstva. Nadvojvoda Albrecht podal se je iz Belegagrada, kjer se je bil sešel s srbskim kraljem, v ogersko stolico. Grof Kalnokv, grof Bvlandt, šef generalnega štaba, Beck, poda'*, so se tudi v Pešto. Domneva se, da so se ti visoki, zlasti pa vojaški dostojanstveniki zbrali, da se posvetujejo o važnih vprašanjih, pred vsem o organizaciji državnih železnic. Vnaiue države. Predvčeraj se je sešla srbska skupščina. Predsedoval jej je Aleksej Zdravković. Izvolili so se elani verifikacijskega odseka. Zbornica se pa bode konstituirala se le, kadar bode končal ta odsek svoje seje. Shod nemških narodnih liberalcev v Bero-linu, ki je bil v nedeljo, se je izrekel za Bismarckovo socijalno politiko, ob jednem pa sklenil, ustavljati se vsakemu omejen j u ustavnih pravic in odbil je vsako združenje s kako drugo stranko. Na tem shodu so se popolnem sporazumeli severno- io južno-nemški narodni liberalci. — Koliko spoštovanja ima pruska vlada do parlamentarizma, pokazala je v petek v pruskem deželnem zboru. Ko so prišle verifikacije nekaterih volitev na vrsto, pri katerih so se godile vsled pritiska vladnib organov razne ne-rednosti, zapustil' so vsi vladni zastopniki in komi-Barji zbornico. 1» ••u.- ■ prideta holande&ki kralj in kraljica v Bruselj obiskat belgijsko kraljevo rodovino. Lansko leto sta se pa bila sešla belgiiski in holande-ški kralj v Spaa-u. Poprej je pa nad petdeset let vladala neka mržnja mej tema dvema narodoma, katera vežejo razni skupni interesi. Poslednja leta je ta mržnja začela pojenjavati in danes bode dovršeno sporazumljenje obeh narodov. Vsi belgijski časniki proslavljajo holandeškega kralja kot pravega ustavnega vladtrja. Holandeška in belgijska zbornica izrazili sti že svojo radost zarad' sporazumljenja obeh narodov. Vodje angleških konservativcev sklenili so pri drugem branji volilne reforme v zgornjej zbornici staviti nek predlog, ki bo jednakega pomena z zavrženjem te zakonske predloge. S tem hočejo prisiliti vlado, da bi razpustila spodnjo zbornico. A tega ne bodo dosegli, kajti vladni listi že sedaj pišejo, da vlada ne bode razpustila parlamenta, naj tudi propade volilna reforma. Angleška vlada je, kakor „Times" poročajo, obrnila se> na francosko vlado, da naj se ta izreče o kakovosti in obsegu kontrolnih pravic v Egiptu, katere bi se moralo zopet ustanoviti. Zlusti hoče Anglija zvedeti, ali Francija želi, da bi vse vlasti se udeležile te kontrole, ali naj bi se ta kontrola raztezavala samo iu finančne zadeve, ali tudi na upravo Nilske dežele. Na ta vprašanja pa Francija še ni odgovorila, če so se ssplob stavila. Nemški listi pu pišejo kaj nepovoljno za Anglijo o egiptovskih zadevah. Tako se piše v „Kolnische Zeitung" iz Berolina, da so vse države prevzele dolžnost v egiptovskih zadevah kaj govoriti, in to ne le o finančnih, ampak tudi v administrativnih. Anglija bode prav storila, nko bode manj napenjala svoje strune, kajti sedaj pišejo nekateri angleški listi, kakor bi Be nobena vlada ne smela dotakniti angleškega vladanja v Egiptu. Anglija naj ne pozabi, da ni nobena sila prve vrste, kar se tiče moči na suhem, da še Sudana ni mogla obdržat', kar so zamogli vsi podkralji počenši od Matiomed Alija. Nadalje je že tolikokrat zagotovila, da hoče umakniti svoje čete iz Egipta, kakor hitro bode mogoče. Egiptovsko čete so pa sedaj jako nezenesljive, in jedna oborožena vlast mora biti v Egiptu, da v iruje red. Morda še Anglija pride na prvotno misel, da naprosi legitimnega višjega gospodarpi Egipta, sultana da pošlje v Egipet svoje čete. Večkrat je že pač obžalovala, da je turškemu sodelovanju stavila toliko zavir. Ako se v Daily Nevvs iz ABsuana prav poroča ima Mahdi zopet jeden nov vspeh v Sudanu zaznamovati Fascber, glavno mesto fanatičnega Dar-fura se je udal nekemu Mandljevemu poveljniku. To poročilo prinesel nek vladm uradnik, ki je pred petimi tedni bežal iz El Obtida. V Fascheru je komand ival Slatin boj, ki je rojen Avstrijec. Garni-zija štela je 9000 mož, kar pa je gotovo prev«;č povedano. Privojevanje tega mesta imelo bi gotovo velik pomeri za Mahdija. Imel bi prost hrbet, poleg tega je pridobil novo orožnico in podkrepljen]*, zlasti dobre konjice, kajti Darfurjanci so dobri jezdici. M&hdi sedaj neki misli marširati na Chartum. Daily News mislijo, da bi bilo treba 50.000 mož za zo-petno zavoje van ja Sudana, za rešitev Gord ona pa zadostuje ekspedicija po Nilu s 1O0O mornarji in z dvauajstorico majhuib parnikov s topovi. — Britanskega agenta v Berberu, mr. Cozzija in jednega bratranca Hussein paše so na begu iz Berbera arabski roparji nedaleč od AbuHameda ujeli. Občni zbor deželnega domoljubnega društva udov rudečega križa za Kranjsko. V petek IG. maja vršil se je v magistratni dvorani jako mnogobrojno obiskovan občni zbor tega društva. Prvi podpredsednik dvorni svetovalec grof Choriusky, ki je prevzel predsedništvo v zboru, zaradi bolezni predsednika dra. viteza Stockel na, pozdravi zborovalce in naznani, da se je število Članov lansko leto zelo pomnožilo, za kar gre zahvala deželnemu predsedniku g. baronu VVinklerju, katerega trudu se je zahvaliti, da se je po deželi usta novilo toliko podružnic, za kar izreka zbor jednoglasno zahvalo. Nadalje posebno laskavo naglasa g. grof C hori ns k y delovanje Ljubljanskih veteranov, ki so pripomogli, da se je ustanovila tudi v Ljubljani rudečega križa kolona št. IG. Zato izreka zahvalo veteranom Ljubljanskim, posebno pa njib neumorno delujočemu predsedniku, g. Juriju Mibaliču. (Zbor z dobro-ktici pritrdi.) Odbornik g. cesarski svetnik Murni k potem obširno poroča o društvenem delovanji preteklo leto. Članov pri deželnem društvu rudečega križa je 172, nekoliko manj kot lani, kar pa ima uzrok v tem, da se je po deželi ustanovilo trinajst podružnic, katere brojijo 667 članov. Račun kaže dohodkov 1246 gld. 15 kr., in če se priračuni premoženje začetkom leta 1882 z 1148 gld. 46 kr., je vseh dohodkov 2394 gld. 61 kr. Stroški so znašali 418 gold. 85 kr., mej temi pa je uštetih 30°/0 (357 gld. 25 kr.), katere je deželno domoljubno društvo plačalo v osrednji zaklad avstrijskega društva rudečega križa na Dunaji. Premoženja v denarjih je 1976 gold. 36 kr., v obligacijah in srečkah pa 250 gld., tedaj skupnega premoženja brez inventara 2226 gld. Pomnožilo se je tedaj lani za 827 gl. 90 kr. Za prostovoljuo sodelovanje v času vojne oglasilo se je 14 zdravnikov, mej temi jeden za službovanje na bojišči, 3 lekarji, da bodo opravljali službo v tukajšnjej lekarni c. kr. vojaške bolnice. Pri prenašanji ranjenih in bolnih vojakov v času vojne pa je obljubilo sodelovati: Ljubljansko veteransko društvo (še posebe), telovadno društvo „SokolJ, „Laibacher Turnverein" in prostovoljna požarna hramba Ljubljanska. Nekaj veleposestnikov kranjskih in pa najemnik kopeli v Toplicah na Dolenjskem, g. Kula vic, obvezali bo se, da prevzamejo 138 ranjenih in bolnih vojakov v svojo popolno oskrb. Za strežnike in strežnice se bode moralo še skrbeti, ker seje društvu od strani vojaškega poveljstva naznanilo, da bode treba 67 tacih osob za reservno bolnico, ki se ustanovi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem ali v Istri. Materijal društva vreden jo 450 gl. 30 kr. Poročilo potem opisuje ustanovljenje kolone rudečega križa št. IG, po tukajšnjem veteranskem društvu in povoljni uspeh izpita v 28. dau oktobra 1883. Tudi naznanja, da je prišlo vse orodje in vozovi za Ljubljansko kolono, ki so spravljeni v za-sobnem poslopji društva. Zvezno društvo na Dunaji se »zraža jako pohvalno o preskušnji veteranov in izreka zahvalo vodstvu c kr. vojaške bolnice in gospodom učiteljem, zdravnikom iu častnikom za pouk veteranov, isto tako c. kr. dvornemu svetniku gosp. grofu C bor in s k emu in štabnemu zdravniku ' g. dr. S t a w i - u. Vodstvo zveznega društva radostno naznanja, da se je posrečilo pod vzvišenim gnslom Nj. Veličanstva: „Viribus unitis" ustanoviti v Avstriji trideset kolon rudečega križa, ki brojijo 1050 mož iu da se zamore avstrijsko drnštvo rudečega križa ponašati, da ima v Evropi najbolj urejene in najšte-vilneje pripomočke. K temu pa so izredno mnogo pripomogli veterani. Zvezni odbor tedaj izraža posebno gorko zahvalo Ljubljanskim veteranom, v prvej vrsti pa, predsedniku g. Juriju M i-haliču. (Živahni dobro-klici.) G. c. kr. vladni svetnik baron Pascotini-Juriškovič nasvetuje, da se račuu društva odobri, poročilo odbora vzame pohvalno na znanje in se izreče društvu Ljubljanskih veteranov zahvala, isto tako društvenemu odboru. Baron Rechbach nasvetuje, naj se odbor, kateri je tako izvrstno društvu na korist posloval, izvoli zopet per aclammationem. (Zbor pritrdi.) Cesarski svetnik g. Murni k predlaga, naj se mesto jednega umrlega in jednega uda, ki se je pre-Belil na Dunaj, izvolita gcj.: predsednik Ljubljanskega veteranskega društva Jurij MihaliČ in c. kr. vlade Bvetnik baron Pascotini-Jer i ško vič, čemur zbor pritrdi. Predsednik g. grof Cborinsky zahvali se za odboru izjavljene zahvalo in sklene zborovanje s trikratnimi „živio" in „hoehu-kliei na presvitlega cesarja. Domače stvari. — (»Glasbena Matica.") O včerajšnjem občnem zboru poročamo obzirno na drugem mestu, tu pa nam je zbeležiti iz:d volitve. Izvoljeni so: Fr. Ravnikar predsednikom s 16 glasovi: Stegnar tajnikom 27 glasov. Odborniki: Ohm pl. Janušovski 26, Karol Žagar 26. dr. Josip Stare 26, dr. Karol vitez Bleiweis 25, Razinger 25, Burgarell 24, Gerbio i 24, Valenta 24, Dreuik 23, Fajgelj 23, Gregorčič 22, Žeiovnik 22, A. Rohrmanu 21, ŠuštaršiČ 21, Gruntar 17, Juvanec 17, Ledenik 15, (11 glasov * kot predsednik) P A. Hribar 13 glasov. Gosp. Al- fred Ledenik je pred volitvijo izjavil da ne prevzame predsedništva. — (Iz državnega zbora.) V sobotni seji državnega zbora se je zvršilo drugo branje osnove zakona, s katerim je potrjeni sklej) kranjskega deželnega zbora glede pnkladov k direktnim davkom za kranjski zemljiško-odvezni zalog v letu 1884. — (Zabave v Ljubljanskej kazini.) Če se vinjeni kmetski fantje kje sporeko ali stepo takoj navstane krik po vseh nemških listih in celo uradna „Lajbaherica" je nedavno v nekej genijalno-dovt'pnej notici trdila, da kmetska „jeunesse dorće* nema zabave brez pretepa. (Pač čudno, da list, ki ima c kr. orle na čelu, tako piSe ! Op. stavca.) A v nedeljo po noči tudi v kazini ni bilo vse, kaker bi moralo biti. Čule so se hude in razžaljive besede in konec žaloigre bil je ta, da je neki častnik tukajšnje garnizije mladega gosp. K-, ki sj>ada k nemškej inteligenci, ploskoma s s;»blo obdeloval, ali kakor bi se tehnično reklo „liniral." Linirani gosp. K. je s svojim oholim obnašanjem izzval ta škandal, katerega bi pa radi potlačili. A škandal je bil, pa še vel«k in pričel se je v Kazinskej restavraciji in danes vse mesto o njem govori. „Ljubljanski butelj" bo pa morebiti zopet spisal notico „Denunciationen umi kein Kude," katerej pa sam ne bode verjel, Še manj pa njegovih 250 naročnikov. — (Razpisano) je mesto davčnega nadzornika na Kranjskem (IX. razred). Prošnje v 4 tednih na c. kr. finančno ravuateljstvo v Ljubljani. — Dalje mesti okrajnega ranocelnika v Starem trgu in v Vinici z letno plačo 400 gold. Prošnje do 15. junija na c. kr. okr. glavarstvo v Črnomlii. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sv. Jurij ob južni železnici 19. maja. (Za včerajšnji list prekasno.) K ustanovljenju nemškega Schulvereina s separatnim vlakom iz Celja došle nemčurje so na večih krajih zbrani kmetje pozdravljali: živijo Slo venci, vrag vzemi nemčurje, rogovileže nemirne! Nemčurji razpršeni. Hud pretep, krvav boj. Več kmetov in fantov polovili in v Celje odpeljali. Budimpešta 20. maja. (Zaključek državnego zbora.) Prestolni govor izraža priznanje na državnega zbora delavnosti, našteva v korist deželi sklenene zakone, kateri kakor tudi v interesu deželne obrambe zaželjena dopolnitev železničnih prog, dajo nedvomljiv dokaz, da ogerski narod, akoravno želi ohranitev miru, vender požrtovalno vse stori, da more glede varnosti države v vseh slučajih biti miren. Izrekovaje na tej požrtovalnosti najtopleje priznanje, je cesarju v posebno radost, da oni izvrstni prijateljski odnošaji, v katerih smo vsem evropskim državam nasproti, popolnem opravičujejo naše nade za ohranitev miru in da je za gotovo upati, da se bodo naši narodi tudi v bodoče v blaženem miru mogli baviti s svojim delom. Prestolni govor izreka naposled, da je žrtev za novo državno zbornico opravičena, ker se v tem činu kaže pijeteta za skoro tisočletno ustavo, opravičena po zaupanji, da bodo čuvstva zvestobe kralju in ustavi, po katerih se ogerski narod najbolj odlikuje, v novej palači dobila izraz. Lipsko 19. maja. Hentsch obsojen na devet let ječe, Kraszevvski na tri in pol leia. Carigrad 19. maja. V Beybazaru pri Angoli je bil 17. t. m. velik požar. Pogorelo 1500 poslopij, mej temi 11 mošej in 60 druzih cerkvenih poslopij. 11 mrtvih. Razne vesti. * (Uiti m o! — c o nt m!) Ko je v sobotnej seji državnega zbora levičar Auspitz svoj govor okončevajo vskliknil: „Austria erit in orbe u 11 i m o!" odvrnil mu je * izalerije čil glas z odločnim: Con tra! Mej glasnim smehom in z rudečico oblit usel se je Auspitz na svoj sedež. * (Pater Bek), znani jezuvitski general, odložil je zaradi visoke starosti (90 let) svoje dostojanstvo. Njegov naslednik je P. Antonij Anderledy, nemšk Švicar (porojen v 3 dan junija 1819 v Brin-gu v kantonu \Vallis), ki je bil že 1. 1883 izvoljen generalnim vikarjem. * (Redka stava.) Iz Pariza poroča Be v 12. dan t. m. stava, ki bode marsikoga zanimala. Viktor Martin je stavil, da bode iz Pariza v Rim in zopet nazaj — 4162 kilometrov — prejahal v 50 dneh. Vil. dan t. m. odjahal je iz Pariza in upa, da bode do 30. junija zopet nazaj. \ * (Volila in i 1 ij o n ar j a.) V Carigradu umrl je pred kratkim grški bankir Zariti, ki je sporočil poldrugi milijon frankov za dobrodelne namene. Po-aebno veliko je volil grškim učnim zavodom. Po 25.000 frankov dobe učilnice v Fanaru, v Galati, v Bulukli. 25.000 frankov za uboge Turke, 10 000 frankov za Armence ? Carigradu, 20.000 frankov za vseučilišče v Atenah. Razen tega pol milijona frankov za grške šole v Plovdivu, Drinopolji in v Burgomu. * (Nesreča na železnici.) Kakor poroča nek Dunajski list, sta v Pensilvaniji dva železniška vlaka trčila, in vse vlakovo osobje, 10 Ijudij je usmrtenib, mej temi so štirje zgoreli. Javne dražbe. 23. maja: Relicitacija pos. Marije Marentič iz Loka, 200 gld., v C'rnomeHi. 1 eks. držb. pos. Janeza Susteršica iz Sela, 655 gld. v Cernomlji. 1. eks. držb. pos. Neže Križe iz Blatnika, 1000 g\d. v Cernomlji. 3. eks. držb" pos. Ane Stajer iz Griča, 160 gld. v Cernomlji. 1. eks. držb. pos. Josip* Šterbenca iz Rodic, 67gld., v Crnomlji. L,eks. držb. pos. Jakoba Pavlešiča iz Brezja, 350 gld., v Cernomelji. 1. eks. držb. pos. Mateja Lukančiča iz Loke (Karlovec), 1050 gld., v Loki. 3. eks. držb pos. Tomaža Sidovna iz Slatne, v Radovljici. 1. eks. držb. pos. Janeza Šekule iz Novega mesta, pri okrožnij sodni v Novem mestu. '2 4. maja. 3. eks.'držb. pos. Načeta Erčulja iz Za-gorice, v Velikih LaŠicah. 1. eks. držb. pos. Marke Vivode iz Bojane, 870 gld., v Metliki. 1. eks. držb pos. Evgenije in Emilije Milavc uknjiženoga pod rekt. št. 88 in nrb. št. 92 grof Lambergovega kanoni kata v Ljubljani, 5300 gld., v Logatci. 3. eks. držb. Marke Savorna iz Dola 960 gld., v Metliki. 3. eks. držb. pos. Martina Svajgerja urb. st. 151. gradšine Nadlšek, 786 gld., v Metliki. 1. eks. držb. pos. Jurija Mazija iz Dolenje vasi, v Logatci. 3. eks. držb. pos. Valentina Zadnika iz Nemške vasi, v Ložu. 3. eks držb. pos. Janeza Žlogarja iz Krasnega vrha, 905 gld, v Metliki. 3. eks. držb. pos. Janeza Lekana iz Rovt, 4090 gld., v Logatci. 3. eks. držb. pos. Andreja Bevška iz Dvorja, v Kranji. 3. eks. držb. pos. Franca Steha iz Male Račine v Ljubljani._ Tujci: Pri Mlouu i Rachetka z Dunaja. — Jelenčič iz Pulja. — Kovarck iz Plzna. Pn ti »t 11* i: Gruber z Dunaja. — Nenasi z Gorenjskega. — Vitez plem. Schneid iz Gorice. — Maichir z Dunaja. — Sflmldeš iz Brna. Umrli so v IJ uhlja m : 15. maja: Janez Benedikt, tovarniškega paznika Bin, 10 dnij, Marije Terezije cesta št. 12, za oslabljenjem. 17. maja: Avguštin Alič, delavčev sin, 33/4 leta, Sv. Petra cesta št. 70, za jetiko. — Josip Svetic, branjevcev sin, 8 dnij, Pred igriščem št. 3, za oslabljenjem. — Marija Mavsar, delavčeva hči, S1/« leta, Poljanska cesta št. 18, za vnetjem možganske kožice. — Janez Ločnik, železniškega sprevodnika sin, 10 min., Dunajaka cesta št. 25, za oslabljenjem. 18. maja: Viktor Vokač, livčev sin, 3 mos., Rožne ulice fit. 33, za drisko. — Marija Slivar, gostija, 80 let, Ulice na grad št. 2, za oslabljenjem. Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra V II) IU. 'IV iii-p«raturx Vetrovi Neho Mo kri na v ' mm. | ! 1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73594 mm. 73652 mm. 737 16 mm. + 15 OC + 173'C 4- 148 ■(' si. Siti. si. szh. si. szh. obl. obl. d. jas. 5 90 mm. j dežja, j Srednja temperatura -f 157°, za 1'9° nad normalom. dne" 20 maja t. 1. (Izviru« talegrafiCno poročilr.i Papirna ren a . . . . ..... 80 gld. 55 kr. Srebrna renta .... . . . . 81 r 30 „ Zlata ren.......... 101 „ 90 „ 5°/0 marčna renta......... 95 , 90 Akcije narodne banke ..... 854 . — , Kreditne akcije....... 315 „ 90 London . 122 — , Srebro ......... — m — , Napol............. y „ 67«/, „ 0. kr. cekini ...... . 73 „ Nemške marke .... ^9 . 66 „ 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. 124 , 25 n Državne srečke iz 1. 1964. 100 gld. 173 „ 75 4°/0 avstr. zlata renta, davku prosta. . 101 ,85 n Ogrska zlata renta W>/0..... 122 , 60 . i"' ... 92 25 , „ papirna renta 5%..... 88 , 85 „ 5°/0 štajerske zemljišč, ml../., oblig. . . 104 „ 50 „ Dunava reg. Brečke 5°/0 . . 100 prid. 115 „ 25 ., Zemlj. obč. avstr. 4»/,0/0 zlati zast. listi . 122 „ 50 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 108 ,40 , Pri*>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 107 , 25 Kreditne srečke......100 gld. 176 „ 25 Kudolfove srečke .... 10 „ 19 „ — Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 114 „ 10 Trammway-drnfit. velj. 170 gld. a. v. .221 „40 „ dvonadstrodna, solidno ziduna, z opekami krita, katera leži na prav ugodnem kraji glavnega trga v Rudolfovem s pri-zidanimi hlevi in zadoj iežečim vrtom se takoj pod ugodnimi pogoji proda. Pripravna je za vsako kupčijo, posebno krčmarstvo. Natančneje se izve pri c kr. motarji dr. Albina Pesniku v Rudollovein. (345—2) V kavarni pri Slonu vsak * Je pristni < L #•>'«« *•#».«■ A- faltrileat Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!! Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsuk list znamko LE HOTJBLON in vsak karton noBJ varstveno znamko in signaturo. EIJ1LLES \U3 rABR/CA/VTS- 'Etlguetto IT Rnn Btnaitr a imkis Št. 272. Razglas. (350—1) Pri županstvu Marlja-dradec poleg Laškega (Tdffer razpisana je služba občinskega tujnlka z me- sečuo plačo 20 gld. a. v. in s prostim stanovanjem. Zahteva se popolno zmožnost slovenščine ter slovensko uradovanje. Prošnje naj se uložijo do 29. juniju t. 1. pri omenjenem županstvu. Županstvo Marija-ftradec poleg Laškega, dnć 19. maja 1884. Župan: K le z in. Št. 988. Razglas. (336—3) Mesto Ljubljansko proda svoj ob Tržaškej cesti pod c. kr. tovarno za tobak ležeči, obgraieui, spdaj za drevesnico rabljeni vrt. ki meri 613 I I sežnjev Podpisani magistrat vsprejema v uraduib urab do 31. maja t. I. dotične pismene ali ustne ponudbe. Mestni magistrat v LjtMjaiii, v 8. dan maja 1884. mmm 3eberl, za frančiškansko cerkvijo, v g. J. Vilhar-jevej hiši, pleskar za stavbe in hišno orodje, lakirar in slikar flrmnih tabel. oljnatih barv, firnižev in lakov n«, drobno in debelo, ter vsega v to stroko spadajočega orodja, kakor čopiče V (pinzelnov) itd. — Prevzame pleskanja za vsa stavbena dela in poprave v mestu kakor na deželi po najcenejših cenah iu zagotavlja točno in dovršeno izvrševanje svojega dela. Za mnogobrojna naročila se priporoča HUGO EBERL v Ljubljani. (288—4) R BUDIMSKA Ak6czy reaoioa, katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stolzel v Monakovum, profesor dr. Hardy v Parita in profesor dr. Tichhorne v Londonu, priporočajo profesor dr. (iebhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. Hokitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Dunaji in profesor ur. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lit himni: posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenćicami posebno izredno priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah \n prodajaJnicnh mineralnih voda, vedno na novo natočena. Prosi »e, da se zahteva izredno Budimska Rakoczv (240—12) Lastniki bratje Loser v Budapešti. ————————— iBANKHAUS „LEITHA" (Huinuti), WIen, Schottenring 15, vis~a-vis der Borse. ffDIr toerfenBen nti ^ebermoiui (auf enlangro), fo lan«*- ber lHorrait) veidit, ijrnti» uiib fronto unfrt« ( forim frfdjientnc. l)b(t)ft ttitrt)Onc mli.i ic uub itttcrcffttiilc tBrortjMvc fammi UmUtrlnl-Uerloiuiia«-, Italrnber (100 ©eitfit, -i.'. '.'lnflagO- 2>ii:..' m # fur Kapital, Sparanlage. Effecten-Speculation, sowie Losbesitzer, • »Jlentirr« imt> '©iirfe.^ntcreffeiiteii, atol« inibTIiriiie ftatiitalifleit. Onftitate, UsHafftS,lurt 4*e[ttdte glctd X _ mi i; In- umu' nbf unb iiiii-iiiiuliilirtir SUerl^en, don metjt ali :jno IjtrBorraa«"*'" 3ounialni be« Jtl« uub viiiainiiecv- g sntantffc, vonvcvfion, sjetftastitanng dpc loaijaeit. mui«««"- s*"M»«f.% *»,'«'i«i"i» *'v «nf41n|(e (jitran emuftliti-ii toiv bao 4Ibuitiiciitent auf t>a9 btftuutcivirfitete, billiiiflf unb rrt(HHaltiflftt flnancielle, Borsen- und Verlosiingsblatt „LE1TIIA". f Xa«Ulbt. mii-rtonnt at« miparteiifdieS unb atroi^eiitjaftt# 3nfotmatioii««3ouriiat, beraipet bet ftauf, Uuitnufrl) ^ unb ajevfnuf bon fltonbi; đliilnne. unb 6t>eculatioH«0«U)lemt, uub btnet^tiet aBl m Wte^»»B««"1 # tui(f(netucrtl)r!i Rttdteubten uub lir?d)eiuungtii auf oolMinirttnMiaftluUi'in Cbebiftf, be« J&au&rlfl unb ber JnDuftvtt. ibett= aj atbenbfle 3nfonnationm toflenirei. ©amiabiifl blofi ft- l.»<> "»it ^ofnuieubuna. 'Urobe.lSjeinblare gvoti« uub ir.inco. MOtUM* a> menl«!iiiiiicn mit jebent Za<\t begiitneu. — I5a« ©anlbau* „Veitba" uonfUbvt a(U- uu« Rodi einitbla^ifltii Jlufiragc, fouite OtVttt # SW* t ii r <1 I e W i e it e r Borse "JM S ju 51 nI ag 11 w e d f n tuie aud) in aOen S b e c u I a t« o n e f o t m t n. SJnimien, ffionfortial«, laiifajoperatlonert, >c. S ejact unb teeitt ju Criuiuatcurfeu oegeu ntBfiltie iOebeiunn unb geringe lirouifiou. _ • gjfi^" VorM'liiiNK«? »uf H'erUipapiere "^HS % j i bi« ouf roeilerefliu blo«11>" o $\tk\tn i"-« ann.ifnfbiiliroii' u. btoelflon