'jur ; Posamezne šte-rllke s Ka- S ,S Tadno »in -‘50, ob ne « > £>, deljali Bin 1«_, ; 2 »'liBOK* ijhija tb»£ dan, trajen * 5 ; nsdelje in premikov, ob 18. nri i I ■ toiumom naslednjem dne ter tluria J * meseno no pošli D 10-—, » iDo- • a lemst-ro D 18—■, dostavljen na dom S * ft?' izkaanica O 10—. « * \v loaerati po dogovoru, " ■ uPraTi ,taboea\ • m MAJilBOli, Jurčičeva ulica štev, 4. J Leto: ESI. posl^snošTA 30, ob no« mmmjtf * ... * tiarocua Kokopisi so ntt vračajo Jzira Maribor, četrtek 4. maja 1922. «««»rtifl im »Kiiitntliili Posamezne številke: Na. Tadno Din Ueljali Din 1*—. UUEDiilSTi O .su nahaja y JlT^ri-uoru, Jurčičeva ul. wt. 4, A, aad-s.ropjp). Telefon int«rurb. št. 278, UPRAVA D4h;.ja v Jurčičevi ulici st. -I, pritličje, Pozitivno delo. Ml Položaj v Genovi. Ostra debata o spomenici za Rusijo. DKU Genova, 2. ma ja. Danes popoldne se je vršila seja političnega pod- m , ,sr,)° 28 opetovano opozarjali na fla leži temeljito ozdravljenje naših javnih razmer in konsolidacija naše *^a’v® S£j-mo edinole v realni politi- odbora. Seje so niso udeležili Rusi, v n ^ozl^vlvcm d°lu. To je tako jasno znak protesta pa so izostali tudi Bel-sararao, kakor^da je ra.s(linam po- ; gijci. Po daljši in mestoma zelo.ostri iazv'-^ • v11? Inč, da zrasejo in te, debati glede rusko spomenice jo bil ^f.3®- .-Nasa država jo sestavljena: sprejet sledeči sklep: Spomenica se r5 rfzl|«nih historičnih delov, zato-pa’ . gotlovina ne sme in no more hiti zad- v rofcv.r-n-'u Političnih in J več opremljena s pismom predsednika .vprašanj. Današnja doba i konference, ital. minjstsrkega pred-preAo liisto.rici»ifta in rešuje pro-j sodnika De Facte. Samo to pismo je me po d.ii.ljovem jedru, po tem kar torej podpisano. Pismo, ki je zelo kratr Ki V 110 i>a P® njih lupini. Če ko, vsebuje tudi sledeči ^stavek: Pri- Po i,!ka preveč, respoktirala to, kar' pomniti še moram, da. je^vila. fran- ^rSuradle proti coska delegacija, k priloženemu doku- preda še danes zvečer ruski delegaciji s brez podpisa kakega zastopnika, tem- ki pravi, da jo odšel Part bon z Lloyd Georgejevitn predlogom, ki je preeej sličen ultimatu, v Pariz. Lloyd George grozi, da se bo pogajal z Rusi tudi brez Francije, čo mu le-ta 110 bo sledila v njegovi ruski politiki do skrajnosti. 0o pa Francija odklanja sestanek v San Remu, kjer so bo na Lloyd Georgovo željo sestal vrhovni svet., smatra to Lloyd George za popolni prelom. Di nas narod priženi a. bodočnosti še m Daša država Sitnosti in. lož koč kakor jili bodeta pri-! oesla p o.sedanjih razmerah. Samo jasno izražen. pro-Sram ju sistematično usmerje-P° delo, samo čvrsta velja in jeklena ijnost morejo (.'ati. političnemu ijenju eno obliko, ki najbolj odeo- j ]jcu i- c ?>0t-ofca.ni celega narodu...Zato bo 1 ^eba kar najpogosteje nagla,šati nuj-®ost pozitivnega, dela in najširše sloje Pogajati za pozitivno in realno Sanje političnih problemov. več ■ ment.n pridržke do trenutka, ko sprejeme od svoje vlade'tozadevna navodila. Spomenica ruski dcIcgaciji izročena. DKU G o n o v a, 3. ma ja. Spomenica. je bila predana tajništvu ruske de-egacije. V spremnem pismu je stav-i odgovor zelo kratek rok. Protest Anglije proti italijansko-turški trgovinski pogodbi. DKU London, 2. maju. Italija je obvestila angleško vlado, da jo sklenila’ s kemalisti -trgovinsko pogodbo. e proti temu v Rimu energično protestiral preso-Danes že j^sakdo vsaj čuti, če se že ne .zaveda Jasno, da •jo bilo seganje po utopijah, P? fantomih, s- katerimi so razni teove-razvneli' ljudsko domišljijo, popolnoma bros.ptodaio iti dejanskemu napredku samo škodljivo. To spozua-we naj prinese iztreanenje tudi našim w ° soodločajoči m ' K??dvsem pa- in-j ih v ®dini odgovorni pred naroucm m zgo- Napetost med Anglijo in Francijo. DKU Pariz, 3. majo., Nacionalistična »Liberte« prinaša poročilo svojega posebnega poročevalca v Genovi, Do tega sklepa mora priti vsak člo-P®k, ki ima nekoliko globlji vpogled v .vrohlemo našega .narodu, m naše drža-.^0 in., .ki Sa ne da rnotiti od raznih ple-Pjenakih ,regionalnih, venskih ali ozko strankarskih predsodkov. V nasled-pjem prinašamo nekatera razmišljanja P Potrebi pozitivnega'dela po sarujev-wOm »Jugčslavenskem Listu«: • Ko si ogledujemo politike sploh, ne one v Jugoslaviji, .jih moramo eliiti v tri. kategorije: politike, fan-I - in- utopiste, pnstolovne demagoge Politiko pozitivnega dela. . Dočim se prvini ne -more odreči ide-ia, čeprav za današnjo realno do-tNeprimernega — so drugi navadni itični špekulanti, ki bi radi nabrali ■ s\’oj lastni Jaz kar največ kapitala, J®®0 1>a hočejo ribariti v kalnem, v Peorejenih razmera!!, in za-to' knr naj-’fpy netijo nezadovoljstvo med Ijud-ptvoni. Tretji, namreč politiki pozitiv-Pega dela, so navadno vestni ljudje, ki F® kljub vsem mogoči in osebnim slabo-,«Him vendarle trudijo, da-bi storili, kar W v ^ mogočo za narod in državo.' — jVepkrait jim njihovo delo uspeva bori, Ffiokrat slabo jo,— v kakšnih razmerah i)f>o živimo. To je navsezadnje tudi ]>o-Pmnoana razumljivo, zakaj ipelatika je ^anest, ki so .neprestano ravna po rn.hu časa, po okolnosiih, ki vladajo-v ^otični državi: ali v svetu, ('e kateri tega no upošteva, tedaj je ne le svojega imena, tem več je vso »dplo« škodljivo deželi ju iki mu jo ob volitvah poklonilo zaupanje. t Kot primer pozitivnega dela in nje-ftovih uspehov navaja list delo Magla j-jjpve miualimansko skupine, katera jo fekto ^©dastemu in skrajno demago-^mu nastopu skupine dr. Spahe do-S®®la, da. vlad«.-»prejela v budžetne K^-naijsitino kredit !)0 milijonov dinar-z.a končno likvidacijo agrarnih od-ii^pov. Na to prehaja h kritiki »de-. l^^vatskesa bloka in pravi: .V Hr-so sestali dve kato-i tiJcov: fajjjtdjati iu. »ustialoviu 2z seje misiestrsk. sveta. Ameriško posojilo sprejeto. ! ZAL B e o g i' a d, 8. maja. Včeraj po-mnozjeam, poldne od,5. do S. ure'sc je vršihi, seja voditelj*'m,' ki' so V iškega sveta,.-Na tei .seii. jo re-' ioiiral- vojiii minister o poroŠilu, ki mu 'ga jo pred4f>žrl;! vojaška komisija za preldcovanje bitoijske katastrofo. Iz poročila je razvidno, da. materialna škoda 'ne presega svate .10 milijonov dinarjev. K-rt to jo ministrski svet razpravljal o posojilu 10!) milijonov dolarjev. MajI debli to jo izjavil minister za notranje zadeve Marinkovič, da so ponudniki sprejeli štiri pogoje, ki jiii jo stavila, naša vlada. Od tega poso.pla dobimo 8!) odstojkov v gotovini in 70 odstotkov v investicijah. , Posojilo bo deponirano pri Narodni banki, železniški. materijal pa bo nabavil v Evropi, ker bi bil v Ameriki z.a 5% dražji. Vlada je v celoti sprejela posojilo kakor tudi predlogo od strani ponudnikov. Dasirav.no .so demokratski ministri od glavnega odbora pooblaščeni, da snlejo odobriti posojilo ne glede ,na prisotnost finančnega ministra Kumanudija,. se jo vendar vlada postavila na stališče, da se naj dr. Kumanudija nemudoma pokliče v Beograd,- ker mora. on kot odgovorni minister posojilo podpisati, Vsltd tega bo posojilo definitivno, .‘•'prejeto takoj ko pride v Beograd minister Kumnnvfdiin . veši. nekatero formalnosti mod pogodbeniki, ki še piso resore. — Na to je bilo podpisanih nekoliko ukazor zunanjega. in vojnega ministra. .Med drugimi je bil izdan tudi ukaz, da se Srna v dobi treh mesecev likvidirali direkcija plena. Seja je bila na to zaključena. Nova seja. je določena na danes'.cb 17. uri popoldne. Železničarji in dfaguijske doklade. ZA1 B e o g r a, d.. 3. m a j a. Zveza železničarjev je imela konferenco, na kateri so sklenilo sklicati kongres železničarjev, na katerem bodo zavzeli svoje stališče glede.za današnje čdsd nezadostnih draginjskih do-, klad. Bilo pa jo navzočih le malo število železničarjev. Po kratki debati se jo sklenilo, da no sprejmejo železničar- Iz seje gospodarske komisije. DKU Genova, 2. maja. Prva podkomisija gospodarsko komisijo jo danes nadaljevala, razpravo o predlogih nemške, madžttrsko iu japonske delegacije. Pri tej priliki so stavili zastopniki Francije, Italije, Švico in kraljevino Srhov, Hrvatov in Slovencev nove predloge. Po daljši debati.jo sprejela komisija-predlog švicarske delegacijo s pristavkom in opombami italijansko in angleške delegacije. Dr. Ninčič i» dr. Rybar na potu v Genovo. ZM Beograd, 0. maja. Pred odhodom jo obiskal dr. Ninčiča dr. Rybar ter mu releriral o • poteku konference nasledstvenih držav v Rimu. Dr. Ninčič ga je. pozval kot eksperta za rimska vprašana ja in za sklepe portoroške ■konference v Genovi. Rybar je nato odpotoval v Ljubljano, kjer pričakuje dr. Ninčiča, nakar odpotujeta v Genovo. Reorganizacija v m&iistrstvu za socialno politiko. ZM Beograd, 3. maja. V ministrstvu ža socialno politiko so se po reorganizaciji'ukinili. trije oddelki in sicer, oddelek za stanovanjsko zadeve, za nadzorstvo dela in za delavsko zavarovanje. Prvi oddelek se priključi, kot sekcija oddelku 7,a, javno pomoč, drugi oddelek pa, oddelku za zaščito delavstva. Ta zakon stopi z današnjim dnem v veljavo. • Mezdni boji v češki Industriji. DKU Praga, 2. maja. Dno 4. tm. demagogi. Dočim lahko one prve ras zumemo in opravičimo, saj je njih duševni oče idealist in poštenjak dr. Ante Starčevič, moramojm. slednje obsoditi, ker jih je ustvarilo frankovstvo in demagoške kretnjo politično abnor malnega človeka — Stjopana Radiča. Koliko koristi za livvatsko pleme bi pač lahko dosegli ti ljudje, če bi so bili vrgli na pozitivno politično delo. vso tiste tolikokrat naglašane kriviee, ki so se zgodilo hrvatskemu plemenu, bi bile •popravljene. Hrvati bi pokazali, da niso faktor, ki ruši to državo, temveč oni, ki jo gradi. Na ustali srbskih šovonov bi. bila morala utihniti stereotipna fraza o črno-žoltih, ker bi se uverili, da imajo Hrvati za to državo enako moro ljubezni kakor Srbi, du-siravno so Srbi doprinesli zanjo mnogo več žrtev. . A kaj jo storil Hrvatski blok’ Idealisti in fantasti- krog njega niso mogli opustiti vloge, ki so jo bili igrali pod Madžari. Prenesli so jo tudi na našo svobodno državo. Vzdihovali so le za starimi oslovskimi kožami, za bansko. častjo, za časi kralja Tomislava in netili svoj hrvatski okskluzivizsjm isto tako, kakor nekateri Srbi-romantiki s kosovsko epopejo. Naravno je, da to jim sekundirali tisti ostudni tipi. Hrvatov, ki so prodali svojo dušo 'Habsburgom in tujcem sploh. Temu delu naj se hrvatsko pleme zahvali, dane igta v naši državi tiste vloge, ki mu de faeto pripada. Ne igra je samo v sled tega, ker je njegovi predstavitelji enostavno liko znali ali hoteli igrati. Država pa gre vzlic vsem’ težko-čam,'ki jih delajo ravno njeni lastni, sinovi, naprej po svoji poti. In ni daleč čas, ko bo v vso sloje naroda prodrlo prepričanje, da edino Io pozitivno delo lahko dvigne blagostanje naroda in države. V tistem hipu pa bo ljudstvo samo obračunalo s politiki sanjači in pustolovnim i demagogi. ji plače za mesec maj, predno so jim v , ■ , 5.155 . ml f 80 ? no izplača diferenco, ki so jo zahtevali ... ? orala Shang-lc.uUna po zad- »■-S vreiteklcm mesecu^ PoSifične vesti., Iz parlamentarne kronike. Na sobotni. seji Narodne skupščine jo bil sprejet zakonski načrt o dvanajstinah za maj in junij s 152 proti 34 glasovom. Na.to je bil parlament odgoden do 10. maja. Med tem časom bo zakonodajni odbor izdelal zakone o glavni kontroli, centralni upravi, ministrski odgovornosti. in izmeni volilnega zakona ter zakon o volilnih spiskih. — Okrog 15, ma*a bo predložen plenumu proračun za 1. 1922. — Minister dr. Kumanudi vseh tovarnah kovinske industri-! :i0 jo »vrnil v Beograd, da uredi potrebno glede najetja cd Amerikancev ponujanega posojila v znesku 100 milijonov dolarjev. — V finančnem odboru jo imel minister za agrarno reformo Miletič ekspcic o agrarni reformi. Na-glašal je. da jo agrarno vprašanje v Bosni in Hercegovini popolnoma likvidirano iu da.se zemlja nahaja v rokah’ kmetovalcev., V Vojvodini so jo koloniziralo 15.000 dobrovoljcev. Na zahtevo posl. dr. Kukovca, da se izvzamejo manjša gozdna posestvu narodnih lastnikov, je minister pristal na potrebo izvedbe agrarne reforme v prilog takim manjšim posestnikom ter pozval posl. dr. Kukovca, naj mu predloži tozadevno predloge. — Ministrstvo za notranjo stvari je dognalo, da znaša škoda, civilnih oseb zaradi eksplozije v. Bitelju (> milijonov 'dinarjev. Škoda na, vojaškem materijalu jo neizmerna večja. V soboto je dospel v Beograd dr. Ninčič in bo referirnl o situaciji v Genovi. + Vesti o rumunski mobilizaciji fe. mišljene. Riunnnska vlada, uradno de« montira ves.i, ki so jih razširili, neka« tori inozemski listi, da bi so v Rumu-?, ni ji pripravlijtla mobilizacija*. no v je uialepljen proglas, s katerim podjetniki naznanjajo delavstvu teh tovarn, da so bodo s tem dnem znižale mezde za li)%. »Pravo lidu« pijavi k temu, da bo ta odredba neizogibno izzvala težko mezdno boje. V 10% mezdni odtegljaj je privolil minister za socialno skrb Habrman, ki jo bil v prejšnjih sporih posredovalec med delavstvom in podjetniki. Buren 1. maj na Poljskem. DKU Varšava, 2. maja. Proslava 1. maja je bila zelo burna. P riši« jo na več mestih do spopadov med soc ialisti iu. komunifti. Socialisti niso dopuščali. komunističn. govorov. Več komunistov jo bilo pretepenih.* Tudi v Krakovu je prišlo med socialisti in komunisti do izgredov. ' Meščanska vojna ha Kitajskem. DKU London. 2. maja. Reuter jev urad (poroča iz Pekinga, da so se njih.JjoiiU umaknilo. ■ Stran 3 5 f. C ; * .. 'A' B U 8 * gMtmrcr * ma]ti rr& * Papeževo mirovno pismo. Papež jo poslal državnemu tajniku kardinalu Gaspariju lastnoročno pismo. V tem pismu izraža gorečo željo, naj bi že skoraj zavladal na svetu pravi in resnični mir, ki bi duhove pomiril in ki ne bi pomenil samo ustavitve sovražnosti kakor dosedanji mir. * Interparlamentarna unija. V času od 28. do 30. avgusta t. 1. se bo vršila na Dunaju dvajseta konferenca interparlamentarne unije, na katero so dosedaj priglasile Nemčija, Avstrija, Danska. Anglija; Madžarska, Norveška, švedska in Švica. Na dnevnem redu so sledeča vprašanja: 1. Pravice narodnih manjšin. 2. Delo tvashing-tonske konference, nadaljevanje konference glede obnove sveta. 3. Omejitev naoroževanja, delo zveze narodov. 4. Splošna in oljligatorična vojaška služba, upeljava civilne službe za re-frakteure. 5. Parlamentarna kontrola zunanje politike. 6. Kontrola mandatov. * Iz madžarske politike. Grof Appo-ny jo naslovil na svojo volilce odprto pismo, v katerem razvija svoj program, ki obsega med drugimi tudi te le točke: Zopetna vzpostavitev zakonite kraljevine ustavnim potom, kakor hitro bo to dopuščal položaj v Evropi. Do tega časa pa skrbne predpriprave za dosego tega cilja, pravočasna omejitev službene dobe državnega upravitelja ter točna določitev njegovega delokroga v imenu kralja. — Dosega zakona za. parlamentarne volitve na podlagi splošne, enake, tajne volilne pravice, ki se priznava tudi ženskam. Za jamčenje javne svobode in odstranitev izrednih zakonov in določb. * Turčija sprejme zavezniške pogoje. Iz Carigrada poročajo: Odgovarjajo na noto zaveznikov z dne 19. t. m. je odgvrila porta zavezniškim nadko misarjem, da sprejme v celoti predloge zaveznikov s pridržkom, da še pojasni nekatere točke. Dnevna kronika. — Kralj pride takoj po poroki na Bled. V Beogradu se govori, da Nj. Vel. kralj Aleksander bo takoj po poroki odpotoval na Bled in se nastavil ■v vili kneza Windisch.graeitza. — Saj smo vendar zavezniki! Do bro znani mariborski auončni zavod je nedavno odposlal »Edinosti« v Trat dopisnico s tekstom oglasa. Naslov jo zavod soveda označil slovensko, kakor pač gre temu listu. Dne 1. maja pa dolbi zavod dopisnico »retour Maribor« z dobesedno označbo: »II n’est pas amis lieu du destine, doit avoir la denomi nation italienne!« (Nismo prijatelji prejemnika, mora se označiti naslov italijansko!) Ste li slišali naši gospodje trgovci1? Vi, ki prejenjato celo kupe nemških in italijanskih ponudb in ki iščete italijanskih koresponde-ntov, da bi s tem »ne otežbočili« korespondence njim, ki obupno ponujajo svoje blago nam, da sami ne umro od lakote. Zapomnite si dobro, zavodi, banke in pri- vatniki! Klin s klinom! Pokažimo tudi mi »qu’ il doit avvir la denomination slovenne!« Saj se vendar kriči, da smo zavezniki torej, kar moram jaz požreti, to tudi tebi ne bo pokvarilo želodca. Živela dvatisočletna kultura! — V Studencih si je »Sokol« omislil .ep oder za gledališke predstave in druge prireditve, ki je stal poleg požrtvovalnega dela par posameznih članov tudi lepo svotico za današnje cehe in razmere. Dramatični odsek »Sokola« je priredil v soboto prvo igro in sicer »Gostilna pri belem konjičku«. Od uprizoritve prvo igre je mnogo odvisno. Zato smo jo težko pričakovali bodisi na igralce same, kakor tudi na po-setobčinstva. Bili pa smo presenečeni na obeh straneh. Prostorna telovadnca je bila razprodana in naši diletanti in diletantke so se sukali na odru tako dobro, da niso prav nič zaostali za poklicnimi igralci. Nad vse pa je ugajal Buček. Inteligenti, ki so že večkrat videli to veseloigro, so se izrazili, da tako dobrega Bucka, kakor ga je podal v soboto g. Kaler, niso še videli. Prav dobro so bile razdeljene in rešene pa tudi vso druge vloge. To jo pa pred ysem zasluga g. Kalerja, ki je vodil režijo in dosegel kljub kratkemu času tako nepričakovan uspeh. Na splošno željo so igra ponovi v sredo večer. »Sokol« v Studencih je s tem napravil važen korak naprej v svoji organizaciji. Brezdvomno bode donesel ob požrtvovalnem delu pozneje gmoten in še lepši moralen dobiček. Nbi bi se ga oklenilo vse, kar dobro in pošteno misli in čuti slovensko v tej nekdaj našemu življu tako nasprotni občini. Pričakujemo pa tudi od Maribora, da ga bode v tem delu podpiral. — Zikov kvartet v Rušah. (Dopis.) 24. aprila smo imeli Rušani čast, poslušati nebeške zvoke slavnega umetniškega kvarteta Zika. Novakovo dvorano jo napolnilo na stotine radovednih, pa tudi hvaležnih poslušalcev. — Kar s prvo točko so umetniki obetia stvo očarali, rekel bi hipnotizirali. lo se je posebno videlo pri kakšnein »pia-nissimu«, ko se nikdo ni upal niti dihati. Kritike ne pišem, ker to je stvar strokovnjaka. Umetniki so dosegli svoj cilj. njihovi glasi so uplivali na dušo poslušalcev tako, da jih ne pozabijo. Bili pa so tudi zadovoljni s poslušalci in se izrazili, da niso kmalu kje našli take točnosti, takega reda, mirnosti ter tihote med igranjem. Obljubili so, da nas jeseni zopet poselijo. — Tisti »veliki« mariborski gospod, ki se jo izrazil, da bodo Zikovci na ugledu in časti, zgubili, ako. nastopijo v Ru šah, naj ve, da se najdejo tudi izven Maribora ljudje, ki imajo za umetnost sprejemljive dušo, ljudje,-ki znajo u-metnost ceniti in častiti. — Nadučiteljsko mesto je razpisano mi Polzeli do 16. t. m. Opozarjamo uči-teljstvo na ta lepi kraj v Savinjski dolini, ob železnici, ki daje možnost, da lahko otroci odhajajo v celjske srednje šolo z jutranjim vlakom in se vračajo z popoldanskim vlakom. Okolica iz- Maurice Dekobra: * Odvisna sreča ... (Iz „La Victoire*. Prevel JoSko M. Soltler.) Bilo je v enem izmed onih malih mestec zapadne Amerike, kjer obešajo živinsko tatove brez kakih formalnosti posebnega obiležja. Justico simbolizira tu »šerif«, njega .asistenco tvori ju-ry. Sodba no traja dolgo. Obsodbo izreko s par besedami in v štiriindvajsetih urah jo tudi že iz vrše. Zamoroe Moise Shelly, sluga pri farmorju Gregorju Macu, jo zagreši čin neoprostljivega hudodelstva. Vkra-del je gospodarju bika in ko jo odstranil znamenje, vžgano živali z vročim železom na stegno, ga je skušal prodati nekemu Moksikaucu, ki mu jo bil ponudil sto dolarjov kot odškodnino za tatvino. V kraju znani sel iz Santa Fe je slutil Sholly-jev namen in zaupal svoj sum zakupniku pivnice v Creeku. Pa to je bilo brezpomembno; »šerif« je bii o slučaju že od druge strani obveščen. Pri lovu, ki so ga nato uprizorili za zločincema, Meksikanca niso dobili; izginil je bil brez sledu. Vzroke pravice pa je padel Moise Shelly, ujet z zanko po enem izmed cow-boyeev Gregorja Maca in bil je seveda prepričan, da 'zapade mučni smrti na vislicah, redno lepa., Krasen pogled na Savinjske Alpe. — Redukcija uradništva. Komisija za redukcijo uradništva je izvršila svoje delo ter je predlagala finančnemu odboru, nnj se zmanjša število u-radnikov v posameznih ministrstvih in sicer: ministrstvo pravde za 653 ukaz. in 684 neukazudh; prosvetno min. 18 ukaz., 6 neukaznih; ministrstvo ver 67 ukaz. 11 neukaznih; notranje ministrstvo za narodno zdravje 26 ukaz. 222 neukaz. Zunanje ministrstvo 0; finančno ministrstvo 641 ukaz., 2107 neukaz; državni monopoli 24 ukaz., 15 neukaz,; vojno ministrstvo 91 neukaz.; min. za zgradbo 75 ukaz., 85 neukaz.; prometno ministrstvo 0; poštno ministrstvo 969 ukaz., 1701 neukaz.; min. za poljodeljstvo 291 ukaz., 230 neukaz.; min. za šume in rudo 69 ukaz., 97 nc-ukazanih; min za trgovino 31 ukaz., 40 neukazanih; min. za socialno politiko 151 ukaz., 258 neukaz: min. za agrarne reforme 44 ukaz., 5 neukaz.; min. kon-stituante 4 ukaz.. 7 neukaz. skupno 3260 ukaz. in 6036 neukaz. uradnikov. Brez prometnega ministrstva, ki potrebuje še 2356 uradnikov več, kakor jih ima sedaj. — Definitivna redukcija uradništva se je izvedla s 1. majem. — Ruška koč* Zima jo bila dolga in huda, turisti in izletniki težko čakajo, da bodo mogli v prostem Času zopet poseč a. ti našo lepo Pohorje. Prihodnjo nedeljo 7. maja si podamo prvič letos roke pri Ruški koči, ta dan se vrši otvoritev letne sezone. Do nedelje bodo že izginile »snežne ovire«, kajti Pohorje so že odeva z zeleno pomladansko obleko. Skoraj gotovo bo ta dan tudi pri Sv. Arehu maša. Planinski pozdrav! — Zakon o orožništvu jo izšel v »Službenih Novinah« štev. 73 z dne 1. aprila ter jo objavljen v »Uradnem listu« pokrajinsko upravo za Slovenijo št. 43 z dno 27. aprila t. 1. Zakon govori o formaciji orožnjštva, o razmerju orožništvu v službi in njegove dolžnosti, o osebni pokojnini, pokojnini vdov, o vzdrževanju otrok, o odpravnini, o pogrebnih, stroških in o splošnih določilih. 'S tem zakonom so tudi urejeni prejemki orožništva ter orožniški pokojninski fond. — Brzojavna zveza med Tirano in Beogradom preko Skadra in Cetinja, Iz Beograda poročajo: Od 28. aprila naprej je vzpostavljena brzojavna zveza med Tirano, Skadroan, Barom. Cetinjem in Beogradom. Med našo in albansko vlado se vrše (pogajanja glede skorajšnje ureditve poštnih zvez med obema državama. — Strašna eksplozija v rudniku vsled strele. V premogovniku Lupeni na Sedmograškem je nastala eksplozija,, ki jo je povzročila strela. Od 160 delavcev, ki so bili v premogovniku, jih je bilo 82 ubitih, šest težko in šest lahko ranjenih. Vlada je odposlala vojaštvo, da pomaga pri reševanju. Delavski minister jo odpotoval v Lupeni. Pri nas, v naši stari Evropi, kjer stopica gospa Thomis po hergljah, bi bil trpel slučaj Shelly najmanj štiri mesece, tam doli v »Far Wostu« jo bi poravnan v štirih dneh. Četrtega jutra ob solnčnem vzhodu jo bil naš Sholly na tem, da poplača storjeni delikt s svojo smrtjo. Po stari navadi so je vesilo zločince na eno izmed vej velike bukve sovorno odmo-stcca.Tudi tokrat niso ukrenili drugače. Šerif in njegovi asistenti so zadovoljno pušili svoje pipo. dim pa je objemal lahen vetrič, pihljajo sem oc skalnatih gora. Čakali so potrpežljivo na prihod obsojenca. Naenkrat so pojavita na cesti dva jezdeca, uslužbenca Gregor Maca, vodeča Shellya, uklonjenega v verige. Izvilo vatel j vzvišeno službe si je nadel črno pokrivalo, ki so mu jo pogrezalo na čelo in ko je v svoji mirnosti povezal obsojencu rake in noge, je šerif pričel s procesom običajno ceremonije: »Obsojenec, vi ato Moise Shelly, ali no?« »Da, gospod šerif.« »Sin Abrahama in Georgine??. »Da, gospod šerif.« »Želite-li kaj povedati, prodno so bo izvršil verdiktl« ♦Ne, gospod šerif.« V sredo dne 3. maja 192?. ob 20. url se v Sokolskem domu v Studencih oa splošno željo ponovi igra »Pri belem konjičku«. Pridite vsi! »Pravičnost zakona, naše države zaluteva kazen za čin, ki sto ga zakrivil; zat-o sto tedaj obsojen na smrt na vešalih...« In obrnivši se proti rablju, ja zaključil šerif: * »James, ujetnik' je vaš.« Trenutki Moise,ja Shellya so bili šteti. Ne dolgo in njogovo telo se bo gugalo brez življenja pod listjem košato bukve. Že je bil tako daleč, da mu ni bilo pričakovati ničesar več od tega sveta, ko so jo oglasil naenkrat zvon kateremu so sledili še drugi; v mestecu jo bil izbruhnil požar in zvonenjo jo pomenilo alarm. V nastalem kritičnem času jo bila naloga šerifa, da hodi s svojimi asistenti ob ogn jogasnih sesalkah. »Privežite obsojenca z vrvjo k buk- vi pravice«, jo zapovedal. »Povrnemo se spet, ko ugasne požar. Na konje tovariši!« In res, v možje, predstavljajoči postavo, so izginili v vrtincu prahu Shelly pa jo ostal pripet Kot pes pod bukvo. Vso prej nego tolažilno so bile njegovo misli. Motril jo vrv, vezi s Kn torimi je bil pripet in ugotovil, da jo lastna rešitev nemogoča. Popolnoma obupan jo opazil naenkrat zamorca-'jgodeča, oblečenega, kot on, kako " mo* Demokratski diskusijski večer prirodi kulturni odsek krajevne organi* zacije Dem. stranke v Mariboru v četrtek 4 .t. in. ob 8. uri zvečer v dvorani restavracije Halbwidl v Jurčičevi *d Predava g. dr. Reisman o češkoslovaški narodni demokraciji, nato diskusija Somišljeniki in prijatelji iskreno vabljeni. Pokrajinski zbor Demokratske} stranke za Dalmacijo se vrši 7. t. m. Splitu. Seja izvršovalnega odbora Demo} kratsko stranke za mariborsko volih«! okrožje se je vršila 30. aprila v Colju ob jako živahnem zanimanju članov odbora. Sejo je vodil predsednik organizacije g. Rebek. Načrt dela za bodoče mcscce na političnem polju je podal tajnik Špindler in je bilo poročilo soglasno odobreno, (stota k o poročilo kulturnega tajnika Voglarja. V popoldanski seji jo nar. posl. dr, Kukovec, ki .F dospel z brzovlakom, podal kratko P®* ročilo o položaju z ozirom na skorajšnjo izvedbo zakona o oblastih pozival na energično podrobno delo. Okrožna organizac. se jo proglasila za oblastno v smislu strankinega Statuta. Dr. Kukovcu so je^za njegov trud za izvojc-vanje mariborsko oblasti izrekla za-; hvala in zaupanje. Sklenilo se je, izdati na narod manifest. Razpravljala so so razna propagandna vprašanja ter so so sklenile resolucije, mod drugimi: 1. odločen protest proti namerava* nemu odvozu žel. materijala s proga Murska Sobota-IIodos v Prekmurju ter zahteva po skorajšnji zopetni otvoritvi te železnice; 2. vprašanje izvoza živine naj spravi v sklad s kritjem domače potrej be po primernih cenah; J. 3. novi grobelski most pri Sv. Petni se naj takoj vzame v izgradnjo; se\ danji provizorični most jo v takšnem stanju, da se lahko vsak hip zgodi jv®1 lika nesreča, ki bo zahtevala tudi človeške žrtve. Iz izvrševalnega odbora se je izvolilo 20-člansko načelstvo, ki vodi ys® tekoče posle za volilno okrožje. Sprejo* je bil tudi pravilnik, izdelan v, sflliphf strankinih Statutov. Ljudska knjižnici Narodni dom, I. nadstr. I posluje ob nedeljah od —1/211. ur* in ob četrtkih od ‘/a?9*—VjSO. urfi Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. uro. ^ j. ustavil in razjahal prod bukvijo BV& jega. konja. 1 »čuj,« pravi prišlec začudeno. »Kai vendar delaš tu, tovariš?« J Mojseju Shelleyju je vzklila v TiiJV ganih rešilna misel. Nasmejal so jo m dal novemu črncu znamenje, naj mu približa. Rotom mu jo zaupno i** javil: »Udinjen Bern za Kinematograf.« , »Za kinematograf?« »Da. Trupa ponavlja prizor z Kh Jimom v glavni vlogi. Mene jo ahš'a1 žiral ravnatelj, da igram vlogo šen ca. Deset dolarjov za enkrat. Ddaej zaslužek ali ne?« Zamorec, ki je vzel uzde konja moko ter si zapalil svalčico, se je kaZ živahno zainteresiranega. t »Deset dolarjev za nastop, da u-daibljam črnega obešenca. Ti veš, da . mi to ugajalo. Ali je kako sredstvOi bi prišel tudi jaz v tvojo četo?« Trenuten pomislek in Moise Shio ? jo šepetal svojemu ra jaku v uho: »Poslušaj! Od neko druge kloe^-L tografsko čete imam ponudbo na J najet dolarjev ze sejo. Ali hočeš P1 zeti mojo sedanjo mesto?r »Takoj, tovariš.« »Kako so zovešk »Sam Brovn.c 'arT&oi-, 4. maja 192** W • (p iS <4: r v *fSBOKf diran t M. J. Nerat. J Sinoči je izdihnil svojo blago dušo eiovenski učitelj in pedagog M. J. Ne. t. Žalostna vest bodo globoko zadela rso slovensko učiteljstvo. Ne samo mladini, tudi učiteljem j ebil neumo ren, vesten voditelj. In e slovenskim _citoljst-vom žaluje vos narod za svo-zvestim sinom: ker malo jih jo bi Jo» ki bi tolikanj storili za blaginjo celokupnega slovenstva. Kot Učitelj okrajni šolski nadzornik, nadučitelj eolski ravnatelj, predvesm pa kot po nagoski pisatelj in mnogoletni ured luk »Popotnika« — povsod mož na svo zem mestu- povsod vzgledcn delavec, Povsod vzor vztrajnosti in požrtvovalnosti — si je pridobil -neranljivih za slu5- Žilavo in neustrašeno je brani Basa narodna prava v šolstvu in v jav nem življenju kjerkoli je mogel. Tud nasprotniki so ga spoštovali in f? ™oi'ali njegovo tehtno besedo upoštevati. vSkoro vac njega «,*o dedovanje se r^ilo tu v Mariboru. Naše mesto ni imelo mnogo takšnih delavcev. Mari oersko ■slovenstvo se mu ima zahvalit '9 l-kako.r za samo vzgoje vanje in po Ucevnnjo in nt.rievan.ie okoli dane v narodni zavesti: bil jo ko ml a steber v ogrodju okoli naše narodne Stavbe v Podravju Aato nas mora vse prešiniti tužna ^vest, da je odšel od nas eden najbolj-Svojemu učitelju, svojemu vodito- eih. lj Ju, svojemu narodnemu buditelju poganjamo kito majniškega cvetja ffreb, 'orošeno s solzami srčne tuge in ?v’lto z zlato nitjo brezmejne, večne hvaležnosti. . Bodi ti lahka zemljica domača, ki jo branil in braneč jo ljubil do svo-3®ga zadnjega diha. . Slava spominu slovenskega učitelja 111 Pedagoga M. J. Nerata! Mariborske ves!!. Maribor 3. maja 1922. Ta Na dan prvega maja se je g. žu v svojem govoru som udaril po eli, ko jo dejal, da se v stanovanjcem vprašanju nič ne stori. On je. žu-in predsednik stanovanjskega u-£ada in jo dolžan dajati inicijaltivo. — jf?ačilno je tudi, da je bivši dobrovo--Jec V. Grčar onečastil naš Trg Svo-^°de s tem, da je btez potrebe in zahte-'J’® imel nemški nagovor. Ali je v biv-K Avstriji v Mariboru kak internaoi-3oiialec kedaj na javnem trgu izprego-^otil kako slovensko besedo? Ali so 110-6lH v slovenskem delu Koroške pri j>*osla,vi 1. maja internaci.iona.lei dvojezične tablice in ali se jo čul tam te ftel en slovenski nagovor na slovenske •avee? Zakaj je moral boš dobrovo- jj?c Grčar onečastiti naš jugoslovanski M-ariibor in pljuniti na svoj narod?! , m Dvajsetletni jubilej je slavil te mariborski brivec g. Josip Novšak. red dvajsetimi leti jo otvoril svojo stno brivnico in od tega časa izvršu- 'Dr>bro torej, prijatelj, a sedaj raz-°®ljaj vezi in jih pripravi za tvoj in ko bodo prišli operatorji, se Ppnovi simulacija, kot da to hočejo ^siti mesto mene.« "Al-l right!« . pam Brovn so je požuril pri razro-Shellya. S še večjo, a razumlji-? vnemo in hitrostjo so je lotil sled-H dela, posadivši Birovna na svoje r^to, pripevši ga na deblo bukve. Iz-v*iHL to jo bil tudi že na konju, obrobljajoč so tovarišu, da pusti konja v Pivnici Creek. Mod tem ko je obsojenec v potroje-ern galopu zginil, pogasili so ogenj Pj ^metu 0’Learyju in šerif jo zaja-k v spremstvu svojih pomočni-iz°'i 7nwa v smeri proti bukvi. Vsi so gledali vsled prestanega manevrira-j^a pri gasilnih delih močno utrujeni . ni čudo, da jo bi lovi doti, da hočejo JtiMi i^v™^! čimprej. Oni izmed jo \ki •!? opravljal funkcije rablja, VoTa^il najprej in splezal na drc-Vi02]a ’P1'°®kusi solidnost vrvinega *Gm ea^u je šerif, zamenjajo« od-No, tovariši, ali ostane mar pri komediji?« Jodva pa je izustil to besede, ga je rabelj že sunil za rame in Sam Brovn jo padel v zračno praznino. Šerif je pričakoval, kako bo obcšenec balanci-ral dva metra nad zemljo, toda, o presenečenje! Vrv, najbrže trhla v svoji sredini, jo popustila in justifioiranec jo padel v travo. Nato je v največjo začudenje šerifa, njegovih asistentov in rablja. Sam Brovn, čeravno še zmeden vsled padca, protestiral s skremžonimi ustnicami kot otrok: »No tako, gospoda,« jo začel, »če mi in ključev s steklom v svrho lažje des-infekelje; 'tvrdka Gustav Bernhard o-premi mize v čakalnici, pisalno mizo in vse preiskovalno mize in z 1 cm de* belo stekleno ploščo; tvrdka Baloh in Rosina jo darovala košaro za papir, obešalo za brisalke, 2 predložka pred vrata, 1 stojalo za cvetlice, 1 tnso in 1 kljuko za napil'. G. Zlata Brišnikova jo poslala krasno marmornato pisalno garnituro, spojni aparat za papir,' 1 karton papirja in 1 patentno ravnilo. Tvrdka Primož Henrik železno stojalo pred peč; trgovec Suher 5 kg mila; tvrdka Obron 2 kub. metra bukovih drv, ravno toliko tvrdka J. Demovšek, Meljska cesta in tvrdka Linert Franjo, Tatonbahova ulica, dva kub. metra bukovih drv in 300 kg trboveljskega premoga. Tvrdka Karl Kiffmann jo darovala 2 stenski uri; g. Karl Wesiak. Aleksandrova cesta, 2 polici in. 2 leseni steni za obešanje oblek; tvrdka Kor-man, Gosposka ulica 2 predložka za vrata iz kokosovih nitij; tvdka R. Bizjak 2 stenska toplomera; g. Al. Riha se jo peljal na Dunaj, da so informira pri tamošnjih tvrdkah o najmodernejših pljuvalnikih, odgovarjajajočili v-sem higijenienitn zahtevam; trgovec šošterlč, A leksandrova cesta je da.ro val umivalnik iz porcelana s potrebnimi pripravami^ g. Rupert Jeglič, Gosposka ulica 2 lonca št. 20 in 22 iz aluminija’ s -pokrivali: tvrdka Pintar in. Lenart, Aleksandrova cesta 50 kg cementa; g. Nassimbeni 4 sode apna in 50 kg cementa; tvrdka Hochnegger in. drugovi jo po posredovanju g. Šercerja prevzela delo 2 enokrilnih vrat stene za obleke; g. Ussar Max je daroval stenski strdenec s pripravami. Tvrdka Klančnik in Kompara je naredila dopolnilo in nastavek pri srednji steni, ga montirala in opremila s steklom; razentega je naredila vmesno •tono v čakalnici; trgovec.Ix>tz je še dal 2 traverzi 20 cm debeli in 1.5 m dolgi; tvrdka Drava 2 kub. metra desk in o vrtilne stole: hišna gospodinja g, Bayer-Svaty 6 kub. metrov porcelanastih tablic za steno pri vodovodu in okoli pljuvalnikov; ravnatelj zadružne gospodarske banke posreduje pri tvrdki xSvetla« za električno peč. — Ogromna darila tukajšnjih tvrdk in trgovcev omogočajo, da bo ambulato-1'Tj ustrezal vsem modernim zahtevam higijone in bo v tem oziru zgled vsem nadaljnim enakim ustanovam. Odbor PTL so v imenu t-isočev in tisočev nesrečnih bolnikov na j iskrene je zahva-ljujo vsem damvateljem! m Odbor PTL je nastavil g. Amalijo Fornejci iz Sv. Lovrenca na Pohorju kot oskrbovalno sestro, ki jo danes nastopila službo. m Darila za PTL. Nadalje so darovali g. dr. Irgolič, tvrdka Faninger in Gaspari, restavrator Stikler, g. Ivo Kočevar skupaj z g. Maksom Hermanom ix> 4000 kron; g. ravnatelj Skušek 2000 kron; tTgovec Novosel 1000 kron itd., tako da znaša žo done« zbirka za višinsko eolneo preko 25.000 kron. m Sodna razprava proti trgovcem z mrhovino; Na tozadevno notico v na-našem listu nas je naprosil g. Anton 'Tendl,_ mesar na Tržaški cesti štev. 1. naj objavimo, da on ni kupil niti prodajaj crknjene živine ali mesa. On po katera je bila izročena hlapcu Josipa Nendla, konjederca v Pobrežju št .24 z nalogom, da jo izroči konjedercu. To kravo so je pripeljalo pred ..klavnico in tam se je zamenjalo imena mdlarja Antona Nendla s konjedercem Josipom Nendlom in se je vsled tega tudi zadnjemu kravo izročilo. Mesar Anton Nendl pri tej zadevi torej ni prizadet. Mnenja smo pa, da bo zadevo razčistila uvedena sodna preiskava. m Kolesarska smola. 33-letni želez-ninar Ferdinand Ašpek je padel včeraj opoldne tako nesrečno s kolesa, da je Zadobil na glavi 12 cm dolgo rano ter je moral na rešilnem oddelku iskati pomoči. Ponesrečil pa so jo vsled lastne neprevidnosti. m Nezgoda. Knjigovez Cirilovo tiskarne. 28-letn i Karl Erbež jo prišel z levo roko v stroj, ki mu jo zmečkal sredinec. Rešilni oddelek mu jo prožil prvo pomoč. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. ItJleganton 13ar. — Dnevno koncerti. l£yItyraifiyriietTO$! x Kirke jo najnovejge odrsko dele znanega pisatelja Alojzija- Romea. Ta zanimiva »verižniškn komedija« (ka-kor jo nazivlje avtor), že študirajo v našem Narodnem gledališču jn se. vrši v juijkra.i.sem času prva uprizoritev. Peta dijaška predstava v Narodnein gledališču. V petek, 5. maja ob 1&. so vrni V tttk. gledališču peta dijaška predstava ob znatno znižanih cenah. Vprizori se »Neznani prijatelj«, legen da s prologom igro in epilogom, Jerome K. Jerome. Dramatična šola. Pouk dramatične šole se vrši jutri, v četrtek, dne i jmv ja ob 'A 20. uri. Sokolstvo. o Telovadna akademija »Sokolskega društva v Mariboru«, ki so vrši v soboto, 6.^ maja, z začetkom ob 20. (8.) uri zvečer v veliki dvorani Na/rodnega doma, ima ta-le spored: 1. Člani —« Murnilkove proste (zletne 1922.), 2, ženski naraščaj — proste, 3. Slani —* konj na šir, 4. članico —■ proste (aletne 1922.), 5. .petje, 6. člani — skupine, 7. članico —- bradlja, 8. moški naraščaj —< proste, 9. petje, 10. člani — bradlja, 111 člani in članice — župne proste 1932, — Po oficijolnem delu se vrši prosta zabava s plesom. Vstopnina: sedeži 1Q Din., stojišča 5 Din., dijaki (z legitimacijo) 2 Din. o Članice in narašeajnice, M sade* lujejo pri »ruskem dnevu«, naj se zberejo zanesljivo danes, 4. t. m., ob 17, (5.) uri popoldan v mali dvorani Kazine, (kjer se vrše predavanja Ljud, univerze), da dobijo od odbora za glad* Rus. natančnejše informacije. ■— Odbor »Sok. dr. v Mariboru«. J Objave, § Beogradska razstava. Opozarja s« vnovič a^so umetnike na Štajerskem^ da čiinpTejo javijo njih udeležbo. Slike morajo biti najkasneje dne 10. t. m. na moškem učiteljišču. Dne 11. t. m. se sestane istotam juri ja, sestavljena od gg. H. Šantel, prof. Gvaiz in Peteln, Jurijo vodi gosp. prof. Gvais. Vse informacije daje predsednik kluba »Gro-har