Ameriška Domovina ran .Ce Gr No. 23 &W. C RICAH IN.SMftfT kIy»> N ^ 5 w UM®UA^ ^ National and International Circulation Il227 CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 1, 1968 SLOV€NIAN WORNIN© N€WfPAJP«» ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Edward Kennedy ° razmerah ¥ie!nama ae je zajedla glolao- Norupcija ko v vso javno upravo in u-stanove. Brez niene.qra iz- trebljenja ffoča. njenega zmaga ni mo- Washington, d.c. — se- W!or Edward Kennedy je na- odK1C P°sebnega senatnega o r a vietnamske begunce ^ Pieseljence. Kot tak hodi v s,lt nani> da si na samem me-^.ll ogleda, kako živijo begun-ll> priseljenci, še zmeraj je ‘e| slabe volje domov, prav ^osebno po letošnjem potova-Svoje vtise je pripovedo-2 i ila televiziji in prišel do ^GITle]jitih zaključkov, okel je, da je našel v Viet-ti'e}Ul to!iko korupcije* da je y a reči režimu generalov I ‘Ul ^ieua in Kyja, da mora-dr ° Nikoj zatreti v kali, la Amerika prepusti- dn ieWa>ri svoji usodi in šla sta'pv ' je tudi obsodil 18(;e saigonske vlade, ki no-hahP°ZiVati 1111 voia^ko službo čim ^kov z t8 in 19 leti, do-V t ^10rajo ame™ki oditi prav dy6 . v Vietnam. Kenne-ji . -lG Pozval administracijo, S]jJ I)0ve nad' javnosti, kaj mi-ji0 skreniti proti temu. Konč-’ Se le senator tudi postavil '^ališče, da je treba misliti °’ 'Ll omejimo naše voja-operacije v Vietnamu sa-'Vs:0 ^ g0sto naseljene kraje, g0 ,f‘1.Uf?e Pa prepustimo sai-1 kot8 ” v^adi, naj jih brani, ve in zna. janimivo je, da so se na po-tališče postavili tudi u- Novi grobovi Josephine M. Kotnik Sinoči je v St. Vincent Charity bolnišnici umrla Josephine M. Kotnik s 6711 Edna Ave., stara 65 let, rojena v Waukega-nu, Ul. Mož in sestre Mary Pierce in Rose Stritar so umrli pred njo. Tukaj zapušča sinove Ernesta M., Roberta L. in Josepha T., hčer Helen J. Casella in 12 vnukov. Pogreb bo v soboto ob 9.30 dopoldne iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih. Joseph Dežman Včeraj je umrl po dolgi bolezni v Euclid Glenviiie bolnici 78 let stari Joseph Dežman z 950 E. 237 St., vdovec po 1. 1943 umrli ženi Agnes, oče Louisa A., Josephine Gustetic in Josepha A., 5-krat stari oče. Rojen je bil v Družinski vasi pri Beli cerkvi, od koder je prišel pred 60 leti. Bil je član Carniola Tent št. 1288 T.M. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. zaradi podpiranja ZDA Moskva prijema Tokio Nemški svobodni ctesfcrait se borijo za lasten obstanek FREIBURG, Nem. — Dokler so bili nemški svobodni demo-kratje v vladni koaliciji z nemškimi krščanskimi demokrati, Sovjetska zveza je v uradni noti protestirala pri japonski vladi zaradi “odprtega in n e p osrednega podpiranja” ZDA v vietnamski vojni. Vietnamske “kazni” za koruptne oficirje SAIGON, J. Viet. — Polkovnika Le Due Tat in Nhat Quan nosita sicer vojaško suknjo, toda bila sta v civilni službi saigonske vlade. Oba sta se na svojih civilnih službenih mestih dajala tako očitno podkupovati, da vlada ni mogla tega prenašati. Spodila je oba iz službe in javno oklicala, da ^hce ‘WodeCembr‘Ske k°nfe' bosta radi korupcije pošteno tU(ji Bermudih, med njimi kazn0vana. “Kazen” je res if, > Eisenhower, Ridgeway, t0 ^Lrnann. Organizirala je st, °n,erenco Carnegijeva u-(’va za svetovni mir. kov" Je bd do sedaj najhujši nedy.iev napad na Johnso-0 Politiko v Vietnamu. Daises ne mara kovati “umazanije”! L;k°PENHAGEN, _ VSaj| s'° na Danskem odpravili < in vso cenzuro nad ti-hoj-v ’ ^Majatelji in založniki Wvrrafskega tiska 80 pri-slta 1 veBke zaloge tega tilu ^aP^nili z njim police Le in jT redek domačin je segel itna umazanijo, pa naj 'H ho 0 blk° privlačne naslove ^-e slike na ovitku. Hans knjig,0.’ eden od prodajalcev j a], fl_ln drugega tiska je de-Lsk ^etP so V ■ i k d v kolikor kte? i lcen’ Za našo deželo J dv°ma še ni primeren. °blač ^!ajv5aT ‘n deževno- milo. mPeratura blizu 50. prišla, toda kakšna! Vojno ministrstvo je oba poklicalo na službo. Naht Quan je postal poveljnik artilerije v coni tretjega zbora, ki je razmeščen v okolici Saigona. Imel bo torej priliko, da išče v prestolici primeren postranski zaslužek. Polkovnik Due Tat je pa postal namestnik divizijskega poveljnika v 18. armadni diviziji. Da bi kdo preganjal oba polkovnika radi korupcije, to sedaj nikomur še na misel ne pride. Naši vojaški krogi pa morajo take stvari gledati in — trpeti. ------o----- V Vietnamu so epidemije kužnih bolezni ŽENEVA, šv. — Glavna pisarna Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi ima svojo podružnico tudi v Vietnamu in cd tam dobiva redna poročila o zdravstvenem stanju južnega dela te dežele. Zadnja u-radna poročila pa ne vsebujejo nobenih veselih novic. Trdijo namreč, da so se v Južnem Vietnamu zopet pojavili lokalni slučaji kuge, dočim kolera razsaja veliko hujše. Močno so se začele širiti tudi spolne bolezni. Poročila govorijo na primer o slučajih kuge v 27 med 47 vietnamskimi provincami. Ker razsaja v Južnem Vietnamu državljanska vojna, boja proti vsem tem boleznim ni nikjer. Sporadični poskusi omejitve pa rodijo le malo uspeha. Prevladuje strah, da se bodo vse te kužne bolezni začele širiti tudi po sosednjih azijskih državah. To se sicer dogaja vsako leto, toda letos je baje ne- MOSKVA, ZSSR. — Tu je bila objavljena protestna nota, ki jo je pretekli ponedeljek poslala vlada Sovjetske zveze Japonski zaradi njenega “odprtega in neposrednega podpiranja” Združenih držav v vietnamski vojni. V ostrih besedah obsoja sovjetska vlada japonsko podporo stališču Združenih držav, da letalskih napadov na Severni Vietnam ne bodo ustavile, dokler ne pristane ta vsaj na neke, skromno omejene pogoje. Predsednik japonske vlade Eisaku Sato je lani v novembru tekom svojega obiska v ZDA to stališče javno odobril. Eisaku Sato je v torek tudi v japonskem parlamentu odločno branil japonsko obrambno zvezo z Združenimi državami in podprl Ameriko v njenem sporu s Severno Korejo [zaradi zasege izvidniške ladje Pueblo 23. januarja. Rusi prijemajo Japonce, ker dovoljujejo ameriškim, vojnim ladjam, ki operirajo ob obalah Severnega Vietnama, pristajanje v japonskih pristaniščih, posebno jih jezi pristajanje ameriških atomskih ladij na Japonskem. • Ruski protest je zanimiv posebno zaradi tega, ker se je Moskva v zadnjih letih, odkar se je njen spor s Kitajsko leta 1964 zaostril in butnil v javnost, prizadevala za izboljšanje odnosov z Japonsko. Povečana je bila medsebojna trgovina in Moskva in Tokio sta se razgovarjala o skupnem izkoriščanju prirodnih bogastev ruske Sibirije. Do tega ni prišlo le, ker so se Japoncem zdele ruske zahteve po japonskem kapitalu prevelike. so nekaj pomenili, akoravno so imeli v nemškem parlamentu le 50 poslancev. Ko so postali opozicija, jim je pa začela groziti politična smrt, kajti v opoziciji proti sedanji koaliciji krščanskih demokratov in socijalistov ne pomenijo ničesar. Poleg tega jih je še zapustil voditelj dr. Mende in odšel v gospodarstvo. Stranka je te dni sklicala občni zbor, da najde novega predsednika in seveda tudi nov političen program. Oba cilja sta pa zanjo sila težavna, kajti sposobnega voditelja nimajo na razpolago, glede programa pa ni v njihovih vrstah nobene edinosti, če bi šli bolj na desno, bi ničesar ne dosegli proti krščanskim demokratom, ako bi šli bolj na leve, ne bi bili kos socijalistom. Poleg tega silijo mladi člani stranke na levo, starejši se pa vnemajo za konservativno politiko. Zato politični opazovalci ne bodo presenečeni, ako bo ta občni zbor pomenil za stranko začetek konca. Wilson ima več upanja na Jetnike so pobijali? CUMMINS PRISON FARM, Ariz. — Jetnik, ki je pripeljal oblasti do kraja, kjer so odkrili tri grobove in v ;• 'ih ostanke treh trupel, trdi, da je na farmi pokopanih vsaj še 20 jetnikov, ki so jih čuvarji in nadzorniki na Delavski dan 1940 pobili. Pokopani naj bi bili samotnem delu te jetniške farme. Večina od pobitih naj bi bili črnci, ki so bili postreljeni zato, ker so umorili več belcev. Zapiski kažejo, da je 2. septembra 1940 pobegnilo s farme 36 jetnikov in da je bil e-den pri poskusu bega ustreljen. Od pobeglih so jih kasneje ujeli 24. RDEČI IMELI V 3 DNEH OFENZIVE 6,000 MRTVIH Rdeči so imeli v tikih dneh svoje “velike ofenzive”, ki jih je privedla v sredo Saigona, Da Nanga, Hue, Pleiku in nad ducat drugih važnih središč Južnega Vietnama, okoli 6,000 mrtvih. Njihovi uspešni prodori so pokazali, da mesta in “pomirjena področja” še vedno niso popolnoma varna pred nasprotnikom, ki je pripravljen tvegati velike izgube za dosego kratkotrajnih uspehov. SAIGON, J. Viet. — Danes sezidata, kaže, da je med njimi še vedno vrše boji v nekaterih jvsaj 700 -konservativcev. Med te-delih glavnega mesta in v nje- mi bodo guv. Romney ali Rocke-govih predmestjih, pa tudi v dru- .feller in drugi liberalno usmer-gih večjih mestih republike, vjjeni republikanci le težko dobili katera je rdečim včeraj in pred- kakega podpornika, čerajšnjim uspelo vdreti. Rde-1 Richard Nizon je najmočnejši ča gnezda na robu Saigona so konservativni kandidat. Ima do-včeraj napadala ameriška letala, ber izgled, da bo tudi dosegel ki so posegla v boje proti rde- imenovanje za republikanskega čim vpadnikom tudi drugod, predsedniškega kandidata. V Rdeči se drže še vedno v delu tem upanju, pravijo, da bo ta pe-mesta Hue, v Quang Tri, Kon- tek uradno objavil svojo kandi-tumu in še nekaterih provinci- daturo. alnih središčih, čeprav ta niso bila v celoti nikdar tekom napada popolnoma v njihovi oblasti. General Westmoreland je izjavil, da je splošna rdeča ofenziva, ki jo je doživel Južni Vietnam v zadnjih dneh, uvod v glavni spopad, ki se pripravlja v severnem delu republike okoli Khe Snaha. razgovorih z vodniki Sovjetske . zveze je svoje mnenje spreme- konec vojne v Vietnamu'nil. LONDON, Vel. Brit. — Wilson je po povratku iz Moskve Novi predsednik avstralske vlade Gorton je dejal, da ne vidi v pogledu končanja vojne v Viet- nobenega izgleda za kako pre-namu malo manj črnogled. Pre- mirje v Vietnamu do časa po je je govoril, da te vojne še ne'predsedniških volitvah v ZDA bo konec nekaj let. Po dolgih v prihodnjem novembru. Nesreča atomskega bombnika razburja Dance KOPENHAGEN, Dan. — Kot je znano, se je nedaleč od a meniškega vojnega letališča Thule v Greenlandu zrušil na zemljo ameriški bombnik s 4 vodikovimi bombami. Letališče v Thule je sicer v ameriški upravi, toda političen gospodar na otoku je pa Danska in ne naša dežela. Zato bi bila že- navadna obzirnost zahtevala, da naša administracija takoj obvesti dansko vlado, kaj podatkov, šele precej odločno opozorilo, da je Danska političen gospodar na otoku, je pripravila ameriške birokrate, da so spremenili svoje stališče. Vse to se je zvedelo na Danskem in naravno ni ravno rodilo simpatij (jo Amerike. To se bo prav kmalu pokazalo v odnosih med obema državama. Danska namreč upravičeno sumi, da pošilja ameriško vojno letalstvo stalno svoje bombni- se je zgodilo, in skupaj z dan-jke z atomskimi in vodikovimi skimi strokovnjaki preišče to bombami preko Greenlanda, nesrečo. Naša administracija ni storila ne enega ne drugega. “Zaradi volitev na Danskem” je-zadržala uradno poročilo za 18 ur. V Kopenhagnu nihče ne verjame, da ta razlog drži. Zato je danska vlada smatrala tak ameriški postopek že od začetka kot grobo zanikrnost. Ko pa je danska vlada poslala svojo komisijo v Thule, da u-gotovi, kaj se je zgodilo, ji a- varnost veliko večja od tiste v meriška letalska uprava ni ho-prejšnjih letih. tela v začetku dati nobenih f česar bi pa ne smelo delati v 'duhu dogovora med obema državama. Danska tudi sumi, da ameriška administracija noče povedati vse resnice o tem dogodku in da je nevarnost, da je otok okužen po radijaciji, veliko večja, kot je Amerika pripravljena javno priznati. Stiki med novo vlado in našo administncijo bodo torej zelo hladni. To pa tem bolj, ker nova vlada ne bo več tako Rdeči 6000 mrtvih, zaverniki pa 535 Rdeči so napadli redko z velikimi enotami, večinoma so to bili le vodi, čete, kvečjemu bataljoni. Vsi napadi so bili skrbno pripravljeni in organizirani do vseh podrobnosti. To dokazuje, da rdeči dejansko niso mislili držati proglašenega premirja za budistično novo leto, nasprotno: to so hoteli izrabiti za presenečenje, kar jim je brez dvoma uspelo, kot dokazuje zlasti napad na ameriško poslaništvo v Sai-gonu. Tekom treh dni svoje splošne ofenzive so imeli rdeči začasno delno v svoji oblasti 21 od 44 pokrajinskih glavnih mest Južnega Vietnama vključno Saigon, Da Nang in Hue, tri največja mesta republike. V teh napadih so imeli rdeči po izjavi gen. Westmorelanda okoli 6,000 mrtvih, blizu 2,000 pa ujetih. Zavezniška stran je imela skupno v teh spopadih 555 mrtvih, od tega 232 Amerikaricev. Ranjenih je bilo 929 ameriških vojakov in 747 vietnamskih, ostale zavezniške enote so imele 3 mrtve in 22 ranjenih. Bohr in Belgrad sia včeraj obnovila slike Po 10 letih so bili včeraj obnovljeni redni diplomatski odnosi med Zahodno Nemčijo in SFR Jugoslavijo. BONN, Z. Nem. — Po šestih dneh razgovorov v Parizu so bila pogajanja o obnovitvi rednih diplomatskih odnosov med Zahodno Nemčijo in Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo zadnji ponedeljek 'obletnici'smrt uspešno zaključena. Včeraj je bila tu in istočasno v Belgradu objavljena izjava obeh vlad o obnovi rednih diplomatskih zvez. Diplomatske zveze je prekinila Zahodna Nemčija oktob- /z Clevelanda in okolice Skupno sv. obhajilo— V nedeljo, 4. februarja, ima Oltarno društvo pri Sv. Vidu med sv. mašo ob osmih skupno sv. obhajilo. Proti povišanju mestne dohodnine— Little Hoover Commission je v svojem poročilu predložila včeraj povišanje mestnega dohodninskega davka s 1. aprilom letos za 3 tisočinke, s 1. julijem prihodnjega leta pa še za 2 na skupno 1 odstotek, kot zakon dovoljuje. Vse kaže, da mestni svet tega predloga ne bo lahko odobril. Slovenski mestni odborniki Edmund Turk v 23. var-di, Jack Banko v 32. vardi in John Cimperman v 22. vardi so se izjavili odločno proti povišanju. V tem uživajo brez dvoma popolno podporo svojih volivcev. Sestanek— Demokratski klub 32. varde ima nocoj, v četrtek, ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. sestanek. Govoril bo zastopnik Social Security in Medicare iz Washingtona. Zadušnica— Jutri, v petek, ob 7.15 bo v cerkvi sv. Pavla na Chardonu sv. maša za pok. Antona Razingerja ob 14. obletnici smrti. V nedeljo ob desetih dopoldne bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. [maša za pok. Antona Gross ob 2. Zanimiv spored— Nocoj bo program “Studio 13” na WERE imel gosta rev. R. Crow in rev. J. Garrity. Razpravljala bosta o izmenjavi pridigarjev katoliških cerkva v predmestjih in v mestu. Izme- la 1957, ko je Belgrad priznal Ljava je določena za nedeljo, Vzhodno Nemčijo in vzposta- 4. februarja vil z njo diplomatske zveze. V Bonnu so se tedaj trdno držali Odmev v svetu Uspešni rdeči napadi v Južnem Vietnamu v zadnjih dneh so vzbudili splošno pozornost po vsem svetu. Povsod jih tolmačijo kot dokaz, da so rdeči še trdni, trdnejši, kot je izgledalo, in še vedno sposobni za boj. Nemški socialdemokratski list v Hannovrp govori v zvezi z rdečo ofenzivo o “Stalingradu v džungli”, ki naj bi pokazal Združenim državam, da ne morejo računati na popolno vojaško zmago Vietnamu kljub vsej svoji moči in sredstvom. Podobno stališče zavzema tudi pariški Le Mond. Moskovska Izvestia seveda slave rdeče uspehe splošne ofenzive in govore o “junakih, ki se nikogar ne boje”, ki tvegajo svoje življenje za visoke cilje narodnosvobodilne borbe. takozvane Hallsteinove doktrine, da ne more nobena država vzdrževati istočasno redne diplomatske odnose z Zahodno in z Vzhodno Nemčijo. Izjema v tem pogledu je bila le Sovjetska zveza kot ena izmed štirih zasedbenih sil in glavnih zmagovalk v vojni. Prekinitev diplomatskih stikov je bila za Belgrad boleča zai’adi obsežnih gospodarskih zvez med Nemčijo in Jugoslavijo. Belgrad je Bonn vedno znova napadal zaradi podpiranja hrvaške politične emigracije in zahteval stalno veliko vojno odškodnino. Bonn je k vsemu temu molčal. V zadnjih leth se je Belgad začel čutiti posebno neugodno zaradi tega, ker so odhajali deset tisoči jugoslovanskih delavcev v Nemčijo na delo in bili tam izpostavljeni protirežimski propagandi od strani pelitičnih emigrantov. Ker je tudi Bonn začel v zadnjem letu ubirati novo politiko v odnosu do komunističnih držav srednje in vzhodne Evrope je bil položaj Luči so ugasnile— Včeraj okoli sedmih zvečer je prišlo do kratkega stika v mestni elektrarni, ki je povzročil odpoved enega od generatorjev. Okoli 6,000 domov na področju mesta je ostalo brez elektrike. Šele nekaj pred polnočjo je bila škoda popravljena in električni tok obnovljen. NJixon ima boljše izglede WASHINGTON, D.C. — Pregled razpoloženja oseb, ki bodo po vsej verjetnosti delegati na re-navdušena ja NATO, kot je ^puiblikanski narodni konvenciji bila njena prednica. |za izbiranje predsedniškega kan- Stalinovi častilci še niso izumrli MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski pesnik Srečko čujev je v konservativnem liter arnem glasilu Oktober objavil pesem, ki je posvečena bivšemu diktatorju Stalinu, akoravno ga besedilo pesmi ne imenuje. U-metniška vrednost pesmi ni ravno velika, pesem sama je pa vendarle zanimiva, ker namiguje, da Stalinova doba ni samo še živa, ampak da ima tudi svoje zagovornike. Cenzura se za objavo pesmi ni brigala. Vsebina je namreč brez vsake prave ideje. Nehvaležnost lahko pozabi na junaka, ga ponižuje v očeh delovnih ljudi, toda junak ni , . pozabljen, prišel bo čas, ki ga za obnovo rednih diplomat- bo zopet odkrj] ^ To go ob_ skih odnosov zrel. Mrs. Vlahos noče grške amnestije LONDON, Ang. — Grška vlada je ustavila proces proti Mrs. Vlahos, ki je lastnica 2 vodilnih konservativnih dnevnikov v Atenah. Oba dnevnika sedaj ne izhajata v znak protesta proti sedanji vojaški diktaturi. Režim je radi tega posadil Mrs. Vlahos v hišni zapor, ona je pa ušla in zbežala rabljeni slavospevi, ki ne vžigajo. v Anglijo. Tam dela veliko propagando proti sedanji generalski diktaturi. Najbrže je to nagnilo grške generale, da so ustavili postopek proti njej v upanju, da se vrne domov. Pa je rekla, da doma nima nobenega opravka in da bo ostala na svobodi in se še naprej borila proti sedanjim diktatorjem. Cll? St. Clair A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec* Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto Država naj bi zgradila v Celovcu slovenski kulturnifm« ;'e vež o tem ssp-reKovcrild v SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 23 Thurs., Feb. 1, 1968 Koroški Slovenci zahtevajo svoje pravice V Celovcu so se 2. januarja letos zbrali zaupniki^ Narodnega sveta koroških Slovencev, da zavzamejo načelno stališče do perečih vprašanj slovenske narodne manjšine pa Koroškem, pa tudi kot njenega sestavnega dela celotnega slovenskega naroda. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko je v svojem govoru ob predložitvi novega programa Narodnega sveta ugotovil: “Da bomo mogli privesti slovenstvo iz defenzive ter omogočili narodu na prelomnici časa vstop v 21. stoletje, je nujno potrebno poznavanje samega sebe, družbe, s katero moramo reševati sodobna vprašanja, je potreben pogled v bodočnost z novimi, širokimi horizonti.” Program razlaga najprej elemente slovenske duhovnosti in kulture, 1400-letno zgodovino slovenskega naroda na njegovem sedanjem ozemlju, njegovo povezanost s tem prostorom, lastno državnost v obliki demokratične kneževine, ki je imela svoje središče na Gosposvetskem polju, in sprejem krščanstva, ki pomeni vključitev Slovencev v družbo kulturnih evropskih narodov, v njihovo duhovnost. Nato govori o slovenski zgodovinski vlogi, vezi med Germani, Romani, Slovenci in Ogri, poudarja pravico do lastnega, nemotenega obstoja tako kot celote kot tudi kot manjšin in zahteva” možnosti do vsestranskega razvoja, kot jih imajo drugi narodi svobodne Evrope. V naslednjem poglavju pravi: “Slovenski narod stopa v 15. stoletje svoje evropske navzočnosti in sooblikovanja evropske zgodovine, začenja 13. stoletje svojega krščanstva in svoje krščanske kulture in'svojega narodnega ter krščanskega poslanstva. Slovenski narod stopa v novi vek na prelomnici časa, ko je svet spričo vesoljskih poletov in ^sodobne > nagle tehnične povezave in komunikacije postal “majhen”, ko se človeštvo tako po tehničnih iznajdbah kot tudi duhovno zbližuje, socialno pa preoblikuje, ko na politično pozornico stopajo docela novi narodi, ko ne glede na raso in politično moč narodi po svojih zastopstvih v Združenih narodih enakovredno odločajo o usodi sveta in človeštva. Pri tej odločitvi je tudi slovenski narod udeležen in hoče biti udeležen, pa naj si bo po politični pripadnosti član te ali one države. V novi vek stopa slovenski narod v živi zavesti^ da so na svetu poleg borbe za obstoj, življenski in narodni, še druge vrednote, vrednote duha, ki so za človeka in narod dostojno življenje neobhodno potrebne. To so: pravo, vsevr-stno izobraževanje, umetnost in najvišja vrednota religija, ki je vsekakor bila last človeštva in bo tudi ostala. Podlaga vrednotam duha je materin jezik- V njem in po njem se človek v vsakem narodu najprej in najlažje, najgloblje in najkrajše izraža in udestvuje. Zato sledi: Ohraniti pri življenju naš jezik in naš narod! Ohraniti ne samo kot narodna skupina, ki ima lasten jezik, lasten narodni značaj, svojo zgodovinsko bitnost in svoj zgodovinski razvoj. Koroški Slovenci smo del slovenske narodne celotnosti, in to v najstvarnejši resničnosti, ker je prav Koroška bila jedro prve slovenske državnosti in zibelka krščanstva ter slovenske kulture. To je neoporečno dejstvo. Zato se koroški Slovenci moramo s ponosom priznavati k slovenski narodni skupnosti. Prav zaradi te zgodovinske danosti, da smo prvi gradili krščansko kulturo in jo ohranili do današnjih dni, imamo dolžnost, da bomo v oporo tistim Slovencem, ki take rasti na temeljih slovenske krščanske tradicije nimajo več. Zavedamo se, da je v svetu razvoj na vseh področjih življenja, duhovnega in tvarnega, z različnimi vidiki in gesli. Tudi Slovenci smo deležni in hočemo prispevati pri svetovnem razvoju, nočemo ostati izolirani, vendar pa hočemo ostati zvesti našim zgodovinskim temeljem, ki so krščanski. In kolikor krščanstvo gre svojo razvojno pot, hoče in mora po njej tudi krščanski slovenski narod, pa čeprav naš narod, ki je enovit organizem, sega v štiri države z različno družbeno strukturo. Večinski del slovenskega naroda je preko Karavank. Politična meja in drugačna socialno-politična urejenost pa ne moreta in ne smeta biti ovira, da bi druge veje slovenskega naroda (v Avstriji in Italiji) ne imele z matičnim narodom duhovnega in kulturnega stika. Stiki so duhovna vez in narod na eni in drugi strani duhovno bogatijo, ustvarjajo prijateljstvo in so pobuda za intenzivno ustvarjanje in udejstvovanje. Po teh stikih se ustvarjajo tudi mostovi med državami za dobro soseščino in miroljubno sožitje . . . .” Program ugotavlja, da manjka avstrijski politiki do slovenskega življa šrokogrudnost; Slovenci morajo šele zahtevati, kar jim gre že po naravnih pravicah. Namesto da avstrijske oblasti v deželi in državi slovenski jezik in slovensko kulturno delovanje le dopuščajo, bi pa morale, če bi bile modre in napredne slovenske želje prehiteti in jim nuditi več, kot si Slovenci sami želijo. dom in vzdrževala slovensko narodno gledališče. V kulturnem domu naj bi bila tudi študijska knjižnica, Slovenski etnografski muzej, umetniška galerija in podobne ustanove- V njem naj bi bilo tudi narodno predstavništvo koroških Slovencev z referati za šolstvo in narodno vzgojo, umetnost in znanost, ljudsko prosveto, zdravstvo in higieno, gospodarstvo, promet in turizem, tisk in založbe, slovenski radio in televizija. Vodilne uradnike naj bi nastavljali in plačevali državna in deželna oblast. Obe vodilni stranki na Koroškem sta ta program označili za nesprejemljiv in ga odklonili. Socialisti trdijo, da bi ustvaril “državo v državi” in oviral vključevanje Slovencev v avstrijsko družbo, člani Ljudske stranke pa so izjavili, da zahteve niso v skladu z avstrijsko državno pogodbo. Program je odklonila tudi Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, ki vključuje levičarsko usmerjene Slovence. Program Narodnega sveta koroških Slovencev je odločno podprl Svet Slovenske skupnosti v Trstu. Pozval je tudi vse Slovence doma in po svetu, da v okviru svojih moči pripomorejo k njegovi uresničitvi. Slovenci v Ameriki napore slovenske narodne manjšine v Avstriji pazljivo spremljamo, ponovno smo se v preteklosti zavzeli za njene pravice pri vrhovih naše dežele v Washingtonu, to imamo namen delati tudi v bodoče. Združene države se imajo pravico in dolžnost zanimati za Koroško in koroške Slovence, ker so eden glavnih podpisnikov avstrijske mirovne pogodbe. Njihova dolžnost je, da gledajo, da bo Avstrija svoje obveznosti v okviru te pogodbe izpolnjevala. Dolžnost Amerikancev slovenskega rodu pa je, da Washington na to dolžnost opozorimo, če jo pozablja ali pušča v nemar. bodoče. LETNI OBRAČUN. — Vsako leto nekako ob tem času dajo fare svoja poročila o poslovanju v preteklem letu. Iz številk, ki jih fare prikažejo svojim faranom, moremo sklepati na razgibanost in posebnosti, ki so z življenjem fare zvezane. Iz cerkvenega oznanila pri Sv. Janezu vidim, kaj so tam počeli. Seveda letos številke bolj čudno izgledajo, ker so pač zidali. Povejo pa veliko. Posebno pokažejo na požrtvovalnost faranov. Po tem poročilu je fara imela vseh dohodkov čez 113,000, že prej so imeli v banki 172,000. Stroškov so imeli čez 517,000. Iz tega sledi, da ima fara nekaj dolga, vendar pa ne toliko, da se s pomočjo požrtvovalnih faranov ne bi mogla izkopati, in to kmalu. Ko so to objavili v farnem glasilu, je župnik dostavil, da so to prve številke in bo verjetno potrebna kaka revizija. Zadnjo nedeljo sem stopil v me modrega, da bom spozna* cerkveno vežo Sv. Janeza. Rad stvari, ki si jih nas naučil, in da se tam ustavim, da se pogovo- bom razumel pridige, skrite v rim s Slovenci, ki prihajajo k listju in pesku! Daj mi moč, Oče, deveti sv. maši. Ta maša je še da ne bom skušal biti večji od posebej za Slovence. Ko se o- mojih bratov, marveč da se bon1 gledujem okrog, opazim, da je boril zoper največjega sovražni' župnik obesil v vežo spomin- ka — zoper sebe samega! Daj, sko ploščo posebnih daroval- da bom vedno pripravljen pri*' cev. Sta tam pravzaprav dve k Tebi s čistimi rokami in z ja' tabli, ena sama ne bi mogla snimi očmi, da bom takrat, k0 f prevzeti vseh imen, ki so tam. mi zaide življenje kakor večen Naslov na plošči pravi: Spo- na zarja, brez sramu mogel sto-minski darovi dobrotnikov cer- piti pred Tvoje obličje! Mislim, kve sv. Janeza. Dajali so ljud- je zaključil govornik, “da bi tak' je za predmete, ki se nahaja- šna bila Baragova molitev, če t>' jo v cerkvi. Med predmeti naj jo bil on zapisal. Naj pa bo na& omenim le nekatere: glavni ol- ob tej veliki njegovi stoletnici! tar, tabernakelj, križ na steni, J Po Mauserjevem govoru se je cerkvene klopi, orgle, križev še enkrat enako udarno ogla8'* pot in tako dalje. Vsi ti do- harmonikarski trio, sedaj z no-brotniki so dali z namenom, da vo narodno ,‘Sijaj, sijaj, sonče' pomagajo fari sv. Janeza. Ko'ce.” Za njim pa je Moški zbor je župnik oznanil te spominske župnije Marije v nebesa vzet6 darove, je obljubil, da bo izdal zapel še narodni budnici “Pobr8' ploščo z imeni darovalcev, kar Jimija” in “Triglav, moj dom’ je sedaj tudi storil. Je pa še(Za zaključek akademije pa ie prostor na plašči, če bi kdo ho- Father Jožef Varga z vso dvo rano opravil znano Rožmanov6 M ilivauški zapiski Milwaukee, Wis. — BARA- GOVA ZVEZA. — Te dni veliko slišimo in beremo o velikem misijonarju in Slovencu škofu Baragi. Sedaj, ko praznujemo stoletnico njegove smrti, je to ne samo primerno, ampak tudi potrebno, če hočemo, da se bo zganila zadeva o proglasitvi škofa Barage za svetnika, je treba na tem delati, pisati, dregati na pristojnih mestih in seveda se priporočati temu svetniškemu možu, da s svojo mogočno priprošnjo pri jo dekleta. Ni pa to izključno SPOMINSKA PLOŠČA. — tel darovati, boi to prav lahko storil in tudi njegovo ime bo lahko objavljeno brez vsake težave, Akademija v počastitev spomina škofa Friderika Baraga CLEVELAND, O. Slovenski škofje so v svojem poluradnem listu “DRUŽINA” od 21. prosinca 1968, št. 2., razglasili letošnje leto za Baragovo leto. Letos, 19. prosinca, se je namreč dekliška igra. V Sloveniji so pred leti nastopala dekleta na raznih telovadnih igrah in so tekmovala med seboj. Tudi v Ameriki je odbojka znana. Pravijo ji volleyball. Igrajo jo|dop0[nilo"sto'let;kar je ob svitu v sestavi katoliških m*adin' (jneva Najsvetejšega Imena Je-skih organizacij pri farah. Ta I soveiga odšel y Marquettu v mladinska organizacija, ki ji'severni Ameriki k Bogu po ve-po angleško pravijo kar s kra- v plačilo naš rojak Friderik ticami C.Y.O., ima tako igral- Irenej Baraga) ,prvi škof Gor_ sko skupino tudi pri Sv. Jane-K Michigana. Začetek tega zu. Kerje farana novemme-j š;kofovskega razglasa v «Dru_ stu šele dobro začela svoje de-', ge takole glasi; Bogu doseže vidne dokaze svo-,10, je to kar nekaj posebnega, f lahko ostanete na gorke111 ji' sicer v Baragovem dom11’ vas zanima šah. Vsi ste van v"' Ijeni, da se udeležite tekrh0 ^, n j a. šahovski turnir se be i1,, čel v petek, 9. f e b r u a D ^ Športni klub bo nagradil govalca s prvovrstnim P0,^ lom. Torej, če misliš, da slagf, ber, pa pridi v petek zv'e ^ če samo poznaš figure i11 „a njih kretnje, tudi pridi, ‘;0 morda kaj več naučiš. jg- Ker je smučarski izlet v ku, ne bo kegljanja v r>e 0j< in ne odbojke v petek. O d' kaši so se dobro odrezal1 ^ J Če ne bo snega na Frl^UW': pa v koči bolj luštno, sm11 ji! Dve petini za duševno WASHINGTON, D. C- Grab11111 ^ti111 bolnicah ZDA sta dve P< sl i;n ni e; U: P< P n n, rj n P nji ponedeljek, saj so v*-je]ji nimivo igrali, čeprav so £ igre v 2 zmagi in 2 poraz11' AMERIŠKA DOMOVINA, ^rank Javh-Kern: SPOMINI OB TRIDESETLETNICI PRIHODA V AMERIKO Sestra je bila pri njem za gos-Podinjo in je prišla ž njim obi-s at staro domovino. ^orej me je prav za prav žen-s a spravila v Ameriko! Odhod od doma je bil določen Ka 20. julij. Dva tedna sem imel casa pripraviti vse potrebno: Cediti zadeve v Alojzijevišču, P°sloviti se od svojih sorodnikov, Poskrbeti se z obleko in z de-tlarjem za osebne stroške. Vož-^ imel plačano. Neki “Ame-ribanec” mi je posodil 20 goldi-narNv na podpis sestre. Bil sem Popravljen na pot. Najtežje slovo je bilo seveda matere (oče mi je umrl že eta 1898.). Kakor so gorenjske j^atere na zunaj trde in otrokom aj nerade kažejo skrb in Iju-ezen, ki jim gori v srcih, ven-Qar se žena pri slovesu ni mogla Pomagati in me je težko pustila 0cl sebe. Saj je bilo to zadnje s °vo. Nisem je več videl. Umrla med vojno leta 1917. v starosti '5 let. Reverend Solnce je Tolarja in 1116116 vzel s seboj in naju pred-stavljai za svoja sinova. Poto-Vala sva brez potnih listov in nisva imela nobenih zaprek na niejah. šh smo preko Prage, kjer Sttl° se ustavili tri dni. Imel sem Priliko, si ogledati to častitljivo S ar° prestolnico češkega naro-^a' V Dresdenu smo se poslovili; °lnce se je odpeljal v Koeln ^rielmorajn)( midva s Tolarjem Pa sva sedla v četrti razred nem- a 6 železnice in prišla v Ham-bur - Lasallski glasovi in odmevi | (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) LA SALLE, 111. — Naš lokal- vaške “kejhe”. Drugi dan so bile Bojc. Poleg nekaj profesorjev smo bili tri tedne v zavodu sami Slovenci. Nihče izmed nas se ni v starem kraju učil angleščine, zato nam je bilo pač mučno spraševati po najnujnejših stvareh. K sreči je bil doma Rev. John Seliškar, profesor metafizike, kozmologije in psihologije, ki je za nas tolmačil in nas nekaj večerov učil angleško. Kupil sem si Ahnov angleško-nemški tolmač in se učil noč in dan. Lahko si pa čitatelj misli, kakš- no izgovarjavo angleških besed je tisti večer v službi po- dni bili 'g- kjer sva počakala teden ostalih devet dijakov, ki so ni list “DNT” je pred božičem poročal, kako so se v bližnjem Spring Valleyu, na neki domači zabavi malo poprijeli in potepli. To je pač fantovska navada, v kateri tu in tam nekaterim zavre mlada kri. Bili so to štirji mladci. Dva vojaka W. Rogers in Ed. Yanish. Oba sta se pred kratkem vrnila v bojišča v Vietnamu. Druga dva J. Liebart in J. Narazewski. Na zabavi so se zabavali, nato pa so zapihale druge “sape”, ki so povzročile, da so se pograbili, polasali, razbili nekaj steklenic in povzročili precejšno mero medsebojnega šuma, itd. Ker je bilo vsega tega preveč, je edini mestni policist, si človek pridobi iz knjig. Pri učenju vsakega jezika je najboljši način učiti se sprva brez knjig, s pogovori z ljudmi. Knjige so za pomoč, ne smejo biti za učitelja. Novejše metode poučevanja tujih jezikov po šolah poudarjajo pogovor med učencem in učiteljem. V mojih letih so slovnična pravila igrala najvažnejšo vlogo. Prvi teden v septembru se je pričela šola. Vseh dijakov je bilo 168, med temi 26 Slovencev. To je bilo najvišje število slovenskega dijaštva v St. Paulskem semenišču. Naj omenim še nekatere Slovence, ki so takrat štu- segel vmes in mu ni bilo mogoče samemu, da bi uspel in pogovoril fante, da medsebojno praskanje in klofutanje, ki ni dobro niti za kake razburjene pete-line in gos jake — je ustrelil v zrak in s tem opozoril vse policiste v Spring Valleyu, katero mesto je majhno. To so culi domači čuvarji reda in miru in tudi šerifovi stražniki v bližnjem Bureau okraju, ki so potem prihiteli na pomoč. Razburjeni fantje so tudi vozili in podili svoja auta prehitro in so bili tudi radi tega obtoženi. Tako je včasih, nekateri Ijud- tere biovence, m ^ o kaki dnevi odm.eri dir ah: Jozei Judmc, Jožef j j č č ne vedo kam (koroški Slovenec), Jernej Po- . ’ v ' ’’ J llka 'dati, pa kaj takega povzroče. Ta- mkvar, Vincenc Božja, LuKa, J , , • T in ta Gladek, Albin Moder, Ivan Gru-odnekdaj. Ta xgra m ta den Janez Zaplotnik, Jožef Ver-1 dogodek sta fantom olajšala ma- hunec, Jožef Sodja, Janez Bla- Jlo žepe. Mirovni sodnik Jim je «C. lakob Černe, Alojz Plrnal, naštel ^go, namenjeni v Ameriko. Na-riainila sva se v hotelu New °rih odkoder sva delala izlete mestu in zlezla celo v visoki ?Voriik velike katedrale sv. Mi-“»ela, ki je p0 velikosti ena iz-1116(1 naj večjih cerkva v Evropi. K° sem se Jeta 1927. zopet iz-^hajal ob krasnem zalivu Al-aleri sem se spomnil na tiste Vneve pred 24 leti, ko sem kot ^•Enajstletnik čakal ladje, ki naj 6 Popelje v obljubljeno deželo. °}ela New York pa ni bilo mo-^Qče najti. Okolica je bila popol-°nia prenovljena. Dne l. avgusta sem z ostalo “ uPino Amerikancev stopil na arnik Pennsylvania. Po prijetni vanajstdnevni prekmorski vož-Ji smo se izkrcali v New Yorku ^ avgusta 1903. St. Paulsko semenišče ^ New Yorku smo se mudili 6a dan. — Uslužbenec Fr. Sak-6rJeve potniške pisarne je vso 'laško skupino vodil po mestu 11 nas popeljal v Central Park. življenje v ^aestu Ivan J. Schiffrer in Ivan Novak. Vsi ti opravljajo zdaj duhovniško službo na slovenskih ali tujih župnijah, le Ivan Gruden nekaj za to, nekaj za drugo in fantje so morali nekaj ur presedeti v mestnih policijskih “počitniških prostorih”; zraven pa (brat dr. Josipa Grudna, zgodo- dodati tudi v denarju prisojene vinarja) in France Missia (strič- (kazni. Tako je na svetu m pn nik pokojnega kardinala Missie) nas. sta ostala v St. Paulu, kjer sta I To sicer za tukajsne vasi in obravnave in zaslišbe. Kak sodnik irskega pokolenja je zaslišbe hitro vodil in ena, dve, tri, obsojal take veseljake po 5, 10, včasih še več dolarjev. Neki sodnik je imel baje, kakor se je govorilo o njem, poučene policiste pred kakimi 70 leti v nekem kraju, da so takim kalilcem miru, že preje, ko so počivali in spali v “počitniških celicah” prešteli koliko copakov so imeli v žepih in potem, iko je policist takega grešnika privedel pred sodnika, je za njegovim hrbtom tudi s prsti pokazal, koliko copakov tak grešnik premore. Sodnik mu je na to malo “popridi-gal”, kaj se na tem svetu sme in kaj ne, nato trdo udaril s kladivom po mizi in obsodil takega kandidata natančno za toliko, kar in kolikor je zmogel njegov žep. Tako vidite, politiko so znali voditi po “irsko” in “laško”, že tedaj. Se danes jo znajo najbrže marsikje. Krivda sicer ni bila njih, ampak onih, katerim druge vrste zdravila ne pomagajo, jih je treba “zdraviti”, pa s takimi “zdravili”. * SLEPAR OSLEPARIL STARO ŽENO ZA $1,800. — Tik pred božičem je poročal “DNT”, kako je neki slepar se predstavil stari ženi za bančnega preglednika (Bank Examiner) in jo premotil, da mu je izročila $1,800. s katerimi je nato izginil. Policijski načelnik Kinczewski javlja, kakor navedeno v “DNT”: “Žena (katere ime ni navedeno), je prejela telefonski klic od nekega moškega, ki ji 3e re" kel, da je uradnik lokalne banke, ter da so na državni banki bančni pregledniki ali nadzorniki. Nato jo je vprašal, če je njena hranilna vloga kaj kratka (pomanjkljiva). Odvjrne mu, da ne. Tisti moški je bil zelo zgovoren. Nato jo vpraša, če ima vložno hranilno knjižico in ji je citiral številko iste. Odgovorila mu je, da jo ima. Nato, jo je še vprašal, če ni njena vloga kratka za $100. Odgovorila mu je, da ne. Nato je šla žena pogledat, da se prepriča če ima knjigo. Nato Vtrli Ad Aarvxj ............- ‘ , lo pretepli. Policisti so imeli z stem. Odgovorila mu je, da ji m njimi posla, jih vozili tedaj v znan. Za tem ji je pojasnjeval, ameriškem vele- v 'S(u je seve name napravilo '-'den, nepopisen in povsem nov ^ ls- Priseljenec takoj ve, da je v ll0veni svetu. Hamburg je bilo 6 iko trgovsko mesto, pa je nav-Ic temu kazalo neko umerje- °ri, in obnašanje ljudi ni bilo 0sti različnejše od Ljubljanča- v v ali Pražanov. A tu v New Yorku profesorja v semenišču. Prvi |mesta ni nič novega. Pred 60 leti poučuje teologijo, drugi pa gre- jin več in še pozneje, ko so po tej gorijansko petje in nemščino, okolici obratovali premogokopi, Izmed vseh dijakov sem bil jaz so se dogajali taki slučaji ob vsa-naj mlajši. kem plačilnem dnevu, ko so pre- st. Paulsko semenišče je igralo mogarji prejemali plače vsake tako važno vlogo pri vzgoji slo-, dva tedna. Ob plačilnih dnevih, venske duhovščine v Ameriki, po delu in ob večerih so obiska-da se mi zdi zadeva dovolj važ- li bližnje salune (pivnice), tam na, da jo podrobneje opišem, odmakali svoja grla in jezike in Prav tako ie mnogo dobrega ko so se jim slednja začela pre- - - „ , « .. . storil nadškof Ireland za Slo- več gibati, so se pokregali, zra- jo je slepar popraseval, ce ji je stord nadskol ^ ^ zaključek polasaii in ma-!znan bančni vpisni računski si- Rev. John L. Zaplotnik, župnik v Lindsay, Nebraska, odlični slovenski cerkveni zgodovinar v Ameriki, mi je poslal sledeči članek o St. Paulskem semenišču: “St. Paulsko semenišče je ustanovil nadškof John Ireland. Do leta 1885. so njegovi bogoslovci (tudi Slovenci) študirali po raznih drugih zavodih, največ v Milwaukee. Ko je pa on leta 1884. postal škof v St. Paulu, je začel takoj zidati St. Thomas Seminary, ki je obsegal ne le semenišče, temveč tudi kolegij (College). Odprl ga je leta 1885. s 27 bogoslovci in filozofi so študirali starih časih še na vozovih s konji in jih zapirali v mestne in ne j e so prikupili še dvajset ak-rov zemlje in na njej sezidali tretjo rezidenco. Sedaj ima torej semenišče osem poslopij, 235 dijakov in 13 profesorjev. Hill je umrl leta 1916, Ireland pa dobri dve leti pozneje, leta 1918.; rodila sta se pa oba leta 1838.” (Dalje prihodnjič) da banka ima in vodi dvojne knjige in da ene denejo vsak večer v varnostno shrambo. Ni ji pa omenil, kje hranijo druge, to j"e drugi izvod istih- Pravil ji je dalje, da oba izvoda sta pregledana ipo preglednikih, kadar ti pridejo pregledava! bančno poslovanje. Nato ji je rekel, naj dvigne iz zovati mladega uradnika Kellerja), katerega sumijo nepravilnosti. Naročil ji je, da naj nese denar, ki ga bo dvignila, domov, ter da bo tja poslan po istega neki moški, ki bo nesel nato denar nazaj na banko in da drugo jutro, ji bo izdana nova knjižica. Poslali ji bodo auto-cab, ki jo bo pripeljal na banko. Žena je čakala okrog 20 minut auto-cab. Vsedla se je vanj in v cabu sta bila že dva moška potnika. Šla na banko in tam dvignila $1,800. — Dali so ji 13 bankovcev po $100 in 10 bankovcev po $50. Vtaknila jih je v kuverto. Za tem, ko je dobila denar, je okrog še nekaj kupovala, nato pa se vrnila z “auto-cabom” domov. Povedala je, da je prišla na banko okrog 12:40 popoldne. Domov pa okrog 1:40 pop. Ko je prišla domov, ji je povedala njena sestra, ki živi z njo, da je bila medtem zopet klicana po telefonu. Moški, ki jo je klical je vpraševal sestro, če je njena sestra že prišla domov. Sestra je odgovorila, da ne. Moški je nato rekel, da sestra bo prišla domov v par minutah in nato je prekinil pogovor. Kmalu za tem, ko se je sestra vrnila domov, je moški zopet klical in jo vprašal, če je dobila denar. Ko mu je žena odgovorila, da je, je moški zopet prekinil pogovor. Kakih pet minut pozneje, je rekla žena, da je tisti moški pri šel na njen dom in da mu je od prla vrata. Med tem, ko dna ni poznala moža, ga je vprašala za njegovo ime. Mož ji je odgovoril Gru-nich” in ji je pokazal okrogel zlat znak v usnjatem ovitku. Ko je žena videla znak, je rekla žena, da mu je dala kuverto z denarjem. Možu pa je rekla: da je vesela, da je imel tisti znak, kajti drugače, bi mu ne dala denarja, brez potrdila. Mož je utaknil denar v žep in odšel. HodiL.jfi Phš severno po Gooding cesti do osme ceste, nato proti vzhodu in izginil. Mož, kakor ga je opisala, je bil okrog 40 let star, kakih 6 čevljev visok in kakih 180 funtov težak, bolj svetlega obraza. Imel je očala in temno površno suknjo in klobuk. Načelnik Kinczewski, pravi, da je vprašal ženo “kako da je mogla kaj takega verjeti?” Pa je odgovorila, da ona pozna bančne uradnike, katera imena je u-porabljal tisti, ki jo je klical v tej zadevi po telefonu in zato je mislila, da je vse v redu m prav, . ■ • “on the up and up . • • Izjavila je, da ne ve kako je mož prišel do njene hranilne knjižice. Kajti, knjižice m nikoli Zg*lbDRUG TAK POIZKUS SLEPARSTVA, se je skušalo izvesti nad neko drugo ženo, ki je bila pa pametnejša od prve. Tudi o ti, da je neka druga žena okrog 8:40 zjutraj dobila telefonski klic od nekega moškega, ki se ji je predstavil kot zastopnik neke Danke v Chicagu. Rekel je, da pregleduje premoženje lokalne Danke in da jo je vprašal, če ima ona res od tiste banke hranilno •mjižico. Žena je omenila, da jo je tisti moški, ki jo je zval na telefon rekel, naj gre na banko in dvigne vsoto denarja in da jo bo on srečal na banki. Žena mu je pa krepko odgo-vorrila: “Are you crazy or something?” in je obesila telefonski slušalnik. Policijski načelnik k temu dostavlja vsem svarrilo: Da naj bodo ljudje previdni pred takimi goljufi! Res čudno, da se še dobijo ljudje, ki takim tičem nasedajo! Naj bo dovolj za danes, drugič o čem drugem. Vse pa lepo pozdravlja Matevž. 'vanja v Koreji. Podobno izja-> 'vo je dal na posebni tiskovni konferenci tudi načelnik operacij v glavnem stanu oboroženih sil Južne Koreje gen. Lew Pyong Hyun. Ta je pripomnil, da bodo rdeči napadli le, če bodo Združene države pokazale pri sedanjem sporu slabost« Severna Koreja pod predsednikom Kirnom stalno krepi in povečuje svoje oborožene sile in je po njegovih lastnih izjavah odločena doseči do leta 1970 združitev obeh delov Koreje pod komunistično oblastjo. Poveljnik zavezniških čet v Južni Koreji gen. Bonesteel je dejal, da ima na razpolago dovolj sil za zavrnitev vsakega komunističnega napada s severa. Severni Korejci razpolagajo z armado 440,000 mož in z močnim letalstvom. Proti tem stoji v Južni Koreji 550,000 domačih vojakov in 50,000 a-meriških. Sueški prekop ostane zapri na vsej dolžini Egipčani so do nadaljnjega o-pustili načrt čiščenja južnega dela prekopa, koder naj bi odplule od preteklega junija v prekopu ujete ladje. ~~~ Jr . .. i • njenega hranilnega računa $1,800. .tem ^ ^^nctewsM vePpoveda-To zato, da bodo mogli opa- nacelmk Kinczewsm i ter s 39 dijaki, ki klasike. A kolegijski oddelek je _____ v _____ tako naglo rastel, da je leta 1894. -- — grozen vrvež, nepoj- štel že 700 dijakov. Bilo je toiej 3ik ^Va ^11^ri<'a’ roPol; ln šum. Ve- nujno treba več prostora, zato --- l upu l lil o um. VC- —--- * anske krasne palače oziroma | je nadškof sklenil, postaviti po- k°riopja, poleg njih pa pritli-jsebno semenišče (SL Paul Semi- v^de ytare podrtije. Prvič sem ži ^rittajce in Japonce in mno-^(-‘e črncev. Kar strah me je bilo ^Vc dežele; kot mlad fant pri £ S ,1}a3stih letih sem se čutil kot , Vieek, ki ga lahko vsak čas 4o Pohodi. hU° ^v°dnevni vožnji na želez-p Cl sr^° se dne 15. avgusta pri-Se v St. Paul, Minnesota in w llavs}arilli v St. Paulskem se-PriM1 ^U’ ^ ^ev' Solncem nas je ■ St enaisl dijakov študirat v Hom tU1i' Z men°j vred in IVa-0rn 'barjem, katerega sem že ton c; ’• S° Prišli še sledeči: An-]y[is . °3ar> Luka Klopčič, Franc liar Peter Remškar, Ivan Go-nik’ ~ N°vak, Boštjan Korit- Pete Spraj Boštjan Korit-car in Franc nary), St. Thomas Seminary pa spremeniti v St. Thomas Colege. To je tem laže dosegel, ker mu je v ta namen James J. Hill, predsednik Velike severne železnice (Great Northern Railroad), daroval pol milijorui dolarjev. S polovico tega daru je nadškof postavil šest semeniških poslopij na zemljišču 40 akrov tik Mississippija, ostali denar pa naložil kot “endowment fund za profesorske plače. Semenišče je bilo odprto jeseni leta 1894. s kakimi 60 dijaki. Leta 1902., ko sem vstopil jaz, je' bilo vpisanih že 160 dijakov, sledeče leto, ko si Ti prišel, pa 8-več. Leta 1901. so začeli zidati kapelo, ki je stala 70.000 dolarjev, dvanajst let poz- TEL AVIV, Izr. — Pretekli torek je prišlo od pretekle jeseni do najobsežnejšega streljanja med Izraelci in Egipčani preko Sueškega prekopa na področju Izmaile. Ko so zapluli iz Grenkega jezera proti severu po prekopu štirje egipčanski čolni kljub predhodnemu svarilu Izraela, da čiščenja tega delo prekopa ne bo dovolil, so izraelske straže ob prekopu oddale na te čolne “svarilne strele”, da jih pripravijo k vrnitvi. Na te strele so odgovorili Egipčani z ognjem topov. Streljanje je dobilo velik obseg in je trajalo poldrugo uro. Ustavilo ga je šele posredovanje nadzornikov premirja Združenih narodov. Kot znano so ti na obeh straneh prekopa, njihov poveljnik je gen. Odd Buli iz Norveške. Egipčani so preje objavili, da bodo očistili južni del prekopa in odprli pot v svobodo 15 tujim ladjam, ki so ujete v Grenkem jezeru sredi prekopa od preteklega junija. Po zadnjem spopadu ob prekopu je uprava prekopa objavila, da je do nadaljnega odložila vsak poskus čiščenja prekopa. V Kairu trdijo, da je južni del prekopa poln ovir in da bi bilo mogoče lažje in hitrejše očistiti njegov severni del v smeri do Port Saida. Izraelci so zadnjo nedeljo pred vsakim takim poskusom Egipt posvarili, da tega ne bodo dopustili. Preje so že izjavili, da nimajo nič proti čiščenju južnega dela prekopa v smeri proti Suezu. Uprava prekopa trdi, da je svoji nameri pregledati severni del prekopa obvestila nadzornike premirja ZN, Izrael odgovarja, da o tem nič ne ve in izjavlja, da ne bo pustil prekopa v vsej dolžini odpreti, dokler ne bo plovba po njem dovoljena in prosta vsem ladjam, tudi izraelskim. To zahtevo odklanja Egipt in tako vse kaže, da bo prekop o-stal še dalje zaprt, v njem pa tudi 15 tujih ladij, ki jih je sredi prekopa ujela izraelsko-arabska vojna 5. junija 1967. De Gaulle pomirljiv PARIZ, Fr. — Ko se je sedanji poslanik ZDA Charles E. Bohlen poslavljal pretekli torek od predsednika republike De Ganila, je ta v napitnici dejal, da ne smemo dovoliti, da bi sedanje trenje med Fran. cijo in Ameriko kaj spremenilo na temeljnem, zgodovinskem prijateljstvu med obema deželama. Ženske dobijo delo RAZPIS SLUŽBE Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo u-radnico z znanjem slovenščine in angleščine, tipkanja in splošnih pisarniških del. Ponudbe na Ameriško Domovino. (x) Help Wanted — Female General Office Girl — good typist, 8:30 to 5 p.m. 700 E. 73 St., North of St. Clair Ave. 881-1515. (24) Frizerka Zdravje se mi je povrnilo in zopet redno delam v svojem poklicu. Vsa frizerska in lepotilna dela sedaj opravljam v salonu Janas Hair Stylist, 6628 St. Clair Ave. Lahko me pokličete po telefonu HE 1-6224, da se dogovorimo glede časa, ki Vam je najprikladnejši. Posebno bom vesela, če bom mogla spet streči nekdanjim stalnim obiskovalkam mojega frizerskega salona. Priporočam se. VICKI KMET (25, 1, 12 febl PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE — Mornarji z vojne ladje USS Topeka, ki se je usi na Malti, se v prazničnem raazpoloženju pripravljajo na vožnjo z gon o u MALI OGLASI Kupim hišo Kupim enodružinsko hišo v bližini cerkve sv. Vida. Za ponudbe kličite 881-6127. — (24) V Madison, Ohio Route 84, se proda štirisobni bungalow v lepem stanju, polna klet, dva akra zemlje, kurjava na plin. Pravilna cena. Blizu Slovenske pristave 24 akrov zemlje, osem akrov grozdja, novi sedem-sobni bungalow, stala. Garaža za tri avtomobile in druga zunanja poslopja. Kadar prodajate vaš dom, pokličite nas. Boste zadovoljni z nami. JOHN KNIFIC REALTOR 820 E. 185 St. IV 1-9980 V najem Dve opremljeni sobi, kuhinja in spalnica, se odda na 1114 E. 63 St. 391-1796. — (25), Car st Memorials Mobeii^ znakov priprav za rdsši napad v Koreji SEOUL, J. Kor. — Poveljnik ameriških čet in vseh čet ZN v Južni Koreji ameriški genera Charles H. Bonesteel je izjavi časnikarjem, da za sedaj se ni bilo mogoče opaziti llob6"1^ I foaška kamnoseška okt posebnih priprav na um sVcnm j SLOVENSKA IZDELOVai. demilitarizirane cone, ki bi ka- j NICA nagROBNIH SPOMENIKOt zale na splošno obnovo vojsko- 254^-, Waterloo Rti. IV 1-2237 ! Sir Arthur Conan Doyles S IZGUBLJENI SVET (THE LOST WORLD) 4 > Zložili smo to vse na kup sredi poljane in za vsak slučaj iz previdnosti podrli s sekiro pa noži zadosti bodečega grmovja ter z njim zavarovali kakih petnajst yardov v premeru širok krog, ki nam bi naj bil začasni glavni stan, zavetišče za slučaj nepričakovane nevarnosti ter utrjeno skladišče za naše zaloge. Krstili smo ga “Fort Challenger”. Preden smo bili gotovi s tem varstvenim opravkom, je napočil poldan, a vendar ni bila vročina prehuda; sploh je bilo za planoto z n a č il n o dokaj zmerno podnebje in temu primerno rastlinstvo. Sredi gostega drevja, ki je stalo v krogu okol nas, smo našli bukve, hraste in celo breze. Orjaško ging-kovo deblo, ki je presegalo vse ostalo rastlinstvo, je razprostiralo svoje velike veje in kakor lasje tenko listje nad trdnjavo, ki smo jo zgradili. V njegovi senci smo nadaljevali posvetovanje, in lord John, ki je v potrebem trenutku takoj prevzel poveljstvo, nam je predložil svoje zaključke. “Na varnem smo, dokler nas ni videl ali čul noben človek in nobena zverina,” je rekel. “S trenutkom, ko bodo zvedeli, da smo tu, se pričnejo naše težave. Do zdaj nimamo dokazov, da so nas zapazili. Preostaja nam torej nekaj časa mirno vztrajati tu pa na tihem ogledovati deželo. Dobro si moramo ogledati naše sosede, preden gremo k njim na obisk.” “A moramo vendar naprej,” sem si dovolil pripomniti. “Kajpada, sinček moj, poj-demo, a moramo ostati previdni. Nikoli ne smemo tako daleč, da se ne bi lahko vedno povrnili v taborišče. Pred vsem pa nikakor ne smemo sprožiti pušk, če le ne gre za življenje in smrt.” “A vi ste jo včeraj sprožili,” je vmes dodal Summerlee. “Pač, ker si nisem mogel drugače pomagati. A imeli smo hud veter in je pihal na-zven, zato se gotovo ni slišal strel daleč notri na planoti. Sicer, kako pa bomo krstili ta kraj? Mislim, da mu vendar moramo dati kako ime.” Po različnih, bol ali manj posrečenih predlogih, je odločil profesor Challenger. “Dobiti mora samo eno ime,” je rekel. “Krstiti ga moramo pa raziskovalcu, ki ga je prvi odkril. To je Maple Whiteova dežela. Tako je postala planota Maple Whiteova dežela in pod tem imenom je tudi bila zabeležena na zemljevidu, katere- CHICAGO, ILL. MALE HELP EDUCATIONAL MATERIAL YOUNG MEN 18-22 Ready to start immediately. Train at our expense. Excellent salary. For personal interviews call Mr. Homer. 332-7345 (24) FEMALE HELP EDUCATIONAL MATERIAL YOUNG WOMEN 18-22 $500 month salary to start. Train at our expense. For a personal interview call Mr. Homer 332-7345 (24) CLEANING — WASHING — IRONING 20-40 years old. 5 day week. References required. Northwest side. Good pay. 076-2155 (24) ga sem moral risati jaz. Upam, da se bo tako imenovala tudi v bodočih atlantih. Zdaj je bilo mirno raziskovanje Maple Whiteove dežele naša poglavitna naloga. Pre-pričali smo se že na lastne oči, da šteje planota med svojimi prebivalci nekatera nepoznana bitja, a Maple Whiteova risanka je bila dokaz, da lahko srečamo še strašnejše in nevarnejše pošasti. Po okostnjaku, nabodenem na bambuse, smo tudi lahko sklepali o človeških, in sicer prav hudobnih stanovalcih: kako naj bi bil prišel nesrečni potovalec v goščavo, če se ne bi tja zvrnil od zgoraj ? če smo že bili izpostavljeni na tem kraju, ki ga nismo mogli zapustiti, nedvomnim številnim nevarnostim je morala naša razsodnost samo pritrjevati varnostnim odredbam, katere je narekovala Johnova izkušenost. Istočasno pa nismo bili zmožni, predolgo ždeti ob robu skrivnostnega sveta: pre- več smo bili nestrpni in preveč želeli čimprej odriniti, da pogumno razčiščemo notranjost Zagradili smo torej z bodečim grmovjem vhod v našo za-rebo (kakor imenujejo domačini slično taborišče), tako da je varovalo trnje ves prostor z zalogami vred. Napotili smo se potem previdno in počasi v nepoznano deželo, in sicer vedno ob malem potoku, ki je pri nas izviral, ker je bil najboljši vodnik tudi pri možnem umiku. Če smo naredili nekoliko korakov, smo že srečali dokaze, da se nam napovedujejo v nadaljnjem prav čudežna odkritja. Prehodili smo nekoliko sto yardov skozi gosti gaj, kjer je rastlo dosti mi nepoznanih dreves, ki jih je označil profesor Summerlee, znani botanik, kot povsod na svetu davno izumrle vrste konifer (hojk) in ci-kanacij ter smo dospeli na kraj, kjer se je razlival potok v dokaj veliko močvirje. Pred nami se je dvigala visoka ste- na posebnega trsja, equiseta-cea, ki je bilo po zagotovilu našega strokovnjaka v najbliž- virno preslico (equisetum pa-iustre ) ; vmes so tudi rasi le orjaške praproti in močen veter je zibal njihove vrhove. Lord John, ki je korakal prvi, je nenadno dvignil roko, da bi nas ustavil. “Poglejte sem!” je rekel. Pri svetem Jurju, to pa more biti samo sled praptiče!” Zagledali smo na močvirnatih tleh razločne sledove velikanske tropske noge. Nepoznano bitje je bilo nedvomno prekoračilo močvirje in odšlo v gozd. Vsi smo se ustavili, da natančno ogledamo orjaške sledove .če bi bila to res ptica — in kaka druga žival, bi lahko zapustila sličen sled? — bi morala biti njena noga večja kakor nojeva, in kako o-gromna bi naj potem bila v celem! Lord John je pozorno ogledoval okolico in za vsak slučaj porinil dva naboja v svojo težko slonovko. “Stavim ves svoj šikarijev sloves,” je rekel, “da je to še sveža sled. Strašilo je tod korakalo kvečjemu pred desetimi minutami. Poglejte, kako se še nabira voda tukaj, kjer je vdrtina globlja! Za Boga milega! Vidite, tu pa je stopal mladič.” Res so se razločno videli poleg velikih sledov še manjši, a natančno iste oblike. “No, kaj mislite o tem tukaj?” je zaklical zmagovalno profesor Summerlee ter pokazal med troprstnimi stopinjami druge sledove, ki so spominjali na odtis ogromne človeške peteroprstne roke. “Wealden!” je zaklical Challenger v nepopisnem navdušenju. “Isto sem videl v Wealdenski ilovici. To je bitje, ki koraka pokoncu na troprst-nih zadnjih nogah, a tu in tam spušča na tla tudi eno izmed peteroprstnih sprednjih šap. To ni pobena ptica, dragi moj Roxton, nobena ptica.” “Torej zver?” “Ne, to je lazivec — dino-savr. Noben drug stvor ne bi mogel zapustiti sličnih sledov. Zmešali so že pred kakimi devetdesetimi loti nekega čestite-ga doktorja v Sussexu; toda kdo na svetu bi lahko upal — upal — zagledati kaj sličnega?” Pričel je nenadoma šepetati in obmolknil, mi vsi pa smo stali nepremični od začudenja. Prekoračili smo po sledovih močvirje in prišli do gaja, kjer so rastla sredi grmovja posamezna drevesa. Pred nami se je odpirala poljana, in sredi nje smo zagledali petorico najbolj čudnih bitij, katera sem kdajkoli videl. Počepnili smo za grmovje in jih lahko dobro opazovali. Videli smo ,kakor sem rekel, le obvarovati ravnotežje, medtem ko so nagibale manjše peteroprstne sprednje šape veje, ki so jih obirale. Označim vam menda še najbolj njih zunanjost, če povem, da so bile slične neznansko velikim, kakih dvajset čevljev visokim kengurujem s krokodilsko črno kožo. Ne vem povedati, kako dolgo smo nepremično stali, zatopljeni v ta porazni prizor. Močen veter je pihal naravnost proti nam, in smo bili tako dobro skriti, da nas je bilo težko odkriti. Mladiči so tu in tam pričeli nerodno skakljati okoli starih, dočim se je vzpenjal odrasli par vedno kvišku in se zopet zamolklo treščil na kaz, da so lahko presegale bolečine kljub vsej velikosti tudi njene moči. Zabliskalo se ji je menda tudi po tem dogodku, da preti v bližini nevarnost, kjer je odtavala počasi v gozd v spremstvu svojega druga in treh orjaških mladičev. Videli smo, kako se lesketajo med drevjem njih luskine in se j Ijejo nad grmovjem njih ? 1 Potem smo jih izgubili izPl oči. (Dalje prihodnjič Če si brezobziren pri v°*11 ne pozabi, da se boš 28,1 tega kesal! petorico živali: odrasli par s tla. Moč starih ni poznala men-tremi mladiči. Bile so neverjet-jda nobenih mej: ko ni mogel no velike, še mladiči niso bili manjši od; slona, med tem ko se ne bi mogla meriti z odraslima nobena izmed poznanih zverin. Kakor škriljevec sivkasta koža je bila nalik kuščarju pokrita z luskinami in je mavrično prosevala v sončnih žarkih. Vsa petorica je sedela po koncu, oprta na mogočne široke repe, velikanske troprst-ne zadnje noge so jim pomaga- strgati eden od njiju šop listja v vrhu celo zanj previsokega drevesa, je zagrabil deblo s sprednjimi šapami in ga izruval, kot da bi bila to samo šiba. Ta dogodek je kazal, kakor se mi je zdel, razen grozovito mogočnih mišic tudi slabo razvite možgane, ker se je zrušilo'drevo z ropotom naravnost na glavo, in žival je ponovno žalostno zatulila v do- EUROPA TRAVEL SERVICE 759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119 POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU Vam točno po Vaših željah oksrbimo ki uredimo najboljše zveze. Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR ^(EimiiiuiimiiiimtmummiiiimimMimmmmimiiuiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiM’;: JOS. ŽELE IN SINOVI 1 £ H-U *..« *.-i £ i 't w v Ji S = POGREBNI ZAVOD § = 6502 ST. CLAIR AVENUE ZAVOD Tel.: ENdlcott 1-0583 r URAD Tel.: IVanhoe 1-3118 “ COLLINWOODSKI 452 E. 152nd STREET Tel.: 1 Van boe 1-3118 = Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago s Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo s mm UMHiniMiDUUMitimimmiiiiiMiniiiiiiiiimiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHL VEŽBAN J E GLASU — Pevka Jane Morgan stoji pred petjem po pet minut na rokah ali na glavi, ker je prepričana, da to koristi njenemu glasu. ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim AMERIŠKO DOMOVINO Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežbo NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE Stroh’s v zaboju, štiriindvajset 12-určnih steklenic finega, okusnega piva. Dovolj zaloge, dovolj užitka. In St.roh’s pivo je podpirano z več kot stoletnim zadovoljstvom. Nabavite si Stroh’s v zabojih... Vaš najboljši kup! Th« Streh Brewery Company, Detroit, Michigan 48228 POGLED Z VRHA — Slika kaže novo skakalnico smučarske skoke v Grenohlu na Fancoskem, kjer bodo leto zimske olimpijske igre. ...u±