.Slovenski Narod" velja po poiti: za Avstvo-Ogrško: celo leto skupaj naprej, • GI lCia m m - m m trt leti m m »• • ca meaec m ■ • <• K 50-— . 25— . 4-50 za Nemajo: celo leto naprej . ... K 55*. za Ameriko In vse druge dežele: celo leto naprej . ... K 60* Vprašanjem glede Insaratov se naj priloži za odgovor dopisnlea ali znamka. (spodaj, dvorišče levo). KnaHova ulica it 9, telefon it 85. linaja vsak dan svaler isvsa.mll| nadaJJn k lasera ti se računajo po porabljenem prostora ln sicer 1 mm visok, ter 54 mm Urok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inseretiah r»o dogovoru. Nefi n&racatki aaj pošljejo naročnina ¥eđse en* po nakaza I ti. ~fM Na samo piineae saročbe brez poslat ve daaarji se ae taoreao aikafcsr ozirati. „Narodna tiskarna'1 telefon it SS. celo leto naprej pol leta .Slovenski Narod* velja v dostavljen na dom ali če se bodi ponj: . . . . K 43— I četrt leta 24— I na mesec ., . 12.-- 4- Pajan 22*11 žtavllka velja 3O vinarjev. Dopisi naj se : ranki«jo. Rokopisi se ae vračajo. Orednlstvo : KaaftoV« ulica it S (v L na istr. levo\ telefon it 14 Kapitulacija nemškega anehsiionizma. V Stuttgartn je imel namestnik nemškega državnega kanclerja v. P a y e r senzacijonalen govor o vojni in miru. Reči smemo, da pomeni ta govor prvo javno in službeno kapitulacijo nemškega aneksijonizma. Odgovorni nemški državnik se je odrekel vsem dosedanjim oficiialnim in neoftcijalnim nemškim mirovnim programom in s priznanja vrednim pogumom je obračunal tudi z marsikatero frazo nemške vsakodnevne vojne literature. Pa še već, vicekancler Paver ie možato priznal potrebo revizije notranje politike osrednjih držav, kot predpogoj za dosego in ohranitev trajnega miru med narodi. Vicekancler v. Payer uvodoma ni tajil, da postaja javnost tudi v Nemčiji vedno bolj deprimirana, ker se boji, da bo trajla vojna še eno zimo, razdrl je sanje tistih, ki so, opirajoč se na obljube veščakov, pričakovali, da bo podmorska vojna prisilila sovražnika k miru, po-vdarjajoč, da je bil račun s podmorskimi čolni napačen. Iz Payerievih besed je razvidno, da nemški odgovorni državniki ne računajo več z možnostjo Siegfriedena, da ne zaupajo več »dobremu meču«, temveč da tudi oni stavijo svoje nade v miroljubno in pošteno voljo narodov. Ne mir, ki ga sklenejo vlade, temveč mir, v katerem se sporazumijo narodi, bo trajen. V tem hipu razpadejo gesla zavoje-valne politike, gesla o pridobivanju novih dežel, o varovanju časti v prazen nič in ostane le ena velika misel: kaj naj človeštvo stori da bodo zanamci za vedno obvarovani strašnih katastrof nove vojne. Nemški državnik se pridružuje Wilsonovemn programu o zvezi narodov in odobrava načelo razorožitve na kopnem m morju. Zavedajoč se, da rrikdo ne bi verjel v resnost nemške mirovne volje, ako Nemčija ne revidira svojega vojnega programa, je nemški podkancler proglasil mirovno načelo, katero so dosedaj na Nemškem označevali s prezirljivo besedo: »Verzichtfrieden«. Nemčija se odreka vsem zavojevalnim načrtom na zapadu, je pripravljena brezpogojno vrniti Belgijo in se odreči vsaki zahtevi po vojni odškodnini. Ta rezignacija označuje stališče Nemčije napram bodočim razmeram na Balkanu. Nemčija je torej menda za popolno obnovitev Srbije, n e velja pa za vzhodno fronto. Tn stoji oficijalna Nemčija še vedno na stališču, da je z brest-litovskim mirom in naknadnimi pogodbami z boljševiki ter Ukrajino ustvarjen definitivum, na katerem se ne da ničesar menjati. To je temna točka Payerievga govora, in bojimo se, da bo bistveno oslabila vtis njegovih drugih izvajanj. Posebno pomembne pa so izjave nemškega državnika o varstvu malih narodov. Docela v nasprotstvu s stališčem, ki so ga do sedaj zavzemali zlasti avstrijski državniki, proglaša podkancler Paver vprašanje varstva malih narodov za internacijonalno vprašanje, ki naj se uredi, če treba, na mirovni konferenci. S to izjavo se je Nemčija pridružila stališču ostalega civiliziranega sveta in posebno tudi prizadetih malih narodov, ter je ustvarila velevažen prej udi c, preko katerega tudi Dunaj ne bo mogel. Nemški podkancler se je dalekosežnosti te svoje izjave aotovo v polni meri zavedal. Videti pa je, da Še vedno upa, da bodo prizadete države skušale z zadovoljivo ureditvijo narodnostnega vprašanja se izogniti neugodnim posledicam interna-cijonalne rešitve. In med tem, ko dunajski Hussarek na komerzih lahkomiselno klobasari o narodnostnem problemu monarhije, mu kliče iz Stuttgarta zaveznik resen memento: Stara Rusija hi bila ostala pri življenja, če bi bila pravočasno s federalizacijo omogočila svojim narodom obstoj in razvoj. Bolj resnega in trpkega odgovora Dunaj ni mogei dobiti — niti od sovražnika. Podkancler Payer noče varati nemške javnosti: izgledi za mir so silno slabi in razpoloženje na sovražni strani iti ugodno še tako lepim mirovnim ponudbam. Že ob priliki Burianovega govora ie napisal neki nemški list da bi bila mirovna ofenziva centralnih držav obetala uspehe takrat ko so bile osrednje sile v položaju zmagovalcev, da pa danes, ko se vdaja ententa najoptimistic-oira pričakovanjem glede izida vojne, vtonejo besede v trušču strašnih bitk na zapadu. Llovd George proklamira popo- len vojaški poraz Nemčije za predpogoj miru. Akoravno se torej ni nadejati, da bi najnovejše izjave centralnih državnikov rodile konkretne posledice, ie vendar važno in pomembno, da se je tudi na Nemškem pričela kapitulacija imperijalizma. To je zaenkrat edini politični dobiček Paverje-vega govora — kdo hi zanikal, da je ta v moralnem oziru ogromen? Polom vsenemštva ie eden predpogojev zopet-nega zbližanja med narodi. * Stuttgart. 12. septembra. Nemški podkancler von Paver ie govoril danes na javnem shodu, sklicanem po zastopnikih časopisja, izvajal je m. dr.: Podrobnosti, v katere se spuščajo državniki pred evropsko javnostjo, se mu zde neumestne, zato ker ljudstvo ne more razumeti, kako so te podrobnosti med seboj v zvezi. Zato mu bi bilo ljubše dogovoriti le o splošnih načelih. Deprimirano razpoloženje je zavladalo v državah in sicer ne samo v Nemčiji in pri njenih zaveznikih, marveč kljub močno pretiranim vojnim uspehom tudi v ententnih državah. Slabo razpoloženje med nemškim narodom ni posledica dogodkov na fronti, marveč posledica občutka, da se vsi izgledi za mir vedno bolj oddaljujejo in da moramo biti pripravljeni na peto vojno zimo. Posebno važno ie danes vprašanje, kdo bo deli vstra-j a 1 finančno, gospodarsko in politično. Sovražniki ne smejo upati, da bi dobili premoč napram Nemčiji v vojaškem in tehničnem oziru ter v zmožnosti vojakov in častnikov. Vojna podmorskih čolnov ni učinkovala s tako preciznostjo in tako hitro, kakor so to Nemci svoj čas pričakovali. Splavalo je to upanje po vojjLi, vendar pa ni podcenjevati vojne podmorskih čolnov, kakor se to dogaja celo v Nemčiji z nekako nezadovoljnostjo. Potopitve so ostale celo leto skoraj enake. Učinek vojne podmorskih čolnov se bo pokazal pri Angležih še le po vojni, ker večina ladij, ki so bile zgrajene kot nadomestilo za potopljene ladje, ne bo angleška^ marveč last ameriške konkurence. V Nemčiji ln v centralnih državah je prišlo popolnoma nepričakovano tako daleč, da manjka mnogih predmetov, tako bombaža in olja. Nasprotno pa manjka sovražnikom premoga. Živila so tu in tam pičla. Za nas to danes ne pomeni več. posebno velike skrbi. Proti vzhodu je svet za nas zopet odprt. Romunija in veliki deli Rusije so naši prehrani odprti. Bojujemo se za svoje življenje, za domačije in za naše dobro pravo. Naši sovražniki pa upajo še vedno na naš notrajni polom. Kar se tiče Nemčije, je popolnoma gotovo, da kliub raznim nasprotetvom v mnenju ne bo podlegla. Vsakdo si je svest, da spadajo Nemci skupaj in da se morajo v trenutku nevarnosti se ožje okleniti drug drugega. Odložitev pruske volilne reformne predloge zaradi tega ni umestna. Glede bodočega miru i z vaja podkancler, da pri prejšnjih mirovnih sklepih nižje plasti* prebivalstva niso imele ničesar govoriti. Miru, ki se bo sklenil po tej vojni, pa ne bodo sklepale vlade same, marveč v sporazumu s celoto naroda. Narodu pa ni za pridobitev ljudstva, pokrajin, blaga in časti, marveč v prvi vrsti za trajni mir. Zato se ta v o j n a ne bo končala kot zavojevalna vojna, - Stara Rusija bi bila . lahko ostala zmožna življenja, če bi se ji bilo posrečilo nuditi podiarmljenira narodom v federalistični obliki primernih življenjskih pogojev. Zmage centralnih držav so dale pripadnikom nekdanje ruske države možnost da, se osvobode. Kraljevine Poljske ne moremo več izročiti pod oblast Rusije. Pomagali smo samt da se ie izpolnila ta želja poljskega naroda. Tudi glede Finske in drugih obmejnih držav ob Vzhodnem morju ie izjavil podkancler. da ne bi mogla Nemčija pomagati, da bi samovoljno prišle zopet pod carski režim ali pa v državljansko ^vojno in anarhijo, ki vlada v Rusiji. Na vzhodu imamo mir in bomo imeli mir, če ie to prav našim zapadnim sovražnik om ali ne. Sploh pa se da povsod zopet obnoviti teritorijalna posest, kakor je bila pred vojno. Predpogoi za nas in za na£e zaveznike oa mora biti. d a s e n a m vrne zopet vse, kar smo posedovali pred prvim avgustom 1914. Nemčija mora torej dobiti nazaj v prvi ^ vrati ^ svoje kolonrie, pri čemur pa ni i*kliu5eno, da bi se kateri deli ne izmenjali, če ie to umestno. Kakor hitro ie sklenjen mir, bi mogli Nemci .zapustiti zasedeno ozemlje, zapustiti tudi Belgijo ter mislim, da bi mogli vrniti Belgijo brez obtežitve in brez pridržka, če imamo zopet vse, kar ie naše in če imamo gotovost da v Belgi- ji nobena druga država ne bo imela boljšega stališča, kakor mi. Glede vprašania vojne odškodnine pravi, da gre za to ali bo dobila Nemčija odškodnino za škodo, ki jo je trpela. Kor nedolžno napadeni bi imeli po njegovem mnenju Nemci to pravico. Ce bi se pa vojna nadaljevala tako dolgo, da se ta pravica prizna, bi to stalo iznova težke in nenadomestljive žrtve, tako, da se Nemci tudi pri ugodnem vojaškem položaju rajši odpovedo tej misli. Narodi sveta kličejo po zvezi narodov in po mednarodnem razsodišču ter po pogodbah glede enakomernega razoroženja. Nemčija ne bo ugovarjala nobeni teh zahtev. Razoroženje hočemo raztegniti ob popolni medsebojnosti prav radi tudi na pomorske vojne sile in ne samo na kopno armado. Tudi bomo zahtevali pri pogajanjih prostost morja in morskih cest ter varstvo privatnega imetja na morju. če bo prišlo do pogajanj glede varstva malih narodov in narodnih m a njšin v posameznih drža va h. se l>omo rade volje zastavili za mednarodne določbe. Zahtevamo enakopravnost med narodi sveta ter hočemo živeti življenje dela, zadovoljstva in zagotovljene bodočnosti. Skupai z drugimi bomo ščitili svetovni mir pred bodočo ogrozitvijo. Ne verjamem pa. da bodo oni krogi v sovražnih deželah, ki so krivi, da se ie vojna pričela in da se nadaljuje, pokazali svojo voljo do miru; Povedati bi morali svojim narodom, da so bile vse žrtve zaman. Zato so Ifcivi oni, če bo tekla še nadalje kri. Sovražna uničevalna volja se bo razhjla na naših zunanjih in notranjih frontah. NE3ISKI PAR L A3rENT ARNT VODITELJI PRI DRŽAVNEM KANCLERJU. Berlin, 12. septembra. Prihodnje dni se vršijo važne konference državnega kanclerja s parlamentarnimi voditelji. Danes popoldne se ie vršilo posvetovanje voditeljev strank ^r'ine o političnem položaju. Ltoyd George o volni in miru« Manchester, 12. septembra, (Kor. urad.) Ministrski predsednik Llovd George se je peljal danes v hipodrom, kjer naj bi se mu izrodio imenovanje za častnega meščana Manchestra. Na poti tja ga ie ustavila velika množica ter je Llovd George pred množico govoril in izvajal- Živlienie in sreča Anglije, usoda angleške države in usoda človeštva je odvisna od izida vojne. Poročila so sedaj v resnici dobra. Nismo še na koncu pota, še imamo pred seboj nekaj strmin. Najhujše pa bo kmalu prestano. Nobene večje pridobitve v angleški industriji nimamo, kakor je transport Amerikancev preko atlanskega oceana. Amerikanci, ki so sedaj v Evropi, so prednji volti najmanj 10 milijonov hroiečega najboljšega človeškega materijala sveta. Izgube pri zadnjem prodiranju ne znašajo niti ene petine izgub leta 1916. Glavna razlika med 1916 in 1918 pa ie enotno povelini-štvo. Izredno velika sreča je, da smo si zagotovili Focba. Samo če izgubi narod pogum, nam lahko uide zmaga. Da se napravi konec vojni, moramo naložiti sovražniku trajni mir. Nemški narod mora vedeti, da so njegovi vladarji kršili zakone čiovečanstva. Pruska si la vladarjev ne more ščititi pred kaznijo. Llovd George je izrekel svoje popolno pritrjevanje ustanovitvi zveze narodov. Izvajal pa ie nadalje: Zveza narodov, v kateri bi bila pruska vojaška sila, bi bila zveza med lisicami in gosmi. Ce zavrže in prekolne Nemčija po vojni perfidijo svojih vladarjev, potem bo dobrodošla v veliki zvezi narodov. Edina sigurna podlaga za mir pa je zmaga zaveznikov^ Po zagotovitvi za« dovoljivega miru smemo z mirno vestjo pričeti graditi nov svet. Iz te vojne mora iziti nova svetovna konstrukcija. Najprej pa ie treba zmagati. Kažejo se socijalni in gospodarski simptoni. proti katerim moramo pravočasno nastopiti. Potem.bo leno vreme za žetev. Amerilki vojni cilji. London. 12. septembra. (Kot. ar.) Ameriški delavski voditelj Gompers ie imel včeraj v Edinburgu govor o vojnih ciljih Amerike ter ie izvajat da ie treba nadaljevati vojno, kakor je tudi krvava, do zmagovitega koncaV resnici ne gre—več za vojno t pravem pome* nu besede, marvee za križarsko vojno. asa pravice človeštva Ameriški delavci so izjavili, da se ne marajo pogajati v nobeni zadevi z zastopniki sovražnih dežel. Nočemo.jim seči v roko in noče- mo se razgovariati ž njimi. Nemci mo- i rajo najprej razbiti >kaiserizem«. sicer bodo to storili zavezniki za nje. Gompers je nadalje sporočil, da ladje, ki vozijo čete in zaloge iz Amerike, jemljejo s seboj sedaj zadosti premoga, da se morejo s temi zalogami vrniti tudi v domovino. Na ta način Ameriške ladie ne jemljejo angleškega premoga, ki ga Anglija sama potrebuje. Po milijonih zbirajo, po milijardah razsipajo.* Parlamentarno delo je v polnem teku. Pole?: finančnega odseka, ki dela z vso paro, zboruje tudi državnozborski cdsek za obnovitev po vojni razdejanih pokrajin in mešana komisija za vojno gospodarstvo, sestavljena iz članov poslanske in gosposke zbornice, zastopnikov vlade in raznih central in zastopnikov konzumentov. 2e razprave teh prvih dni so pokazale, kako nu'na potreba za javnost in državo samo je že bila, da se odpre možnost parlamentarne kontrole. Razmere, ki so prišle včeraj na razpravo v obnovitvenem odseku, so javen škandal, ki zahteva takojšnje in temeljite remedure. Debata v vodnogospodarski komisiji je pokazala, kake izrodke je rodilo avtokratično, vsake kontrole prosto gospodarstvo vojnega ministrstva., ki si je v svojem stremljenju po oiločilnem vplivu v vsem državnem življenju prisvojilo tudi panoge, ki ne spadajo prav nič v njegov delokrog. Zato seveda ni moglo obvladati dela in rešiti težkih nalog, ki so se mu stavile. Tudi centrala za kože in usnje, ki ima monopol za ves promet s temi predmeti, je samo del vojnega ministrstva. Kako je izvršila svoio nalogo, preskr- ' beti prebivalstvo z usnjem in obuvalom, je povedal včeraj poslanec Anger-man, ko je izračunal, da mora nositi 80% civilnega prebivalstva Čevlje iz usnja, ki je prišlo iz rok oderuhov in draž ii cev in da h'odi skoro polovico civi-stovin žensk v čevljih iz ukradenega usnja! In vendar bi bilo za vse dovolj usnja, ko bi znalo vojno ministrstvo izvesti delo, katero si je proti volji javnosti uzurpiralo. Ravno tako kričeče so razmere, ki jih je razkril obnovitveni odsek. Na drugem mestu poročamo o mnogomilijon-skem dobičku, ki ga je naklonilo poljedelsko ministrstvo na račun davkoplačevalcev gališki židovski firmi. Ta slučaj pa ni osamljen in škoda, ki so jo državi naredili razni uradi s svojo zanikr-nostjo, v posameznih slučajih tudi z nepoštenostjo, se bliža po ugotovilu pododbora obnovitvenega odseka samo v gospodarstvu z gozdovi že — milijardi. Vsi olepševalni in opravičevalni poskusi poljedelskega ministra in drugih vladnih zastopnikov teh žalostnih pojavov ne morejo spraviti iz sveta. PROTI POTVORJENIM POROČILOM O SEJAH FINANČNEGA ODSEKA. Dunaj. 13. septembra. V včerajšnji seji finančnega odseka ie stavil poslanec Dulibić do načelnika finančnega odseka vprašanje glede načina poročanja dunajskega časopisja o sejah finančnega odseka Ker je poročevalska služba o včerajšnji seji finančnega odseka in o razpravah glede vinskega davka poročala na ta način, kakor da ni nikdo nasprotoval predlogom, imajo poročila dunajskih časopisov tako obliko, da mora biti vsakdo, ki bere ta poročila prepričan, da se je razprava vršila popolnoma gladko in da ie prišlo do kompromisa ter da poteka vse v finančnem odseku popolnoma idilično. O govorih in predlogih z iugoslovanske strani se ne poroča ničesar, niti se ti govori in predlogi ne omenijo, dasirav-no se bojujemo jugoslovanski noslanci in to že tri dni proti predlogu — ter smo v svojem boju skoro popolnoma osamljeni. Mi storimo vse, kar je v naši moči, da vržemo predlogo. Prepričani smo s svojim narodom, da bi pomenilo sprejetje tega zakona min naših dežel. Ne morda iz užaljenega samoljublja se obračam proti takemu poročevalstvn, ki ne respektira resnice. Mi Jugoslovani smo že iz davna navajani, da dunajsko časopisje naših govorov ne prinaša in da jih niti ne omenja.'Navajeni smo. da dunajski listi o našem parlamentarnem delovanju kratkomalo molče in naše delovanje bagatelizirajo. Dunajsko časopisje se ie od nekdaj izkazalo, da je nam in našemu narodu sovražno in pri vsaki priliki nastopa tudi po tem svojem mišljenju. < Kar mi daie povod, da nastopam proti takemu nastopu dunajskega časopisja in proti taki praksi poročanja je tendenca, ki leži v ta* kem resnici neodgovariajocem in naravnost v obraz bijočem poročanju. Nastopam proti tendenci, ki ima namen slikati nas iugoslovanske poslance pred javnostjo tako, kakor da ne izpolnjujemo svoje dolžnosti. Proti taki tendenci moram odločno protestirati. Enako moram protestirati proti nameravanemu zapeljavanju javnega mnenja v zmoto, da bi se vzbudilo domnevanje, da nikdo ni nastopil proti davku na vino. Tako sovražno in resnici v obraz bijoče poročanje se zdi nam juvoslo-vanskim poslancem organizirano in po načrtu izvedeno. Vsi listi brez izjeme dado spoznati t<» tendenco. Zato vprašam načelnika finančnega odseka ali je pripravljen storiti korake, da -e stori konec takemu napačnemu slikanju dogodkov v finančnem odseku s strani dunajskega easopisi.i tor zahtevam v imenu jugoslovanskih poslancev, da se odpravi tako poročanje in da se popravi lažni ivo poročanje dunajskega časopisja. ("Medklic: >To se' godi samo, ker niste £idie!<") Načelnik finančnega odreka ie odgovoril, da nima nobenega vpliva na dunajsko časopisje jn na poročeval-stvo. da pa bo skušal stvar razjasniti in popraviti. Sklicanje državnega zbora. Dunaj, 12. septembra. V poslanskih krogih se že živahno razpravlja o sklicanju plenuma poslanske zbornice. Ker so se opozicijonalne stranke proti splošnemu pričakovanju odločile, da si pridrže glavni boj proti vladi za plenarne zbornične seje, poteka zasedanje finančnega odseka mirno in hitro, tako da bo rešil dnevni red že prihodnji teden. Mogoče je zato, da sc bo vršila prva plenarna seja poslanske zbornice že v torek dne 24. septembra. Ministrski predsednik barom Hussarek se je posvetoval o tem danes z zborničnim predsednikom dr. Grossom. Sklicanje državnega zbora pa bo odvisno tudi od zunanjepolitičnih razmer, ker se pripravljajo po mnenju informiranih poslancev izredno važni dogodki, ki lahko vplivajo odločilno na vse državno življenje. Obnovitveni odsek. Dunaj, 12. septembra. V današnji sejt obnovitvenega odseka se Je nadaljevala debata o poročilu odsekovega pododbora o gospodarstvu z državnimi fondi. Poljedelski minister grof Silva - Tarouca je izjavil, da so obdolžirve pododborovega poročila pretirane in da so postopale državne oblasti vedno pravilno. Velike težave povzroča preskrba gališkega in bo kovinskega prebivalstva s stavbnim lesom in s kurivom in vlada je morala iz državnih sredstev prispevati, da je omogočila nabavo lesa tudi širšim slojem. Obnovitvene akcije, v Galiciji pa ne vodi poljedelsko rr.\-nistrstvo ,ampak posebna obnovitvena centrala, kateri morajo odstopiti lesotržne ftr-me polovico od države kupljenega lesa. Minister je izjavil, da ne ugovarja predlogu, da se imenuje preiskovalna komisija, ki bo. raziskala utemeljenost ali netrtemelic-nost proti državni upravi naperjenih očitanj. Vojnogospodarska komisija. Dunaj, 12. septembra. Poslanec An-germann je poročal o izrodkfh tihotapske kupčije. Civilno prebivalstvo je navezano do 80 odstotkov na vtihotapljeno blago, ki ga mora plačevati z neznosnimi cenami. Kilogram usnja stane ponekod že 300 kron. Oderuški dobički tihotapcev presegajo ogromno vsoto 7 milijard kron, ukradenih iz žepov najširših slojev. K temu pridejo še milijarde vojnih dobičkov usnjarskih to-varen. Poslanec Seitz }e opozoril na statistiko, ki kaže, da je 30—50 odstotkov usnja, ki je dostopno civilnemu prebivalstvu, prišlo v promet po — tatvini. Vojno ministrstvo, ki si je prilastilo delokrog centrale za usnje, je odreklo na vsej črti. Vladni zastopnik baron Sochor je omenil, da je vlada znižala vsled velikih dobičkov tovaren za usnje že pred meseci maksimalno ceno za usnje. Usnja za civilno prebivalstvo primanjkuje zaradi velikih zahtev vojne uprave. Poslanec Angermann je ugovarjal fn izračunal, da se izdela letno podplatov za 60 milijonov čevljev. Ako zahteva vojna uprava 24 milijonov, ostane še vedno 36 milijonov za ostalo prebivalstvo. A teh ni nikjer! Izginejo očividno v skladišča tihotapcev in oderuhov. Finančni odsek. • Dunaj. 12. septembra. Finančni odsek je sprejel danes vinski davek v generalni in specijalni debati in razpravljal /nato o predlogu poslanca Mastalke glede nakazila potrebnega premoga sladkornim tovarnam. Poslanec Teufel je vložil predlog, naj pozove finančni odsek plenum zbornice, da odloži razpravo o davčnih zakonih, dokler ne predloži vlada celotnega davčnega načrta. Poljski klub. Dunaj, 13. septembra. Načefsrvo PoD- sk-eca kluba je imelo včeraj sejo, v kateri Je sklepalo o nadaljni klubovi taktiki v davčni debati in staliiču kluba v slučaju, da se skliče državni zbor. stran 2. - .SLOVENSKI NAJBegun.skemu oddelku deželnega odbo- 208. štev. .SLOVENSKI NAROD", ane 12. septembra 1918. Stran 3 ra goriškega«:, na Dunaju VIIL Schle-.irig-erplatz 2/III. Mariborsko pismo. (Od našega poročevalca.) V Mariboru. IS. septembra. Novo »erotenie n a š e « a poljedelstva. Vlada ie odredila, da fcbero nižje oblasti, vojaška poveli-9tv* itd, ruske voine vietnike. Vlada namerava te vjetnike odposlali nazaj v Rusijo in sicer iz prav različnih na meno v. Xaj občutneje bode pomanjkanje ruskih vojnih viernikov na deželi, •cjer so postali res prava opora gospo darstvu. Kako bodo sedai gospodarili na t^kih posestvih, ie res razmišljanja vredno vprašanje. Domačih nadomestnih moći ni dobiti in oni, ki se vračajo iz ruskega vojnega vietništva, morajo itak po kratko odmerjenem dopustu eo-pet nazaj v vojaško službo. Domači moški svet svoji poti orožjem, in vojni vjernik Rus ie moral vskočiti kot nadomestek domače sile. kot nova energi-ia. Dali so ca ven na kmete in tu ie nostal naravnost vciepomemben faktor, nenadomestljiv. Ce vlada namerava vrniti ruske voine vjetnike niih domo vini, potem ie tudi niena dolžnost, da poskrbi za nadomestek. V zaledju postopa na stotisoee »voiakov«. ki so vojni upravi nepotreben finančni ba-ist. dočin bi doma mnoero opravili, sai pri vojakih so sami sebi na poti. Nov okrajni šolski nadzornik. Imamo ene-^a okrajnega šolskega nadzornika več. Mož ie trd nem* cap* iskren prijatelj »Sudmarkec in >Schulvereinac ter ostalih nemško-nacijonalnih. društev ter sliši na ime \>rnitznigg. nastalo iz slovenskega Vrničnika Ta mož je doslej deloval na Krčevinski nemški šoli kot nadučitelj. Z niecoiim prihodom v Krčev ino-Leiferaberg se ie pričela pravcata gonja proti vsemu, kar je slovensko. Ne ie agitacija za vstop v nemško solo ie dobila sliko ropanja duš. rudi med občane se ie zaseiala neprimerna mržnia v narodnem oziru. Z agitacijo za nemško šolo kljub vojni Vernitznigg ni imel posebne sreče in prva leta je bilo videti, da bode treba nemško šolo zapreti. Vernitznigg je tudi mož velike korajže, Ce vidi osamljenega Slovnica, jo urnih krar ubere mimo njega in ga nahruli ■ par psovkami. Predno si se prav zavedel, kako in kaj. pa nemško - nacijonalneca zajca že nikier ni. Čestitamo nemškemu šolstvu vsled te najnoveške pridobitve. Nemška deca bode sedaj gotovo mnogo profitirala. Grozeče pomanjkanje plina. Ministrstvo za. javna dela je ukazalo inspektoratu premogovnikov v Ostrovi. da ima Mariboru odkazati ves primanjkljaj na premogu za mesec julij in avgust. Ta ukaz pa je bil od istega ministrstva že par dni kasneje brzojavno razveljavljen. Nadaline prošnje in osebne intervencije so ostale vse brea uspeha. Doslej ni došlo tudi pol vagona plinovega premoga . . . Lani na jesen in prvo polovico zime je bil isti križ. Počasi je vendar došel premog in sicer v precejšnji množini. Za-kaj se takrat že ni poskrbelo vsaj za ♦železne zaloge«? Bilo je v naprej videti, da bode prišlo leto, ki bode gotovo v gospodarskem in industrijalnem žiru v gotovih slučajih £e slabše kot l. 1917. A seveda naši trebušniki imajo mnogo prijetnejšega dela, kakor -krbeti v naprej. Žalostne posledice. Prehrana postaja vedno težja, ker je od ine do dne dražja. To. kar dobiš* na izkaznice odmerjenega, je ravno 1 -lan v tednu. In ostalih 6 dni? . . . Danes se plačujejo naravnost grozne cene: za pšenico 7 K 1 kg, za moko 12 do 15 K 1 kg. K temu Še merica krompirja B K. da, baie celo ie 10 K. Kje na i siromak vzame, da si bode kupil primani-kaoočo hran^? Oddih. Umaknitev drakonične prepovedi, da ie vsak promet z nahrbtnikom prepovedan, je tudi uri nas takoj vsemu življenju dala staro lice in železnica zopet le 8 težavo zadošča zahtevam prometa. Med Iiudstvoui je povzročila pravcati oodih: saj so bili živci do skrajnosti napeti in grdo je izgledalo. Vlada je še v zadnjem hipu popustila lok. ki je bil že preveč napet in bi vsak hip počil. Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. Z duhovniškim zaslužnim križem drugega razreda na belordečem traku je odlikovan rezervni vojaški kurat Josip Vrečko pri distriktnem poveljstvu v Maniagu. Z zlatim zaslužnim križem v priznanje izbornoga moškega postopanja povodom rešitve cesarja iz nevarnosti vtop-Henja je odlikovan rezervni praporščak Vaclav J a k e 1 j. — Odpust najstarejših črno vojničkih letnikov. Dunajski listi javljajo, da se prične 15. t. m. odpuščanje 49 let starih črno vojni kov. ki mora biti končano do 31. decembra. Odpuščanje 50letnih bo te dni končano. — Iz politične sanitetne službe. Sanitetni asistent dr. Teodor K U s s e 1 ie premeščen iz Ljubljane k okr. glavarstvu v Črnomlju. — Želje poštnih uradnikov. Višji poštni kontrolor Pogatschnigg je izrazil generalnemu poštnemu ravnatelju Wieislu željo poštnih uradnikov, da naj se da poštnim praktikantom, ki služijo kot praporščaki in Častniki, priložnost napraviti prometni izpit. Zaprosil je tudi za blago in obutev za žene post; nih uradnikov in za žene in dekleta, ki *o v poštni službi. Deželno knežja in Dodeželna poštna sluiba naj se združi. £ri imenovanju poštnih višjih oficija; lov I. razreda nai se imenujejo tudi kontrolorji, ki so bili nri zadnjem imenovanju prezrti za višje poštne kontrolorje. Posredoval je tudi glede draginj: skih doklad in aprovizaeiie. Generalni poštni ravnatelj ie obljubil, da bo vse želje vpoštevai in podpiral. .,..a„ — Doklad* državnim uradnikom. dovoljene vsled izrednih razmer, se bodo izplačevale od 1. oktobra t. L dalje v **JS'etift mesečnih obrokih anticlpat no. Tozadevno naredbo ministrstva pri občuje današnja >\\ iener Zeitung«. — ViSek predrznosti. 2 dežele nam pišejo: Veliko se sliši o Nemcih, da so predrzni da so domišljavi in Boa; se ga vedi kaj vso, ali kar uganjajo, to presega pač vse meje. — Slovenski posestniki na Notranjskem so dobili Radnji Čas ponudbe, oziroma vprašanje, če so pripravljeni prodati svoja posestva. Človek bi si ne mogel kaj takega misliti pri današnjih razmerah! Ne vemo, ali so tako neumni, ali imajo nas za take bebce? — Kaj vendar mislijo ti T>redrzneži ? Poskusili so na Primorskem, tam se izjemoma pri par furlanskih posestnikih ni posrečilo preveliko oarecevanie in sedaj so padli na Notranjce in sioer brez izjeme na vse posestnike. — Kaj mislite, gospoda da mi nismo ljudje, da nam je naša slovenska domovina brlog, iz katerega nas bodete zvalili z denarjem, da nam potem zunaj zavijete vrat? Ali nas imate mar res za take bebce, da ne znamo razsoditi današnjega položaja, da ne poznamo vrednosti posestva in vrednosti papiri a? S tem poskusom ste si sami dali najboljše spričevalo, kdo Ste, kako poznate nas položaj in kako sodite o naši bodoči samostojnosti in da so vse obljube od vaše strani sam bluf. Kakor se vidi iz poslanih vprašanj, mora biti cela stvar precet razširjena. — Vabila, oziroma vprašanja so tiskana in izpolniti ie treba povsod le posamezne rubrike. — No. veselilo me je pa. ko sem sli-U nase slovenske možake, kako so oni se pomenkovali, ko so prejeli vabila. Eden pravi: >odpisal jim bodem, da vsi Nemci toliko ne premorejo, da kupijo moj doin<: — drugi zopet, >povabil jih bodem doli, da saj vem, kedo so in vidini te modrijane*; eden navzočih posebno razjarjen pa ie pristavil: >Ko pridejo, pa jim tudi v glavo zabijemo, kdo smo, da bodo znali in čutili!« — V. K. — Z druge strani nam poročajo: Nemci so organizirali sistematično ofenzivo na slovensko zemljo. Pri tem naskoku &odelujeio nemške banke, ponemč^valne organizacije, pa tudi najeti privatni posredovalci. Eden izmed teh ie > Alpenlfindli-eche Realitaien- und Hvpotheken Ver-kehrskanzlei^ nekega Hugona Volck-inarja v Gradcu, ki razpošilja te dni slovenskim kmetom tiskane ponudbe: Mit Gegen-vrartigen eiiaube ich mir die liofliche und streng. vertraulichc Anirage zu stellen, ob Sio vielleicht ge-neigt waren, Ihren Besiiz fiir velehen ich zur Zeit einen ernsten Kiiufer hatte. zu verkaufen . . .< Značilno je, da Nemci kupujejo slovensko zem:io v istem easu. ko n. pr. v Gradcu prodajajo svoje hiše za vsako ceno. lasno je, da računajo z lepo gospodarsko bodočnostjo jugoslovanskih krajev, medtem ko n, pr. nad ono svojih mest — obupujejo. Njihova ofenziva na slovensko zemljo se bc žalostno končala. Ne verjamemo, da bi se našel le eden slovenski človek, ki bi svojo rodovitno grudo prodal za nemški — papir. — Pozemkova banka v Pragi otvori v Ljubljani svojo podružnico. To podružnico je bilo treba vpisati v trgovski register deželnega sodišča. Deželno sodišče je to storilo ter to objavilo v uradnem listu — v nemškem jeziku. Nad tem se spod-tikata »Naprej' in -Novice« ter bljtijeta ogenj in Žveplo ne na .deželno sodišče, ki je povzročilo nemški razglas, ampak ra Pozemkovo banko m pa na dr. Ravnikarja ter Ivana Hribarja kot člana načelstva . toka jšn je podružnice. Po dobljeni informaciji je pripomniti, da je bila vloga g. dr. Pav-niharja za vpis v trgovski register sestavljena v slovenskem jeziku, enako so tudi vse priloge, kakor pravila, statut, bile vlogi priložene v poverjenem slovenskem prevodu iz Češčine. Deželno sodišče bi bilo torej postopalo pravilno, da je na slovensko vlogo izvršilo vpis v register v slovenskem jeziku in enako bi se moral glasiti razglas v uradnem listu. Naj bodo gospodje pri >Napretoi« uverjeni. da se bo proti nepravilnemu postopanju deželnega sodišča storilo vse po zakonu dopustne korake. Iz povedanega na sledi, kako nelojalnega orožja se poslužujejo gospodje pri »Napreju« (o »Novicah« niti ne govorimo). Taki napadi, predno se prepriča o utemeljenosti svojih trditev, bi morali pri poštenem časopisju danes pač izostati. Mogoče je, da se bo sodišče izgovarjalo s tem. da je neka vloga praškega zastopnika Pozemkove banke nemška. Sodišče je namreč na prvotno vlogo dr. Ravni-harja priloge vrnilo v dopolnitev, češ, da so nepopolne. Dopolnjene vloge je potem praški zastopnik banke predložil z nemško vlogo. Češke vloge bi sodišče ne sprejelo, slovenske vloge pa mu vsled naglice, s katero je bilo treba delati, ni bilo mogoče oskrbeti. Sodišču pa se je bilo ozirati le na prvotno vlogo dr. Ravniharja. ta je bila slovenska, torej bi morala tudi vsa rešitev biti slovenska- Tak je položaj in nič drugačen ln sedaj bomo videli, ako bodo gospodje pri »Napreju« toliko pošteni, da bodo popravili krivico, ki so jo storili. — Učiteljski štraik. Z dežele n«m pišeio: Na deželi narašča odporno gibanje boli in boli. Vse simpatije so na strani učiteljstva. Nebroj plemenitih rodoljubov se je zapriseglo, da bo naše družine preživljalo tako dolgo, dokler se našim zahtevam popolnoma ne ugodi. Tovariši, tovarišice. le pogum, kvišku glave, nismo osamljeni, vse ie na naši strani. Na protestnem shodu izsi-lieno stavljene resolucije. 50% deželne naklade, redni državni nabavni zneski, sklicanje dež. zbora v svrho regulacije učiteljskih plač. to so zahteve, od kojih ne odnehamo nikdar. Zastopniki skupne organizacije kranjskega učiteljstva, na delo torej! Mi hočemo kruha in to takoj. Lačni in sestradani ne moremo več v šolo. — Drug učitelj nam piše: Na poziv združenih kranjskih učiteljskih organizacij smo pripravljeni iti dne 16. t. m. v šolo, ker sami uvidimo, da do 15. t. m. ni mogoče vseh priprav za izpračilo draginiskih doklad izvršiti. Izjavljamo pa slovesno, da ako se nam L oktobra t. L draginjske doklade in izplačajo, izvršimo dne 2. oktobra brezpogojno na shodu storjeni sklep! — Več učiteljev z dežele. — Rodbinski in prijateljski zabavni veder se vrši v soboto 14. t. m. zvečer v gornjih prostorih Narodnega doma. Vsakdanje skrbi laikih časov nam 1 nalagajo toliko bremen, da skoraj več ne poznamo čisteča bremekrbnega družabnega veselja Jntrajšnji večar nai nas spominja zopet prijetnih predvojnih jeseni in nai bo začetek našeca družabnega oživljanja in duševne demobilizacije. — Prireditveni odbor ae je v vsakem pogleda potrudil, da izpolni to pričakovanje. Večer bo imel i«~ ključno zabavni značaj in ae vrši pri pogrnjenih mizah. Sodelujeta pomnoženi orkester >Ideak (velika dvorana) in tamburaški zbor >Tri glave (mala dvorana). Naše ženstvo bo nudilo gostom dobrega vina. piva, čai, kavo, malino-vec, mrzel prigrizek itd. Dobrega raspoloženja pa gotovo ne bo kvarila prošnja prireditvenega odbora da nai blagovolijo gostje vzeti s seboj male vinske kozarce, ker izposojena množina kozarcev ne bo zadostovala. — Posamezni odseki prireditvenega odbora za rodbinski in prijateljski zabavni večer 14. t. m. se shajajo, v kolikor jim dopušča čas, v soboto popoldne ob 2. pri svojih paviljonih, da uredijo in izvršijo zadnje priprave. Vsi pa so prošeni, da tudi že dopoldne pomagajo pri delu. — Koncert. Izborna, mlada virtu-ozinja na gosli gospodična Nives Luzzatto bo s sodelovanjem klavirske virtuozinje gospe Ide Luzzatto De Filippi v nedeljo, 3t. septembra v Ljubljani v Inionski dvorani koneer-tirala. Virtuozinia ie znamenita in sloveča umetnica. Predprodaja vstopnic od danes naprej v trafiki v Prešernovi ulici 54. Slovensko izobraževalno društvo v Mengšu ponovi v nedeljo 15. t. m. svojo predstavo >Legiionarjic. Vsi prijatelji slovenske Taiije so vljudno vabljeni. Z«ac etek ob 4. uri popoldne. Obstrelil se ie lGletni sin Luke Korčeta v Malih Brdih pri Hrenovicah. Roko ima tako nevarno obstreljeno. da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. Srečen Gradec. V Gradcu so včeraj zaprli nekega kmeta, ker je prodajal češplje po 4 K. jabolka pa po 2 K kg. Jabolka po 2 K! To je v srečnem Gradcu še odemštvo! Učlteljiški tečaj za invalide v Sara-je\em. Bosansko - hercegovska deželna vlada otvori v Sarajovem učiteijiški tečaj za invalide, ki bo trajal 12 mesecev. Absolventke bodo nastavljeni kot učitelji v deželi. Sprejmejo se samo taki, ki bodo spoznani za telesno in duševno sposobne za tako službo. Zahteva se absolviranje štirih razredov kake srednje ?ole ali višjo ljudsko trgovsko ali meščansko šolo, starost 19 —30 let, popolno znanje srbo - hrvaščine ali slovenščine. Prošnje potom vojaških predstojništev na vojaško poveljstvo v Sarajevem. Kir«o »Idea!«. Spored za danes, petek 13. septembra. Mojstrski detektiv Maks Landa v filmu »Vrane obletavajo stolp«, senzacijski detektivski film s predigro in štirimi dejanji Joe Mava in VVilliam Kahna. V glavni vlogi Maks Landa. Poleg tega še: »Iščem žene«, izborna veseloigra v enem deianiu fn najnovejše tedensko vojno poročilo. Predstave kakor običajno, zadnja ob ,vi°. na vrtu z izborno gledališko godbo. — Kino »Ideal«. Gospodična, begunka, izurjena v trgovini, galanterijski stroki, vešča tudi pisarniškega dela, stara 18 let, išče katero-J^li službo v trgovini, galanterijska stroka, ali pa v kaki pisarni. Pojasnila daje Posredovalnica za goriške begunce v Liubliani. V tramvaj sta zadela včeraj v ^kofji ulici 2 vojaška konja, ki sta se prerij poškodovala. — Na Poljanski eesti sta se tudi dva vojaška konja zaletela v tramvaj. Zgubil se ie ščirmlnik na glavni pošti, pošteni najditelj naj ga odda proti nagradi v upravnistvu >Slovonskega Naroda c. Najdeno. Pred Prešernovim spomenikom je našel občinski svetnik gosp. Li-kozar večjo vsoto denarja. Dobi se na Dolenjski cesti št. 12. Dežnik je porabila v stranišču Kina Central neka dama sinoči ob %&. Kdor ie dežnik vzel. naj ga odda v upravnistvu nagega lista. Dobi dobro na grado. Ag»rowisacMa. 4- Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami H prejmejo goveje meso v soboto dne 14. tm. pnpoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen jc tale red: od 1. do pol 2. št. 1 do 200, od pol 2. do 2. st. 201 do 400. od 2. do 001 3. st. 401 do 600. od pol a do 3. It 601 do 800. od 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do 4. št. 1001 do 1200. od 4. do pol 5. št. 1201 do H00, od pol 5. do 5. št. 140! do 1600. od 5. do pol 6. št. 1601 do 1S00, od pol 6. do 6. št. 1801 do 2000, od 6. do pol 7. št. 2001 do 2200, od pol 7. do 7. št. 2201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 dk;r mesa, kilogram stane 2 K 80 v. 4- Inozemsko meso. Mestna aprovi-zacija bo oddajala inozemsko meso v soboto dne 14. t. m. in v ponedeljek dne 16. t. m. zintraj in sicer od pol 7. do pol 9. ure za privatne stranke in od 9. ure dalje za gostilničarje. 4- Oddaja češpelj. Mestna aprovi-zacija bo oddajala v soboto dne 14. t. m. od 8. do 11. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v deski šoli na Ledini (Komen skega ulica). Kilogram čcšoelj stane 2 K 40 vinarjev. Razne H • sasleršič konferira s Trumhi- ćem! Tako se glasi najnovejša senzacija nemških listov, kateri poročajo, da je dr. Trumbić odšel iz Italije, kjer so mu postala tla prevroča, ter se nastanil v Bernu v istem hotelu, v katerem stanuje dr. ŠusteršiČ. Trumbić da s Šuster-sičem živahno konferira. Mi smo vedeli, da se bo kranjskemu deželnemu glavarju pripetila ie kaka nesreča. Če se bo tako pogosto podajal v fivico. Na-svetovali smo mu. nai ostane raj se doma: posestev tam nima. vile si rudi ni kupil, aprovizijoniran je doma dobro, zdrav je — po kai bi hodil v Svieo? Naša svarila so bila bob ob steno in seda i je nesreča že gotova Dr. Šuster-šič je inficiran od veleizdainiskega stropa tor ie konferira a Tnimbićeml Lepega dne nas bodo nemški listi presenetili s senzacijo da je vstopil — v Jugoslovanski odbor. Ali se nahajamo ia v vesoljnem potopa, da se rušijo taki stebri, kakor je naš vrli deželni glavar? Ah je moč skušnjavca res že tako silna, da pred njo ne obstoji nobena krepostna duša? Ne, ne moremo verjeti. Nemško časopisje obrekuje in nas zapeljuje, da bi pričeli dvomiti o našem najboljšem. Verjetnejše se nam pa zdi sledeče: Šusteršič ni bil inficiran, temveč narobe ali kako bi že rekli, skratka morda se je Trumbić skesal in prišel k Susteršiču po tolažbo in duhovno okrepilo? Drhtimo od pričakovanja, da se razreši ta razburljiva uganka. Vrni se nam skoraj, ljubljeni glavar! Vsak dan. ki ga preživiš na tujih tleh (in naj bodo švicarske pečenke še tako dobre, švicarske potice še tako sladke) nas navdala z novim strahom; kaj če nam ostaneš tam. v hladni tujini, v opasni družbi? Kako nai domovina prenese še ta udarec? Glei, zapuščeni bi bili najplemenitejši možje, ki so s Teboj visoko držali zastavo *>ia-vega rodoljubja. podrli bi se temelji vseh stvarstev Tvojega duha. prerezane bi bile srčne žile trobentam Tvoje resnice — v razvaline bi ee sesulo vse, kar si Ti še dobrega in poštenega ohranil našemu zanemarjenemu in zapeljanemu ljudstvu. Domovina Te kliče! Vrni se! — Zdi se nam ootrebno, da pošljemo v Švico ta nujni poziv in le želimo, da bi fra čital dr. Šustersič predno bo prepozno. Če bo namreč iznajdljivost >Tagespoštec in drugih enakovrednih svetovnih organov dobro napredovala, bode m o čitali, da je Sn-stersič" izvoljen za predsednika Jugoslovanskega odbora predno bodemo vedeli, da se ie pridružil Trttmbiću. In še eno vprašanje se nam vsiljuje pri teh senzacijonalnih novioah: Ali ni* morda Šusteršič tako urnebesen nasprotnik mainiške deklaracije morda radi tega, ker je ie od vsega začetka pristaš maksimalnega programa? * Proti Šnstersiča že izdana tiralica? Iz Gradca nam poročajo: Z ozi-rom na vesti, da je dr. Šusteršič v Švici navezal zveze s krogi Jugoslovanskega odbora, se govori, da je proti njemu že izdana tiralica. Drugi zopet pripovedujejo, da se Šusteršič ne vrne več. Svojim prijateljem Lampetu, Peganu in Zajcu ie baie poslal poziv, da naj se spokorijo, ustavijo >Resnieo< in >Novi-oe< ter prideio za njim v švicarsko deželo. — Z resne strani se zatrjuje, da so tc govorice preuranjene ;n da bodo državne oblasti počakale na »ivtentične informacije, predno uvedejo # postopanje. * Na centralnem pokopališča v Zagrebu jc bilo doslej V svetovni vojni pokopanih 2783 vojakov. * Otroci, umrli vsled uživanja gob. Iz VVestfalna poročajo, da je V Dreseidu zbolelo 33 o^ok» ki so uživali strupene gobe. 26 otrok je že umrlo. * Poldrugi mesec božičnih počitnic. Hrvatska vlada ie razglasila že sedaj, da bodo trajale božične počitnice na vseh hrvatskih šolah vsled pomanjkanja kuriva od 21. decembra do 2. februarja. * Nemci ne bodo već plesali. Nemški listi poročaio. da je berlinska policija popolnoma prepovedala vse javne plese ra veselice z odobrenjem vojaškega oblastva. V zaključenih družbah in A-uštvia se da dovoljenje za ples samb takrat, ko jih po veljavnih določbah ni mogoče prepovedati, drugače pa treba vse nameravane veselice in plese preprečiti. * Indijanski poglavar padel kot angleški letalski oficir. Znano je. da so na zapadnem bojišču tudi Indijanci. Angleži so izvežbali iz njih tudi nekaj letalcev. Te dni se poroča, da je padel pri nekem letalskem poletu letalski poročnik John Randolf Steecy, ki ie bil Indijanec in sicer poglavar irokezenskega rodu. Prišel le na Angleško s kanadskimi četami ln kazal velike letalske zmožnosti. Gospodarstvo. — »Slavenski Llovd«. Pod tem naslovom je pričel izhazati v Zagrebu štirinajstdnevnik, ki pravi, da hoče biti glasilo za trgovske, industriialne in obrtne interese Slovanov v monarhiji. Naročnina znaša letno 12 K. List se naroča v Zagrebu. Ilica 51. — Svinčeno giadčino. svinčeni mi-ninm in svinčeno belino, ki jih je doslej dodeljevalo ali oproščalo vojno ministrstvo, bo odslej dovoljevalo trgovinsko ministrstvo. Prošnie ie vlagati na predpisanih modrih formularjih. — Cene vina na Ogrskem znatno padle. Iz Budimpešte: Vsled strogega nastopanja ogrske vlade proti vinskim špekulantom so cene vina zadnie dni po vsem Ogrskem znatno padle. Neka akcijska družba v Marošvasarhelviu,* ki je bila položila zadat i a 200.000 K, je pustila, da ie zadat ie zapadlo vsled padlih cen. — Jadranska banka. Upravni svet Jadranske bunkc je v svoji seji dne 12. septembra sklenil, v smislu svojeČasnega pooblastila občnega zbora, povišati svojo delniSko glavnico za 10,000.000 kron, t. J. od 20,000.000 kron na 30.000.000 kron. Sub-skripcija, koje pogoji se v kratkem objavijo, se bo vršila, od 25. septembra do 15. oktobra 1918. — Pomanjkanje mesa. Z Dunaja poročajo: Pomanjkanje mesa postaja vedno občntnejSe. Od 10. septembra naprej se bo smelo deliti za osebo fn te&en le po 15 dkg mesa. Uvažujc se tudi uvedba brezmesnih tednov. Darila. Darilo. Neimenovan dobrotnik H daroval za prehrano ubpžnfli slojev ljubljanskih, kakor vsakomesečno, tudi za mesec september 100 kron. Kranjsko deželno društvo c kr. avstr. i zaklada sa vojaške vdove bi sirote ter za Varstvo otrok in oskrbo mladine v Ljnbtja-■L Drujtvu so darovali: C. kr. avstr. zaklad za vojaške vdove in sirote, zavarovalni oddelek v Ljubljani 77% K 35 v. šolsko vodstvo v Trebelnem pri Mokronogu 10 K» davčni urad na Brdu 493 K. c. kr. okTajne sodniie: v Kočevju dvakrat po 15 K. v Kostanjevici 4 K,- v Mokronogu trikrat po 3 K 50 v, v Radečah S K 55 v. v Ribnici 4 K ln 4 K 50 v. v Zužemperku 11 K, v Trebnjem dvakrat po 2 25 v, v Črnomlju S K 50 v* ln 7 K 3 y. v Višnji gori dvakrat no d K, c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni v imenu županstvi v Senožečah 360 K 10 v in W K 96 vinarjev in 158 K 79 v, župni urad v Radečah pri Zidanem mostu 18 K. c. kr. okrajni šolski svet v Kočevju 11 K 10 v, oai v Rudolf ovem 554 K 75 v, Niko Pezdtrc, Grm, 150 K. tipravnlStvo »Slov. Naroda« v Ljubljani 6 K 75 v, Fran Hoenigmann, dekan na Vrhniki 50 K. člani občinskega pcedstojnf-štva sodnih okrajev Ljubljana hi Vrhnika 600 K, c. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfo-vem 1466 K 70 v. e. in kr. roj. poveUsasrvo Gradec zaklad vdov in sirot 1250 K. Josip Benedikt trgovec v LJubljani 100 K, Rthard Schumi, c. kr. fin. rač. revident v Ljubljani 10 kron. Za slovensko Solo v Maribora so darovali: gdč. Hermina Bračič, učitelji- ea v Dobo v i. polovico Tistega dobička igre >Cioveški poklic« v Dobovt dne 18. avgusta 136 K; neimenovan t Dramljah 100 K: Franc Trgi. župnik na Vranskem, dar cerkvenih pevesv na Vranskem o priliki službe boije za >Čreto< 30 K: Kukovič - HrasteU v Dobrni pri Celju 10 K: up ravni sivo >61ov. Naroda« 102 K: gdč. Jnlčka Gktser ia Smolnika za dne 1. septembra pri A robu prodane cvetlice 3J K: Matija Obran, posestnik v Mariboru 50 K, zbirka gdč. Zinke Resnik r Mariboru 14« K: Alot» Kovacič, c. kr. davčni nadnpraviteli v Mariboru mesto venca na grob g. Fr. Schneider. nadučitelia v Ozantevcib 10 K; učiteljstvo pri Sv. Urbanu prt Ptuju 33 K; neimenovana hranilnica in posojilnica na skrajni severni meji 50 kron; dr. Viktor Kac, zobozdravnik v Mariboru 800 K (ostanek pokroviteljni-ne): gospa KoroSa v Mariboru 10 K: neimenovan v Mariboru f>0 K; J. Kovacič 10 K: vesela družba v kavarni >Me-ranc dne 6. septembra 4 K 06 v; zbirka gdč. Marije Farkaš, učiteliice uri Sv. Lovrencu v Slov. gorici"in sicer: o priliki izplačevanja podpor 507 K, o rajnih prilikah 377 K. Anton Kovačee 20 kron. Martin B#Tlak 10 K, Neža Toplak 10 K, neimenovan 10 K in 6 K. Marila Berlak S K, Ana Herga 5 K. Tereiiia Hergn 4 K. Janez Moborič 4 K, Marija Tfkvie 3 K. dr. Anton Horvat 5 K, Fr. Vičar 2 K, neimenovan 1 K, L*iza Ver-šič 2 K. Franc Majcen 2 K. Marija Korenjak 2 K. Aloiz Kuhar 2 K. liza Her-ga 2 K. Gregor Pililer 2 K. Jane* Lacko 2 K. Anton Krame 2 K, Terezija Krajne 2 K. Anton Voisk 1 K. Anton Rižnar 1 K. Franc fcraavc 1 K, Iv, Arnus 1 K. Anton Pevko 1 K, Marija Peeko 1 K, Franc Koeer sen. 1 K. Ivana Herga 1 K. Frane To* 1 K Kristina Petek 1 K. Ana Drobnik 1 K, Jane« Pucko 1 K. Otiliia Oigula 1 K, pkupafr 1000 K. odbor JDS. v Rihemberku na Goriškem 50 K 38 v; Vinko Munda. provi zor na Ptujski gpri. zbrano na Gajšek - GaiSt - Osenjakovi gostiji v Doklecah 112 K: Ivan Peče, e. kr. postni nfidofieija! v pok. in posestnik na Ptujski gori mesto venca na arob č. g. župnika Tertinek 20 K: Josip Puh, sprevodnik iuine železnice v Mariboru 10 K; neimenovan izpod Sv. Roka 100 kron: Dramatično' društvo v Mariboru del čistega dobička cesarske slavnosti v Narodnem domu dne 18. avgusta 1000 kron. — Dosedanji prispevki znašala -kupaj 100.76j K 59 v. — Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru. (blagajnik Franc Ptiek, Narodni dom). Upravnistvu naiega lista so poslali: Za »Ciril - Metodovo družbo« Kristijan Kanale iz Prcstranka 17 K* nabrano ob priliki ustanovitve krajevne organizacije J. D. S. v Prestranku (i. s. zbirka 15 K ln za prodane C. M. nžigalice 5 K), ga. V. Orži-na iz Št. Petra na Krasu 20 K, nabrala v domači družbi. Tončka Kuhar fz Vevč 7 K 22 vinarjev, zbral laka iz trboveljskega kolodvora v družbi treh knapov v gostilni »prt Gustefjnu ■ v Vevčah pri D. M. v Polju, Milica Golavšek iz Celja 66 K 46 v, nabrala z gdč. Mar. Jurmanovo 8. t m. v Nar. domu za preostale cvetke*, rodbina nadgeometra Verbiča 20 K. mesto venca na grob te. Mile K obe roj. Tomic. rodbina Viktor Rohr-mannova v Ljubljani 30 K In rodbina Brezov šek v.LJubljani 50 K, mesto cvetk na krsto blagopokojne ge. Mile Kobetove v Novem mesta Franjo Kleščič iz Zagreba 10 K in Hlnko rlrovat Iz Zagreba 10 K. Skupaj 230 K 68 v. Za »gladno slovensko, hrvatsko m srbsko deco« Prane JurkovfČ, Šef. ravnatelj iz £marij pri Jelšah »114 K. kot polovico čistoga dobička otročke predstave dne 1. t. m„ Ciril - Metodova podružnica na Vranskem 400 K. Iz dobička veselice prirejene dne 25. avgtrsta letos gostil. Gromi*ek v Brežicah ob Savi 60 K (zložilo 6 darovalcev), Zofija Peterim, prof. vdova v Kranju 50 K. v spomin smrti blage prijateljice te. Marije dr. \Vilfanove in Franjo Pogačnik, uč. iz St. Vida pri Orobelnem 15 K. zbrano na odhod-nld vrle Rofice. Skupaj 639 kron. Za »slovensko sofo v Mariboru« Peter Prevc Iz Jesenic na Gorenjskem 45 Kron. nabrala v veseli družbi Svetlin in Prevc. Za »oslepele slovenske vojake« Ph. Mr. Rlhard Sušnik, lekarnar v Ljubljani 50 kron, mesto venca na grob ge. Marije dr. VVIIfanove roj. Savnlk. Franjo Pogačnik. uČ, iz St. Vida pri Grobelnem 15 K. zbrano na odhodnicl vrle Rožice ln Vinko ter Ana Leskovee Iz Pulia 30 K, mesto venca na krsto blagopokojne ge. Marije dr. VVtlfano-ve. ?ki:oal 95 kron. Sr?na hvala! Našim naročnikom! „Slovenski Narod" velja sedaj: V Ljubljani na dom ali v upravi: 1 mesec.......$ • • 4 K Vileta :......... . lt„ /s m ••••••••••• 24 k 1 leto...........48,, Posamezne številke stanejo 30 vinar. Po poŠti: 1 mesec.......4 K SO h 7< lete........U„— „ Vj ii 29 || — || 1 leto •••••••• 80 N •— n Za Nemčijo 55 krta, za ostale dežele M kroa. Uprava Jlov. naroda". Izdajatelj ta ođgorornl aredejk: Veicatio Kopitar. Ustni« le dali »Narodne titUrm«. Stran 4. „SLOVENSKI NAROD" dne 13. septembra 1918. 209. štev. Zimska za večjega gospoda se kapi. Nujne ponudbe pod: Umiki suknja 4815 •na upravništvo »Slovenskega Naroda*. Blagajničarka lita meita Izven Lftiblfane. Nastop takoj. — Ponudbe na uprav. »Sioven. Naroda« pod: „Jugoslavija 4821". Prazne vreče vsake vrste In suhe goba kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma i Kušlan, Kranj, Gorenj. Naprodaj Je LOVSKI PES Kje, pove uprav, »Slov. Nar.« — 4817 Šivilje se sprejmejo pri A. 8lugar, Oradišee T IUe se STANOVANJE šesto ječe iz kuhinje, *2—4 sob in pri-tiktin ia takoj ali pa z novembrom, decembrom, januarjem ali februarjem. Ponudbe na upravnlštvo »Sioven. Naroda« pod „Inieniir 4771". Isolian REALEC. ki ima maturo z odliko, laća primarne almibe. — Naslov pove upravn. »Slovenskega Naroda*. 4818 POZOR! S Tvrdka O. D ar bo, LJubljana! Mestni trg št. 13, naznanja svojim cenjenim odjemalcem od tukaj in drugod, da bo trgovina zopet odprta od 15. septembra naprej. Zahvala. Za vse iskreno sočutje, za 1 rlfce ob smrti in pogrebu moie^a ROBERT darovane vence in cve-ca soproga, gospoda awcA pissrnlskege ekspedijenta o. k.-, dri. ieleanio na Bleda se tem potom najpresrčnejše zahva!i u jem vsem prijateljem in udeležnikofn pogreba, zlasti gg. od sekcije za vzdrževanje železnice v Gorici ter vsem drugim uslužbencem in nastavljen-oem železnice. 4829 Na Bledu, 13. septembra 1918. Matilda lkawec, vdova. DobiČkanosno podjetje na Slovenskem Koroškem se iz družinskih vzrokov za K 160.000 Slovanu takoj proda. Naslov pove uprav. „Slov. Naroda-. —4836 nI Trgovina zlatnine:: ur :: srebrnine F. Čuden Sin se nasproti gl. pošte v Ljubljani. 3221 Kolesarji, pozor!! Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi prve avstr. patentirane obroče za Kolesa. Prekašajo dosedaj e/se nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroči na Marije Terezije cesfi štev. 6. — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo za Kranjsko: 4534 Ernesf Aljaniii, LfubBjana. W »prafraelo m * dijaki h stanavaoie h to«. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 4840 silalhniiišSiia aa takoj. Pismene ponudbe na uprav »Slov Nar.« pod are postelji 4S30. Išoe takoj brivsbi pomočnik ali te i sur j en vajenec. Naslov pove upravništvo »Sioven. Naroda«. — 4766 Vse vrste barv, suhih in oljnatih, mavec (gips), mastnec (Fedenveiss), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima se vedno v u zalogi tvrdka n A. ZANKL SINOVI, LJUBLJANA. Ceniki se za čas vojske ne razpošiljajo: Popolna oprava aa novorojenčka sa zamenja i raznimi ti tili. — Naslov pove ucn »Slovenskega Naroda«. 47i*4 Išče aa zanesljiv, spreten trgovskislug za manufakturno trgovino v Ljublian Naslov pove uprav. »Slov. Nar.** 48(33 se zamenja za mast; istotam je na prodaj dober gramofon, s slovenskimi in nemškimi ploSčami in več ste-lenic s hennetičnimi zamaški. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. — 4839 Učenko zmožno tudi nekoliko nemščine, sprejmem takoj v svojo trgovino. —Cen j. ponudbe ali predstav ljenje v trgovini Joilpine Lncin, Sv. Petra c. 22. 4837 Preprosta PRODAJALKA z dežele, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ki zna tudi nekoliko šivati, teli slutoe v Liablfani. Naslov pri uprav. »Sioven. Naroda« pod „Preproata 4814". Kupiti želim v visokem položaju in zdravem kraju Kranjske, po mogočnosti na hrvatski meji. Ponudbe na administracijo »Slov. Naroda« pod „gospodarstvo 4832". Dobra knjigovodinja ki je obenem spretna tlpksrica in stenograf ini a, iz dobre slovenske družine, zmožna slovenskega, nemškega, Če mogoče tudi italijanskega ali hrvaškega jezika, se sprejme te kol v službo pri plemeniti družini na Hrvaškem. Popolna oskrba in priklop k družinskemu življenju zagotovljen." — Ponudbe in posebne zahteve se pošiljajo na uprav. »Sioven. Naroda« pod „▼eatea in sposobna 4842". dotičnomu, ki preskrbi za zakonski par brez otrok takoj STANOVANJE s 3—4 sobami, kuhinjo in pritiklinami na Mestnem trgu ali v bližini. Prane Keav. Sonvsn. 4822 Odvetniškega konci pijenta 4847 sprejme dr« Anton Bože?, odvetnik v Celju. Plaća po dogovora. Nastop takof. vabilo. Zadruga slikarjev, pleskarjev, črkoslikarjev Itd. iz Ljubljane in liublj. okolice vabi svoje člane na 4838 izvanredni občni zbor U ss trii dae 23. septembra t I. os 3. uri saasMss v §*-stila! gosp. Mraka ¥ Ljubljani aa Maski cesti IX. 4. Načelstvo. Sprejme se pridna, poitena potovalka — pri nekoliko pridnosti je zaslužiti dnevno 40 K. — Ponudbe do 3Q. septembra na naslov P. SUdler, tiska. — 4833 Pozor! Karamele, bonbone v dozah, menle, fondant kocke, mentol, slad (male) itd. priporoča na debelo 4834 ■V 6. Darbo. LJubljana Mastni trg 13. Za dva difaka se iS2e stanovanje s krili in vporabo klavirja Plača se deloma v živilih Milan Šestin, Metlika. 4843 Prodajo se dobri ss voinjo. — Naslov pove upravništvo »Sioven. Naroda«. — 4795 Išče se za posestvo z velikim gospodarstvom na Goienjskem spretna, samostojna 4910 %5hi KUHARI proti dobri plači. Istotam se sprejme tudi perica, ki zna dobro prati in likati. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.» m K mojim 7 mesecev, 3 in 5 let stari., otrokom licem o o varljivo ln vzga jsnjn otrok veščo 4841 odgojiteljica. Dobra plača in cela oskrba. Gospodične iz dobrih slovenskih hiš, katere govorijo perfektno nemški, nai pošljejo svoje ponudbe na Oskar Frdhlich, Karlovac, Hrvatsko. 4841 Pri c. kr. cea strelcev nadomestnem bataljonu it. II. se spre;me za delavnice več 4844 JfO •■• H • V» k šivilj (krojacid kot ženskih pomožnih sil. Natančnejši pogoji se zvedo v računski pisarni v Šiški v šolskem poslopju. Prodam ml hekio Cena po dogovoru. Prane Potočnik, posestnik in gostilničar v D teši vasi, posta Pllberk, Koroško. 4522 Svetovnoznano Mhnb Ml oddaja posamezne zaboje in tudi večje množine v poljubnih steklenicah: 4793 Franc Sitar, zaloga piva Očss, L]ubl{ana 7. — V mestu se dostavlja brezplačno na dom, prazne steklenice in zaboji se po dnevni ceni jemljo nazaj. Velika izbira pokrajinskih umetniških in drugih Narodna knjigarna, Prešernova ulica 7. v mm 4 ' '.v Belokranjska stavn in wMwM zadruga v Črnomlju nasanja, da se vrši njen za L 1917 19. septembra t. j. ob 8. uri or, v gostilni g. Ant. Spi ei-sorja v Črnomlju. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Porodio revizije. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. 4824 Načelstvo. se tako* spre|me proti dobri plači. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 4796 Izvrstno iabolčnlce je naprodaj okoli 5000 litrov. Pojasnila se dobijo v Slomškovi nI. 12. na postni predal ISf. 4768 ki zna tudi nemško, so spre Jasa za popoldneve in večere. Kje pove upr. »Slovenskega Naroda«. 4809 gVProda ae već ato aa8 ~W m stepal« tj«! HRASTOVIH DRV za dijaka I. realke pri boljši družini. Ako mogoče k učencu realke v višiem razredu. Plača v denarju in živilih po dogovoru. Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „realec 4207". kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. BANT, Kranj. 269B na rastečem ali pa na težo. Drva so oddaljena uro pešpota od železniške postaje. Cena po dogovoru. Kje, pove upravništvo »Sioven. Naroda«. — 4764 Sar* Iščem ~W STANOVANJE (brez hrane) za IV. realca. Če le mogoče bli2u glavne pošte. — Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod ,,P. T. 4808". ■T Izšla ie: Sila 5. lite po Bij. tU slikarja J T FRANA KL5 EMĆIČA. im Cen * Z'— K. — Dobi se v ..Umetniški propagandi'4 v LiubltanJ, Sodna ulica 5. 4786 OZfV. Kot zastopnik dediča po dne 20. avgusta 1918 zamrlem g. Lovrencu Šarcu, gostilničarju in trgovcu v Ljubljani, Karlovska cesta štv. 19 poživljam s tem vse dolžnike pokojnega g. Lovrenca Šarca, da se brez odloga zglasijo radi poravnave svojih obvez in dolgov v moji pisarni. 4800 Dr. Fran Novak, odvetnik v LJubljani« Dalmatinova ulica a* zatre Čudovito naglo 37M «r mr stenice vzorčna steklenica 4 E, velika steklenica 18 Kp brizgalnlca 1 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna npii upanju" Apotheke »zur Hoffnung«, Paca 45, Ogrsko. Glavna Toda-večih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah. W FRANC HITTI, -«H saloga poljedelskih strojev, UUBUANA, Martinova cesta 2* Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano m dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. 4442 Štv. 613. aznanilo. Na c. kr. državni obrtni šoli ¥ Llublianl se prične šolsko leto 1918/19 z dnem 19. septembra 1.1. Otvor jeni bodo naslednji oddelki: 1. viaja obrtna stavbna šola (stavbna strokovna šola); 2. višja obrtna šola meh. tehn. smeri; 3. strokovna šola za lesna inkazneneno kiparstvo; 4. ženska obrtna šola; 5. Javna risarska in modelirska šola- — Ostali odaelki zavoda ostanejo tudi letos zaprti. WBG~ Sprejemni pogoji: ~M A) za obe višji obrtni Soli: a) Absolvirana spodnja gimnazija ali spodnja realka; nezadostni redi v tujih jezikih se ne upoštevajo, ako je vspeh v ostalih predmetih povprečno povoljen; ali d) absolvirana meščanska šola (ali enako organizirana 8 razredna ljudska šola), ako je učni vspeh v vsakem predmetu vsaj povoljen. Starost 14 let, sprejemni izpit iz učnega jezika, matematike in prirodopisja, eventualno tudi risanja. Učenci višjih obrtnih Šol imajo pravico do enoletnega prostovoljstva, kakor dijaki v višjih razredih srednjih Šol. 3) za ostale oddelke: Dovršena ljudska šola, starost 14 let Vpisnina 2 E, šolnina S ■ na semester. 4557 Vpisovanje za oddelke 1.—4. je 16. in 17. septembra, za javno risarsko šolo v nedeljo, 29. septembra. — Sprejemni izpiti se vrše 18. septembra. — Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo. Ravnateljstvo c kr. državne obrtne šole v Ljubljani, 30. avgusta ^9727677708102 11125013 01