o Damjani, v torek 6. marca nzi Leto mi. Ixha|a vsak dan popoldne, UrzeoUi nedeljt Is praznika. Inanrati ; do 9 petit vrst i 1 D. od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se nrilo5i znamka za odgovor. VaravnUtvo »Slov. Naroda" ln „Narodna tlakama" ZLnaOora nilca *t 9, pritlično. — Telefon it. 304. Uradsiatvo MSlor. Narodi Kaaflova nUoa k i, L nadatropfa TalaTon *!•▼. 34. Dopise sprafana !a aodvlsaaa ln žalostno franko !=W Rokopiaov ao nm vrača« "1 WRT Posamezna Številke: v Jugoslaviji vsa dni po mu t-— v Inozemstvu navadita dni Din 1, nedelje Oln Poštnina platana v gotovini. »Slovenski Narod" velja: V laerenstve v L .ubi,dni ; po pv°U 12 mesecev...... ^ ■ ■ «•••• 1 • ...... Pri morebitnem povijanju < Din 120-— , 60-— 30-— . 10-— ►e ima daljša Din 144 — . 72— . 36*— . 12— naročnina don Din 216 — . 108 — . 54— . 18— iačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno &9 po nakaznici. Na «amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirat?. SUŠAK - SVOBODEN. Preteklo le že dolgo Časa, odkar se je sestavil na Sušaku odbor meščanov z nalogo, da svečano proslavi trenutek, ko nastopi čas osvobojen ja in končne ga pripojenja Sušaka k Jugoslaviji. Vsa društva so bila zastopana v tem odboru. Na dan osvoboditve ni bilo nobene jugosloven-ske hiše, ki bf ne bila okitHa kar najlepše svojih oken in ki ne bi bila razvila jugoslovenske zastave. Pole? hiš so bile okrašene tudi vse ulice. Postavili so dva velika slavoloka, ki sta vzbujala pozornost in občudovanje vsakega, kdor ju je videl. Poseben slavolok pa je stal še na mestu, kjer se stekata ulici Zvonimirova in Strossmajerjeva. Iz MartinjŠčice so krenili na desno oddelki pešpolka »Nemarna« po cesti proti Plumbom, kjer so krenili na desno na pot proti demarkacijski črti. Tam jih je pozdravil v navzočnosti mestnega sveta. Sokolov in številnega ljudstva vladni poverjenik dr. H o h o 1 a č. Dve deklici sta ponudili poveljniku polka po starem slovenskem običaju kruha in soli. Vojaštvo je odšlo proti Trsatu ,kjer je bilo pozdravljeno pri slavoloku tik cerkve s strani treh de-vojk v barvah jugoslovenske zastave. Jedna je bila oblečena višnjevo, druga belo, tretja rdeče. Od tam je krenila povorka na Regentov trg, kjer so se zvrstile korporacije in meščanstvo. Tam je pozdravil vojaštvo trsatski župnik dr. Andrija Rački. Nato so se zvrstila društva in meščanstvo, za meščanstvom vojaki v povorki na Jelačićev trg, kjer so vojski deflPrali in je bil s tem ta del svečanosti končan. Vršila se je slavnostna seja mestnega sveta, na kar je bil častniški zbor pogoščen. Svečani obed se je vršil v hotelu »Jadran«. Zvečer je bilo mesto krasno razsvetljeno. »Primorski Novi List« je izšel povodom osvoboditve v slavnostni I številki, prinašajoč na prvi strani v obrobku z narodno troboinico sliko pokojnega kralja Petra Osvoboditelja in sedanjega našega vladarja kralja Aleksandra in krajice Marije. Radostno vzklika: »Slobodni!« »Tko ne zna, što je to — krivnja je u njemu, u niemu samem. Tko nije čekajući slobodu trpijo za nju, ne može znati, što znači biti — slobodan. Mi znamo, jer smo trpeli i čekali, dugu čekali —.« Zanosno pozdravlja jugoslovenske vojake in kliče: »Da je proklet onaj, koji ruši, što je Vaša sablja digla, koji slabi, što je Vaša sablja učvrstila, koji kvari, što je Vaša sablja ispravila! Junaci! Čuvaj- te što ste na macu stekli. Branite što ste mačem oslobodili!« S.išak stoji pred novim življenjem. Postal je bil ironija usode; mesto, katero je naistrastneiše koprnelo po narodni slobodi in ujedinjenju, mesto, katero je posvečalo vse svoje čustvo in stremljenje narodni misli, to mesto je doživelo, da je moralo čakati polna štiri leta in prenašati ta čas pajevanja tujega uzurpatorja. Ko je tifa razor jena avstrijska bastilja, ko je naoočH čas svobode vsemu narodu in ko je zasijala vef*ka na^a država, takrat je Sušak zajedno z brati na CliorHSkesrt, Istri Jr» v severni Dalmaciji preko svoje volje in preko postulata pravice postal jabolko razdora Tn arena tuje prepotence. Po ra-pallski pogodbi je bilo treba prenašati tuje breme še dve leti. Ali ves ta čas se duša Sušaka ni potrla in tujec se ne more pohvaliti, dar bi bil nas ponižal, da bi bili uklonili tilnik pred njim in poljubljali rob njegovega oblačila. Sušak se je oiresel vsake malodušnosti in se začel sam sebe dvigati k novemu življenju. Pa tudi ni moglo drugače biti. ker Sušak je naslednik Reke. one naše Peke. ki je v narodnem življenju ioraJa j^dno najvažnejših vlog že od časa iliriz-ma dalie. Sedaj nastopa Sušak novo življenje, v katerem se ne bo samo branil radi se^e in države, marveč bo tudi napadal radi sebe in države in rad? onetra pol mil'jona naših bratov, kateri nas z zaoada s solzo v očeh zavidalo na dana^niem slavlju. Sušak ve. da ga v novem življenju ne čakajo mehke blazine. Težka bo njegova borba, pa se jo ne ustraši in celo išče in sicer Bo«r velike ljubezni do domovine, naroda in države. DELTA IN BAROS NISTA IZPRAZN TFN a ! — Opatija, 4. marca. (Izv.) Na današnji seji paritetne komisije je bilo ugotovljeno, da je bil Sušak od Italijanov mirno izpraznjen in da se je ravno tako mirno izvršil prevzem od strani Jugoslovenov. Jugoslovenska delegacija je izrazila italijanski delegaciji priznanje za podporo povodom izpraznitve Sušaka, toda s pridržkom, da evakuacija Sušaka še ni popolnoma izvršena, ker nista bila izpraznjena Baroš in Delta. Promet z Peko je deloma normalno vzpostavljen. — Beograd, 5. marca. (Izv.) V zunam'em ministrstvu je bila včeraj dopoldne pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Ninčiča konfe- renca komisije za izvršitev rapallske pogodbe. Konferenci sta prisostvovala posvetovalna člana dr. Matko Laginja in admiral Priča. Zunanji minister dr. Ninčič je preči tal oficijelno poročilo, da je Sušak prešel v naše roke. — Opatija, 4. marca (Izv.) Ko je dr. Rybaf v seji paritetne komisije naglašal, da baš izvršena izpraznitev n! popolna, se je polotilo italijanskih delegatov čustvo, da nastopa čas resnih nadaljnih razprav, o katerih se ne ve. kako se skončajo, ali se uresniči fo vsa v Rimu delegaciji dana navodila, ali pa bo treba marsikaj popustit" in udati se jugoslovenskim zahtevam. Tu se misli v glavnem na Baroš, katerega jugoslovenska delegacija nikakor ne namerava zapustiti in izročiti reškemu in italijanskemu vplivu. Določbe rapallske pogodbe, ki izročalo Baroš Jugoslaviji, se morajo izvršiti. IZPR * 7NTTEV D A LP A. C"F. — Beograd, 5. februarja. (Izv.) Po oficijelnih poročilih, ki so dospela I iz Splita, so včeraj italijanske čete začele izpraznjevati tretjo dalamatin- * sko cono, ki so jo takoj zasedle jugoslovenske čete po natanko določenem programu. Izpraznitev in prevzem sta bila mirno izvedena. Italijani so začeli s takojšnjo izpraznitvijo, da pokažejo dobro voljo k sporazumu, ker so imeli po dogovorjenem sporazumu v S. Margheritt izprazniti Dalmacijo šele po 12 dneh od določenega roka. — Zader, 4. marca (Izv.) Včeraj se je izvršila izpraznitev tretje cone, potem ko je imela italijansko-jugo-sloven. komisija sejo, ki je potefcla zelo resno, kakor to naglašajo Itr.lija-ni. Prebivalstvo v Zadru je spremljalo izpraznitev z občutkom, da se bližajo novi časi, v katerih se Zadar ne more več zanašati na razne iz Rima prihajajoče oblj.ibc, polne naglašava italijanstva. kar pa v realnem življenju nima nobene vrednosti. Italiiani tolažijo italijanski del prebivalstva, da bo Rim vedno skrbel za Zader, česar pa tukaj nihče prav ne verjame. Treba se bo prilagoditi novim jugoslovenskim razmeram, katere se ne ustavijo na meji med Zadrom in Jugoslavijo. Mareziški proces. Pred tržašlto poroto je 13. februarja začela razprava radi dogod-I kov, ki so se odigrali v Marezigah (Istra) na dan zadnjih volitev v italijanski državni zbor. Dogodki, predmet porotne obravnave, so na kratko povedano, sledeči: 15. V. 1921 zjutraj so se marezi-ganski volilci zbrali pred šolo, kjer je bilo volišče. Blizu njih je bila postavljena močna straža. Glasovanje je začelo Šele ob 10. uri pred poldne-vom. Do tega časa je bilo vse tiho in mirno. Kmalu po deseti uri se je v Marezipre pripeljala skupina fašistov, po številu enajst mladeničev. ' O^šli so vas n volili: »Fora i scia-vi!«, »morte ai sciavi!«. Nato so se podrli v neko gost'lno, kjer so naročili obed in odsedeli. Ker se vo-lilci za došlece niso zmenili, so fašisti vrgli med Marezigance v bližino cerkve bombo, ki je eksplodirala z močnim pokom. Volilci tudi na to izzivanje niso reagirali. Nato so se fašisti približali volišču, se uvrstili v boini red te začeli na može streljati iz samokresov. Nastala je panika. Ženske, ki so bile v spremstvu mož pred šolo, so strahoma zbežale domov, možje pa so se jeli braniti s kamenjem. Nastala je bitka. Na eni strani so pokali streli, iz nasprotnega V T r s t u, 2S. febr. tabora je letelo kamenje. Fašistov-sko orožje je ranilo več oseb. Trojica fašistov je bila končno v metežu tako poškodovana, da je na zadoblje-nih ranah umrla. Četrti fašistovski ranjenec je s poparjeno četico pobegnil v Koper. Naslednjega dne je prišlo povračilo. Fašisti so organizirali naskok na Marezige. Pri tem je bil Slovenec Andrej Sabadin ubit, del sela Cezarji pa požgan. Poboji in požigi bi se bili še nadaljevali ,da se ni vmešalo vojaštvo, ki je z oboroženo silo napravilo izgredom konec. Oblasti so po vzpostavljenem redu in miru uvedle strogo preiskavo. Zaprle 15 naših ljudi ter dobile okolu 50 j prič, katere so bile pozvane pred po-! roto v Trst. Očitni krivci mareziganskih dogodkov so torej fašisti. A italijanska justica. ta svojevrstna naprava pod solncem jugaje drugega mnenia. Nad dva tedna je trajala obravnava, o kateri je pisalo vse domače časopisje z napetostjo, zanimanjem, pa tudi s prozornimi nameni. V petek. 23. februarja, je končno predsednik obravnave prečital okolu sto vprašanj na porotnike. Predlogi zagovornikov nesrečnih Marezigancev, naj se stavijo tudi vprašanja glede olajševalnih okolnosti po bivšem avstrijskem zakonu, so bili odklonjeni. Po govor'li braniteljev obeh strank, fašistovske in naše, je dobil besedo zastopnik obtožbe, kr. prokurator dr. Loffrcdo. Izrekel je v svojem govoru poleg drugega tudi s'edeče interesantne besede, ki dovolj izčrpno osvetljujejo pravicoljubnost in nepristranost italijanske justice: »Moja beseda bo trezna in mirna kakor zakon (!). Zagovorniki branijo obtožence s tem, da so bili fašisti deležni pomilostitve, drugi obtoženci pa ne. Govorim italijanskim porotnikom, možem, ki jim gotovo leži na srcu blaginja naroda. Oni poznajo sodbo drugih porotnih sodišč o koristnem delovanju fašizma, kateremu se mora domovina zahvaliti, da jo je rešil posr.ibe. Cilj posvečuje sredstva. Vsled dejanj, pri katerih so imeli fašisti edini namen, zaščititi koristi naroda, so lindski sodniki fašiste vedno oprostili. Branitelji zagovarjajo obtožence z dokazovanjem, da gre v mare-7iganskem slučaju za zločin mase. Res je, množica se je vzdignila proti fašistom ter jih napodila. Toda šele pozneje je začelo zasledovanje posameznikov. Gre torej za zločine posameznikov in ne za zločin razburjene množice. Ce porotniki Marezigance oproste, ne bodo kaznovali krivcev, marveč bodo napravili iz njih junake. Oprostitev obtožencev bi pomenila žalitev Italije. Zato mora biti izrek porotnikov sodba pravice. Branitelji so .covorili o razburjenju, o slaboumnosti ter iz vsega tcera izvajali zločin množice. Na tej podlagi so zahtevali milo sodbo. Poudarjam, da je mareziganske dogodke zakrivila tudi prejšnja vlada, ki se je približevala vsem strankam ter popuščala, mesto da bi energično skrbela za red. Pod fašistovskim žezlom bi sc kaj podobnega ne moglo zgoditi.« IZGREDI KOMUNISTOV V PRAGI. — Prajsa, 4. marca, (Izvir.) Danes dopoldne so komunisti priredili velik protestni r" od proti zakonom o zaščiti republike. Shod sc je vršil v veliki dvorani na 2o-finu. Po shodu so skušali komunisti prirediti sprevod po glavnih ulicah notranjega mesta. Policija je to zabranila. Ker so komunisti od zadai pritiskali na prednje vrste, je policija s težavo vzdržala kordon, v neki ožji "lici je nastala taka gnjeca, da je bilo strtih šest izložbenih oken. Sicer Bi prišlo do hujših ekscesov. VOLILNA SKRINJICA NAPREDNEGA BLOKA V LJUBLJANI JE 4! o A. E. W. Mason: KLIC NA PCKO Roman. Komaj se je vsedel, že je čul ropot koles na cestL Videl je Hanauda, kako se je še bolj nagnil skozi okno in nestrpno udaril z nogo po tleh. »Sedaj je pred vrati.« je dejal in za par sekund obmolknil. Gledal je s sklonjeno glavo navzdol in kazal Ricardu hrbet Potem pa je z divjim krikom odskočil v sobo. Njegov obraz je bil bled kot zid, oči polne groze in usta odprta. »Kaj pa je?« je vzkliknil Ricardo in skočil na noge. »Dvignili so jo iz voza! NiČ se ne gane! Dvignili so jo iz voza!« Na hodniku je bila zmešnjava. Ljudje so tekali okoli, si stavili vprašanja. Ko sta hitela mimo okna, se je dvignil Wethermill, ker so ga prebudili iz njegove zamišljenosti. Zvedela sta resnico, predno sta prišla k vhodu hotela. Iz-vošček se je pripeljal s postaje v hotel, v vozu je ležala neznana ženska, zabodena v srce. »Morala bi vzeti omnibus,« je neprestano ponavljal Hanaud. Za trenutek je bil ves iz sebe. Ednajsto poglavje. Pismo, ki ga niso odprli. Ljudstvo so odstranili iz hotelske veže. Pri vhodu je portir branil vstop. »Nihče ne sme mimo!« je dejal. »Mislirrv da jaz lahko,« je dejal Hanaud in pokazal svojo karto, »Poslan sem od pariške policije.« Dovolil se mu je vstop in Ricardo mu je sledil za petami. Marta Gobin je ležala na tleh, hotelski ravnatelj je stal ob njeni stranu Poleg nje je klečal zdravnik. Hanaud je dal ravnatelju svojo karto. »Ste poslali po policijo?« »Da,« je rekel ravnatelj. »In rana?« je vprašal Hanaud, kleče na tleh poleg zdravnika. Bila je mala rana. okroglo in ostro začrtana, in je le malo krvavela. »To je bil strel,« je dejal Hanaud, »iz male zračne pištole.« »Ne,« je odgovoril doktor. »Ne, to je od noža,« je pristavil Hanaud. »Res je,« je rekel zdravnik. »Poglejte!« m pobral je s tal pri svojem kolenn orožje, ki je bilo povzročilo smrt Marte Gobin. Bilo je navadno bodalo, na eni strani je imelo klino, na drugi pa tesen ročaj z ohrflgom, Bilo je to su-4 rovo, a jako učinkovito orožje. Dokaz njegove učinkovitosti je ležal poleg njih na tleh. Hanaud je dal nož hotelskemu ravnatelju. »Spravite ga skrbno in dajte ga tako, kakor je, policiji.« »Nato se je sklonil nad Marto Gobin. »Ali je trpela?« je vprašal z nežnim glasom. »Ne. Smrt je morala nastopiti v trenutku,« je dejal zdravnik. »Upajmo, da je bilo tako,« je dejal Hanaud in se dvignil. Pri vratih je stal kočijaž. »Kaj ima povedati?« je vprašat Hanaud. Mož je takoj stopil naprej. Bil je star, debel možak rdečega obličja z belim cilindrom, kot izgledajo tisoči izvoščkov. »Kaj imam povedati, gospod?« se je nejevoljno oglasil. »Dobil sem ubogo žensko na postaji in jo pripeljal sem, kakor me je prosila, in našel sem jo mrtvo in tako izgubil dan. Kdo mi bo plačal vožnjo, monsieur?« »Jaz,« je rekel Hanaud. »Tu imate!« m je dal možaku novec za pet frankov. »Sedaj ml pa odgovarjajte! AH mi lahko trdite, da je bila ta ženska umorjena v vašem vozu, in ali veste kaj natančnejšega o tem?« »Kaj naj bi vedel? Dobil sera jo na postaji in celo, pot kp sem vozil gor na erič. Ji vtikala glavo skozi okno in mi klicala: »Hitreje, hitreje!« O, kako se ji je mudilo! Jaz pa se n'sc : brigal za to. Čim bolj je vrnila, tem manj sem jo poslušal Držal sem glavo med ramani, gledal vedno naravnost naprej in se nisem brigal za nič. Od konjskega izvoščka vendar ni zahtevati, da bi dirkal navkreber na grič. To ne bi bilo na mestu.s »Torej ste se pripeljali v koraku.« je reke! Hanaud. Pogledal je Ricarda in rekel ravnatelju: »Gospod Besnard bo brezdvomno v par minutah tu in bo poslal po preiskovalnega sodnika. Tu ne moremo storiti ničesar.« Sel je nazaj v Ricardov salon in se vrgel na stoL Bil je spodaj v prisotnosti zdravnika in žrtvinega telesa precej miren. Sedaj pa, ko je bil sam z Ricardom, je pokazal svoje razburjenje. »To je strašno,« je dejal. »Uboga ženska! In jaz sem jo spravil v Aix. Moja nepremišljenost... Toda kdo bi si bil mislil?... Odmaknil je svojo roko od čela in vstal. »Moral bi bil misliti na to!« je rekel slovesno. »Izreden razum, to je bila ena lastnost zločinca. Vedel sem to, a sem premalo vpošteval. Sedaj imamo drugi zločin.« »Bodalo nam bo morda odkrilo zločinca,« je re£ei Mr. Ricardo, Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne o. marca štev. oCt Telefonska In brzolaona poročila Občni zbor Narodne banke. ZANIMIVA FINANČNA DEBATA O DEFLACIJI. — Beograd, 5. februarja, ffzv.) Vce-faj v nedeljo od 9. do 12. je bil III. redni letni občni zbor Narodne banke. Predsednik Narodne banke, industrijec V a j f e r t, je v imenu upravnega odbora kratko poročal o poslovanja Narodne banke v letu 1922. Začetkom svojega govora se je v toplih besedah spominjal tnnrlega Člana upravnega odbora, biv-Sega ljubljanskega župana in narodnega poslanca dr. Ivana Tavčarja, nagla-lajoč njegove velike zasluge na kulturnem, prosvetnem in političnem polju med Slovenci V znak sožalja so navzoči delničarji stoječ vzkliknili trikrat »Slava dr. Tavčarju«! Tekom nadaljnega zborovanja se je razvila živahna debata o finančni politiki »Narodne banke«. Zelo značilen govor je imel dr. Vlada Markovič, ravnatelj Izvozne banke. Kratko je očrtal sedaj aktuelno krizo gotovine v zvezi z dosedanjo finančno politiko »Narodne banke* in končno naglasak da se kriza y gotovini absolutno ne more odstraniti potom inflacije. Govornik je priporočal »Narodni banki«, da še nadalje vodi d e f 1 a c i i s k o politiko, in to v sporazumu z ministrom financ. De-flacijska politika je koristna tako za »Narodno banko« kakor tudi za državo. Govornik je dalje tudi razpravljal o problemu davčne reforme. Ugotovil je neenakost davčnih sistemov v raznih pokrajinah naše države. Nujno !e potrebna izvedba izenačenja davčnega sistema, da se tako davčno enakomerno obremene vse pokrajine in ysi sloji. Zastopnik male skupine delničarjev Petar Grebenac je protestiral proti temu, da je »Narodna banka« vrnila ministru financ 120 milijonov dinarjev, ki jih je bil bivši finančni minister dr. Kuma-nudi vrnil banki v odplačilo državnega dolga. Tudi Še nekateri drugi govorniki so zaradi tega protestirali, utemeljujoč ta protest s tem, da vrnitev ni bila opravičena. Občni zbor je nato odobril poslovanje starega upravnega odbora ter mu podelil absolutorij. Pri sledečih volitvah je bil ponovno izvoljen stari upravni odbor s predsednikom Vajfertom na čelu. Namesto pokojnega dr. Ivana Tavčarja je bil izvoljen v upravni odbor dr. Karel Trfller, podpredsednik Ljubljanske kreditne banke« Redni občni zbor je bil zelo mnogoštevilno obiskan. Na občnem zboru so bili zastopani tudi delničarji iz Ljubljane in Zagreba. Za sporazum z Bolgarsko. KONFERENCA V NlSU PRIPRAVLJA POLITIČNI SPORAZUJVL — NOVI NA. PADI MAKEDONSKIH ČETNIKOV. — HUDI BOJL — Nls, 4. marca (Izv.) Pod vodstvom Aleksandrova in Proto^erova feistematič-uo nre'ena akcija makedonskih četnikov v tužni Srbiji ima tudi politični cilj preprečiti sporazum med Boljrarsko in Jugoslavijo. Zelo alarmantne vesti o ponovnih napadih makedort^VJh čefnikov v okolici Stf-pa, k'er so ubili več orožnikov in pol. uradnikov, so sprva zelo neugodno vplivala na natfn^nl potek konference, pozneje pa Je na obeh straneh zmajrala prevdar-nost In treznost, ker Je v interesu obeh drŽav popolen in iskren sporazum, S katerim se ima dopolnjevat! medsebojna akciia v čiščenju makedonskih četnikov. V paritetni komisiji vlada popolno so-Rlas'e. V najkraiŠsm času je pričakovati praktičnih sklepov, s katerim se prične boj proti nemirnim makedonskim 'elementom. _ Beograd, 5. marca (Izv.) Po uradnih in privatnih poročilih iz Štfpa to makedonski četašl zadnie dneve izvršili na razna sela v Južni Srbiji več ljutih napadov. Prišlo le tudi na nekaterih do bo:a med orožniki In razbo:nikl. Ze!o resen in tint bol :e bil pri selu Tonetarci v neposredni bližini Kadrlfalka, kjer so makedonski četniki pred mesecem oropali in pobili tam bivajoče koloniste. V bojih proti komitašem so sedaj naše vo'aSke oblasti sporazumno s političnimi ojačHe orož-aištvo in obmejne straže s pehoto in ar-tiferijo. Ojačenim oddelkom so prldelcni sorski topovi. Glasom uradnega poročila iz Stipa se je v soboto ponoči razvil oster boj pri selu Tonetarci. Naše močne čete mfanterire, orožništva, opremlene s strojnimi puškami In enim topom so popolnoma obkolile selo. Valčani so komandantu Izjavili, da v selu ni niti enega makedonskega komitaša, da so že vsi pravočasno pobeg-■I1L Končno je komandantu neki pastir točno označil, kje se komitaši skrivajo. Dano Je bilo povelje, da naše Čete v tesnem kr*»gu Izvrše napad na vse selo. Komitaši so race!! streljati. Vnel se je lut boj. Pehota Je otvorila ogenj Iz strojnih pušk. Po Jutem boju so naše čete zasedle vas, vjele nekaj komltasev, nekateri pa so pobegnil! po ta»-■ih stezah. Na bo Išču je obležalo 27 makedonskih četašev. ATENTAT NA NEMŠKO POSLANIŠTVO V RIMU* — Perlin. 4. marca. (WoIff) Po nekem nradnem poročilu iz Rima Je bil izvršen bombni atentat na nemško poslaništvo. Prt tem Je bil težko, a ne smrtno nevarne rasta Iraariiski svetnik AU^nburg, borba na irhmaL ŠTEVILNI shodl - borba MED DE« MOkrati in radikal«. — Beograd. 5. marca (IzvJ P© vseh poročilih, ki prihajajo v Beograd Is rasnih pokrajin, Je posnemati da Je volilna borba prispela na vrhunec. Do dneva volitev Je Se pičlih 14 dni. Stranke sapenjajo sedaj zadnje sile la razpošiljajo *a vse kraje agitatorje in govornike, da sadni moment pridobe zase volile*. Včeraj v nedeljo )e bilo po državi nebrojno volilnih shodov, velikih in malih. Neko poročilo vefl, da je bilo v vsej drŽavi včeraj prirejenih ckoll 1000 večjih shodov. Najbolj živahna Je postala Vojvodina, se njo pa Srem, kjer Je blTo včeraj po vseh glavnih trgih in gospodarskih središčih več shodov, prire enih od vseh večjih strank. Pa tudi v Sloveniji ie bilo več shodov. Tako je priredil velik shod včeraj dopoldne minister financ dr. Stojadinovfć. Za ta shod vlada v Beogradu veliko zanimanje, a do danes dopoldne še ni prispelo točno poročilo. — Srem - .H?f rovfca, 5. marca (Tzv.) Včeraj dopoldne je priredila radikalna stranka tu velik volflnf shod. Prvi Je govoril ministrski predsednik Nikola Pa5ie\ Ker je bil shod na odprtem krajo, ga volile! niso mogli popolnoma razumeti, radi česar je kratko ponovil njegove besede tajnik radikalne stranke dr. Vojislav Jan-jić. V spremstvu ministrskega predsednika so se nahajali ministri Ljuba Jovanovič MHetić, dr. Supflo In dr. Laza Markovfč. Proti temu shodu ie razvi! Stojan Protić* protiakci o. ki pa ni popolnoma uspela. — Zagreb, 5. marca (Izv.) Zagrebška, Iz demokratskih virov prihajajoča poročila pravijo, da radikalni shod v Mitrovlcl ni uspel, baje je bilo na shodu samo 2300 volilcev. Na drugi straai pa je snoči v Zagreb dospevSi glavni tajnik radikalne stranke dr. Jan'ić izjavil novinarjem, da se je shoda udeležilo 25.000 oseb. — Zagreb, 5. marca (Izv.) Demokratska stranka je včeraj dopoldne priredila za mesto Zagreb glavni volilni shod, kateremu je predsedoval predsednik hrvatskega demokratskega odbora dr. Tomaštč. Grof Kulmer je zboru poslal pismo, v katerem priporoča kandidaturo conte Vo.no-vica. ker je prepričan, da bo Vojnovič vršil v pravem pomenu jugosiovensko misijo, ker Je bii vedno zvest in* odločen pristaš Strossma3'erjevih idej. Računajo, da bodo demokrat;e pri sedan*Ih volitvah v Za orehu pridobili več elasov, kakor pa pri zadniih v konstituanto. — Begorad. 5. marca (Izv.) Po poročilu iz Novega Sada je tam Stojan Protić priredil velik volilni shod neodvisnih radi-kalcev. Shod je mirno potekei. Po dose-dan ih poročilih sodeč so nedeljski volilni shodi povsod potekli popolnoma mirno in kljub razpaljenosti volilnih strasti še ni opažati dejanskih spopadov ?a pretepov. KONGRES AVSTRIJSKIH KOMUNISTOV. — Dunaj, 5. marca (Izv.) Kongres avstrijskih komunistov je bil včerai dopoldne pod predsedstvom komunističnega voditelja Thomana otvorjen. Na kongres-« so dospel! delegate iz Švice, Nemčije, Rusije. Češkoslovaške, Jugoslavije in Italije. Jugoslovenski delegat je govoril o go-spodarsko-političnem sporazumu med Avstrijo in Jugoslavijo. R esno gibanje železničarjev. Dne 2. marca 1923 so se v Ljubljani sestali zastopniki vseh obstoječih žeiez-ničarskih organizacij in po temeljiti obravnavi sedanjega obupnega gospodarskega položaja železniškega osobja soglasno sklenili: Na eni strani okolnost, da vlada do danes še ni dovolila železniškemu osebju povišanih draginjskih in stanarinskih doklad. kakor jih ie nakazala in tudi že izplačala državnim nameščencem z veljavnostjo od 1. marca, na drugi strani pa okolnost, da so se baš zadnji čas življenjske potrebščine v ceni tako podražile, da se železniško osobje čuti na svoji pošteni eksistenci najresnejše ogroženo, je prisilila vse železničarske organizacije, da se v obrambo pravic m življenjskih interesov celokupnega železniškega osobja, ne glede na njih politično mišljenje in pripadnost, sporazumejo za solidaren nastop potom skupnih protestnih odnosno manifestačnlh shodov, ki naj se vrše po vseh večjih prometnih centrih po možnosti dne 16. marca. Krajevne skupine in podružnice sporazumljenih organizacij so pozvane, da nemudoma stopijo v dogovor z vsemi v kraju se nahajajočimi organizacijami odnosno njih tvorbami in »odvzamejo takoj vse mere, da se more manlfe-stačno zborovanje, ki bodi enodušnl izraz obupnega gospodarskega položaja celokupnega železniškega osobja, vršiti nemoteno in v znamenju absolutne solidarnosti vsega osobja brez Izjeme. Spo razumljene organizacije dopoŠ-ljejo svojim edinicam in posestrtnam čim prej podrobnejša navodila, Celokupno felezniSko uslužbenstvo Je pozvano, da v interesu solidarnosti vsega osobja takoj ustavi ali ublaži vsa nasprotstva, ki izvirajo is političnost rankarskih nagibov, iti deluje za vsestransko strpljivo in solidarno) zbliža-nje dosedaj — žal — tako razkosanega osobja. V Ljubljani, dne 2. marca 1923. Sporazum flene strokovne ffotemgiralMi Politične vesti. = Škod dr. Stojadinoviča v Mariboru. V soboto, 3. t. m. Je dospel finančni minister dr. Milan Sto jad i novic v Maribor, kjer se Je nastanil v hotelu »Meran«. V soboto popoldne je tu sprejemal deputacije in stranke. V nedeljo dopoldne le priredila mariborska organizacija radikalne stranke volilni shod v veliki kazinski dvorani Shod je bil dokaj Številno obiskan, ker so se ga udeležili pristaši vseh strank. Po otvoritvi shoda je dobil kot prvi besedo minister dr. Stojadinović. V svojem govora je minister orisal zasluge, ki si jih je narodno - radikalna stranka pridobila za osvobojenje in ujedinjenje našega naroda. Povdarjal je, da bo radikalna stranka tudi v bodoče igrala veliko vlogo v našem javnem življenju, ker bo gotovo dobila najmočnejše in najštevilnejše zastopstvo v parlamentu. Ona bo tudi v bodoče tista stranka, ki bo odločevala pri rešitvi vseh perečih vprašanj. Brez njenega aktivnega sodelovanja ne bo mogoče rešiti nobenega problema in naj bi bil še tako neznaten in brezpomemben. V interesu vsakega državljana, ki računa s podporo države, je torej, da se pridruži tej veliki, vso državo obsegajoči stranki. Ministrov govor so vsi zborovalci poslušali mirno in brez vsakega ugovora. Za ministrom je govoril zdravnik dr. Dre-novšek. okrajni kandidat radikalne stranke. Med njegovim govorom se je jeia pojavljati opozicija. Opetovano so njegov govor prekinili klici: »Kruha, kruha nam dajte! Kaj nam pomagajo stranke, ako nimamo kruha!« Še večji nemir je nastal, ko je jel govoriti dragi kandidat železničar Nachtigal. V dvorani le nastal krik fn vik in slišalo se je žvižganje. Govornik je moral svoja izvajanja predčasno zaključiti. Ob 11. je predsednik, državni pravdnik dr. O r a s e 11 i zaključil shod ter pozval navzoče, naj v državnem, narodnem in lastnem interesu pri skupščinskih vo-fitvah glasuiejo za radikalno kandidatsko listo. Minister dr. Stojadinović le odšel v hotel »Meran« k obedu, ki se ga je udeležilo več njegovih somišljenikov. Po kosilu se ie popoldne odpeljal v Mursko Soboto, kjer je imel popoldne tudi volilni shod. rsž Socijaldemokratski shod v Mariboru. V nedeljo predpoldnem se Je vršil v Gotzovi dvorani socialdemokratski shod. ki je bil izredno dobro obiskan. Glavni govornik je bil bivši poslanec G o 1 o u h. Za njim sta govorila profesor F a v a 1 in urednik Eržen. = Dr. Šušteršič o položaju in o svoji politiki. Povodom bivanja v Beo* gradu je dal dr. šušteršič beogradskim novinarjem informacije o svoji politiki in o stališču, ki ga zavzema v poedinih političnih vprašanjih. — Beogradsko »Vreme« podaje te SušterŠičeve infor* macije in izvaja med drugim: »Dr. Šu» šteršič trdi, da je vstopil v volilno bor* bo popolnoma samostalno brez kakrš* nekoli podpore. Pri volitvah ne bo ko* operiral z nobeno stranko. Vesti, da bo kooperira! z radikale!, so neresnica ne. Njegova akcija bo popolnoma sa* mostojna, on stoji v enakih odnošajih naprem vsem strankam. S katero iz* med obstoječih strank bo v bodočnosti sodeloval, je odvisno od trenutnih raz* mer. Kar se tiče državne politike, je potreben absoluten kompromis med Srbi in Hrvati. Ta kompromis mora skleniti najmočnejša srbska stranka z najmočnejšo hrvatsko. K.ar se tiče dr* zave, je njemu ležeče na tem. da se ta država za vsako ceno ohrani, zato je potrebno, da se vzdrži mir in red in da se izvrše vse spremembe, ki so potrebne, mirno in brez pretresljajev. Današ* njo državo je ustvarila inteligenca vseh treh delov našega naroda, a ta je za 50 let naprednejša od naroda. Zato so tudi nastala v narodu nesoglasja in ne« sporazurnJj cn j a. Glede njegovega sta* lisca napram klerikalni stranki je dr. Šušteršič povdarjal, da obstoji med njim in to stranko velik prepad. On predvsem ni klerikalec, KorcšČeva stranka pa je klerikalna. On stoji na Stališču verske tolerance in svobode katoliške cerkve, čuvanja verskih pra* vic, ne bo pa nikdar dajal svoji poli* tiki klerikalne barve. = Volilno gibanj«. V Celiti Je postalo zadnje dni volilno gibanje zelo živahno. V četrtek so imeti v Celju volilni sestanek Novačanovi republikanci in Koroščevi klerikalci shod pri »Belem volu«, ki pa ni bil bogslsavedi kako dobro obiskan. V nedeljo 4. trn. ie imela v celjskem Narodnem dom« velik volilni shod Samostona kmetijska stranka, v bližn J celjski okolici pa je Mto več volilnih shodov demokratske stranke. ■t Rosfli na more pomagati Nemčiji. V nemškem državnem zbora Je obrambni minister Gessler odgovoril na razne interpelacije o vesteh glede ruske pomoči, da Rusija v svojem sedanjem položaju ne more dati nikake vojaške pomoči nemškemu proletarijatu, ker jej njena gospodarska situacija tega ne pripušča. Ni zadosti, da ima kdo topove in bajonete, treba imeti tudi živež. = Brez konfesUe. Na Češkoslovaškem Je na srednjih šolah dijakov brez konfesije 5684; od teh Je Cehov 5593, Gospodarstvo. —g Celjski trg. (Cene ▼ dinarjih.) Go» vođina v me s« i ceh: L 17. IL 15. na trgu I. 15. IL 13; teletina L 18.50. II. 17-50: svinjina I. 30, O. 2730; slanina I. 39. II. 37; mast 40—42; prek a j ena meso L 37.50, II. 35. Mleko 3-50: turovo maslo 50, čajno 65, bo* hinjski sir 50.60: jajce 1.25; kruh beli 730. črni 630. Speeeriisko blago: kava Portoriko 65. Santos 48—52. Rio 44, pružena kava I. 78, II. 68, HI. 52, sladkor v kristalu 22. v kockah 24, riz L 14. II. 9, namizno olje 32—34, sol 3.50. pšenični škrob 24, testeni* ne 15---20. milo 20—22: mlevski izdelki: moka it. 00 7.70. it. 0 7.60. št. 2 7.20, št. 4 6.60, ržena moka 5£0. kasa 6.75, ješoreni 5.25. koruzna moka 4 25. koruzni zdroh 5.25, ai« dovrn moka 7.25. Kurivo: premoa črni 42, riavf 24. trdi drvi 125. mehka I. Krma: sfftđko *eTV"» 225. kislo 175. slama 125. Krom« pir 6—8. Na trgu se dobi precej jajc, solate in drugega sojivja. —g Novosadska Mahoma borra & marca. Movl Sad 3. marca. Cene v din^rTm noiirajo: Bač^a p?en?ca 4-47—450. bački ječmen pom:dba ?15. rja!ki ove«; 292.50. ab Petrovnradin 292.50. bačka koruza ra april 270—275, za april 20% kase 270. beli fi/ol 450, pšenična moka »0« 650, »2* pormdna 625. 2 vagona po 525, »7 * 450—<62.50, otrobi 175. Tendenca nespremenjena. —g Zajrrcf»skl tre. Znjrreb 3. marca. Cene v dinarifh za 100 kz. postavno bačka odnosno voH-odinska postrga notlra'o: Pšenica (76^—77 k?) 445—457.50. nova rumena koruza 250—277.50, s'iSena 287.50— 300. rž (71—76 k s) 350—T75. ječmen za pivovarne 325—350, za krmo 3n5—375, oves 28730—300, prs*>nf f\>.n\ 425, bclj 400, pšenična moka »0* 675— 700, »2« 650—675. »4« 625—650. za krmo 250, drobni otrobi 170— !90. debeH 250. Neizpremervena tendenca, —2 Zagrefb?fci tedenski semeni. Zagreb 3L marca. Današnji tedenski BemenI je bil mnogo ool'ši od posledn e^a. Cene bile sledeče: Svime H. 23.75—25, teleta 1. 14.50—15. n. I3 50--14, seno 178—212. slama 125. drva -300—350. cepljena In žagana 175—225. —g ZafcrebSfii fv:nski trs. Zncreb. 3. marca. VsTcđ dvi^a dinarja le zavladala na tržlSču popotna ne^snost. izvoz le prekf-n'en. NTa tržTS*ti v Križevcih so selški zahtevat? za mesnate svime 27—3250 Din, vendar trgovci niso biti pripravljeni plačati več kot 22.50—23 Pln. Padi tega od 800 pr-peHan^h komndev. ni bil nit? eden prodan. Debele svime so nndle od 26—27 Din rb 2Ta-trre"b- ab Vojvodina na 23—24 Din. Na tr. Llstv« poročalo, da M« merava)© Interesiram krogi ustanovni v CeSkoslovaiki stalno zalogo jugosk)venskih vla. V Zagreba del« o organizirani vinogradniki aa to, da dosežejo vse potrebe* olajšave % to svite* Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA USCA V LJUBLJANI. OPERA. Ponedei'ek 5. marca: Zaprto. Torek, 6. ir.-rca »Rigoletto* Red A. Sreda* 7. marca: »Nižava« Red D. Četrtek. 8L marca: »Tosca« Red fi. Petek. 9. marca: >Vrag in Kaiu« Red C Sobota, 10. m^rca: »Jenuf.i« Red B. Nedelja. 11. marca; »Vrag in Katra« Izv Ponedeljek. 12. marca: Zapr.o. DRAMA. Ponedeljek 5. marca: Idijot Red B. Torek, 6. marca: Zaprto. Sreda, 7. marca: »OtheTlo« Izven. Četrtek. S. marca: Zaprto. Petek. 9. marca: »Othcllo« Izven. Sobota. 10. marca: »Za pravdo in srce« Red t! Nedelja, II. marca: ob 3. popoldne »Ma-dame Sans Gene« Izven, ob 8. zvečer »Otheflo« Izven. Ponedeljek, 12. marca »Ugrabljene Sabin- ke« Red C • • • PROSLAVA JUBILEJA SKLADATELJA VIKTORJA PARME. iMaribor, 4. marca, Gcikar stoji sedanje Narodno gledališče v Mariboru, to poslopje še ni doživelo tako veličastnega slavja, kakor smo mu Mli priča snoči ob proslavi jubileja skladatelja Viktorja Parme. Prvn njegovo glasbeno delo ie bilo polka »Milica«. Posvetil je skladatelj to delo 125-letnlci Vodnikovega rojstva in je poklonil »Ljubljanski Čitalnici«. Izvajaj jo le orkester vojaške godbe dne 2. februarja 1S83. Skoro na to je Parma nastopil z večjim delom, ki ga je ^Slovenski Narod« z dne 27. februarja I. 1883 ocenil in Izrekel o mladem glasbeniku to-le nado: »Izražamo še enkrat veselje, obenem seveda tudi zahvalo nad temi vrlimi skladbami, pričakujemo pa od tega gospoda skladatela še mnogo drugih skladb za orkester, katerega tako lepo v našem slovenskem duhu zmaguje, ker se ga je popolnoma navzel. V Ljubljani, dne 27. februarja 18S3. R. Bezek.c To pričakovanje »Slov. Naroda« se je Izpolnilo. Snoči je slavil skladatelj Parma 40!etnico svojega uspešnega delovanja na glasbenem polju. Gledališče je bilo že davno pred začetkom do zadnjega sedeža razprodano. Prva loža spodaj na levo tik ob odru je bila okrašena z zelenjem — bila je častna loža za slavl-enca In njegovo rodbino. Ko se je dvignil zastor, se je nudila na odru pestra slika raznih narodnih nos. a spredaj pred njo v polkrogu gosto drug pri drugem so bili razvrščeni zastopniki raznih kulturnih društev in korporacij v takem častnem številu, da nam ne sme nihče zameriti, ako jih ne navaiamo točno po redu In imenu. Vsak izmed po-kloniteljev je držal v rokah krasen venec ali sicer kakšno jubilejno darilo. Aranžma je vodil ravnatelj oziroma dirigent M i t r o v i ć. Prvim viharnim pozdravom je sledil nagovor in čestitka dr. Franca Vidi ca. odposlanca oddelka za prosveto pri pokr. vladi v Ljubljani. Nato je dr. Vidic kot zastopnik kralleve vlade jttbilarfu pripel Najvišje odlikovanje red Sv. Save. Nato so sle«. dila čestitanja in poklonitve. Prvi je čestital g. dr. Brenčič kot intendant Narodnega gledališča, nato je gledaVški ravnatelj B r a t i n a poklonil jubilarju venec dar Narodnega gledališča, nato so se poklonili In Izročili darila: Dramatično društvo Maribor, Udmženie gledaliških Igralcev Ljubi;ana. Zagreb. Maribor. Narodno gledališče Zagreb. Vojna muzika Maribor, Ljubi"ana. Glasbena Matica in Sokol Maribor, Pevski dru* štvi »Drava« in »Zarja«, Ljudski oder» Češka obec Maribor, Umetniško društvo. Grobar itdr. S posebno radostjo je občinstvo vzelo na znanje vest, da ie I. Hrvatska Štedionica nabrala v krogu drugb zavodov kot častno darilo jubilarju 80.000 K. Potem so se prebrale brzojavke in pismene čestitke iz raznih krajev naše države in Čehoslovaške. HrvaŠki književniki Zagreb; gledalaca: Liubl'ana, Beograd, Osijek, Novi Sad, Celje, Ustje, Praga, Sarajevo, Subotica, »Kolo« Zagreb, župan mesta Kamnik in pevsko društvo »Lira« Kamnik, člani zagrebške opere (Albin, Nučič, Vilhar), Glasbena Matica L*uhl?ana In mnogo drugih. Pod globokim vtisom čestidc m poklonitev se je jubilar Viktor Parma v kratkem nagovoru zahvalil za čestitke. Naglašal je, da prvo slavje, 651ctni jubilej, nima posebne vrednosti, pač pa 40-letni jubilej dela. »Ves čas sem se z veseljem posvečal temu delu, in sicer že v jugoslovenskem smislu, ko politično ša zdavno ni obstojala Jugoslavija. Delal sem rad tudi med brati Hrvati VeseH me posebno, da je moje delo našlo priznanje tudi na Najvišjem mestu in prosim g. vladnega zastopnika« da sporoči mojo na tskrenejšo zahvalo na Najvišjem mestu.« Posebno iskreno se je zahvalil upravi in posamnim članom Na-rodnega gledališča s posebnim poudarkom na g. Mitroviča kot aranžerja jubileja. Njegovemu »Živeli vsi prijatelji!« je sledilo naravnost viharno oduševljeno odzdravi janje: Živel Parma! Po oficijelnem delu Čestitanja je Ju-bilar pdiel x svojo častno ložo. kjer |§ Štev. 53 »SI.OVPNSKI NAf^H t >• dnr 6. marca 191>3. Stran 3 sedel v krogu svoje rodbine. Občinstvo je z napetostjo pričakovalo slavljenčevo prvo opero: iUrh grof celjski«. (Prva uprizoritev 15. februarja 1. 1S95 v Ljubljani, za katero je »Slov. Narod« z dne 16. februarja napisal laškovo kritiko.) — Po prvem aktu je občinstvo pozvalo g. jubilarja na oder, kjer so ga obsipavali s cvetkami in venci ter mu prirejali navdušene ovacije, ki so se ponavljale koncem vsakega dejanja. Bil je to lep večer, ki je pokazal, da se g. jubi-lar vendar ni trudil zaman in da žanje njegovo življenjsko delo tudi zasluženo priznanje. G. slavljencu rudi nale častitke. Še na mnoga leta! — V mestnem gledališču ▼ Celin ie v Soboto zvečer vprizorilo Dramatično društvo Schonherrjevo »Otroško komedijo«. Gledališče je bilo razprodano, igralo se je izborno v zadovoljstvo posetnikov gledališča. Naše celjsko gledališče se v letošnji sezoni lepo razvija. Občinstvo Izraža željo, da bi se včasih vprizorila tudi kaka narodna igra z godbo in petjem. Glasbeni vestnik. — Ljubljanska »Glasbena Matico« v Kranju. Pevski zbor ljubljanske »Glasbene Matice«, ki je v nadaljevanju serije svojih pokrajinskih koncertov obiskal prosio ne* deljo dne 4. t. m. naše lepo gorenjsko me* sto Kranj, je bil tam nad vse prisrčno in navdušeno sprejet. Ob prihodu zbora v Kranj ob 4. popoldne ga je pričakovala ve* Eka množica kranjskega meščanstva. Kranj« ski župan g. Pire je imenom meščanstva in imenom kulturnih organizacij pozdravil v laskavem govoru došle pevke in pevce in njihovega voditelja Hubada, nakar je tudi predsednica Kranjske podružnice »Kola ju* goslovenskih sester«, glavarjeva soproga ga. Znidaršičeva, izrekla v izbranih besedah prijazno dobrodošlico in poklonila ženske* mu zboru v roke njegove načelnice gdč, Hrovatinove bogat šopek cvetlic, povezan a narodnimi trakovi V kratkih a toplih be* se dah se je predsednik zbora g. P r u n k zahvalil za prijazen sprejem, naglašajoč, da so prebivalci ponosnega mesta Kranj vedno korakali na čelu ob vsakem kulturnem po* javu. Na mili pozdrav predsednice »Kola« je zagotovil govornik, da pevski zbor »Glasbene Matice«, ki naslanja svoje Ideal* no delovanje na vrlo četo svojih krepko sodelujočih in vztrajnih pevk, zna gotovo visoko ceniti velik pomen sodelovanja na* rodnega ženstva v vseh primerih socijalne« ga in kulturnega življenja, Z vozovi, ki so jih stavili postrežijivi domačini na razpo* laganje, je zbor takoj od kolodvora pohitel na kranjsko pokopališče, da se pokloni m a* aom naših velikih pevcev Prešerna in SU mona Jenka. Činu pobožne pietete je pri* sostvovala velika množica kranjskega pre* bivalstva. Harmonije polni in čustveni Czaj* kov.-cga »Oče nas« v staroslovanskem jeziku, ki ga je pretresljivo zapel mešani zbor pod vodstvom mojstra Hubada, je uvedel skromni obred, nakar je zborov taj* nik g. Pcruzzi posvetil spominu naših pev* cev«prerokov Prešernu in Jenku ter ▼obče vsem na pokopališču počivajočim blagopo* kojnlkotn nekaj mehkih in globoko obču* tenih besed. Svojo poklonirev so pevci za* kiju Jih" z večno lepim in ginljivim moškim jrborora »Vigred se povrne«. Ob 17. po pol* dne se je vršil koncert pevskega zbora v Sokolski dvorani, ki je bila v vsakem količ* kaj rabljivem prostoru na gosto zasedena r»d izredne množice meščanstva vseh s t ruj in stanov, dijaštva in udeležencev iz oko* lice. Raznolični program jugoslovenskih umetnih in narodnih pesmi, ki ga je pevski rbar »Glasbene Matice« izvajal kakor ved* | r-o z vso preciznostjo, finim predavanjem in izredno toploto, jc od točke do točke bolj razvnemal verne in navdužene poslu* šalce. ki ob koncu ob navdušenem in nc* preneha stiti svojih prostorov še eno točko. Kranjsko meščanstvo je med koncertom poklonilo zboru krasen lovorjcv venec z umetno vpleteno lovor j evo liro in z laskavo dedikacijo na narodnih trakovih. Isiotako je poklonilo lep lovorjcv venec zboru vem u priznanemu voditelju Hubadu. IJo koncertu sc neumorne članice »Kola ju* goslovenskih sester« v isti dvorani prire* chle okusno in bogato čajanko. Kjer jc se par hipov prej sedela ogromna množica po* slušalcev, je bila na mah razvrščena dolga vrsta okusno in snažno pokritih miz. Ob izbornem zakusku, ki so ga preljubeznivo m vzorno postregle kranjske gospe in go* spodičnc, sc jc razvil neprisiljen in iskren prijateljski sestanek, katerega se je poleg linhljanskih pevk in pevcev udeležilo tudi veliko šicvilo meščansva obeh spolov, med njimi tudi g. okrajni glavar, g. župan. g. de* kan in drugi. Pod predsedstvom agilne pred* sečnice »kola«, gc. glavarke Žnidaršičevc, so sledili bratski pozdravi. Med drugim je šolski nadzornik g. Rus v temperamentnem govoru dal duška svojim občutkom sini pa* tije m bratskega razumevanja do pevskega »bora »Glasbene Matice«, v katerem imenu se jc njegov predsednik zahvalil za gosto* Ijubczi sprejem in ob navdušenem soglasju pevk in pevcev napil meščanstvu ponosne« s a mesta Kranj in njegovemu Županu, lo* kalnim kulturnim faktorjem, ki so pripra* *ili koncert, med njimi za vsako kulturno delo vnetemu nadzorniku g. Rusu, In sled* niič, dulcis in fundo, požrtvovalnim kranjs skhn gospem in gospodičnam, prireditelji* cam krasno pripravljene in še lepše uspele čajanke. »Matičarji« so zapeli še par milih domačih pesmi, dokler ni ob najživahnej* £em razvnetju neizbežni čas ljubljanske go* ste po kratkem, a iskrenem slovesu od do* icačinov citiral na neizprosni vlak. — Orkestralno društvo »Glasbene Ma* tiče« v Ljubljani. Vaja orkestralnega dru* štva sc ne vrši danes v ponedeljek 5. marca, temveč jutri v torek dne 6. marca. Lde* ležba obvezna I — Odbor. — Spored koncerta, katerega priredi koncertna pian istini a gdč. Mirni Švajgar danes v dvorani Filharmonične družbe: 1. Cesar Frank: Preludij, Koral in Fuga. 2. Vit. Novak: Balada »Manfrcd«. S. Chopin: So* rata op. 5$ v h * molu. Allcgro maestoso. Scherzo. Largo, Finale. 4. Smetana: Češki plesi: Oves, Hulan. Slavnost čeških kme« tov. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni Dnevne vesti. V Lmbliani. dne 5. mafea 1923. ijočcm aplavzu kar niso hoteli zapu* tj >jih prostorov, dokler ni zbor dodal S Qrx — Glavni volilni odbori Pokrajinska uprava za Slovenijo objavlja: Dne 19. marca 1923, začenši ob 9. dopoldne bodo poslovali glavni volilni odbori (člen 76 volilnega zakona) za volitve v narodno skupščino, in sicer: 1. za volilno okrožje Maribor - Celje v Mariboru v veliki dvorani mestne* en magistrata: 2.) za volilno okrožje Ljubljana - Novo mesto v Ljubljani, v veliki dvorani na mestnem magistrati: 3.) za mesto Ljubljana s Spodnjo Šiško v Ljubljani v mali dvorani na mestnem magistratu. Vsi predsedniki volilnih odborov morajo v smislu čL 75. volilnega zakona za volitve poslancev v narodno skupščino zapečaten zavoj, v katerem se nahajajo volilni spisi .donesti dne 19. marca 1923 svojemu glavnemu odboru. — Proslava rojstnega dne prez*-denta dr. Masarvka. Slavnostno akademijo v proslavo rojstnega dne prezi-denta dr. Masaryka priredi, kakor smo že poročali, tukajšnji konzulat češkoslovaške republike v sredo, dne 1. t. m. zvečer v veliki dvorani »Kazine«. Opozarjamo, da imajo pristop na aka-demro izključno samo vabljeni gostje. — »Slovenec* proti predsedniku »Kmetijske družbe«. Kakor se nam po* roča, je g. G. Pire po zaključeni usodni preiskavi že dne 3. t. m. po svojem pravnem zastopniku vložil »o b t o ž* n i c o« zoper »Slovenčevega« odgovor* nega urednika in bo glavna razprava v kratkem razpisana. — G. Pire je svojo prvotno obtožbo Še raztegnil na naj* novejše »Slovenceve« napade v zadnji sobotni številki, v kateri na prav hi* navski način pripoveduje, da bodo volitve preje minule, kakor bo prišla na vrsto glavna razprava v Pirčevi ob* tožbi. — Ako bi bil »Slovenec« pošten list, potem bi tudi ne zamolčal, kdo je tisti, ki zavlačuje sodno postopanje. Potem bi svet vsaj izvedel, da je edini krivec obtoženi urednik sam, ker ni nastopil pravočasno dokaza resnice, temveč si pridržal svoj zagovor za glavno razpravo. — Kakor poznamo »Slovenčeve praktike, bo stavil njegov zagovornik svoje dokazne predloge šele tik pred razpravo in skušal na ta način redni potek sodnega postopanja ponovno zavleei. Sicer pa opozarjamo na Pirčev odgovor na »Slovenceva« podla sum ničen j a v jutrišnji številki našega lista. — Čemu to? Iz Celja nam poročajo: Precej vojaštva nemške narodnosti iz južnih krajev nase države smo debili tudi v Celje. Ali Je res to sistem? Ako ie sistem, bo treba spregovoriti resno besedo! m- Časnikarsko banditstvo prve vrste je zagrešil »Naprej«, ki sicer tako rad igra vlogo pocožnega lnon-lizatorja in strogega sodnika o podivjanosti, ki se je dandanes razpasla v slovenskem časopisju. V dveh svojih podlistkih je namreč pretekli teden priobčil pamflet »Pesnika nestvor, ki bije v obraz vsakemu okusu in naj-primitevnejšim pojmom navadnega takta. Smatramo pod svojo častjo, da fci kakorkoli reagirali na te izbruhe srčne posuroveiosii in časn.karskega barabstva, ki ga more zagrešiti samo inteiektuano in moraino na najnižji stopnji stoječ individij. — 100 starih avstriisksa kron: 8 Din. Pod teiii naslovom nam piše prizadeta posojilnica: V Beogradu so sc baje pogodili aii se utegnejo pogoditi z Avstrijci tako, da bi nasi upniki dobili od njih za starih 100 K le 8 dinarjev in bi izgubili pri vsakih 100 K 14 Din. Nasprotno bi pa naši dolžniki nasproti avstrijskim upnikom po istem razmerju bili za 17 Din na dobičku. Pri vsem tem bi bili prvi, t. j. našt upniki, v veliki š^odi, ker imajo privatniki v Jugosiaviji veliko več terjatev v Avstriji, kakor imajo naši privatniki dolgov v avstr. republiki. Radi tega naj bi vlada v Beogradu sama v poseben fond pobrala po 17 Din (od vsakih 100 K dolga) jugoslovanskih dolžnikov in iz tega ionda naj bi od-škodovala tiste privatne jugoslovanske upnike, kateri utegnejo vsled te nesrečne odredbe trpeti ogromno škodo. — Društvo slušateljev filozofske fakultete univerze v Ljubljani priredi za svoje Člane, učitelstvo in učiteljski naraščaj ciklus predavanj »o metod kj šolskih predmetov« in »o šolski d.sc piisl«. Predavata višia Šolska nadzornika gg. Poljanec in VVcster. Predavan:e se vrše ob torkih ob 20. zvečer na univerzi soba št. 77 (I. nadstropje desno). Vstop prost. Prvo predavanje v torek, 6. marca. — Odbor. — Osebna vest. Miloš štibter, bivši šef kabineta ministrstva za pol.edelsrvo in vode, ie Imenoval ta uradnika VI. či-novnesra razreda najvišje plačilne stopnje pri oddelku za kmetijstvo pokra."inske n-prave v Ljubljani (po službeni potrebi). — Iz državnoželeznške službe. Po poročilu iz Zagreba je določen za ravnatelja državnih železnic v Zagrebu dosedanji ravnatelj državnih železnic v Sara evu Babović. Za ravnatelja državnih železnic v Sarajevu pa Je imenovan Peter g*#U4 p***** t»lkQIfl|E_* —Iz poTcrske Stnžbe. Vekoslav S!a-novec, okrajni nadzornik varnostne straže v Ljubljani, je imenovan za v: 5 ega o-kranega nadzornika varnosene straže aa seda nit m službenem mestu. — Nov kazenski zagovorn'k. Višje de2eTno sodišče v Ljubljani je sprejelo dr. Jakoba Hod zarja, odvetniškega kandidata v Cel u, na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. — Eclczea grškegi princa Pavla. Kakor nam javljalo iz Beograda, je grški princ Pavle na povratku v Atene moral ostati v Beogradu, ker :c težko obolel. Dvorn? zdravnik je odredil, da princ ne sme nadaljevati potovanja, dokler se ran nc zmanjša temperatura. — Smrtna kosa. V javni bolnici Je včeraj popoldne nenadoma umrla ga. Mara Christoi ro'\ Kegl v cvetu svoje mladosti. Pokojnica je bila dobra Slovenka In narod-njakinja, ki ;e vživala v krogih svojih znancev velike simpatije. Pogreb bo v torek ob pol 16. na pokopališče k Sv. Križu. Blag j| «pomin! — Novo bakrorezno sliko dr. L Tavčar!« }e napravil slikar Kopač. Slika je izredno drbro uspela. Pod sliko je faksimile pokojnikovega podpisa in citat iz enega izmed zadn »h poko;nikovin člankov v »S!. Narodu.«. Slika stane 30 D!n. in se dobiva v »Narodni knjigarni« v Ljub* anl. — Usposobljenost™ izpili za obče ljud* ske in meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Miriboro (na fi^avnem m o. ŠVem učit*liišču) se pri eno dne 23. aprila \°2X Pravilno opremljene prošnje za pri* pust naj ss predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajneum šolskcrrmi svetn. da bodo najkasneje do 16. apnla v rokah iz* praševalne komisije. Kdor bi ne bil pripu* Ščen, se bo pravočasno obvestil: posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala, — M. Pire, predsednik. — Predavnje o tolminskem pun'u. Društvo »Soča« prireja predavanja, ki uspevajo zelo ugodno in vzbujajo v mestu vedno večje zanimanje. Tako je bil za sobotno predavanje o tolminskem puntu salon pri »Levu« poln občinstva, med njimi mnogo odličnih osebnosti. Ravnatelj Cvek je bil prevzel nelahko nalogo, da poda sliko tolminskega punta. Še danes veljajo Tolminci za »pun-tarje«, s čemur se hoče reči, da so odločni in zavedni ljudje ter se znajo krepko boriti proti krivicu kakor so to storili njihovi predniki s slovečim pun-tom. Predavatelj je najprej s toplo besedo omenil lepoto krajev ob gorenji Soči, potem pa se poglobil v zgodovino, ki je polna boja in trpljenja naših tolminskih rojakov. Tako so imeli leta 592. veliko bitko z Longobardt v kateri je bila zmaga na strani naših prade-dov. Govornik je orisal dobo gospodstva oglejskih patrijarhov m pozneje goriških grofov na Tolminskem. To je doba črne preteklosti, polna nepopisnega trpljenja našega naroda na tem prelepem kosu slovenske zemlje. Dolga je bila ponižnost In potrpežljivost slovenskega kmeta aH slednjič je naraste! odper, razvil se je na široko med slovenskimi kmetskimi trpini In tako je končno kmetska peplava zrnagonosno drla proti Gorici. 20. marca 1713. so tolminski puntar i zavzeli Gorico in prisilili deželnega glavarja grofa Strassol-do, da je izpustil zaprte rojake in pismeno ukinil vse tiranske odredbe proti ljudstvu na Tolminskem, ki se je bilo uprlo predvsem radi krutosti grofa Jakoba Antona Coroninija. Ljudstvo se je bilo že pomirilo, ali mirovala nista Strassoldo in Coronini in tudi ne cesarska vlada, ki je odposlala na Tolminsko vojaštvo in ovaduhe, da so po-lovili puntarje in jih zanrli na goriški grad. Groznemu trpinčenju so bili tam izpostavljeni in šele Čez leto dni ie prišla sodba: 150 obsoj:ncev je bilo vrženih v grajske temnice, 11 pa je bilo obsojenih na smrt. BiH so javno raz-četverjeni in kose teles so razobesili na najvidnejših mestih. To se je zgodilo v Gorici 20. aprila 1714. Občinstvo je z zanimanjem sledilo predavanju, ki je kazalo, kako so se borili za slovensko svobodo pred 200 leti naši tolminski rojaki, na čelu jim kmet Ivan Gradnik in tovariši. Polno je bilo solznih oči In ob koncu predavanja je siedilo gorko čestitanje gospodu predavatelju. Po predavanju je recitiral g. Kragelj nekoliko Gradnikovih pesmi iz ciklusa »Tolminski punt«, dr. Kozinov kvartet pa je prepeval narodne In umetne pesmi. Zelo lep je bil ta večer in občinstvo je zanj hvaležno predavatelju g. JoŠku Cveku. — Prodaja konj. V sredo dne 7. L m. ob desetih dopoldne bo komisija za prodajo sivine, dobljen« od sovražnih držav prodala na javni dražbi na dvorišču Nušakove vo* jašnice v Trnovem dva konja, došla iz Nemčije. — Lovske novosti t Kočevskega. V občinskem lovišču, ki ga ta v zakupa gg. Ha- berle in tovariši, je ustrelil dne 26. februarja L I. posestnik Pink medveda samca, ki le tehtal Iztrebljen 195 kg. Streljal je nanl s kroglo na 30 korakov in ga pogodM v leva lopatico. Zver se ie vlekla še kakih 60 korakov dalje fn nato obležala. DrugI dan 27. februarja so pa v Livoldu lovci obkrožili štiri volkove, enega so močne obstrcUi, vendar Je tudi ta ušel. — Volil«; Imen ki ca volitve v narodno sliupšč no so na mestnem magistratu v Celju razpoloženi občinstva na vpogled od dne I. do vitevii 17. marca vsak dao, »z- o4 £. da U. are m od 3. do 5. popoldne v sobi štev. 5. Vsakdo ima pravico volilne Imenike pregledati, prepisati m natisnti. — »Spomlad ▼ Celju. Iz Celja nam pišejo: »Jutranje Novostih poročajo Iz Celja, da vlada pri nas prava »pravcata« spomlad in »da solnce pripeka tako, da je že skop-ncl sneg«. Celjani o kaki »pravcati« spomladi še nič nc vemo, imamo še nekaj sn.sa in neprenehoma deževne in hiadne dni. — Celjska porota. V tem porMnem zasedanju prideta na vrsto prles drugih že objavljenih slučajev še Alcjzij Zorčič rad; uboja in F van Strgar radi umora. — Samomor. V petek zvečer se je v svojem stanovanju v.Gosposki ulici v Celju ustrelil dimnikarski mojster Vinko Zurrnart Preneljali so ga v bolnico, kjer je umri. — Vzrok samomora ni pojasnjen. — Vcselični dex*ek v Celju. Pokiajtn* s1"a uprava ra Slovenijo je dovolila mcs'ni občini celjski, da sme pobarati v prid i:bož» nemi: zakladu po vsem svojem ozemlju od dne 5. marca do dne 31. decembra t. 1. enotni veselični davek v iznosa 20 odstnf« kov od vsake vstopnice. Natančni pravil* nik o poniranj-j te davščine objavlja pos-K na na-edoa. izišla v »1'radnem listu* št. 22. — Cuječa miriborska polcla. Tz Maribora nam pišejo: Ko je minster dr. Sto:a-dinovič od ha al z volilnega shoda, se je dogodilo sledeče: Med občins^-om. sto!eč?m okrog nrnistrovega a\*ta, :e reW mladenič segel v h^ačn? žep po svo'o cigaretno d^7o. heteč s! prižgati cigareto. V tem trermtku so skočili detektivi k r'cmti. ga zet bili za roke in ga trdno dr?ali. Ker se ;e f-n* bra-n;l mu ;c pala doza iz žena. se odprla in cigarete so JeŽafe v bTaru. Na to so ga pretipali od nog do g-ave In ker nfso p."^' n'*č strnil;tvega pri n>m so ra 'zp^tilL Dogodek je povzročil veliko veselost. — Smrtna nesreča. Marjani ca Ledinek, h3i rudarja iz Trbovelj ie bila s svojim 21ctnim bratom vedno «.ana doma. ker sta=> riši drlajo v rudniku. V petek dne 2. t. m. opoldne je Marjanica pomivala posodo in si je v ta namen zavrela vode. Ko pa je hetela lonec z vrelo vodo vliti v škaf, je na mokrih tleh nenadoma spodrsnila in pad* la, pri čemer je s kropom poli'a svojega 2Ietncga bratca. Reveža so s smrtno nevar* nimi opeklinami prepeljali ▼ ljubljansko bo!ni?o, kjer je pa včeraj dopoldne po hu» dih mukah umrl. Stariši. pazite na svoje otroke! — Tihotapci napadli financarja. V so* boto 3. L m je finančni pripravnik Kon» stantin Haradža na Jesenicah pri Hrušici aretiral nekega tihotapca, kateremu pa je nenadoma prišla na pomoč pet drugih tiho* tapcev. Napadli so Haradžo z nožem in ga težko poškodovali po glavi in na nogah. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Nje« govo stanje je zelo resno in je malo upanja, da okreva. Tihotapce orožniki zasledujejo. — Zavisten napsd. Posestnikov sin Alojzij Velepič iz Zaboršta pri Kamniku se je vračal dne 2. t. m. zvečer od dela domov. Iz neke zasede pa je do sedaj neznani zlo* činec ustrelil dvakrat nanj in ga zadel v roko in nogo. Vclepiea so s precej težkimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bol* Bacat — Zasačeni tihotapci. Na meji od Špilja naprej se vrši zadnje čase tihotaplja* nje na zelo primitiven način. Tihotapci namreč mečejo ovoje in zaboje skozi okna vlaka. Tako je tam službujoči finančni pa z* nik v petek dne 2. t. m. opazil, da so ob 1. uri zjutraj iz D*brzovlaka kar deževali paketi na prosto. Odposlana je bila takoj patrulja, da pobere pakete. Pri železniškem mostu blizu Pesnice pa so bili aretirani trije možakarji, ki so težko obloženi trans* por+irali Iz vlaka nametane pakete. V orno« tih, ki so bili zaplenjeni, sc je našlo 38 kg saharina fn £6 kg cigaretnega papirja v vrednc.fti več stotisoč dinarjev. Tihotapci, sami zagrebški čifuti. so bili oddani carin* skemu razsodišču v Mariboru. — Razne nesreče Le v k Marjeta, dc lav* ka na žagi lesnega trgovca Rudeža v Rib* niči sc jc po neprevidnosti vlagala v levo roko. — Alojzija Kamnikaria, nadkurjača drlavne železnice iz Ljt:l>!janc, je stroj zgrabil za desno roko in mu jo precej po* škodovat — Urban B^rce, gozdni d?lavcc pri Hajnriharju v Skofjt Loki jc prekladal hlode, pri čemur sc mu je eden zvalil na ro'co in mu jo zlomi L — Franc Homec, brczpcs:ini delavec, je prišel iz Mitrovicc v Ljubljano iskat delo. Ko je stopil iz vla* ka, jc pad?l in si riomil levo roko v ko* molcu. — Franc Zupan, delavec v tova r:i »Indus« je pri delu po neprevidnosti zašel z ro'.o v stroj, ki £a je zc!-aHl in mu rd* tn?al palec desne roke. — Evgesi Lomb^'-do, zidarski pomočnik pri tvrdki Trco v Trži* ću, je sekal kamenje, pri čemur mu je od= letel košček ▼ levo rko in nv ca nevarno ran^i — Poškodovanci so biH oddani ▼ ljubljansko bolnico. — ČevCe kupujte od dorrračh tovaren tvrdfce Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznaro na boljši In na"-cene'ši. Glavna naloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1. — DrnŠtvo **skarmsrjev v Lmofan! je na svoji odborovi se;i dne 2. trn. sklenHo darovati v počaščen e sponrna bfagopo-ko nega predsednika »Narodne tiskarne« dra Ivana TavČaria znesek 2500 Din Grafični šoli tiskarskih vaencev, kot prispevek ob njenf ustanovitvi. Dr. Mabuse, igralec? — Kino TIvolL T>anes drugi del glasovnega filma »Dr. Mabuse. Igralec Boj med obema genlema dr. Mabuse em In državnim pravdnikom posta a čimdal e intere-santne š| In napeteši. Med tem ko operira dr. Mcbuse s prirojeno divio energiio, nastopa Vvenk taktično in previdno ter zasleduje svojega nasprotnika kakor nekoč Pabius Cunctator Kanibala pred Rimam Film je bil odigran v vseli svetovnih mestih z na več im uspehom! Vedno okrmV neše nastopa dr. Mabuse. Ze padajo prve irtve ... Pa tud! krog okoTf tetra satana v človeški oblikj se vedno brlj zožuje in grozi mu un!čen'e. S si'nhn naporom in anar-tio se Ženialn! zločinec izvija Ii mreže, ki &l obda.a. Se vedno JTa ni dr segla roka pravice ... Pa na razkcšnrst velikomest-nega živ!enTa. poleg kr?«nih naravnih posnetkov fn globoko zamiš! ena Igra — vse to vstvarja ff!m kot največjo filmsko re-modezneza časa. NOV PGLOŽAJ V ftCHRU. PRED VAŽNIMI SKLEPI NEMŠKE VLADE. — Cer! n. 5. marca. (Izivirno) Zvezni državni zbor je sklican za jutri v torek na plenarno sejo. Tej seji pripistfejo politični krogi veiiko važnost. Parlament ima v prvi vrsti izreči vladi novo zaupnico ter jI dati obse ina pooblastila za nad.il.no taktiko napram Franciji. Prič.ikujejo, da bo nemška vlada v znak protesta proti odredbam renske komisije prekinila vse stike s Francijo in Hclsijo. Na drugi strani pa tudi. nekateri pričaku ejo, da pride med Franci o in Nemčijo do odločilne borbe. Kakor zatrjujejo v vodilnih krogih, Ima nemška vlada namen predložiti zbornici protest proii kršenja vcrsailske mirovne pogodbe. — Cer lin, 4. marca (Izv.) Nove fr^nzeske okupacije so splošno situacijo zeli c!e?koči!e. Nemci besne fn zahtevajo, da se skliče za torek 6. L m. parlament Nameravajo se ukiniti vsi diplomatični stiki med Nemčijo, Frcrtcijo in Belgijo. Nemški nacijonalec Hergt je imel srovor, v katerem je natrlašal. da cdslei ni mogoče več govoriti o kaki spravi, marveč da se prične boj, kakršnesa svet še ni videl. FRANCOSKE ČETE OKUPIRALE DARMSTADT. KARLSRUHE IN MANNHE1JIL — Pariz, 4. marca (Izv.) »Atence Havas« poroča iz Strassburga; Francoske čete so včeraj napredovale v smeri proti Karlsruhe in so okupirale rudn.ke v Darmstadtu in pristanišča v Mannheimu in Karlsruhe v svrho, da se olajša carinska kontrola s strani zaveznikov. RAZBURJENJE V LONDONU. ' — London, 4. marca (Izv.) Nova francoska okupacija le vplivala na angleške kroge zelo razburljivo, zlasti se naglasa, da pot proti Karlsruhe ni v prvi vrsti industrijskega, marveč političnega značaja. Ves vzhodni breg Rena od Švicarske do holandske meje je sedaj pod iraneosko-belgij-sko kontrolo. Ako se ta pot nadaljuje, se bodo nahajale francoske Čete kmalu na sredi pota v Berlin. FRANCOZI ZASEDEJO FRANKFURT. — BerlJn, 5. marca (Izvir.) V polittčmb krogih je razširjena vest, da francoske čete zasedejo Frankfurt in Elberielde. Ta zasedba se ima izvršiti v najkrajšem času Dale je v političnih krosih razširjena vest, da bo nemška vlada popolnoma prekinila vse diplomatfčiie stike s Francijo In Belgijo. Borzna poročila. DINAR V CURIHU SSS. — Čarih. (Izvir.) Današnja predborzaj Zagreb 5.95, Berlin 0.0236. Amsterdam 211.2J, Newyork 53350, London 25.U, Pariz 32.60, Milan 25.65, Praga 15.825, Bu« dimpešta 0.177^9, Bukarešta 2.50, Varšava 0.02, Dunaj 0.0747/a avstr. žig. krone 0.0075, Sofija 3.10. — Rapldno padanje rojih valut v Z»» grebn. Zagreb 5. marca. (Izvir.) Zak!iuček; Devize: Curih 16.80, 17.15, Pariz 5.45, 5.55 London 423.50, 430, Berkn 0.385, 0.415, Dunaj 0.1255, 0.13, Praga 263, 272, Trst 430 445. Newyork K7.75. 88-50, Budimpešta 3.01 3.15. Valute: dolar 85. 86, Ura 4.25, 4.3T* Društvene vesli. — CJiior zvezo bivših safez'jrabiub go'enccv, poslujoč sedaj v Mladinskem domu na Kodeljevem. poživlja vse biv&# goence fn oratorijance salezijanskih za-vodov, da javi o svoj sedanj naslov v svrho vabila k cbčnemu zboru dne 2. aprila ti na Rakovniku- Poizvedbe. ■— Oseba, navidezno znana, ki jc po brala v nedeljo na pošti v Šiški listnic« naj vrne poštenim potom legitimacije, da s« izogne nadaljnemu zasledovanju. Denar naj si obdrži. — Naslov- Franjo Hofer, aero« dc LaAm a n, Ljubljana 7. — V nedeljo pcnnči ob pol 1. je fc0 zt^menian v kavarni »EgTa« dežni površnik CGummimanteH. Dotilna oseba, ki jc zna. na. naj ga pcšlje v Florijansko ulico št- 3Z IL nadstropje. — Zfrcb!ta se je vcern? < trn. v Spod, Šiški, Kolodvorska ccsra št. 150, tik preti hišo ge. Favaeve, zia.ta dvojna verižic? za meške z r.beskom, v katerem Je blb slika dnme. Pošten naditelj naj \o oddn proti dobri nasradj v L nadstr. iste hiše pri rodbini M'kuS. — Izgubljena I srnica. V kn igarni Ram-berg ali pri koncertu Sowllskes:a je bila v petek zgublena listnica z različn'mi železniškimi in vojaškimi legitlmacamf, glaseč se na ime fng. M. P. viš i nadzornik j. i. NaTd'teli se nrprnša. da Pstnico z legitimacijami eventuelno po pošti vrne na ravnateljstvo južne ze'eznicc. Ves denar kakih 100 dinarjev pa naj si cbdrži. Glavni urrimk: RASJO PUSTOŠIF.MŠČK. Odsovnrnt urednik: VALENTIN KOPITAR. »udoi:a< ( o BUDDHA- TRAOCHT^ C Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 6 marca 1923. Stev 53. Namesto -vsakega obvestila. V neizmerni žalosti javljam vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je danes popoldan moja iskrenoljubljena ženka v nežni mladosti, stara 24 let, v ženski bolnici, potem, ko je prejela sv. zakramente za umirajoče, nenadoma preminula. Pogreb se vrši iz deželne bolnice na Zaloški cesti v torek, dne 6. marca t. L ob pol 4. popoldan na pokopališče k Sv. Križu. Spavaj sladko, moja draga ženka, in na svidenje! LJubljana, dne 4. marca 1923. ECnko Cliristfif, soprog, hčerkica Slatka, rodbina Kegi ter ostali sorodniki. Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovare« B5sendorfer, Czanka, Ehrbar, Hoizl, Schwelghofer, Original Stingi itd. Tudi na obreke. Tudi na obroke hm Mi rol. Mm, VMm. Mlmn ul 5 2!* ^ 2 ali 3 sobami išče v novi ali stari hiši za svojega uradnika denarni zavod. Najemnina postranska stvar in pole?; tega še nagrade K 10.000. — Reflektanti naj pošljejo ponudbe na upravo Slov. Naroda pod šifro .Denarni zavod 10.000-2323*. i prodaj so novi AEG- motorji motor za vrtil. tok 5 k. s. 220 380 volt za Din 7500 — motor za vrtil. tok 3 k. s. 220/3S0 volt za Din 5500'— motor za vrtil. tok 2 k. s. 220/380 volt za Din 4500 — motor za vrtil. tok 1 k. s. 220/380 volt za Din 3500'— / jermenico, tračnicami in zaganjačem. V zalogi vse druge vrste moterjev. — Karel Norjančic, Celfe. Telefon št. 74. Naznanilo« TvrAa K. Malo* ta dru? naznanja si. občinstvu, da je lopet pričela izvrševati čeljarsko obrt. Začasna delalavnica se nahaja v Ljubljani, Celovška cesta 1, Sp. Šiška. Tvrdka izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela zlasti pa ko: specijalrteto ortopedična obuvala. Vodstvo tvrdke je prežel g. Drago Majce, strokovni učitelj. Vsa naročila se izvršujejo točno in solidno. lalce s rs drugo Razprodaja manufaktur Ictj b?3aa Tvrdka Frarec Souvati, itg» strti trg 24. tiagnaOTla cetii. obžisv stvu« da se foo sairod^jala sedanja zaloga do 15, marca vsled sfeo« rajSrtUe preselitve v rsevi lokal po izdatno xnitar*?h cers^K Dr. Drallefa |ačl rast las, za-branlnje Izpada-n[e tor srbenje la prahljaj, krepi In čudovito oiivlfa iivco. Glavna zaloga za: reprodajaic . ISIS, d. d. odđ. Jari DraDo Zagreb, Palmoti-čeva niica bro| 66. SOBO s posebnim vhodom iščeta dva gospoda. Ponudbe pod „A. H** na opravo Slov. Naroda. 2291 Knjigovodja išče službe za popoldne. Ponudbe ped .Čeboslovak 2221" na upravo Staven. N-roda. 2221 2 pisalna stroja dobro ohranjena kupimo. „Fortuna-2285-Ljubljana, Krekov trg 7. Hiša z vrtom se proda v Rožni dolini št. 106 pri Marjaku za K 480.000, Stanovanje 2 sobi s kuhinjo po dogovoru lahko tudi takoj prosto. 2260 ki je sposoben samostojno delati na ve« neškem jarmeniku se sprejme takoj v službo. Plača se od mere ali od ure po dogovoru. Rafael Hoja k, tovarna f urnf ris, Podrečje, posta Domžale. 2235 Trezen zanesljiv strojnik Izučen ključavničarstva, vešč dela tudi v električni stroki, išče službe pri kakem večjem podetju v mestu ali na deželi. Ponudbe pod .Strojnik 2275" na upravo Slov. Naroda. 2275 ABSOLVENT trgovskega tečaja išče mesta kot praktikant pri kaki lesni trgovini v svrho praktičnega izvežbanja. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2232 Zamenja se lep, svetel ter zračen lokal na pro metnej ulici za stanovanje z dveh, even-tue'no ene sobe ter kuhinie v sredini mtsta Ljubliane, Ceja ali Maribora Po nuđbe je postati na umavništvo Slov. Naroda pod g. g. 2257. iščem za vstop 15. marca retr*<*ria(ko) vešč tudi drugih poslov. Ponudbe z zahtevami, prepis spričeval, fotografijo in •eruš-probami na atelje Vla&ič, Maribor. 229 premi iz d rab) za tovarne. orekarre itd., «3 vagone, nudi ugodno J. Hojnfk, Leveč pri Celju. 2244 Išče se stanovanje, obstoječe iz dveh ali treh sob in kuhinje ZA TAKOJ ali POZNE* TE. Najemnina postranska stvar. Flača se tudi za leto naprej. — Ponudbe: Rožna ulica št. 41 (Vile kenson za N. B.). 2205 Nogavice, ženske* otročje in moške, žepne robce, razne trakove, gumbe, su= kanec, bombaž. ve72nino in drw go kratko ter galanterijsko blago kupiti naicene^e v veletrgovini OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba tri* 9. 210S Prešano sladko seno iz Slavonije dobavi sproti Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani in zopet sprejema naročila za vsako množino, iz ljubljanske zaloge tudi izpod vagona po 2 Din 25 p kilogram. V celih vagonih franko na vsako postajo. 2305 Sprefme se učenec za trgovino mešanega blaga. — Itan Usenlčnik, Studenice pri Poljčanah. Dobrova vojna gosfia išče godbenike: 1 vijolinista i 1 kon-trabasista. Ponudbe kvalifikovanih godbenikov sprejema kapelnik. 2332 Ova pletilna stroja kompletna, v dobrem stanju, se proda-sta. Naslov pove uorava Slovenske a Naroda. 2278 Krojaška dela se sprelme^o na dom. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 2271 Kupim hišo • posestvom, pripravno za trgovino, na deželi. — Ponudbe pod .Prometen kraj 2280■ na upravo Slov. Nar. 2280 2238 Prod*, rfi dva dobro ohranjena pletilna stroja in en vinski sod. Naslov pove oprava .Slov. Naroda". 11 najem vzamem njivo ali travnik v bližini Ljubljane. Ponudbe pod eV najem 2268" na upiavo Slov. Naroda. 2268 Predalo se parcele poljubne površine v Stoži-cah ob glavni cesti po 15 Din m2. Poizve se v Rožni dolini 106 pri Marjaku. 2262 5000 K nagrade kdor mi pres po na nižjih cenah Pri \ečih mno^; znaten popust. — ANTO?! SVEOT Ljubljana, Jeranova ul.ca 13, I: 2128 TrMveUsM p in Srua "5 stalno v zalogi vsaka množina. Dr u Ilirija. Ljubljana, Kralja Petra tr^ Tel. 220. 22 Pisarniška m n uiuu Gospodična, zmožna s'ov i.i nen. jezika v govo'u in pi^nvi terstrojepl z večletno prak-o, želi mesta » IO. dop. se bosta prodala na javni dražbi na dvorišču Nusafcove vojašnice v Ljubljani, Trnovo, dwa kon|ap došla na račun vojne odškodnine iz Nemčije. Pogoji se razglase pri prodaji. Ljubljana, dne 5. marca 1923. Komisija za prodajo živine, dobliene od sovražnih držav, b olavarstva s UtUbaJanl. Klavirska delavnica m R. Ufarbinek Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5. Popravljam in uglišujem klavirje in harmonije strokovno In ceno« Seno, slamo IN DRUGE DEŽELNE PRTDFT^ KE (seno 900 K, slama 600 K), franko vsaka postaja v Sloveniji, dobavlja domača tvrdka PUKL IN VERCE, Wd5 trgovina z de/, pridelki, ŠOŠTANJ. Krtače ribarice, likarice, zobne, blatarice mazalke, omela, motvoz (špaga), čevljarsko prejo, ščetine, vosek, 'esene cvekc, lesene pise za sode itd. priporoča tvrdka OSVALD DOBEIC, Ljubljana Sv. Jakob* trs; 9. 2112 za pisan velika, lepa, z razgledom n* cesto, v tredini mesta, z električno ra osvetljave in posebnim vhodom se odda p?oti do-bii nagradi. Več se poizve v pisarni Anonč. zavoda Drago Be^eljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. ;31G za dam?, Basiiods in M po zmernih csnah pri A. Šinkovic nas'. H. Scss LJUBLJANA, Mestni trg 19. Delniška družb išče za Zagreb korespondentinjo z dobro prakso in popolnim poznanjem nemške sten- grafije ter samostalnega hrvatskega in nerrršHega d p:sovanni. Ponudbe pod .Izvrstna sila 1981* na opravo Slov. Na/ot*. 1881 » 15 8774 4