potrebno, zaradi skiupne tefuje v iskanju znan-
stvene 1"1eSnioe, vsem navedenim priznanim in 
spoštovainim tujim geografskim strolooV'lljafoom 
predstaviti tudi konkretine pomisleke, kakor sem 
jih bil 111.avedrel. Y>udi Geografskemu vestniku ne 
odrekam objave svojih kritianih pripomb. 
8. Da me 1ne bi po inepotr,ebnem dolžili ne-
reonioe, ko trdim, cfa so bile moje kritične pri-
pombe pripravljene za diskusijski sestanek s polj-
sko g,oografsko ,ekipo PAN. moram ponovno izja-
dti, da 111a sestanek, ki j e bil, kljub dogovoru 
nisem bil po,·ablje.n. Uredniku bi rad prizanesel 
z objan> faksimila vabila, kjer je razvidno, da so 
bili prizadeti čla:ni inštituta rnblj~i in ob,·,cši-c:1i: 
I,·an Gams 
prizanesel bi mJu rad 't1udri z ~oka:im:im :rnatieriafom. 
da je s,estanek bil, seveda pa je ta material tudi 
vsakomur pri meni 111.a razpolago. Tudi ine viem. 
zakaj bi bilo po š teno (podčrtal l\f. Z.), č,e bi 
v svoji izkljuano strokovni kritiki omenil, da ni-
sem spr,ejel članstva v InštitJutu? Vzroki so vsem 
avtorjem odgovora dovolj jasni, oe ;ne. jih lahko 
ponoHtO lllSlno ali pismeno pojasnim. Poudarjam 
pa, da sem z veseljem pripravljen sodelovati. fo 
mi vodst,·o zagotmri inormah10 delorno , zdušj:::. 
Sicer pa je dala Znanst,·ena sekcija Geo&rafskega 
<lruštva Slovenije iniciativo za to diskusijo o 
objavljooih Studijah in 111e .Lnštitut za geognfijo 
u.niverze v Ljubljani. 
Ali se Ljubljansko Barje še zdaj ugreza? 
( Odprto vprašainje univ. doc. Cirilu šlehi111gierj1U ) . 
Spoštovani docent, v svojem članku Geologija 
in geomorfo!ogija Barja, objavljenem v Geograf-
skem obzorniku XI, 196·!. št. 4, na strani 109, 
povzemate p-0 Rakovcu višinske točke iz dna 
Ljubljančine struge. Po t,eh kotah se dno znižuje 
od 285,31 v bližini izvirkov pri Verdu na 283,63 
b]i2JU izliva Bistre, 282,68 pri izlivu Borov1 1iščioe, 
na 282,41 pri izlivu Radne in na 280,71 pri izlivu 
Ižioe. Na sevemem robu Barja pa se dno dvigine 
in doseie blizu Spioe 28-t--10 in pod Sentjakobsk:im 
mostom v Ljubljani 284,29 m. Iz tieg.a zaključu­
jete: ,,Bistviena poteza postanka Barja je torej 
pogrezanje, ki je prišlo re globlje kakor erozijska 
baza kotline" . 
Pred !nedavnim j,e tudi dr. A. Sercelj v Delu 
zagovarjal tew o 11coentmem grezanju Barja in 
to 111a podlagi pelodnih raziskav in okoli sto m e-
trov debelih wiirmskih in mlajših sedimentov. Ce 
je bilo grezaJ11je v zadnji ledeni dobi in po njej 
tako izdatmo, potem odpade na sto let sedanjosti 
toliko in toliko milimetrov. T,ak,o meni dr. Ser-
oelj. Iz tega j,e povzel zaključek, da melioracije 
Barja nimajo pravega smisla, kier bo treba nasipe 
sproti zviševati, dokler 111e ho prišla pod vodo še 
pou.llna. Sodelovali ste na simpoziju o ureditvi 
Barja, ki se je izrekel za melioracijo, 111e d:i bi 
prej ovrgli očitkie o njeni smjisdnosti. Golo skle-
panje 111a osnovi navedenih navaja celo k miš:je-
nju, da je g11ezanje zelo zelo hitro, k,ot sledi iz 
nadalj111jega. 
Iz teh razlogov bi rad, da bi svojo tezo o 
gre.zanju bolj podkrepili, kier se mi 111e zdi dovolj 
argume;itirana. Priznam, da se drži računov o 
mladem grezanju Barj,a na osnovi debeline mla-
dopleistooemskih i.n holooonskih sedimentov 111ekaj 
verjetnosti. Podobnega mačaja je na primer skle-
panje, da smo v ho looeITTJu v eni od medJederu.h 
dob. Oe so ee Joslej pojavile štiri ledene dobe in 
tri medliedene dobe, ki so bile približno tako 
tople, kot je sedllllljost in vse mnogo daljše .od 
holocena, in če zadnja Ledena doba lni bila in:ič 
96 
milejša od pr,ejšnj,e (po 111ekaterih trdit,·ah je bila 
celo hladnejša), potiem tt1i verjetno, da bi se tem-
peratlumo kolebanje re z wurmom zakljuulo, in 
da gremo ponovni subtropski klimi nasproti. Pa 
,·endar vsem tem in takim raounom zna.1stveniki 
ne morejo verjeti, ker ne poznamo gibal za to 
dogajanj,e. Tako dolgo pa 1ne mor,emo :ničesar 
prerokovati. Tako je tudi z grezanjem Barja. 
Iz zgodovine viemo, da je današnja Ljubljani-
č.iii1a struga v glavnem Č{O'\,,ekovo delo, narejeno 
na Barju večidiel v rimski, v sami Ljubljani pa še 
v 111ovejši dobi. Kot v,emo, so Rimljani Ljubljanici 
še1e urezali strugo v jezersko dno. To bj se reklo. 
da je priblwno štidmetersko višinsko razliko ,· 
globini Ljubljanice povzročilo tektonsko grezanje 
v borih dveh tisočletjih. Razlika je izračunana na 
nikjer dokazani isti inadmorski višini dna struge. 
ko so jo ljudje izkopali. Ali 111e bi bilo tr,eba. 
tovariš dooont, za sklep o grezanju Barja najprej · 
ugot.odti ·višilllske razlike v prvotni izkopani stru-
gi, če hočemo po d.ana~jih razmerah sklepati na 
tektoosko grezanje? 
Pr,epriOOlll sem, da 111,e mislite, da bi se grezala 
samo Ljrubljanič.:iru, struga, temveč ves te ren. Po 
Melikovi štiudiji vemo, da se lllllhaja jezerska ra-
van zadnjega, mostišč.arslrega jezera, ki je sta-
rejša od Ljubljanič:ine struge, povsod v približ.no 
isti rnad:morski višini. Grezanje bi moralo zajeti 
tudi 111jo. Ne viern, da bi kdo zagovarjal !lljeno 
deformacijo. Ali so dale Vaše proučitve te ravnice 
drtugafue rezultate? 
V č:anlru pravite, da j,e prišlo dno Ljubljani-
čine struge ie pod erozijsko bazo. To bi se r eklo, 
da Ljubljainic.a M takih mestih odlaga skoraj , ·es 
suspendir.ain material, tako Toot 111a primer jezer-
nica v je~er,u. Zal kalnosti Ljublja:nioe še niso 
sistematiČino merili. Sava ga proenaša 111a Je ro ne-
kaj sto tisoč ton. Ljubljanica najbd ne bistnt10 
manj. Ali ine misli~e, da bi lahko z njim v raz-
meroma kratki dobi izrav1J1ala dno do erozijsk,e 
terrn:i.n.ante? Pri tem se verjetno strinjava, da je 
pojem erozijske terntlnru1te težko deločTjiv, po-
sebno pri ckah, ki niso prodonosnc. Zakaj. Čim 
bolj so pr,1rlonosne. tem bolj jmajo drobni po-
do]ž.ni profil :izraVil1an. Njihorn s truga je navad 110 
~iroka in praviloma pUtrn. R()k,e pa, Jd kot 
Ljubljanica prenašajo samo suspendiran material, 
imajo ~a,·ad!no globoke .in razmeroma ozke str1Ug•e. 
ki jih oh po,·odnjih prestopajo. V HtinčasLem 
hitrejšem toku se ,· dn·1 struge odlaga domala 
enak material kot na popla'11i ranrici. Dl'l'Ugač.e 
je. če -reka vali po dnu truge dehel prod; ali pa, 
kot je primer rna se,·emem obrobju Barja, če 
prjnašajo površinski pritoki v gla,;io stmgo vsaj . 
pesek in drob.an prod. Ali si 111i mogoče že s 
tem razložiti ,iši:nske razlike v dnu Ljubljaničine 
struge? 
Opro tire vprašanjem, toda zdi e mi. da j e 
treba ,·prašanje l'ecenlnega gre1.anja TI:1rj a razči­
stiti iz gospodarskih in znanst,·en ih inter,esoY. 
Ker zade, a tematika recentnc g,eomorfološke pro-
cese. Ypr.ašanja morda n e bodo nezanimiva za 
ostale bralce Geografskega ob:rorn.ika. 
DROBNE NOVICE 
H \Z\'OJ VELI K"III .\IEST \ SO\',JETSh'.l ZVEZ[ 
\"zporcdno z ~1.aglo napredujočo induslri111izacijo dežele 
ro tudi mcst.a doživela v SO\·jctski :11•ezi nesluten razmah, 
mci,tno prchirnlsh·o pa ,cdno močneje potiska ob stran 
"grurni živelj. Medtem ko je leta 1897 k.,.;etijstvo prcžh-
ljulo se 860·0 ljudi, je ta odstotek v letu 1956 padel že na 
56.60 0 ozi1,oma na 49 0/o leta 1962. K mestnemu prebival-
st, 11 nu drugi strani pa Mtejejo Husi ljudi, ki žive znotraj 
m('s tnih meja, za mesto pa velj a tisto naselje, ki im.1 
mrbltw pravice. Tako je mestno prebiva lstvo leta 1897 
predstaYljalo le H o/o cdotnega prebivnlslYa, leta 1956 
43.500, leu1 1962 pa že 51 00. Zanimiva posebnost sovjetskih 
nmi,t je. du pri večini med J1jimi tako rekoč manjkajo loko 
imC"nowma .. predmestju" in „obmestje' ·, se pravi prehodni 
puso, i. s katerimi se mesto počasi staplja s podeželjem. 
Obmocja mest so ,:ato manjM.a, meja mest ostrejša kot na 
primer pri mC3tih na zahodu. Zato v So,·jetski z,·ezi dnevno 
nihanje de loYne si le še zdaleč ni tako intenzivno kot v 
;,;ahodno-cnopskih deželah, saj so dc la,•ci v večini nasta-
11jeni ,. <0!!rom1tih tlela, skih blokih, ki jih g rade neposredno 
oh dclO\ nem mestu, Lo je tovarni. lzjema so le Moskva in 
še nPkateru največjo me~tu (satelitska mesteca, vilne četrti, 
dafr in tako dalje). 
Cc pregledamo s tatislicnc podatke, vidimo, da so se 
mc:-~l11 Y lh1Fiji res mo!!oČno raz,ila. V letih 1926- 1959 i,e 
je njih štev ilo dvignilo od 709 nu 1694. itc,·ilo mest z nad 
100.000 p,·cbivalci pn od 31 nn H8. Potemtakem je Sol'jet-
~ka zHza po štc,; lu mest takoj za Kitnjsko in pred ZD.\ 
130) in 7.A1hodno Nemčijo (52). Cc upo,tc, umo le mestu z 
nad :mo.ooo prdJiH1lci, dobimo na~lcdnji l'l'Slni reci: Ki-
111j~k11 36. 80, j .:bka z,·cza 26. ZDA 21. Tndija 14, Zahodna 
'emi·iju 11 , Japon3ka 9. SeYecla pu jr primerjava med 
njin ,i ~,clo tCŽ11\11a. V Jndiji in na Kitaj ,kem so velika mcst:i 
, ~la, nem le a;i;lomeradje ,. kmetijstvu zaposlenih ljudi. 
, o"talih deželah so lo pretežno trgov~kn središča, v So,·-
jN, l..i 7.\Czi pa gre po nn,·adi za čbla inclu trijska mest.1. 
Tnbela, ki s ledi upošlern k tista ruska mesto. ki 
~t<"jcjo -ei- kot 500.000 prebi, 11lce, ; ,ideli bomo. da 1wso-
mrz1111 med njimi 111di zelo nre1111kom<'rno naraščajo. 
\I e ~ l 11 
\loskvu 
l .cningrad 
Kijev 
Dnku 
1897 (v tisočih) 
989 
l 267 
249 
112 
1962 (v tisočih) 
6 296 
3 498 
1208 
1067 
97 
\ l e s t • 1897 (v tisočih) 
Gorki 
Taškent 
H11rko, 
o,·osibirsk 
Kujbišc,, 
S,·crd lo, sk 
Doneck (S1oli110 .. Jusu,·kn) 
Celjubiu~k 
Thili•i 
Dnjepropctrovsk 
K11zn11 
Odes11 
Perm 
Hosto, 
Omsk 
\ 'ol;m/!rad 
Sarnto, 
Rig11 
(11 
:\linsk 
Erirnn 
\lma-,\111 
99 
IJi 
17 1 
J 
•12 
5.5 
20 
160 
]21 
13:.! 
405 
45 
1:W 
37 
.36 
133 
283 
50 
() 1 
29 
1 02.3 
1 002 
990 
985 
881 
853 
760 
751 
743 
722 
7JJ 
704 
iOI 
661 
650 
649 
631 
6:20 
610 
599 
5113 
.334 
Po~cbcj 1111j omenimo še t11k11 mesta. ki so bila osno-
, 111111 ~ele pred nekaj leli ozi1-0111a desetletji. p11 jih lahko 
d1111e3 '" rstimo že med ,·e lika ozirornu ,·ečja mesta: i\fagni -
to!!or~k. osnornn lcu1 193 1 je letu 1962 štel že 330.000 
ljudi: .\11;5111·ok , Sibiriji. ()!,110\1111 lctn 1952 j e leta 1961 
imel f :• 160.000 pn·biv11lc1·,: Br11tsk oh 110,·i hiclrOt'lcktrarni 
1111 \11;r11ri I"' na ,!'ljnj.' lt·la 1'162 zc 82.000 lj11rli. 
lfrcz ,h 011111 j 1· poru , t ;rlnvnih mest posameznih rq,u-
bli~ 1110/·110 pospesil11 upru,·1rn-udm i11is trath na funkcija. ,·e11-
1la1· 111ornmo pri vci·ini mcil pno mesto pr~pusliti industriji. 
H11dno-prrmogovna le,.isi·a so pole/! rud11rsl\ a priklicnln šr 
trzko industrijo. kar je prh edlo tudi do , elik<' zgostit,e 
prcbi, alsh II in mocnega po, ast11 mest. \ ' f!la, nr m loi-in,,, 
,ti ri !!111, na naselhinsko- imlustrijsl-11 jedrn : 
1. območje :'llosk,c: 11 milijono, prd,i"tlcc, in 9 nwst 
z nad 100.000 ljnclmi ; 
:!. Donba.s: 6.5 milijon11 prcbi,•alce, z 8 mesti nad 
100.000 ljudmi ; 
3. srednji in južni Ural : 1.3 milijonu,· prebirnlcc,· in 
13 mest z nad 100.000 ljudmi; 
4. Kuzbas: 3 milijone prcbh alcc,·, 11 mcsL ;i; nuJ 
l 00.000 ljudmi.