Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 28. julija 1957
Štev. 169, Leto XI. (XV!SJ.)
MARIBORSKI	°“"1
VEČERN1K
Uredništvo in uprava; Maribor, Gosposka ul. II / Tel. uredu. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
i
Prihovski dogo d
pred celiskim okrožnim sodiščem
Danes dop. ob 8. se je pričela pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava v zadevi znanih prihovskih dogodkov dne 8. junija t. 1. Za razpravo je ogromno za-
nimanje in so prispeli k razpravi poročevalci najrazličnejših listov v naši državi. Za občinstvo je bil pristop radi premajhnega prostora omejen. Po uvodnih formalnostih se je prečitala obširna ob-
Celj e, 28. julija, tožnica, ki jo je sestavil državni tožilec dr. Rus. Iz te po državnem tožilcu dr. Rusu sestavljene obtožnice povzemamo med drugim sledeče navadbe:
o b t o ž n i € a
pri okrožnem sodišču v Celju obtožbo zoper:
trdi
v Celju vlaga roj. 6. 1. 1913 v Gorenji vasi (Kanal ob Soči), pekovskega pomočnika v Mariboru, Primeca Filipa, roj. 21. 3.	1908	v
Hotinjivasi pri Mariboru, ključavničarja drž. železnic v Hočah 63, Primeca Mir ka, roj. 16. 7. 1904 v Hotinjivasi pri Mariboru, pos. sina v Hočah št. 37, R a n a r Miroslava, roj. 25. 6. 1908 v Teznu pri Mariboru, knjigoveza, Siliča Ivana, r. 20. 4. 1884 v Biljah pri Gorici, vpok. policijskega stražnika v Mariboru, Danilova ul., baraka D., Štancerja Draga, roj.
12,	10. 1917 v Mariboru, krojaškega pomočnika v Mariboru, Urbančiča Lju-dovika, roj. 16. 3. 1911 v Mariboru, ključavničarskega pomočnika v Mariboru,
Go riše k a Milana, roj 26. 1. 1908 v Sv. Lenartu v Slov. gor., odvetniškega pripravnika v Sv. Lenartu v Slov. goricah, Beigotta Iv., roj. 27. 1. 1910 v Rušah, trgovca pri Sv. Lenartu v Slov. gor. K o-rošca Mirka, roj. 26. 4. 1902 v Spod. Porčiču, odvetniškega uradnika v Sv. Lenartu v Slov. gor. Krajnca Ivana, r.
10.	11. 1908 v Mostih pri Bjelovaru, mehanika v Sv. Lenartu, v Slov. gor., M a r-keža Vinka, roj. 15. 6. 1914 v Vičavi pri Ptuju, šoferja in mehanika v Sv. Lenartu
v	Slov. gor, N e u w i r t a Feliksa, roj. 22. 5. 1904 pri Sv. Lenartu v Slov. gor., šoferja v Sv. Lenartu v Slov. g., O r o ž n a Milana, -oj. 24. 11. 1914 v Celju
Greifu« In Bunge
Bilo je že nešteto akcij in protestnih resolucij radi čudnega pojava v našem gospodarskem življenju. V zadnjem času
namreč vsebolj opaža protežiranje in lavoriziranje tujega velekapitala, ki osredotoča svojo pozornost območju naše državne prestolnice. Vplivi tujega velekapitala prodirajo in pronicajo v vse naše gospodarstvo in prehajajo od panoge do panoge ter si utrjujejo svoj položaj. Ta tuji kapital, ki je dosegel zlasti v našem rudarstvu posebno moč, pa se ni omejil samo na penetracijo v našo industrijo, atnpak razteguje svoje osvajalne brbon-C1ce na p0dr0£je na<-e trgovine. Ti vpliv pa sc posebno močno javljajo v kovini z žitom. Žitna izvozna trgovina1 3e Precej donosna, četudi je monopolizira. V našem gospodarstvu se čujejo Pomisleki ter izraža skrb: kaj' bo še osta-
lo	Prostega pred ofenzivo tuj. kapitala?
Silno zanimive so v tem oziru navedbe aIrgovačkih novin«. Te informacije so tako poučne, da povzemamo iz njih sledeče glavne misli, na podlagi katerih bo našemu čitateljstvu omogočeno, da ■ si ustvari o tem pomembnem problemu, ki ogroža naše gospodarstvo, svoje lastno mnenje.
Tako je od 21.364 vagonov pšenice, kolikor so jih od lanske žetve izvozile zasebne tvrdke, odpadlo na domače trgovce le nekaj stotin vagonov. Kako se ie to zgodilo? Na to vprašanje odgovarjajo »Trgovačke Novine« naslednje: »Izvoz velikih kontingentov, izvršen s posredovanjem in monopolskirn odkupom Pri prodajalcu, dan tujim firmam in agentom v obliki monopola na škodo naše domače nac. trgovine, je izven znanega monopola (danega »Prizadu«, ki je preveč blagohotno razpoložen do tujega kapitala in njegovim zastopnikom ter agentom — tuje krvi.«
>:,Prizad«, kot gospodarska ustanova, Je bil ustanovljen iz stiske ter z nalogo,
intervenira na trgu samo takrat, ka-dar so zaradi nizkih cen ogroženi intere-s* kmetovalcev-proizvajalcev. V pretekli
letošnji kampanji pa je zaradi visokih Cen izgubil svoj raison d’etre. Toda pod vPlivom nekih tujih elementov je bil ustvarjen izvozni sistem, da bi se iz 'Prizada« napravil instrument za špekulativno politiko tujega kapitala in njegovi agentov z očitno namero, da se z ■nonopolizacijo gospodarstva popolnoma Pritisne ob zid domači kapital ter izroči domače nacionalno gospodarstvo na milost in nemilost tujega kapitala in njegovih anacionalnih agentov, ki so že nekaj naših domačih trgovcev ponižali v obliki komisionarjev v čisto navadne sluge tujega kapitala.«
Trgovačke Novine« navajajo dalje, da ustanavljajo agenti tega tujega kapitala med kmetovalci posebne organizacije list jih imenuje naravnost »kolhose«, da bi prodajali žito le direktno »Prizadu« ‘n odklonili vsako posredništvo domačih trgovcev. Seveda se pa ti kmetovalci ne zavedajo, da tudi s tem ne bodo še prodajali direktno potrošnikom v tujini, tem več da bodo ubili domačega trgovca le zato, da bi še dobiček domačega trgovca ■ Pravil v svoj žep oni veliki tuji posrednik. Ko pa bo domači trgovec izločen, Potem bo šele naš kmet popolnoma v oblasti tujega posrednika.
Samo kratkovidna politika je zato, če
favorizira tuji kapital v notranji trgovini s tem, da se mu odstopa odkupni niouopol in da se javno poudarja pomen tvrdk Dreifuss in Bunge, domača trgo-v>na pa izločuje iz izvozne žitne trgovi-,,c. Dvanajsta ura je žfe, da se temu na-Pravi konec!
K a i
Državno tožilstvo
Reja Slavka roj. 6. 6. 1888 v Kozani pri Gorici, upravnika »Jutra« v Mariboru. Dugina Viktorja, roj. 17. 5. 1912 v Ra doboju, pomožnega delavca v Pekrah 123 pri Mariboru, Brajkoviča Slavka, pekovskega pomočnika v Mariboru, Bunca Josipa, roj. 3. 9. 1907 v škrbini pri Komnu, slugo v Mariboru, Klanj-ščeka Franca, roj. 28. 9. 1911 v Pevmi pri Gorici, ključavničarja drž. železnic v Pobrežju pri Mariboru, Kodriča Franca, roj. 14. 4. 1906 v Bukovcih pri Ptuju, zas. uradnika (brez službe) v Novi vasi pri Mariboru, Mlinarja Ivana, roj. 27. 11. 1899 v črni pri Prevaljah, trgovskega slugo v Mariboru, Paravana Antona,
Vsi imenovani obdolženci so se — tako navaja obtožnica — dne 8. 6. 1937 v Prelogah, občina Prihova, sodni okraj Sl. Konjice v dogovorjenem in sporazumnem naklepu zbrali v mnogoto ter kot udeleženci mnogote s skupnimi močmi posamezno storili nasilje drugim osebam in poškodovali potniški avtobus, last Goričana iz Tržiča, v katerem sc je po državni cesti iz Maribora proti Celju vozilo poleg dveh šoferjev nad 30 ljubljanskih akademikov, katere so napadli z metanjem kamenja- in s streljanjem v avtobus ter razbili vse šipe in povzročili do Din 12.000 škode, s čemer so istočasno spravili na krajih, označenih v § 204 kaz. zak. v nevarnost življenje ali zdravje več oseb med katerimi so bili Dobovšek Jožef, Gajšek Vlado in Vetrovec Jožef od drobcev šip lahko ranjeni, m končno navalili na akademika Dolinarja Rudolfa, Srebre-ta Bena, Leskovarja Ljudovika, Pograjca Vlada, Pogačnika Borisa, Kukoviča Danila, Planinška Gvidona, Suhodolca Mirka, Jegliča Jožefa, Majerleta Vinka, Ulena F., Vetrovca Jožefa, Žebota Fr., Gašparšiča Franca, Planinca Branka, Zapušeka Jožefa, Vedingerja Janeza, Dobovšeka Jožefa, Novaka Štefana, Kregarja Aleša, Rožmarina Franca, Oreheka Franca, Dolinše-ka Ivana, Erjavca Ivana, Potočnika Ant., Gajšeka Vladimtra in še šest drugih ter jih pretepli, v 'katerem napadu je Dugina Viktor akademika Dolinarja Rudolfa z nožem v hrbet telesno tako težko poškodoval, da mu je prebodel pljuča in je poškodovanec za dobljeno poškodbo umrl, Planinc Branko pa bil na obrazu z nožem lahko telesmo poškodovan.
II.	Orožen Milan pa je že v Mariboru z nasvetom Rejo Slavka naklepoma zavedeli in nasnoval, da je ta zbral mnogo vdeleženoev in da so Obdolženci storili pod I. označena kazniva dejanja; zakrivili so s tem vsi k I. kot sostorilci zločinstvo zoper javdai red in mir po § 154 II. odst. kaz. zak., dalje zločinstvo zoper var nost javnega prometa za ljudi, imovi.no in obvestila po §u 205 I. odst. kaz. zak. in tudi zločinstvo zoper življenje in telo po §u 17S II. odst. kaz. zak. odnosno Orožen Milan kot nasnovač po §§ 34 1. 154 11., 205 1. in 178 II. kaz. zak. ter se naj kaznujejo vsi glede na § 61 po § 205 I. odst. .kaz. zak.
Obrazložitev
Dne 8. 6. 1937 je prispel Peter Živko-yič, predsednik JNS v spremstvu nado-mestnikov kraljevskih nam-est. dr. Zeca in Banjanina, senatorjev dr. Angjeli-noviča in dr. Kramerja, nar. poslanca Cvetiča in bivšega podbana dr. Pirkmajerja iz Ljutomera preko Sv. Lenarta v Slov. gor. v Maribor, kjer se je popoldne vršil v veliki dvorani hotela pri Orlu sestanek strankinih zaupnikov. ‘Ker so bila predstavniki JNS telefonično obveščeni že v Št. Lenartu, da se pripravljajo v Ma ciboru demonstracije, jih je vso pot od tam spremljal s svojim osebnim avtomobilom dr. Milan Gorišek kot izvidnik ter jih v izogib vseh neprilik po stranskih ulicah brez incidenta dovedel v pripravljeno hotelsko dvorano. Toda med zborovanjem so demonstranti, med njimi 63 ljubljanskih akademikov, ki so se pripeljali v dveh naročenih avtobusih iz Ljubljane v Maribor, napadli hotel s kamenjem in gnilimi jajci ter v tem napadu pobili skoro vse okenske šipe takozvane steklene dvorane. Kamenje je padalo v dvorano III. nadstropja s tako silo, da so storilci razbili tudi ogledalo na nasprotnih stenah, iz česar sledi, da je bila ogrožena osebna varnost vseh zborovalcev, katerih je bila polna dvorana. Ljubljanski akademiki so navalili tudi na mariborski Narodni dom in razbili par šip. Ni dvoma, da je bilo s tem storjeno zločinstvo /Oper javni mir in red po § 154 II. kaz. zak., a je za pregon pristojno državno tožilstvo v Mariboru po §§ 14, 45 k. p. Akademiki Leskovar Lju-dovik, Pograjc Vlado, Kukovič Danilo in drugi so izrecno priznali, da so se pripeljali v Maribor demonstrirat, tam pa se jim je razdelilo kamenje in gnila jajca, s katerimi so potem z združenimi močmi izvršili napad na hotel. V ta namen so se formirali v parku blizu klasične gimnazije v četverostope in tako prikorakali v mesto z veliko slovensko trobojnico na čelu, med tem pa vzklikali proti Živkoviču. •Ko jih je policija zaradi izvršenega nasilja na hotel potisnila nazaj, so še dalje demonstrirali po mestu.
Obdolženi Reja Slavko v smislu navedb obtožnice priznava, da se je vdele-žil zborovanja JNS v hotelu pri Orlu in da so njegovi pristaši po demoliranju šip in
motelske dvorane začeli razmišljati o tem,
; kako preprečiti ljubljanskim akademikom nadaljna nasilja in uspešno zavarovati ose bno varnost predstavnikov JNS. Ker je tudi mariborski podžupan Zebot Franc že pred hotelom Orlom grozil in dal spoznati, da se pripravljajo izgredi tudi na dravskem mostu, je pristopil k Reji med posvetom o varnostnih ukrepih Milan Orožen iz Celja fn sprožil misel, naj bi skupina ljudi pripravila kako orodje in razrezala na' avtobusih ljubljanskih akademikov pnevmatike in tako onemogočila nadaljno vožnjo proti Konjicam in v Celje in s tem seveda tudi nadaljna nasilja. Obdolženi Reja
Slavko je res naročil pisarniškemu slugi Siliču Ivanu, naj prinese od nekod čevljarske nože. Silič se je obrnil na čevljarja s prošnjo, naj mu posodi čevljarski nož, katerega je Silič prinesel in pokazal Reii, ta pa je izjavil, da je ta nož premalo za rezrezanje avtomobilskih gumijskih koles. Silič Ivan se je njegovemu pozivu odzval in prinesel nekaj takih nožev ter jih spravil v svojo aktovko. V pričakovanju, da utegnejo ljubljanski akademiki napasti Petra živkoviča in njegovo spremstvo onkraj mosta na Kralja Petra trgu, je odhitel Reja Slavko v družbi nekaterih soudeležen cev tjakaj in od tam dalje proti Mariborskemu dvoru ter tam zasedel že priprav ljen tovorni avto, na katerem se je skupno s 16 soudeleženci odpeljal po Tržaški cesti do železniškega prelaza, kjer pa so bile zapornice baš zaprte. To priliko so izkoristili ljubljanski akademiki, ki so bili skriti v neki gostilni ter navalili s kamenjem na tovorni avto in vse tiste, ki so bili na njem, vendar pa jih je policija s pomočjo orožnikov zadržala in potisnila nazaj. Slavko Reja se je s svojo skupino peljal naprej mimo Hoč do Slo-
Drži se vedno znanega pregovora
Bilo kod
povsod!
Stran 2. tihk.t:	■	'-isascKsaa
Mariborski »Večerni k« Jutra
e«	—m—umiMiimi w
venske Bistrice, kjer ga je ustavil dr. Lajovic iz Ljubljane in mu povedal, da Živ-kovie vo njegovi spremljevalci s svojimi avtomobili še niso privozili mimo Slov. BLnnee..Ko pa. so na pošti izvedeli, da. je /J•••kovic že zapustil Maribor, mu je ti v. I.-j. jo vic' naročil voziti naprej do Konjic, i ia bregu pri Prelogah pa je došel nji hov tovorni avto neki osebni avtomobil, iz katerega je izstopil. Reji bojda neznan gospod ter mu naročil, da je treba avto-.;ms z ljubljanskimi akademiki za vsako ceno onesposobiti za nadaljnjo vožnjo. Reja je dal pod klancem ob obcestnem gozdu tovorni avto res ustaviti in ga zapeljati od državne ceste na stranpot, svoje tovariše pa pozval izstopiti in se pripraviti na napad na akademike. Ker pa so biii po njegovem zatrjevanju njego-
vi	tovariši precej bojevito razpoloženi, jih ;e on posebej opozoril, da ne smejo nikogar poškodovati in zlasti ne tepsti po glavah. Tako je Reja čakal s svojo skupino oboroženih pristašev v tem gozdu celo uro, nakar je privozil s svojim osebnim avtom iz Konjic Gorišek Milan in z njim Beigott Ivan, Korošec Mirko in Krajnc Ivan. Ko je Gorišek Milan zagledal njemu dobro znani tovorni avto je izstopil in se nekaj časa razgovarjal z Rejo, medtem pa dal tudi svoj avto zapeljati vstran k tovornemu avtomobilu, da bi jih akademiki ne opazili. Ker pa mu je bilo čakanje predolgo, je v sporazumnem dogovoru z Rejo zasedel svoj avto in se peljal dalje v smeri proti Slov. Bistrici pogledat, ali je avtobus ljubljanskih akademikov že na poti in kje. Komaj je vozil kaka 2 km, je res privozil nasproti iz Slov. Bistrice proti Konjicam prvi avtobus ljubljanskih akademikov, ki je ob srečanju z Goriškom mirno vozil naprej, Gorišek Milan pa je nato svoj avto obrnil in se peljal vzadi za akademiki nazaj proti gozdu in imel priliko videti, kako je Rojeva skupina iz obcestne za-:ede s kamenjem in streljanjem iz samokresov navalila na mimo vozeči avtobus ter takoj razbila skoro vse šipe od spredaj, na levi strani in od vzadi. Ker pa se napadeni avtobus ni takoj ustavil, temveč je z veliko brziirlo vozil po klancu navzgor, je večina napadalcev, kakor pri znava Reja sani, tekla za njim, nakar se je ljubljanski avtobus ustavil in so iz njega izstopili akademiki, ki so se vrgli na napadalce in potem zagnali tudi proti Goriškovemu avtu, a so jih Rejevi napadalci odbili z gorjačami, palicami, noži in s" streljanjem s samokresi ter zapodili v beg nazaj proti njihovemu avtobusu. Nastal je medsebojni pretep, vendar pa Reja Slavko zanika, da bi se ga bil osebno vdeležil. Videl je samo še prehiteti drugi modri ekspresni avtobus ljubljanskih akademikov, ki je obstal v bližini prvega rudečega, nakar so naglo izstopi-
li	akademiki tudi iz drugega avtobusa ter začeli lomiti late s plotov in so pri-skčili na pomoč svojim napadenim tovarišem, napadalce pa razgnali na vse strani. Pri tem se jim je posrečilo ujeti Beigotta Ivana, ki je dobil kamen, v nos in je krvavel ter se pri posestniku Pliberšku izpiral rano. nato pa so prijeli še BrajkoviČa Slavka in ga temeljito pretepli ter naito zvezanega odpeljali v Konjice, kjer so ga šele na uradni poziv izročili tamošnjim orožnikom. Reja Slavko trdi zase, da se je Pliberšku skril v stranišče, tepen pa da je bil že v Mariboru, ob priliki, ko je skušal iztrgati akademikom zastavo, in mu je takrat eden ljubljanskih izgrednikov že 'tam z udarcem zlomil roko. Prav posebej pa Reja zanika, da bi bil on že v Mariboru organiziral skupino obdolžencev ter jih z naklepom iz §§ 154 in 205 I. k. z. zapeljal v Preloge.
Očevidca, kako je Dugina z dolgim no žem navadil
na akademik Dolinarja Rudolfa
in ga na tleh ležečega zabodel z nožem v hrbet, sta bila akademik Planinšek Gvidon in so obdolženi Markeš Vinko. Si cer pa Dugina Viktor storilstvo priznava, izgovarja sc pa s tem, da ni imel pri tem usmrtilnega naklepa, temveč je zabodel svojega nasprotnika iz hude jeza in maščevanja, ker ga je poprej neki akademik s tako silo vdaril po glavi, da ga je oblila kri .Akademiki so svojega tovariša začeli pogrešati šele v Konjicah ter sta ga dva tudi šla nazaj iskat, vendar pa ga vsled nastale teme nista več našla na kraju spopada in sta bila prepričana,^ da se je zatekel sam kam na varno. Šele drugi dan so ga našli mrtve-
ga na njivi v Leskovarjevi visoki pšenici.
Sodssš zdravnški-ixv©denci
so na osnovi obdukcijskega izvida oddali mnenje, da je bil pokojni Dolinar Rudolf zaboden skozi desni hrbet v pljučno votlino in da je nož ranil gornji reženj desnih pljuč. Posledica tega je bila krvavitev, ki na znotraj ni bila znatna, na zunaj pa verjetno jačja, vendar pa ne smrtna, o čemer pričajo notranji organi, ki so bili vsi dobro napolnjeni s krvjo. Ker pa je imel pokojni desna in leva pljuča v celem obsegu zraščena s porebrno mre no in persistirajočo thimus-žlezo z nekoliko povečano vranico in z izrazito tol-šeavostjo, je nastopil pri poškodovancu takozvani status thimo-limphaticus. Ob dejstvu, da so bila pljuča izredno sikuren trna in dobro napolnjena s krvjo, ki se je poškodovancu v znatni meri izlivala tudi iz ust in nosa, je smrt nastopilo bolj vsled zadušenja kakor pa vsled izkrvavitve ter je letalni izid znatno pospešila gori označena konstitucija notranjih organov.
Iz teh sodno-zdravniškili ugotovitev pa sledi neovrgljiv dokaz, da je baš ta poškodba pljuč z nožem v neposredni vzročni zvezi s smrtjo. Domneva zve-dencev, da bi takojšnja zdravniška pomoč verjetno mogla preprečiti smrt, je za kazensko odgovornost krivcev povsem neodločilna, ker je storilci pač niso preskrbeli, napadeni akademiki pa za usodo svojega tovariša niti prav vedeli niso. Sploh pa je taka domneva zdravnikov le problematične vrednosti.
Priča Planinšek Gvidon je namreč izpovedal, da je Dolinar 'takrat, ko je storilec Dugina Viktor klečal na njem in zamahnil z nožem v njegov hrbet, takoj po dobljenem sunku pretresljivo zaječal, česar se je Planinšek tako ustrašil, da je odskočil vstran in se vrgel na njivo v žito in tam ležal skrit par minut. Šele ko so se napadalci razbežali na vse strani je zopet vstal in šel k razbitemu avtobusu ter odvedel .na licu ranjenega in krvavega Planinca Branka k bližnji hiši, da so ga izmili in obvezali. Dolinarja Rudolfa, ki je prej ležal v spopadu nad jarkom, pa ni bilo več na istem mestu. To se povsem strinja s pričevanjem Jegliča .Jožefa in z navedbami Dugina Viktorja samega, ki priznava, da se je Dolinar Rudolf po dobljenem vbodu še sam dvignil in vstal in napravil par korakov ter potem gotovo zašel v pšenico, kjer je omah nil in obležal mrtev. Priča Leskovar Marija ga je našla drugi dan v taki legi, ki popolnoma izključuje, da bi se bil rajni zadušil vsled padca na obraz, ker je ležal s prostimi us*tmi ob strani. Vzrok nje gove smrti je torej povsem jasen in ne dopušča nobenih dvomov.
Ko je torej dogovorjen komplotdokazan in od obdolžencev tudi priznan, je neme-'rodajno posebej raziskovati, kaj je eden ali drugi posamezni obdolženec storil. Kajti vsi obdolženci so vedeli, da so vde-leženei mnogote in da se pripravlja nasilje, ki se naj izvrši z združenimi moč-
mi. Vsi so vedeli, da nastopa mnogota in da so vsi posamezni njeni udeleženci. Vedeli so tudi za namere in cilje, ki jih zasleduje ta mnogota, ter so usmerili svoj nastop v pravcu, da se izvrši s skup nitni močmi napad na osebni avtobus in v njem se vozeče akademike. Ko pa je s priznanjem utrjeno, da so se vsi udeleženci oborožili, nakar so nad 1 uro prežali v zasedi in nato na signalni strel Reja Slavka vsi kot en mož napadli prvi avtobus in akademike, ni dvoma, da so storili vsi zločinstvo zoper javni mir in red po § 154 II. k. z.
Po načelih o steku kaznivih dejanj pa preide po določbah kazenskega zakona tudi vsako težje kaznivo dejanje še v posebno kazensko odgovornost. V danem primeru so obdolženci vedeli, da je avtobus, katerega nameravajo obsuti s kamenjem, poln akademikov. Vedeli so torej, da ogrožajo v drvečem avtomobilu več oseb, kojih življenje in zdravje je z metanjem kamenja in razbitjem šip izpostavljeno po njihovi krivdi skrajni nevarnosti. Zavedati so se morali, da je lahko zadet tudi šofer tako. da izguibi ob-iast in prisotnost duha in da natrpan avtobus zdrči nazaj pod klanec z nedogled-nimi posledicami.
Iz samega priznanja obdolžencev izhaja neizpodbitno dejstvo, da so se vsi brez izjeme dogovorili za skupni napad, ko je v izvrševanju tega napada dobil Dolinar Rudolf z nožem poškodbo v hrbet. Najsi bi bilo tudi res, da je navalil na Dolinarja Rudolfa samo obdolženi Dugina Viktor in mu povzročil smrtno poškodbo, so pri teh ugotovit vali vsekakor soodgovorni vsi obdolženci za vse nastale posledice. Po § 16 kaz. zak. zadene kot sostorilca v enaki meri odgovornost vsakega, kije kakorkoli sodeloval v napadu. Zato je tudi za vprašanje krivde iz § 178 II. k. z. brezpomembno, kdo od dogovorjenih napadalcev je povzročil Dolinarju Rudolfu poškodbo z letalnim izidom, čeprav Dugina Viktor priznava, da mu je-on zasadil nož v hrbet. Za Dugina Viktorja je to velika obtežilna okohiost v primeri z drugimi, dočirn je Planinca Franca z nožem preko lica vrezal Markeš Vinko.
Ista načela o kazenski odgovornosti pa veljajo v smislu obtožnice tudi za Goriška Milana in njegove tri spremljevalce Beigotta Ivana,. Korošca Mirka in Kranjca' Ivana. Gorišek Milan izrecno priznava tudi zase. da se je s svojim .avtom vrnil za prvim avtobusom akademikov zato, da bi bil svojim tovarišem v pomoč
in bi tudi osebno posegel v napad na akademike, ker je bil silno ogorčen zaradi njihovega nasiifa na Petra Živkovima n na hote! Orel, zlasti pa zaradi njihovega napada na Narodni dom, kar so storili v dobi najhujših nacionalnih bojev sam® Nemci pod bivšo Avstrijo, ter je potem v mestu slišal kako so se nekateri Nemci zaradi tega napada s strani slovenskih akademikov škodoželjno posmehovali in norčevali iz te narodne sramote.
Priče iz vrst akademikov zatrjujejo, da je padlo najmanj 15 strelov iz samokresov in da so se akademiki drug drugega opozarjali na nevarnost z besedami »Pazite, samokrese imajo.«
Priči Stepančič Stanko in Gašperšič Franc zatrjujeta, da so dali akademiki iz prvega napadenega avtobusa voz vsta viti zato, da bi obvarovali drugi avtobus svojih tovarišev pred napadom in razdejanjem.
Priča dr. Lajovic Ladislav je izpovedal, da jc videl drugega dne pred Akademskim domom v Ljubljani vihrati črno žalno zastavo ter mu je ob srečanju akademik Žebot Franc na njegovo vprašanje pojasnil, da so bili prejšnji dan ljub Ijanskt akademiki v Perlogah pri Konjicah napadeni in da je tam našel smrt njihov tovariš Dolinar Rudolf. Akademiki da so pri tem enega uapadalca ujeli in potem sklepali o tem, ali ga naj na mestu ubijejo, pa je večina to odklonila. Demonstracije .da so se potem zvečer vršile tudi v Celju in bi po njegovem prepričanju zavzele mnogo večji obseg, ako bi akademiki pravočasno prispeli v Celje. To priznava tudi Pograjc Vlado sam, češ da so akademiki zares hoteli tudi v Celju uprizoriti slične demonstracije kakor v Mariboru.
Dokazni seznam vsebuje sledeče priče: Priče A: Rojnik Stanko in Gaber Jožef iz r. št. 99, Planinšek Gvidon 170, Žebot Franc ml. 205, Pograjc Vlado 167. Priče B: Čampa Anton 149, Rožič Jurij 151, Pišotek Franc 152, Pirš Julijana 154, Podkrajšek Jožef 155, Leskovar Marija 156, Ro-rič Angela '157, Pliberšek Alojzija 159, Brdnik Janez 160, Brdnik Terezija 161, Gaber Rudolf 162, Uršič Anton 164, Srebre Beno 165, Leskovar Ludvik 166. Kukovič Danilo 169, Pogačnik Boris 168, Zajec Jožef 171, Suhadol Mirko 174. Krajnc Srečko 175, Jeglič Jožef 176 Dr. Lajovic Ladislav 177, Pezdiček Alojz 178 Vetrovec Jožef 204, Goirčan Josip 211, Gašperšič Franc 213, Verbič Andrej 216, Planinc Branko 217, Stepančič Stanko 218, Novak Štefan 225.
Zasliševanje
Prečitanju obtožnice je sledilo zasliševanje obtožencev, ki ob sklepu lista še traja. Za proces je izredno zanimanje. Da prepreči naval občinstva, je sklenilo predsedništvo okrožnega sodišča, da dovoli poslušalcem vstop v razpravno dvorano samo s posebnimi vstopnicami. Nista včeraj pretekli dve uri, pa so že pošle vse vstopnice, ,tako da jih je mnogo ostalo brez vstopnic. Radi velikega šte-
hm m mmmim,	jv. Mmuta
Najbližji njegov sosed in hkrati tudi njegov najboljši prijatelj mu je bil veleposestnik Marko Vojnovič. Sredi krasnih vrtov in lepih, umetnih nasadov kraj šumeče rečice, med gosto poraslim obrežjem je stal rodni gnid plemičev Vojnovičev. S Tadejem sta bila vzrasla, skupaj sta hodila v šolo in skupaj sta se navduševala za svobodo, krepko in veliko domovino. To so bili najlepši dnevi njunega življenja.
Izmed mnogih otrok, ki so se Vojnoviču rodili, je živela samo devetnajstletna hčerka Petrina; vsi drugi so bili pomrli že v nežni mladosti. Zavest, da iz-umrje z njim moški rod slavnih Vojnovičev, ki so se neštetokrat odlikovali v bojih s Turki, ta zavest mu je bila sicer bridka in grenka, toda tolažil se je, da se tudi po žilah plemenitih Sertičev pretaka kri, ki je vredna, da se spoji in nadaljuje z njegovo. Petrina je bila Nikolajeva nevesta. Že od mladih nog je živela v njegovem obližju, z njim je igrala svoje prve detinske igre, in iz tega otroškega prijateljstva se jima je polagoma raz-cvela ljubezen. Z veseljem so opažali in odobravali roditelji to nagnenje, kajti s
to zvezo bi se povečalo na svečan način staro prijateljstvo.
Petrina!
Ze na prvi pogled sc je videlo, da ji je tekla zibel pod jasnim, južnim nebom, ki je rodilo svoje nesmrtne krasotice, svoje lepe Livijc in Julije. Ravno, gladko belo čelo v okviru svetločrnih bujnih valovih, dolgih las, baržunaste obrvi, pod katerimi so se lesketale velike, izrazite črne oči z nenavadno gostimi vejicami, pravilni nos, rdeče ustnice, ki so krile lepe bele zobke, vitka rast in duhovitost, vse to v prijetni harmonični celoti.
Sertičevi in Vojnovičevi so imeli navado, kakor sploh bogati plemiči v Dalmaciji, da so preživeli nekaj zimskih mesecev v Dubrovniku ali pa v Trstu. Razne zabave in plesne veselice, ki so se ondi vrstile, so jim nekako razvedrilo in mala odškodnina za dolgočasne in vroče mesece na kmetih. In tedaj se je zgodilo, da so postale prav te veselice usodne za srce Martino. Bogat, lep in mlad cavaliere Enrico de Ponte, odvetniški koncipijent iz Bologne, ki je bil prišel v Trst k svojemu stricu na posete, si je bil osvojil njeno deviško ljubezen.
vila zagovornikov in prijavljenih novinar jev so namestili v dvorani še rezervne mize in stole.
Razpravo, ki ji prisostvuje okoli 100 poslušalcev, vodi predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič. Votanta sta okrožna sodnika dr. Suhadolnik in Ročnik. Obtožbo zastopa državni tožilec dr. Rus.
Zagovorniki so:_dr. Mikuletič iz Celja za S. Rejo, dr. Milko Krašovec iz Celja
Pomlad je bila zopet tu in obetalo se je vroče poletje. Opojno duhteča mirta je odpirala svoje prvo cvetje, poživljajoč srečno Marto, naj pride in si splete iz njenih vejic svoj poročni venec.
II.
Bilo je tri dni pred poroko.
Mrak jo legal na tnudno naravo.
Na pomolu Vojnovičevega gradu je slonela Petrina, napol zakrita z gostimi cvetočimi oleandri. S snežnobelo, skoraj brezkrvno laktjo si je podpirala glavo in molče jc strmela predse. Čudno sc je bila izpremenila zadnje tedne. Bledih, upalih lic, z razoranim čelom je zrla tja v daljavo preko male, šumeče rečice proti sinjemu, vesoljnemu morju. Njene prej tako mehke in bujne oblike so se poostrile in zožile. To je komaj lahka senca nekdanje krasne Petrine!
Z Nikolajem je občevala zadnje mesece malo in še to nekako hladno in prisiljeno. In ko je bil nekoč omenil Martini poroke ter ji pripomnil napol šaljivo, napol resno, da bi bilo lepo, ko bi bili dve poroki obenem, se je streznila, odkimala in ga zavrnila, češ, da se še nikamor ne mudi. In brez slovesa je odšla na vrt. Očiteno ji je bJJ tak pogovor ne-všečen in zoprn.	je bilo Nikolaju
pri srcu, ko je videl, ifpje njegova Petrina postala vsa drugje* (Dalje.)
BBaflSHS3£ZiX39igHI
ACi bo Tezno zopet samostojna občina
To dni je bila odposlana vloga z zadostim številom podpisov volilnih upravičencev za zopetno osamosvojitev bivše občine Tezno ozir. izločitev iz upravne občine Pobrežje, kar je že izglasoval občinski odbor za časa župana g. Volka K novo ustanovljeni občini Tezno pa bi ^ naj še priključilo k bivši občini voja ško vežbališče, ki nosi itak ime po kraju Tezno, a spada pod občino Radvanje, 'olika nova naselbina Dobrava ob vzhod nem koncu Tezna na obeh straneh Ptujske ceste (takozvana) Abesinija, ki spada v sestav občine Hoče. S priključitvijo tega dela bi tudi bilo rešeno šolsko vprašanje. Priključile bi se še hiše na severni strani Ptujske ceste vključno Mernikove Sovine, kar že naravno spada k Tez-nem- Nova občina bi bila lepo zaokrožena celota s skoraj 3000 prebivalci in primerno davčno podlago, da bi lahko zadostila vsem predpisom občinskega za-'0na- Kakor vemo se občina Hoče izločitvi Dobrave (Abesinije) ne protivi. — Rako stališče pa bosta zavzeli občina advanje radi izločitve vežbališča in Po-rezie glede izločitve dela Ptujske ceste, a 'e Se vprašanje.
j je popolnoma uničila sadonosnike in vi-jnograde ter ostale poljske pridelke, tako j da so prebivalci Zgornje Polskave, Bukovcev, Oglenščaka in Kočna preko noči dobesedno obubožali, škoda je velika, !pomoč nujno potrebna!
tortna senzacija v Mariboru
|J° lanskoletnem velikem uspehu, ko s° mariborski nogometni sodniki premami1 ljubljanske 4:1. so letos povabili v pste kolege iz Graza ter se bo ta važna (cknia odigrala v okviru Mariborskega ri-dna dne 1. avgusta ob 16. uri na sta-Jlptui SK. »Železničarja« na Tržaški ce-;>• Alariborski sodniki so se odločili za icdečo postavo: v golu Bizjak, ki je ^^sno nadvse častno branil vrata
. »Maribora« in ki se je za to tekmo ' ;'C Vr ten?eljitemu študiju žoge, bra-' "Ca sta Kasper, ki ima kot načelnik 'KJgonietne sekcije »Rapida« nogometno 'nodrost v malem prstu, in prosluli »Jula« lippstatter, bivša »Rapidova« zvezda, Jalves linija: na desni strani Peteln, ki ^•njegov poklic diplomiranega optika
v naprej usposablja, da pregleda vse kočljive situacije, center-half bo neizčrpni »ata« Nemec, na levem pa bo »po škotsko« reprezentiral vrhunski nogomet Klanjšček. Največje nade polagajo vsi v "apadalno vrsto, ki je znana po ostrih strelih iz vsake situacijo. Desno krilo bo .''•stopal« vitki Murko, njegova zveza !n Kopjč, ki ima inoinentano kondicijski šiling pri vojakih, duša moštva in cen-,Cr'ror bo žilavi Konič, ki sedaj noč in t,a!1 trenira v pisarni Mariborskega ted-'la- leva zveza bo ex-Skopljanec Jančič, 1 Ka vsi kiubi Maribora že težko priča-'Ujejo, dočim bo na levem krilu znani ,llftakrobat Bergant. Sigurno je, da je to ,laiboljša postava, ki bo z vsemi silami skušala priboriti zmago Mariboru.
Gradčani nastopijo z najmočnejšim moštvom, v katerem je cela vrsta biv-š'v reprezentativcev (dr. Reinthaler in drugi). Po večletnem odmoru bo vodil 'o važno tekmo priljubljeni sodnik dr. Planinšek! Kdor hoče videti spet »pravi« nogomet, naj v nedeljo, dne 1. avgusta ob 16. uri pohiti na stadion. Za obiskovalce Mariborskega otoka bodo na razpolago posebni avtobusi, ki bodo vozili 'iaravnost na igrišče.
NEURJE IN TOČA NAD ZGORNJO POLSKAVO.
Nevihta in neurje, ki sta pretekli ponedeljek obiskala mnoge predele našega severnega obmejnega ozemlja, nista prizanesli tudi občini Zgornja Polskava. Toča, kakršne tamkajšnji domačini ne pomnijo,
*a Dugiuo, dr. Zbrizaj iz Konjic za Braj-koviča. Bunca in Kodriča, za Klanjščka £r- Irgolič iz Maribora, za Mlinarja in karavana dr. Goričan iz Celja, za Filipa m Mirka Primeca dr. Urbanc iz Ljubljane 'J1 dr. Bele iz Celja, za Rainerja, Siliča in p?r>eerja dr. Lipold iz Maribora, za Milana Goriška dr. Vrečko iz Celja, za Bei-dr. Jančič iz Maribora, za Korošca, M:i 'Veža in Ncmvirta dr. Rajh iz Golja, p1 Kranjca dr. Jančič iz Maribora, za 'ožria dr. Kalan iz Celja.
Razprava se je na predlog branilcev
! Ob pogrebu patriarha Varnavc. jutri, v četrtek ob 10.15 bo v tukajšnji pravoslavni kapeli parastos za pokojnini patriarhom Varnavo. Parastosa se udeležijo po svojih predstavnikih tudi marib. nacionalna društva. Tudi rezervni oficirji se bodo odzvali pozivu tuk. pododbora UROIR ter se polnoštevilno udeležili pietetne svečanosti za velikim patriarhom.
Razobesite žalne zastave! Društvo hišnih posestnikov v Mariboru sporoča mariborskim hišnim posestnikom, da se vrši jutri, v četrtek, dne 29. t. m. pogreb Ni. Svetosti patriarha Varnave, o čemer je obvestila društvo tukajšnja pravoslavna cerkvena občina s prošnjo, naj se na ta dan razobesijo raz hiš žalne ali z žalnim trakom opremljene državne zastave. Društvo hišnih posestnikov prosi tudi s svoje strani hišne posestnike, da tej proš-nj ugodijo in da razobesijo raz svojih hiš žalne zastave.
Iz poKcijskc službe. Poveljnik mariborske policijsko straže Franc Finžgar je napredoval iz VI. v V. položajno skupino.
Himen. V soboto 24. t. m. sta se poročila v Ljubljani učiteljica gdč. Darka Grudnik iz Birčne vasi pri Novem mestu in mariborski zdravnik g. dr. Danilo Tomažič. Priči sta bili šol. upravitelj v p. g. Pristovšek in zdravnik g. Dr. Cijan. No-voporočencema najprisrčnejše čestitke!
Nepričakovani nočni obisk je imel te dni tovarniški delavec Blažič Franc iz Zgornje Bistrice. Neznan uzinovič se jc splazil iz podstrešja v njegovo sobo in mu tam izmaknil razne lovske potrebščine in lovsko puško v vrednosti 2500 dinarjev. Tattina doslej še niso izsledili.
Ob ugodnem vremenu jutri v četrtek v mestnem parku promanadni koncert od 20.30 do 22. ure. Igra vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. kapetana Ji-raneka.
Zopet toplejše vreme, toda oblačno, napoveduje današnja dunajska vremenska napoved.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Albanežcva in Kunigova lekarna.
Vhod k tvrdki Jemec je za časa Mariborskega tedna iz Maistrove in Prešernove ulice, na kar opozarjamo. Za red pri dohodu bodo skrbeli reditelji Mariborskega tedna.
Na Pohorju gori... V Legnu pri Sv. Lovrencu na Pohorju je uničil ogenj posestniku Rafaelu Konečniku gospodarsko poslopje z inventarjem in pohištvom. škodo cenijo na 30 tisoč dinarjev in je le delno krita z zavarovalnino. Ogenj je nastal radi močno razgretega dimnika, ki meji na gospodarsko 'poslopje.
Občinska uprava v Radvanju je v zad
njem času opazila, da se večina avtomobilistov in motociklistov ne drži cestno policijskih predpisov glede brzine 15 km skozi naša naselja, temveč brzijo s 50 do 70 km brzine, kakor na odprtem polju. Ker tako početje ogroža javno varnost ter istočasno povzroča ogromno prahu, ki je pripomogel k temu, da se večina izletnikov sedaj izogiba naše lepe podpohorske pokrajine, je občinska uprava primorana, da uvede na svojem področju strogo kontrolo nad nepravilnimi vožnjami ter se bo proti vsakemu krivcu uvedlo kazensko postopanje, in se avtomobilisti ter motociklisti opozarjajo, da vozijo s predpisano brzino 15 kilometrov.
proglasila za javno. Dr. Hrašovec je predlagal imenovanje dveh zdravnikov, ki naj ugotovita, če so bile Dolinarjeve poškodbe smrtne in sta bila kot izvedenca delegirana primarij dr. Steinfelser in dr. Bregant. V nadaljnfcm poteku razprave sta bila zaprisežena kot stenografa urednika Rudolf Ozim ter Josip Pnunk iz Ljubljane. Kot prva sta bila zaslišana Orožen in Neuwirth, čigar zasliševanja ob času poročila še traja. Razprava bo trajala predvidoma dva dini.
•9 m na
9
Novi kamniški župnik. Za župnika v Kamnici pri Mariboru je imenovan gosp.' Vinko Munda, doslej stolni vikar v Mariboru.
Mestna podjetja — avtobusni promet sporoča, da vozi mestni avtobus 1. avg. ob 5.40 na vrh Pohorja. Vožnja se vrši samo v slučaju lepega vremena in ob zadostnem številu prijav. Interesenti naj pošljejo svoje prijave najkasneje do 24. tm. (19. ure) v prometno pisarno avtobusnega prometa, Glavni trg tel. 22-75. Vrnitev ob 19.30 od odcepa. Cena veno nner Din 20.
Zemlja, smeti, žeiezo, steklo. Na Ruški cesti pred osnovno šolo jc pravcato odlagališče vse mogoče šare in odpadkov. Kar sc ne more in sme odložiti drugje, pripeljejo sem. Zemlja, grušč, smeti, železo, steklo itd., vse se lahko nemoteno zvrne na ta strmi breg, da se skotali v Dravo. Je že res, da mora biti mesto tudi za take odvišnosti, ne smel bi pa služiti en in isti kraj za vse »artikle«. Steklo je na primer opasna reč; prav tako je tudi z živalskimi odpadki, ki načno že vprašanje zdravstva. Pred dnevi je tukaj neznosno smrdelo po ribah, kar so mogli čutiti pešci in vozniki, toliko bolj pa blizu stanujoči. Opozarjamo na to mestno upravo, ozir. policijo in to prav posebej iz razloga, ker se tukaj zbira mladina in gre za njeno in odraslih zdravje.
Za premiero »Sna kresne noči«, ki bo
v soboto zvečer v mestnem parku, vlada med obiskovalci VI. Mariborskega tedna izredno zanimanje. Režiser g. Kosič je izbral v parku izredno -lep prostor, ki je že preurejen za slavnostno Sha-kespearojevo igro in grade tam tudi veli ko tribuno za 1000 gledalcev. Predprodaja vstopnic je v Jadranski .straži, Maribor, Gregorčičeva ulica 26, telefon 29-70. Iz Ljubljane sta že prispela prvaka ljubljanske drame Slavko Jan in Vida Juvanova, ki bosta igrala v »Snu kresne noči« glavni vlogi. Reprize so predvidene za 1. 4., 5., 7. in 8. avgusta.
Lawn teniški turnir na VI. Mariborskem tednu. V okviru letošnjih športnih prireditev na VI. Mariborskem tednu priredita 1SSK. Maribor in SK. Rapid v dneh 6., 7. in 8. avgusta Lawn teniški turnir. Turnir obsega nacionalno prvenstvo Dravske banovine in internacional-' no prvenstvo mesta Maribora. Pravico sodelovanja imajo vsi amaterji, in sicer za prvo prvenstvo oni, ki imajo stalno bivališče v dravski banovini in ki so pri JTS verificirani člani klubov v isti banovini. Pri drugem tekmovanju morejo sodelovati igralci, ki imajo po določilih F. I. L. T. startno pravico pri mednarodnih turnirjih. Ta zanimiva športna prireditev se bo vršila na osmih turnirskih Igriščih ISSK. Maribora in SK. Rapida. Prijave je vposlati do srede, dne 4. avgusta do 18. ure na naslov: ravnatelj Fran Babič, Maribor, poštni predal 55. Prijave so nepreklicne. Prijavnino je plačati pred prvim nastopom. Zunanji udeleženci morajo biti najpozneje v petek, 6. avgusta ob 17. uri na igriščih. V vsaki konkurenci so razpisane tri nagrade v obliki plaket. Udeleženci turnirja uživajo vse ugodnosti, ki jih nudi Mariborski teden (50°/o popusta na železnicah itd.). Prijave za stanovanja in druge želje je nasloviti na vodstvo Mariborskega tedna.
Vsedržavna tujsko prometna razstava. Izredna agilnost in neumorno delovanje na polju tujskega prometa mariborske Tujsko prometne zveze je znana. Prav tako so v dobrem spominu krasno prirejene tujsko prometne razstave na vseh dosedanjih Mariborskih tednih, saj so te razstave zbujale pozornost vseh obisko-1 valcev MT. Letos se je odločila naša: Tujsko prometna zveza prirediti raz-; stavo, ki bo njen namen vzbuditi pri]
E tl DA M!LO jšpvgil
Že deset let ljubljenec vsake lepe žene
ieie$@ume vesti
KITAJCI ODBILI JAPONSKI ULTIMAT, -VDOR JAPONCEV V PEJPING.
ŠANGHAJ. 28. julija. General Sungče-juan je odbil japonski ultimat, katerega rok je potekel včeraj popoldne.
PEJPING, 28. julija. Japonska brigada Kavabe je prodrla proti zapadnini vratom Pejpinga in jc odred okoli HM) Japoncev prebil vrata Kvanganen. Ti so popolnoma odrezani od ostalih japonskih čet. Po dolgotrajnih pogajanjih so Kitajci pristali na to, da se ti Japonci spravijo v japonske vojne barake v po-slaniški četrti.
FRANKOVCI IZGUBILI 25.000 LJUDI.
MADRID, 28. julija. Republikanski generalštab smatra, da so frankovci v borbah zadnjih dni zapadno od Madrida izgubili okoli 25-000 ljudi.
ABESINIJO BODO IZKLJUČILI IZ DN.
LONDON, 28. julija. V tukajšnjih diplo matičnih krogih pričakujejo, da bo ob priliki jesenskega zasedanja Društva narodov Abesinija zbrisana kot članica Društva narodov, četudi ne bo istočasno sledilo priznanje italijanske aneksije. Na ta način naj se Italiji omogoči, da pride v Ženevo.
obiskovalcih zanimanje za lepote naših krajev v celi državi, torej bo to nekako vsedržavna tujsko prometna razstava, Posebnost letošnje razstave bodo krasni fotografski posnetki v velikosti 100x100 cm, torej izredno velike in nadvse krasne povečave, ki bodo nazorno prikazovale krasote naše lepe domovine.
Trije komiki Josip Povhe, Anton Ha-rastovič in Milan Kosič bodo pri predstavi »Sna kresne noči« v mestnem parku razveseljevali gledalce s humorističnimi nastopi in dialogi ter na koncu predstave z grotesknim plesom, tako-zvanim bergomaskom. Pri uprizoritvi bodo sodelovali tudi konjeniki ter zato opozarjamo občinstvo, da upošteva odredbe rediteljev in ne hodi ob ograjenem prostoru, ker je to v interesu varnosti gledalcev. Iz Ljubljane sta prispela dramska prvaka Slavko Jan in Vida Juvanova, ki že pridno vadita z ostalim ansamblom. Vaje sc vrše že na gledališkem prostoru v mestnem patku. Z ozirom na ogromno zanimanje za vse predstave »Sna kresne noči« opozarjamo občinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodaji v »Jadranski straži«, Maribor. Gregorčičeva ulica 26, tel. 29-70.
Mwm
Najcenejši obisk Graza s Putnikovim avtokarom v sredo, dne 4. avgusta: vklju čno vizum le Din 100. Takojšne prijave Putnik Maribor.
Ne odlagajte s prijave za krasni izlet z luksuznim avtokarom,: GroBglockner -Zeli atn See od 7. do 9. avgusta. Popolen aranžman le Din 850. Prospekti, informacije in prijave:	Putnik	Maribor-Celjc-
Ptuj.
Praktičen.
Ona: »Ti se menda bojiš, da bi jaz še drugih ne ljubila?«
On: »Ako ti druge ljubiš, nič ne de. Samo pustiti ne smeš, da bi te drugi ljubili.«
Dober izgovor.
Profesor: »Na štiri vprašanja ste mi še ostali dolžni odgovora. Kako to?«
Dijak: »Kar mi ni znano, v to se ne vtikam.«
01jat/e Hlatitetske$a tedna
Navodila in pojasnila za obiskovalce „VI. Maribor, tedna"
Generalna direkcija državnih železnic je odobrila polovično vožnjo obiskovalcem VI. Mariborskega tedna, ki se vrši v času od 31. julija do 8. avgusta 1937. Ta popust velja za dopotovanje od 29. julija do 8. avgusta, za povratek pa od 31. julija do 10. avgusta. Obiskovalci VI. Mariborskega tedna, ki hočejo uživati ugodnost poilovične vožnje, morajo kupiti na odhodni postaji ali pri Putniku direktno celo vozno karto do Maribora in železniško legitimacijo iK-13. Vozna karta se ob prihodu v Maribor ne sme oddati, ker velja ista, obenem z železniško legitimacijo, na kateri se potrdi obisk VI. Mariborskega tedna, za brezplačen povratek do odhodne postaje.
Vstopnice za zunanje obiskovalce: za obiskovalce, ki plačajo za vozno karto do Din 15.— se potrjuje žefezniška legitimacija na podlagi navadne dnevne vstopnice za Din 5.—; za vozne karte od Din 15.— do 25.—- na podlagi vstopnice za Din 10.—, ki velja za 2 dnevna in 2 večerna obiska; za vozne karte od Din 25. - do 60.—• na podlagi vstopnice za Din 15.—, ki velja za 3 dnevne in 3 večerne obiske, ter konično za vozne •karte nad Din 60.— na podlagi vstopnice za Din 25.—, ki velja za 6 dnevnih in 6 večernih obiskov. Te vstopnice glasijo na ime in so neprenosljive.
Zunanje obiskovalce opozarjamo na stanovanjski urad Mariborskega tedna, ki posluje ves čas njegovega trajanja, dan in noč pri vseh vlakih, na novem peronu glavnega kolodvora v poslovalnici Putnika, tel. 26-69.
Vstopnice za Mariborčane in Vse one, ki se ne poslužujejo polovične vožnje, stanejo: enkratni dnevni obisk Din 5.—, enkratni večerni obisk Din 3___. za otroš-
ke, dijake s šolsko legitimacijo 'n vojake Din 2.— za en dnevni ali večerni obisk. Stalne vstopnice, ki veljajo za 10 dnevnih in 10 večernih obiskov, stanejo Din 25.—.
Razstave na Mariborskem tednu sw odprte dnevno od 7.30 do 19.00. Zabavni prostori so odprti do 24.00 oziroma'do 2:00.
Vse informacij daje razstavni urad Mariborskega tedna na razstavišču, tel. 23-87 iin Putnik, Aleksandrova 35. tel. 31-22 in 21-29.
Mednarodni amaterski plesni turnir na VI. Mariborskem tednu. Ena najzanimivejših prireditev na VI. Mariborskem tednu bo mednarodni plesni turnir, ki ga priredi dne 7. avgusta v »Unionu« Jugoslovanska amaterska plesna zveza. Na amaterskem plesnem turnirju bodo sodelovali najboljši plesni pari Jugoslavije, Nemčije in Avstrije. Istočasno bo tudi plesno prvenstvo Jugoslavije za poletje 1937. Med drugimi bodo sodelovali nemški plesni par Lottersberger-Bossel, ki je hkrati prvak Evrope, avstrijski plesni par Skalke in soproga ter naši plesni pari Becič-Spitzi iz Zagreba, Ljubljano pa bosta zastopala Seunig-Stradner in Kenda-Roger. Za zmagovalce so razpisane lepe nagrade. Pričetek turnirja je ob 20.30 uri.	•
Kdo se zanima za gradbo letal? Jadralna skupina mariborskega Aero-Kluba vabi mlade ljudi, ki se zanimajo za gradbo letalskih modelov, da se zglase čimprej v delavnici jadralne skupine (v gradu) radi sodelovanja v zvezi z Mariborskim tednom.
u,nuis4>
V zvezi z dogodkom, pri katerem so bili poškodovani bratje Gobec, smo dozah povsem drugačne podrobnosti, pri kateri gre krivda v povsem drugo smer in se orožniki za glavnega krivca intenzivno zanimajo.
ffitTfiff
K včerajšnjemu poročilu o občinski seji dodajamo: Odobril se je nadalje nakup zemljišča za shrambo kmetijskega orodja in strojev v Zrkovcih od g. Šlam-bergerja v vrednosti 355 Din. Ni se pa odobrilo trgovcu g. Zamudi Ivanu točenje sadjevca v odprtih steklenicah čez ulico. Dovolilo se je izdajanje redne mesečne podpore Muster Ivani (50 Din), Rutniku Mihaelu (30 Din), Cehu Ivanu (50 Din), dočim je ostalo vprašanje podelitve podpore g. Vajlandu Francu nerešeno, ker ga misli občina zaposliti pri
elektrotehniških pomožnih deiih ob priliki razširitve omrežja. Na zadnji točki o sprejetju v domovinsko zvezo, ki se je obravnavala tajno, so bili sprejeti v domovinsko zvezo: Murgelj Ludvik, Finž-garjeva 9, Grašič Marija iz Zrkovc, dočim je dobil zagotovitev sprejetja g. Miroslav Dege iz Aleksandrove ceste 19.
JfydatHet okolica
Poroke. V Ljubljani sta se poročila gdč. Milka Sabadinova, učiteljica in načelnica Sokola v Križevcih, in g. Janko Prelog, ekonom v Radgoni. — V Ljutomeru sta se poročila načelnik ljutomerskega Sokola g. Evald Polil, trg. pom., in gdč. Šmaučeva. — Poročila sta se tudi Kubus Milena, učiteljica v Radencih, in g. Janko Jurkovič, jurist in posestnik v Radencih. Odličnim sokolskim delavcem naše iskrene čestitke!
Sreska skupščina mladinske JNS. Sre-ska skupščina mladinske JNS za ljutomerski srez bo 15. avgusta ob 9. uri v
hotelu Zavratnik v Ljutomeru. Krajevne
organizacije naj pošljejo svoje delegate. Na skupščini bosta poročala narodni poslanec Lukačič in delegat banovinskega akcijskega odbora.
Lep jubilej narodne gostilničarke. V nedeljo je praznovala gospa Hedžetova v Veržeju 60.-letni rojstni dan in obenem 30-letnico naselitve v Veržeju, ko sta Ana in Feliks Hedžet v Veržeju otvorila trgovino in gostilno. 7. veliko marljivostjo in dobrim gospodarstvom sta si ustvarila lepo imetje. Znana sta po vsej okolici, njuna gostilna in odlična kuhinja ter velika gostoljubnost pa po vsem Murskem in daljnem Prekmurju, saj dobi tamkaj vsak potnik dobro kapljico in prigrizek in se še razvedri ob Hedžeto-vem zdravem naravnem humorju. K le' pemu jubileju jima čestitajo vsi znanci, prijatelji. Čestital pa bo tudi marsikateri potnik, če bi mu bil ta jubilej znan.
tedačske MežM
Na morje ali ledenik s KODAK-foto
Veogmia M. Hom
Maribor, Gosposka ulica 33
Razvijanje, kopiranje in povečanje prvovrstno in hitro	37-6
Opozorilo
Bivši tajnik Mariborske podružnice Sa-veza Gradjev. radnika Jugosl. Š E R C HINKO je iz organiz. izključen in vsled tega ne odgovarjamo za njegova bodoča dejanja.	4096
• W K IkS ■ ŠF E in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših V I E TO IVE stanovanjih uničuje
Deslnsekcijski odd. M P Orožnova ul. 2/1,
Maribor
Jamčimo za diskretnost in uspeh.	1128
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. avgustom. Puški nova 11-I.	4092
LEPO SOBO
z dvema posteljama s popolno oskrbo odda- Trg svobode 0-III, desno.	4101
Mali oglasi
Razno
SVETOVNI REKORD! preciznosti uživajo ure Chro-nometrc, Omega- Doxa za katere se jamči do 20 let. Tudi druga zlatnina in nakit vse na obroke. Kakor tudi kolesa, šivalni stroji itd. naročite lahko le potom zastopnika v Studencih. Ulica Kralja Matjaža 20. Vzorci na vpogled.
4100
VINOTOČ ŠTURM
Počehova, samo od 5 1 naprej po Din 6-—.	4103
Prodam
Prodam skoraj novo GARNITURO ZA ČAKAL NICO
ali pa tudi za vrt. Naslov v upravi »Veternika«. 4074
Prodam skoraj novo OTROŠKO POSTELJO
z vložkom in madraco. Naslov v upravi »Vcčernika . •1073
Kupim _____
OTROŠKO DVOKOLO
rabljeno, gume pumpane, kupim. Naslov v upravi. 4095
Službo dobi
A1ARLJIVE POTNIKE(CE)
iščem za donosen predmet. Pismene ponudbe na upravo pod »Marljivost«.	4094
MIZARSKI POMOČNIK
ki želi res stalno službo in razpolaga za Din 30C-0— se naj takoj javi v mizarstvu Gregorčičeva 8.	4099
Sobo odda
SOBO
solnčno, mirno, velja 300 Din, ali manjšo 200 Din. oddam solidnemu gospodu. StroBma-ierjeva 28, II- nadstropje, stanovanje štev. 9-	3611
! j.
100°/“ večji izvoz. V prvem polletju 19.37 je naša država izvozila blaga v vrednosti 2.420,500.000 dinarjev in izkazuje izvoz nasproti lanskemu prvemu J polletju povečanje vrednosti izvoza 1180 j milijonov Din ali 72.90/o, nasproti najslabšemu letu 1932 pa 1449 milijonov Din | ali 106°/o.
Naše sadje na tujih trgih. Zavod zal pospeševanje zunanje trgovine sporoča* Na dan 21. julija je prišel na Dunaj drugi* vagon naših svežih češpelj, ki so	se prodajale povprečno po 25 grošev	za kg.
V Prago ni danes prišel niti en	vagon
svežih Češpelj. Od prejšnjih pošiljk so se : prodajale češplje po 200 do 250 Kč za 4098 1100 kg. Naše zgodnje češplje prihajajo v Lepo, čisto	Prag° v slabem stanju, ker ne vzdrže
DVOSOBNO	STANOVANJE	j transporta. — Sveža jabolka so	se pro-
oddarn 2—3	odraslim	osebam	j dajala na Dunaju povprečno po	50 gro-
šev kg. v Pragi pa so se prodajala povprečno po 280 do 300 Kč za 100 kg. Isti dan je prišel na Dunaj iz Jugoslavije tudi vagon svežih paradižnikov. Na veliko so se povprečno prodajali paradižniki po 20 grošev. Zaradi velikega dvoza bolgarskih paradižnikov, ki se prodajajo mnogo ceneje, je pričakovati, da se bo dovoz naših paradižnikov na dunajski trg ustavil.
Mesne cene na mariborskem trgu. Volovsko meso prve vrste 10 do 12 Din, volovsko meso druge vrste 8 do 10, meso bikov, krav in telic 6 do 12, telečje meso I. vrste 10 do 12, telečje meso II. vrste 8 do 10, svinjsko meso sveže 10 do 14 dinarjev za kg.
SEPARIRANO SOBO
s kopalnico oddam. Stritarjeva 44. podpritličje. 4102
Stanovanje
Oddam
DVOSOBNO STANOVANJE
v novi hiši. Vprašati Verstev | škova 25, Pobrežje.
takoj ali s 1. septembrom. Naslov v upravi »Večernika« 4097
Lepo
DVOSOBNO STANOVANJE
s pritiklinami s 1- septembrom za oddati. Vprašati Mejna ul. 7-	4093
STANOVANJE
sobo in kuhinjo, oddam. Karl-Marksa 22. Studenci. 4091
Čedmo blago za dečve
prinaša v bogati izbiri
Razgovori zakoncev
V
Maribor, Gosposka ul. 14
liF^toama erli !
Za Vaš dopust na morju ali na planinah ter povsod, kupujte izrecno samo
Bsochrom In / ...	4
kopast \
Kvalitetno najboljši material
Razvijanje, kopiranje, povečanje !! Hitro in strokovno.!
Foto-kemibalije Ivan Pečar, Gosposka ulica 11
i
»človeček, človeček, kaj je vendar s, teboj, čim vidiš kakšno lepo ženo, takoj pozabljaš, da si poročen.«
»Nasprotno, žena! Tedaj šele se tega popolnoma zavedam.«
(Iz »Ošišanega ježa«).
Sodoma in Gomora
54
Adelgunda pa sfe m odzvala njegovemu zaljubljenemu vabljenju.
UvidevaJa je, da mora enkrat za vselej povedati Angelrku, da mora njunega razmerja biti konec in storila je to s krutimi besedami, vedoč da sicer nič ne opravi.
»Ljubi prijatelj« je rekla mirno in odločno. »Najino razmerje mora postati drugače, kakor je bilo doslej. Najbolje bo, da se kar danes pomenimo. Jaz te imam siicer prav rada, ti si sploh edini človek, ki sem ga kedaj ljubila, a tvoja
ljubica ne morem več biti. Če bi ti kaj bil in kaj imel, bi z veseljem postala tvoja žena ki vem, da bi bila oba srečna. Toda iz tebe ne bo nikoli nič. Ti nisi nič in ti ne znaš nič. Jaz pa ne maram živet; v toraštvu in ne maram trpeti. Sebi bom pomagala, tebi pa ne morem in zato je najbolje, da se ali razideva za vedno ali pa da ostaneva samo prijatelja. Vežejo naju skypni spomini, ki se ne dajo izbrisati, ali vzlic temu hočem jaz hoditi svojo pot, ti pa hodi svojo,«
Trdo 'in brezobzirno je govoriila Adel-
gunda, dasi ji je bilo težko pri srcu. Kakor udarci s kladivom, tako So'Angelika zadele te *besede. Kar omahoval je in zmanjkovalo mu je sape in ves potrt se je sesedel na mehko zofo. Po doigem molku je prišel toliko k sebi, da je bridko ihteč vzklikni h
»Oh Špelica, ti si me izdala! Oh, Špe-lica! Tako sem ti zaupal, kakor cesarskemu bankovcu, ti me pa goljufaš. Vse vem. vse vem! Nekega starega Laha imaš, ki ti je vse to kupil, kar tukaj vidim. S tistim starim Lahom me torej goljufaš... Oh. sram te bodi! Goljufaš me...«
»Motiš se« je dejala Adelgunda resno. »Tisti stari Lah je res vame zaljubljen ali med nama ni nič, prav nič...«
»Oh, saj vem« je jokal Angelik. »Nič ni med vama, prav nič, včasih še srajce ne.«
»Angilik, ne govori tako! Morda ti bom kdaj kaj več povedala, a danes ne morem. Danes itak ni mogoče s teboj pametno govoriti.« Opirajoč glavo ob roki je Angelik zaječal, da se je svoji nezvesti ljubici pričel smiliti. In vendar mu ni privoščila niti ene tolažilne besede.
»Ti si taka, kakor je bila tista vdova v Efezu, ki je mislila, da je njen mož mrtev, pa se je na njegovi krsti zabavala z drugim. Mož pa ni bil mrtev in je spet prišel k sebi... Bilo je potem gorje . . .
(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovaTja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.