V Trsta, f pontdtilek 3, maja 115,
Letnik XI
Jm	■ '
izhaja	dan, ludi ob nedeljah in praznikih,
cb o zjutraj, ob ponedeljkih ob 4 popoldne.
_	Ulua Sv. FrančiSka Asiskega 5t. 20. L nad str. — Vsi
Ć.;	uredništvu Usta Ncfrnnkirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, lidijateli in cdgworni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij hita Ldioosii* — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z taljenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave i lev. 11-57.
Naročnina zeaža: Za celo leto.......K 24 —
Za po! leta ................
za tri mesece.......................o*—
za nedeljsko izdajo za celo leto.......5 20
za pel leta.................2"60
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarje*
zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene koloae
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 via
Osmrtnice zahvale, poslanicc, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.—
vsaka nadaljna vrsta.............2'—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1«
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiškt Asiškegn št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
Kg ruvKžffl Poljskem nasprotnik pregnan v nekaterih oddelkih." M mm In Oporsko doliJstfifi^M napadi ođMtL U jagoozhodnl Galiciji in Bukovini
nobene izprememhe. - Nemški uspehi pri mm in Kalvariji. - Zavezniški neuspehi v Flandriji. W Priesleroaldu hudi noji.
Srditi boli za Darda^aie. - Fra^ceski mornariški sninislar o zase^isiia I nustrlliKo-riisKega bojišča.
DUNAJ. 2. (Kor.) Uradna se objavlja: 2. maja 1915.
Na Rusko - Poljskem je b:! nasprotnik pregnan v nekaterih odelkiii iz njegovih predniih pestoiank. Nase čete so prispele pri lem mestoma do zadržite linije sovražne glavne postojanke.
Na fronti v zapadni Galiciji in v Karpatih živahen topovski boj.
Na višinah med Orawsko in Oporsko dolino so nase čete zavrnile nove srdite ruse napade, ujele 200 mož, prešle končno v napad in osvojile po trdovratnem boju močno rusko oporišče vzhodno od višine Ostry. Pri tem je bilo ujetih več sto Rusov in uplenjenih več strojnih pušk.
V jugovzhodni Galiciji in v Bukovini nobene izpremembe.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
Z nemtto-mkesn Donita.
BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. maja 1915:
Vzhodno bojišče.
Naše operacije v severozapadni Rusiji so dobro napredovale. Pri Szawlah je bilo ujetih nadaljnih 400 Rusov. Pri zasledovanju bežečih Rusov so dospele nemške naj-sprednejše čete do ozemlja jugozapadno od Mitave. Ruski napadi pri Kalwarji so bili odbiti ob težkih izgubah za sovražnika. Ujeli smo 300 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z Mslis-franeoskgott bojišta.
BERLIN, 2. (Kor.) VVolfiov urad poroča: Veliki glavni stan, 2. maja:
Zapadno bojišče.
V	Flandriji je izvršil nasprotnik po zeio krepki artiljerijski predpripravi nov naskok na naše postojanke severovzhodno od Yperna; Francozi so napadli energično med prekopom in cesto Ypern - Saint Ju-lien, Angleži pa slabejše vzhodno odtod. Prizadevania so bila zlasti vsled našega krepkega krilnega in zahrbtnega ognja tudi proti Broodseinde in \Veldhoeku po-poinorn brezuspešna. Tri strojne puške so ostale v naših rokah.
V	Argonih so naši napadi severno od Le Tour de Pariš dobro napredovali. Kljub srditi protiobrambi so izgubili Francozi več jarkov in 156 ujetnikov.
Med Mozo in Mozelo je prišlo le v Prie-sterwaldu do srditih bojev, kjer so Francozi napadali večkrat v velikih masah. Odbili smo te napade, ki so dospeli mestoma notri v naše jarke, ob težih izgubah ža sovražnika in ujeli 9 Francozov.
Včeraj ste bili dve sovražni letali postavljeni izven boja. Eno ie bilo sestreljeno pri Reimsu, drugo pa pri Verdunu prisiljeno. da je naglo pristalo.
Vrhovno armadno vodstvo.
BERLIN. 1. (Kot.) WoIffov urad poroča: Nasproti trditvi Angležev se konstatira, da se nahaja Saint Julien trdno v na-
ših rokah. Naše sprednje postojanke smo] pomaknili še za par sto metrov naprej proti sovražniku.
Henriku letala v Franciji.
PARIZ, 1. (Kor.) »Temps« poroča: Neko nemško letalo je dne 29. aaprila letelo nad skladiščnim kolodvorom v St. Denisu pri Compiegne. Letalo je prihajalo iz Lassigny. Dve oz. tri bombe so bile vržene na signalne aparate in na brzojavno progo. Skoda je neznatna. Promet ni bil moten.
Dva »goloba« sta v noči od 29. na 30. aprila letela nad Dunkirchnom.
Ponesrečeni nemški letnici.
AMSTERDAM, 1. (Kor.) Parnik »American« je, kakor poročajo listi, 5 milj od svetiljnika Noordhynder, sprejel dva nemška letalca in ju odpeljal proti svetiljniku. Letalo se je potopilo. Letalca je odpeljal neki čoln v Vlissingen.
Splavljenje froncoskego noMreađnouglita.
BORDEAUX, 1. (Kor.) (Agence Ha vas.) Splavljenje naddreanoughta »Langue-doc« se je izvršilo danes dopoldne v navzočnosti mornariškega ministra, mnogobrojnih senatorjev in poslancev, konzulov prijateljskih in zavezniških držav in grškega odposlanstva, ki je nadzorovalo gradnjo grških ladij. Splavljenje se je dobro posrečilo. Vsled lastne hitrosti se je
okiopnica zaletela v nasproti ležeče obrežje, razbila neki čoln ter usmrtila tri osebe. Mornariški minister Augagneur je imel govor, ki je bil z navdušenjem sprejet. »Languedoc« se splavi ob nastopu večerne plime.
Nemško letalo nad Lunevillom.
LYON, 2. (Kor.) »Le Progres« poroča: Nemško letalo je letelo v veliki višini nad Lunevillom in je vrglo bombe, ki so hudo poškodovale neko hišo in lahko ranile neko osebo. Francoska letala so vzletela, da je zasledujejo. Tekom umika je nemško letalo vrglo še več bomb, ne da bi napravilo znatno stvarno škodo.
Obstreljevanje Diinkirchna.
LONDON, 2. (Kor.) Dopisnik lista »Times« poroča iz severne Francoske o obstreljevanju Diinkirchna v četrtek popoldne, da so se istočasno s prvo granato, ki je eksplodirala ob poli 4, pojavila tri nemška letala nad mestom, ki so očividno hotela voditi obstreljevanje. Mestna posadka ni mogla odgovarjati na ogenj, ker ni mogla izvedeti, kje so postavljeni nemški topovi. Končno je nastal velik požar, ki je pognal letala v beg.
Blokado an$le?ke$a vodovja.
LONDON, 1. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Neki ruski parnik, ki je imel na krovu premog, je bil pri otokih Blasket potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna in sicer na zapadnem obrežju Irske. Posadka je bila rešena in odvedena na o-tok Valentia.
LONDON, 1. (Kor.) Torpedirani ruski parnik je parnik »Storono«, ki je bil na po-
PODLISTEK
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisal Xavier de Montćpin
— Vem, seveda, tako dobro, kakor vi, da tako gledališče ni vredno vaše izredne lepote in vaših izbornih talentov, ki jih gotovo imate; pomislite pa tudi, da je nastop v luxemburškem gledališču le prvi korak v vašem dramatskem poklicu. Nobenega dvoma ni, da bi tudi uspela na vsakem drugem odru, toda tam bi se bilo treba boriti z bogzna kakimi zaprekami. Tekmovalke, ki so bile pred vami navajene naklonjenosti občinstva in ki bi jih vi s svojim prvim nastopom porinila v ozadje, bi vam ne mogle nikdar odpustiti, da ste jih vrgla z njihovega prestola, in kakor svetopisemska kača bi se plazile okoli vas. da bi vas pičile v peto. Te dame imajo prijatelje, pokrovitelje in ljubimce. Ti bi uporabili vsa sredstva spletek, da bi vam zagrenili gledališko življenje in za-temnili sijaj vaše slave. Vem sicer, da bi bili vsi njihovi napori zastonj, toda izku-šali bi pa le doseči svoj namen, in vsekakor bi si vi raztrgala svoje belo oblačilo na trnju ob poti. Ce pa nastopite prvikrat na skromnem odru, se vam ni treba bati vsega tega. Nastopite in ljudje ostrme, vas
tu iz Talbosa v Arhangelsk. 24 mož posadke je imelo kom3j dovolj časa, da je zapustilo ladjo, predno so streljali Nemci. Parnik se je potopil v 12 minutah.
LONDON, 2. (Kor.) Neki nemški podmorski čoln je torpediral parnik »Edale«, ki je prihajal iz južne Amerike. Posadka je bila izkrcana na otokih Silly.
Vojna Tirale proti trosponzmu.
Boj za Dardanele. — Turško uradno poročilo.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Brzojavna agencija »Milli« poroča:
Glavni stan javlja:
Zaradi naših napadov, ki se razvijajo nam v prid, se ni posrečilo sovražniku, da bi izpremenil svoj nevarni položaj na Ga-lipoljskem poluotoku. Streljanje naših baterij na anatolski obali proti sovražniku, ki stoji na koncu poluotoka pri Sed il Babru. je uspešno.
Včeraj so te baterije zadele z desetimi krogi jam i francosko oklopno križarko »Henry IV.«, ki jih je srdito obstreljevala. Danes ni bilo te ladje na bojišče.
Včeraj zvečer izvršeni brezpomembni napad sovražnih torpedovk proti morski ožini je bil odbit z lahkoto.
Rusko črnomorsko brodovje ie napravilo danes ponovno demonstracijo pred Bosporom, kakor je bila ona, o kateri smo pred kratkim poročali, in se je po eni uri naglo umeknilo proti severu.
Danes dopoldne se je po našem obstreljevanju potopil sovražni podvodnik, ki je hotel priti skozi morsko ožino, ko je zadel na mino. Ker je 'akoj izginil v valovih, je bilo nemogoči rešiti moštvo.
Na kavkaški fronti so bili vzhodno od Mylo povsod odbiti napadi sovražnih prednjih straž z izgubami za sovražnika.
28. aprila je eden naših oddelkov napadel v okolici preliva z mitraljezo oboroženo stotnijo Meharijev in jo je po polurnem boju pognal v beg. Ujeli smo tri ranjene sovražne Meharije in zajeli veliko pušek in opreme za velblode.
V noči od 28. na 29. aprila je naša artiljerija obstreljevala pol ure na kratko v prekopu se nahajajočo ladjo za čiščenje preliva, ki je bila težko poškodovana. Obenem so bili odbiti z znatnimi izgubami škadroni sovražnih jezdecev - suličarjev. V tem boju je imel sovražnik šestdeset mrtvih in ranjenih. Zasledovali smo ga z ognjem naših topov in mitraljez. Naše izgube znašajo devet mož.
CARIGRAD. 1. (Kot.) klavni stan poroča« Včeraj je levo krilo sovražnika, ki je bilo z našimi ponovnimi napadi pregnano iz postojank pri Kabatepe v severno smer proti Ari Burnu, poskušalo prodirati, da se reši iz uspešnega krilnega ognja naše artiljerije, a je bilo z bajonetnim napadom naših čet vnovič pognano v prejšnje postojanke ob obrežju. Pri tej priliki smo u-plenill dve strojni puški z municijo in drugim vojnim materijalom. Sovražnik, ki se je v Sedil Bahru izkrcal v zavarovanih postojankah, se je zamogel podati sicer v kritja, aje sedaj vsled ognja naših baterij
na antolskem obrežju v nevzdržnem položaju.
Avstralski podmorski čoln »AE 2« je bil pred par dnevi potopljen od naših vojnih ladij, ko je poskušal prodreti v Marmar-sko morje. Posadka, obstoječa iz 3 oficirjev in 29 mož, je bila ujeta.
Neko sovražno letalo je bilo, ko je preletelo zaliv Alexandrette, poškodovano po našem ognju in je padlo v morje. Razvaline letala je pobrala neka ob obrežju se nahajajoča križarka.
Na ostalih bojiščih se ni zgodilo ničesar bistvenega.
CARIGRAD, 1. (Kor.) Sovražni letalci so metali včeraj na Madytos bombe, posebno nad bolnišnico, ki je imela znamenje Rdečega križa. Nekaj bolnikov je bilo ranjenih in ubita razven tega ena gospa in en otrok na ulicah.
Sovražni letalci, ki so letali nad mestom Oalipoljem, so metali proklamacije, v katerih se zavračajo trditve, da bi Angleži slabo postopali s turškimi ujetniki v Egiptu in ki vsebujejo fraze, ki naj bi premotile Turke.
CARIGRAD, 1. (Kor.) Iz Alexandretta se poroča z dne 28. t. m.: Neko v smeri proti Pavasu letečo sovražno letalo je padlo, zadeto od naših krogelj, v morje. Letalca je rešil neki remorker, ki je spremljal francosko križarko »D'Entrecasteaut«.
CARIGRAD, 1. (Kor.) »Agence tel. Milli« poroča: Naš korespondent v Dardane-lah poroča: Angleži so pri Kabatepe, potem ko so pokazali belo zastavo, streljali na naše vojake, ki so se jim bližali. Vsled te strahopetnosti so naši vojaki odgovorili na ogeni. Sedaj, je jasno, zakaj Angleži, ki so se sicer tudi že na ostalih bojiščih zatekli k tej zvijači, nosijo s seboj bele zastave.
CARIGRAD, 1. (Kor.) Neki včeraj semkaj došli očividec iz Dardanel. objavlja v »Ikdarnu« sledeči opis prvih bojev na suhem:
Dne 25. aprila ob 4 zjutraj je otvorilo sovražno brodovje strahovit bombardma proti okolici Kabatepe. Uro pozneje se je sovražniku pod zaščito vojnih ladij posrečilo izkrcati čete. Še predno je bilo končano izkrcanje, so prešle naše čete v napad. Boj je bil skrajno srdit. Sovražnik je trdovratno branil svoje postojanke, do-čim so se naše čete poskušale umikati bolj v notranjost, da se branijo tamkaj tem uspešneje. Toda sovražnik ni hotel prodirati naprej. Boj pri Kabatepe ie bil v polnem teku, ko se je sovražniku posrečilo, izkrcati čete tudi pri Siddil Bahru, Sighin-dere in Kinn Kalehu. Tudi tamkaj je naletel na hud odpor in ni mogel niti najmanj prodirati. Hrabrost turških čet je bila tako velika, da se je eni stotniji posrečilo vreči poldrugi bataljon sovražnika v morje. Med tem ko ie sovražnik trdovratno branil svoje postojanke, je sovražno brodovje strahovito streljalo. Boji so trajali ves dan in del noči dokler se ni okoli polnoči Turkom s sijajno izvedenim bajonetnim naskokom posrečilo pregnati sovražnika in vreči večji del sovražnih čet v morje.
občudujejo, kritika vas pohvali, časopisje razglasi na blizu in daleč vaše ime, vse iresto ga imenuje in hoče videti novo čudo, ki je po čudnem naključju izbralo naj-skromnejši in najzakotnejši oder, da tu zašije v vsem svojem sijaju. Gledališki ravnatelji dero k vam, in na svoji višini, na katero vas postavi navdušenje, ne boste več sprejemala pogojev, temveč jih boste mogla predpisovati. Prava kraljica ste, narekujete zakone ter zajemate s polnimi perišči iz pogodbe naravnost bajnega in sijajnega, a lahko pridobljenega angažma-ja. To je prihodnjost, ki vas čaka. Ne pretiravam, govorim resnico. Ali mi hočete verjeti in poizkusiti?
Arzen je umolknil in si obrisal čelo, kajti vsled tega ognjevitega patosa je bil ves znojen.
Pivoine je bila vsa omamljena, in se je naslajala z najslajšimi sanjami, ko je po-šepetala:
— Morebiti imate prav....
Zmaga je bila dobljena. Arzen je to spoznal prav dobro, in da bi razpršil še zadnje pomisleke mlade deklice, je pohitel v svoje stanovanje po rokopis »Madelinet-te» in se nemudoma vrnil. Prečital ga jej je s pesniškim ognjem, pri čemer je zlasti pazil, da je posebno poudarjal nijanse in finese uloge, ki naj bi jo prevzela Pivoine v tej igri.
Bila je navdušena.
Ko je Arzen končal, je vzela rokopis in nalahko zapela kuplete, katerih melodijo je znala. Potem je užgala več luči, stopila pred zrcalo in deklamirala ob bučnem Arzenovem odobravanju najbolj u-činkujoče prizore.
Sama si je ugajala neizrecno in nje veselje ni imelo meja, ko jej je mladi literat gizdavo opisal kostum, v katerem naj bi nastopila.
—	Ah, kako lepo bo to! — je vzkliknila radostno.
—	Seveda! — je odgovoril Arzen, — in posebno v plesnem prizoru in kot težak!
Ko se je Pivoine domislila težaškega kostuma, ni vedela kaj bi počela od veselja. in prvikrat, kar je poznala Arzena, se mu je obesila okrog vratu.
Pisatelj »Treh obešencev« je spoznal, da je prišel čas, ko mu Pivoine ne more odreči ničesar več, ko je njenim očem odprl pogled v tako sijano bodočnost, v pravi zemski raj.
Pozabila sta gledališča, ki se je umeknilo ljubezni.
Tisti večer ni zapustil Arzen stanovanja lepe Pivoine.
XXI.
Nekoliko ljubavne fizijologlje.
Usoda lepe Pivoine je bila na prvi pogled nenavadna usoda. Bila je komaj stara šestnajst let in že je bila last treh moških.
Dne 26. aprila so pričele sovražne vojne ladje zopet strahovito streljati. Boji na kopnem so trajali ves dan in vso noč. Vzhajajoče solnce 27. aprila je obsevalo turško zmago. Tekom dopoldne so izvedle turške čete strahovit bajonetni naskok, ki je pognal sovražnika pri Sighindere v beg. Sovražni vojaki so se na begu tako gnetili. da je bilo več pohojenih. Le neznatnemu delu se je posrečilo vkrcati se na čolne. Istega dne so bile sovražne sile, ki so zasedle Kabatepe, obkoljene in so imele strašne izgube, nakar so se spustile v beg. Mnogo se jih je udalo. Dne 26. aprila se je sovražniku pod zaščito vojnih ladij posrečilo izkrcati še nekaj čet in boji so se pričeli vnovič. En rušilec torpedovk, dva transportna parnika in ena ladja za povodna letala so se potopili, dve križar-ki ste bili poškodovani.
Očividec ceni število ubitih sovražnikov na 10.000, dočim so imeli Turki malo mrtvih in razmeroma malo ranjenih. Priznava hrabrost in navdušenost turških vojakov.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz Dardanel pripeljani ranjenci so bili nastanjeni v raznih vojaških bolnišnicah in v avstrijski bolnšnici. Časnikarji, ki so govorili z ranjenci, priznavajo soglasno hrabrost in navdušenost Turkov. Neki oficir, ki je bil ranjen od dum-dum kroglje, je izjavil, da se sovražniki zelo poslužujejo teh krogelj. Mnogi ranjenci so pripovedovali, da je sovražnik, da bi premotil Turke, prepeval v strelskih jarkih muslimanske molitve, kakor da bi hotel povedati, da se ne sme streljati na muslimane. V Ari Burnu so vojaki od trenotka do trenotka zapustili jarke in propovedovali turškim vojakom v arabskem jeziku. Neki ranjeni sovražni vojak je vrgul proti turškim sa-nitejcem, ki so ga hoteli pobrati dinamitni zaboj.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Ujeta posadka avstralskega podmorskega čolna »AE 2«, obstoječa iz 3 oficirjev in 29 mož, je bila zvečer pripeljana semkaj.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Po zanesljivih poročilih iz. Dardanel, so obstale včeraj sovražne vojne ladje iz strahu pred uspešnim ognjem turških baterij v veliki daljavi in so streljale v velikih presledkih. Sovražne čete, ki jiii vojne ladje niso mogle zadostno zarovati in so bile majhni daljavi od obrežja obkoljene, so imele vsled ognja otomanske artiljerije in infanterije velike izgube.
CARIGRAD, 1. (Kor.) Privatne poročila iz Dardanel pravijo:
Turške čete so potopile včeraj več čolnov, v katere je ubežal sovražnik. Sovražne vojne ladje, ki so hotele kriti infantert-jo, so bile ponovno zadete od granat turških baterij in so bile prisiljene, da so se umaknile. Neki turški letalec je z uspehom metal bombe na sovražne vojne ladje.
Minister Augagneur o obstreljevanju Diinkirchna in znseaenju Galiro ja.
PARIZ, 1. (Kor.) Mornariški minister Augagneur je na tozadevno vprašanje poročevalcev izjavil, da obstreljujejo Nemci s težko artiljerijo mesto z najbližje fronte.
katerih edini, prvi, Jurij d'Entragues, se je je polastil posili, in njega je ljubila. Obema drugima dvema se je vdala, toda brez ljubezni.
Kakor je neverjetno to dejstvo, pa se vendar dogaja zelo pogostoma. in dokazati moremo, da so spotikljaji mladih deklic skoraj vedno posledica nepremišljenega trenotka ali pa slučajnih okoliščin, ne pa prave ljubezni. Marsikatero dekle, ki se je dolgo upiralo prošnjam skromnega in poštenega ljubimca, se da osvojiti tekom petih minut po drznem tujcu.
Glavno načelo kodeksa galantnosti v u-porabo Don Juanom-začetnikom bi bilo torej:
»Drznost je pri ženskah prva vrlina.«
To je tembolj resnično, ker se ugodna priložnost, ki jo človek opusti, če ni v njem drznosti, v desetih slučajih devetkrat ne vrne.
Tekom vsakega ljubavnega razmerja prihaja čas, ko je oblegovana čednost pripravljena, da bi se vdala. Ta čas traja morda pet minut, včasih pa tudi eno samo sekundo. Je pa produkt prehodne srčne slabosti ali pa kratkega vzplamtenja čutnega poželjenja.
Ce je nastopil ta trenutek in ni bil uporabljen, je minilo vse. Čednost je po tej izkušnji spoznala svojo slabo stran, si ne odpušča nikdar brezplodnega spotikljaja in postane nezavzetna.
Ljubimci starih časov, ki so nesmrtni po spominih na svoja srečna ljubimkovanja, so znali uporabiti pravi trenutek, to je bila vsa njihova umetnost.
So tudi izjeme, toda te le potrjujejo pravilo. Vsekakor Pivoine ni pripadala tem izjemam. Okoliščine so jo, kakor vedo naše lepe čitateljice, vrgle najprej v naročje Virgilu, potem pa Arzenu in to, ne da bi hotela.
Zjutraj po onem pogovoru, o katerem smo govorili v prejšnjem poglavju, se je torej zbudila na nekoliko nižji stopnji družabnega ustroja.
Kot Virgilova ljubimka je živela ž njim, in dasiravno ni zakon posvečal njune zveze, je bil vendar človek, ki se mu je vdala, njen drug in zaščitnik.
Kot Arzenova ljubimka pa je, ker je stanovala sama in dobivala od njega denar, ki ga ni zaslužila, postala kurtizana, to se pravi, ena onih siren, ki smatrajo ljubezen za blago, ki je pač po svojih draže-stili in posebno po časovnih razmerah prodajajo ceneje ali dražje.
Je pač žalostna, ali vendar neizpodbitna resnica, da je ljubezen, če se začne kupčevati ž njo, podvržena nepričakovanemu poraščanju in padanju, kakor državni papirji. In v teh kolebanjih te galantne borze igra politika važno ulogo. Revolucije na primer imajo na to novo vrsto delnic zelo poguben vpliv, kajti pod republikansko ustavo se ne rentirajo.
Qtra« H.
,EDINOST- štev. 122.
V Trstu, dne 3. maj« 1915
O za sedenju GaJipolja se ie minister izjavil, da pomeni izkrcanje zavezniških Čet eno najslavnejših del v francoski zgo-govini. sedaj morajo hitro slediti odločilni dogodki. Izid se pričakuje s polnim zaupanjem. Minister je poudarjal Še enkrat popolno zaupanje v splošno zmago zaveznikov.
LONDON, I. (Kot.) »Daily News« poročajo iz severne Francije:
Nemci so pričeli v četrtek zjutraj srdito ob-irelievati Diinkirchen. Bombardiranje se je pričelo ob 11 in je bilo nadaljevano do 3 popoldne, nakar ie nenadoma prenehalo. Več V akor šestdeset 30*5 granat ie bilo izstreljenih na mesio. Spočetka se |e vsakdo čudil, kajti nii-če se ni mogel razlagati, odkod prihajajo granate, tna granata je padSa na \o?ašmco in »inJčiia streho, druge so pauJe v različne dele mesta in po- z ročile strahovito šr odo. 150 oseb, ve-člnoma meščanov. je bilo ubitih in rarre-nšh. Ljudje so pobegnili v kleti, kjer se ie sSiriio na stotine oseb. Danes zjutraj Je prišlo nai 2.000 beguncev v Caiais. Včeraj je bilo o-bro	oddaljeno grmenje to-
pov.
Pruska 05 ImUm ritkaps.
LONDON, 1. (Kor.) Tiskovni urad poroča, da se je v ršila pri Sueškem prekopu praska med manjšim turškim oddelkom in indijsko konjenico, ki je napravila nekaj ujetnikov. _
MsKo-kitcijski spor.
PET ROG RAD. 2. (Kor.) >Rječ« poroča iz Tokija: Končne po japonskem cesarju potrjene zahteve Japonske do Kitajske se gia^ politične predpravice v južni Mand-žurski, vzhodni 'Mongolski, v Šaniungu in i Futisiangu.
Japonske želje se glase: japonski svetovalci v upravnih, iinancijalnih in vojaških zadevali Kitajce pra\ice za pridobitev zemljišč za japonske šole, bolnišnice in templje; ustanovitev skupne kitajsko »japonske policije; 50 odstotkov kitajskega vojnega materijala se ima kupiti na Japonskem. ali raj se pa ustanovi arzena), v katerem naj bodo nastavljeni samo japonski tehniki in ki nai uporablja samo japonski materijal. Nadaljne zahteve japonske se tičejo pravice do gradnje železnic v Fu-čovu. Nančangu. Hangčovu, Sva tonu in do zgradbe pristanišč dokov in železnic v FuCangu in dovoljenja za svobodno razširjanja budizma.
Tokijsko časopisje naglasa resnost položaja ter obsoja odredbe vlade, ki hoče doseči vse samo diplomatičnim potom. Na Japonskem se vršijo shodi, na katerih se zahtevajo energični koraki proti Kitajski. Tozadevna peticija, v kateri se zahteva kategoričen odgovor od strani Kitajske, j se je izročila ministru vnanjih zadev.
Itoiijoisk! ministrski svet.
RIM. 2. (Ker.) Po poročilih časopisja se je bavil ministrski svet s predstoječo obnovitvijo parlamentarnega delovanja. Ministrski svet je pooblastil ministrskega predsednika Salandra, da se tozadevno dogovori z zborničnim predsednikom.
Korupcija na Francoskem.
LYON. 30. (Kor.) »Le Progres« poroča iz Pariza: Desclau* in gospa Besov, ki jima je utok radi razsodbe prvega vojnega sodišča revizija vojnega sodišča odbila, sta vložila pri kasacijskem sodišču utok proti sklepu revizijskega sodišča. Kot vzrok utoka se navaja, da je Desclauxa in £ospo Besov smatrati kot civiini osebi.
Žitni trg.
DUNAJ, 1. (Kor.) Na današnjem glavnem trgu je bilo precej povpraševanja po fižolu, grahu in prosu. Tendenca trdna in cene višje. Po rižu in raznih surogatnih mokah, rnokah za krmo in otrobih je bilo tudi dosti povpraševanja ob polnih cenah. Vreme: izpremenljivo.
BUDIMPEŠTA, 1. (Kor.) Brez kupčije. Vreme; lepo.
tung«) dal ostrašiti kmete, da bodo imeli težave s plačilom in da pridejo do svojega denarja samo tedaj, če se on, policijski glavar,potrudi pri intendanci za izplačilo. Tako so mu potem kmetje izročili nakaznice, nakar je dvignil denar, a je kmetom pri vsakem konju odtrgal po 20 kron. Nemški častniki se niso malo zgražali, ko so izvedeli, kako je s stvarjo. O velikinoči je umirovljeni huzarski poročnik Elemer pl. Nemeth — ta ogrski plemič je veleposestnik — pripeljal v Szat-mar triinosemdeset konj, ki jih je naborna komisija za konje v Csengeru baje spoznala za sposobne; bila so pa večina na-dušljiva, hroma, zgurana kljuseta in živi-nozdravnik, ki je imel nalogo, da jih sprejme, je ugotovil, da niso to bili konji, ki so bili potrjeni v Csengeru. Manjkala so vžga na znamenja in namesto petletnili so bile dvajsetletne živali. Zvedenci so izjavili, da ni nobeden teh triinosemdesetih konj vreden sto kron, a vendar jih je bilo veliko med njimi plačanih po 850 K. Poslanec Huszar je našteval nato nadalina lopo-vstva satmarskeg policijskega glavarja: porreverjenje konj galiških beguncev in da so tibožnejši med temi nesrečneži, za katerih prehranitev bi se bilo moralo porabili na dan po 90 vinarjev, ponudili glavarju, da se zadovolje s 50 vinarji, ker bi se tako bolje mogli preživljati. In policijski glavar Thankoczy je sprejel to ponudbo. namreč 40 vinarjev od vsakega begunca.
Thankoczy je bil tudi v zvezi z zloglasnim Arkadijem Pasztorijern. (O tem Pa^ztoriju je »Arbeiter Zeitung« pred nekako dvema letoma poročala obširno. Možakar je bil bazilijanski menih brez imetja, ki je pred leti v satmarski županiji ustanovil neko božjo pot v lastnem obratu in si je z naravnost pravljičnim izkoriščanjem neumnosti množice, ki se je zatekala k njemu, nakopičil veliko bogastvo. Počenjanje tega velikopoteznega sleparja so županijske oblasti mirno trpele, ker jih je imel pretriganec vse v svojem žepu.) Arkadij Pasztori je bil v zadnjem času zelo osumljen zaradi vohunstva, toda bil je interniran šele pred kratkim po posredovanju vojaške oblasti v Nyi-regyhazi. Pasztori in Thankoczy sta delala skupne kupčije. Ko so se začele proti Thankoczyju kupičiti kazenske ovadbe, io bili budimpeštanski detektivi odposlani v Szatmar. Njihov prvi korak pa je bil. da so obvestili Thankoczyja, zakaj so prišli v Szatmar.
Po poslancu Huszarju je interpeliral tudi kmetski poslanec Štefan Szabo. Našteval je tudi zlorabe pri rekviziciji konj in je poudarjal, da moraio mali kmetje še danes čakati na svoj denar, dočim se je pa veleposestnikom titfcoj izplačala cena za njihove konje. Med kmeti da vlada zato nezadovoljstvo, za katero naj bi se poskrbelo, da bi ne naraščalo v takem času.
Iz odgovora ministrskega predsednika grofa Tisze na Huszarjevo interpelacijo je treba poudarjati stavek: »Moderna kultura poraja poraja po vsem svetu nekak nravni deficit«. Torej ne more biti govora o ogrski korupcijski specijaliteti in samo moderna kultura kali nravno čistost Ogrske.
(Dobesedno po včerajšnji »Arbeiter Zeitung«.)
Slep&FSfua pri dobavah za armado.
(Iz drzavnozborske korespondence, ki je dodana kot priloga ogrskemu urad. listu.)
Budimpešta. 29. aprila.
Poročila časopisja o včerajšnji seji ogrskega državnega zbora kažejo nekakšne vrzeli. Posebno je prizadeta interpelacija poslanca Karla Huszarja o zlorabah pri dobavah z armado. Uradni zapisnik o seji ni tako kratkobeseden. Iz tega zapisnika se da posneti, da je bil oni denarni zavod, ki so mu bile poverjene oskrbne stvari in ki je ponudil občinskim tajnikom pri rekviriranju žita provizije po deset vinarjev za metrski stot, »Ogrska obča kreditna banka«. Predsednik ravnateljstva te banke je član magnatske zbornice U1I-mann. Toda to je bila le majhna posku-šnja zlorabe pri dobavah. V satmarski županiji kmetje še danes niso dobili denarja za konje, ki so bili rekviriram že meseca avgusta in septembra prošlega leta. Konjski mešetarji in agentje pa so kupovali govejo živino in konje, ki so jih po par dneh prodajali vojaški oblasti proti plačilu v gotovini, pri čemer so imeli 200 do 400 kron dobička pri eni glavi. Vojaški oblasti so upravni uradniki označili te prekupce kot zanesljive ljudi, za kar so upravni uradniki dobivali provizije od mešetarjev. V satmarski županiji se je dogodilo tudi, da je nemška armada kupila od kmetov za 170.000 kron konj. Prodajalci so dobili nakaznice na nemško ar-madno intendanco, ki bi bile izplačane v kratkem času: tedaj pa satmarski policijski glavar (oni Inmp, čigar lumpanje je prt d kratkim omenjala »Arbeiter Zei-
Rczas politične vesti.
Turška krajevna imena ob Dardanelah.
Danes, ko se vrši oni veliki boj za darda-nelske morske ožine, ki naj bi bi! — po mnenju trozveze — precej odločilen za končni izid svetovne vojne, se danza-dnem čitajo v vojnih poročilih razna turška imena krajev ob Dardanelah, katerih pomen pa je seveda ogromni večini či-tateljev popolnoma neznan. V sledečem naj podamo nekoliko pojasnil o teh krajevnih imenih, pri čemer pa pripominjamo, da je v turščini, kar tudi malokdo ve, naglas v besedi navadno na zadnjem zlogu. Kakor znano, ima zavezniško bro-dovje svoje glavno oporišče v zalivu nasproti otoku Tenedu — Bešik liman, kar pomenja »Zibelni zaliv«. Mali otok, ob katerem se je potopila francoska bojna ladja »Gaulois« se imenuje Taušan Ada
—	»Kunčji otok«. Dardanele se imenujejo po turško »Bahr i sefid bogasi« ali pa »Ak denis bogasi« in to ie »Ožina Belega morja«. Turki namreč imenujejo Sredozemsko morje — »Belo morje«. Ob vhodu v Dardanele se nahajata na azijski strani utrdbi Kum Kaleh — »Peščeni grad« in Orhanje, mesto sultana Orhana. Južno odtod ie Jeni Šeher — »Novomesto« in Jeni Kej — »Novavas«. Na evropskem obrežju ste ob vhodu v Dardanele utrdbi Sed ul Bahr — »Morski zapah« in Erto-grul, ki ima svoje ime po enem prvih pradedov sedanje turške vladarske rodbine. Posleg teh dveh utrdeb sta tamkaj še dve bateriji: Ak tabija — »Bela baterija« in Sahin tabija — »Sokolova baterija«. Nahajate se nekoliko dalje od vhoda še utrdbici Džerid tabija — »Sulčna baterija« in Eski Hisarlik — »Stari gradič«. V notranjih Dardanelah so na azijski strani utrdbe: Kefes burem tabija — »Baterija podgorske kletke«. Čanak kale — »Lončeni grad«, Hamidje, po sultanu Ha-midu. Zadnji dve utrdbi loči Kodža čaj — »Starčevska reka«, in tam kjer se izliva ta rečica v morje, se nahaj Kale sultan je
—	»Sultanov grad«. Na evropski strani se nahaja nasproti tem utrdbam mesto Kilid Bahr — »Morski ključ« in utrdba Is kale
—	»Častni grad«. V bližini je poleni De-jermen bivun tabija — »Mlinska podgorska baterija«, potem Rumeli Amedžidije
—	»Rumelijska (tracijska) slava« (med-židije po sultanu Medžidu). Na azijski strani je Anadoli raedžidija — »Anatolska
slava (Anatolija — Mala Azija). Nekoliko proti severu odtod je Toprak tabija — »Zemeljska (Prstena) baterija«. Na isti strani je potem še Keše kale — »Jetrni grad«, na evropski pa Džam kale — »Smrekov grad«. Zadnja dardanelska utrdba, Bogali kale, ima svoje ime po gradu Bucal, ki so ga zgradili GenovČanL Beseda pomenja pač isto, kakor naš italijansko-slovenski »bokal«. Druga imena so grškega izvora, kakor Dardanele same, ki imajo svoje ime po mestu Dardanu — sedanji Canak.
Nemški glasovi o Rusiji. Profesor H.
Vogt v Wiesbadnu je izdal spis, v katerem razpravlja o vojni z Rusijo. Pred vsem konstatira H. Vogt, da ruska armada vsled vojne z Japonsko ni trpela, marveč se je ma teri.elno in moralno zboljšala. Izkušnje v minulih mesecih, so pokazale, da je dobro oboroženo in da je interd ntura zanesljiva. Vojaškega človeškega materijala ima Rusija relativno manj, kakor Nemčija, namreč iz-vežbanega, ker je ljudstvo na Ruskem manj izobraženo, kakor na Nemškem in traja vežbanje vsled tega dlje, kar se zlasti sedaj čuti, ko je treba vedno mjve ljudi asenti-rati. Vzlic temu je Rusija nekak moloh in je bila vojaški podcenjevana. Pri tem podcenjevanju je igralo svojo vlogo tudi to, da povzroči vojna na Ruskem revolucijo. Pokazalo se je pa, da ne misli na revolucijo niti srednji stan niti inteligenca, ker vidi v Nemčiji nevarnega tekmeca v gospodarskih stvareh. Tudi anarhisii in socijalisti ne misi jo na revolucijo, ker je vojna v njihovi ideologiji povzročila nekak preobrat, kar kaže že to, da sta se knez Kropatkin in Burcev vr-n la v domovino. A tudi kmetski stan ne misli na revolucijo, ker je kolikor toliko u-zadovoijen z agrarnimi reformami, ki jih je začel Stolvpin in končal Krivošejin. Upoštevati je pa tudi, da se je ruska vlada odločila za različne koncesije liberalnim strujam, ko so konservativne stranke izgubile vpliv, ker so se prezgodaj oglasile za kapitulacijo pred Nemčijo. Glede finančnih in gospodarskih razmer, pravi rečeni pisatelj, da je vsled zatvoritve Dardanel za Rusijo nastala jako težka situacija, a da vendar eksistenca države ni ogrožena in je preživljanje prebivalstva zagotovljeno, kar je naposled glavna stvar. Prepoved prodaje alkoholne pijače je znatno pomnožila odporno moč prebivalstva, tako da izpadek na državni dohodkih od alkohola ni posebna: nesreča. Sicer pa imajo ruski samostani tako ogromna tmetja da je že prvo skromno obdavčenje vrglo 210 milijonov rubljev. Vrh z tega je Rusija ena najbogatejših držav, kar se tiče zlatokopov. Profesor Vogt kc nčuje svoj spis z zatrdilom, da kakor rase človek primerno večjemu cilju, tako da tudi Nemčija premaga vse težave in konča svojo vojno z Rusijo srečno. V zbirki „Zur Zeit und Weltlageu je profesor dunajske univerze Ludvik Mavro Hart-mann priobčil spis, v katerem razpravlja z višjega, filozofskega»tališča o sedanji vojni. Avtor pojasnjuje, kakor se je iz srednjeveške države plemenitašev razvila moderna država, v kateri je delavni srednji stan ustvaril mogočne gospodarske organizacije. Pred vsemi drugimi državami je taka postala Nemčija; Rusija je bila zaposlena v Aziji in je vsled tega v tem razvoju zaostala. Angleška vodi vojno za cilje, ki so se že preživeli. Bodočnost prinese narodom luč prosvete in svobodo in uveljavi načelo, za katero se zdaj bori Nemčija, načelo „suum cuiqueM. V isti zbirki prijavlja profesor Oswald Redlich spis, v katerem pravi, da je Anglija hotela Nemčijo izolirati, da bi obnovila evropsko ravnovesje, ki je bilo podrto z ustanovitvijo združene Italije in združene Nemčije. Iz tega stremljenja je izviralo postopanje Anglije pri maroškem vprašanju in pri Aehrenthalovem projektu o železnici skozi Sandžak. Znani publicist in eden prvih nemških strokovnjakov v trgovinskopo-litičnih iu kolonijalnik vprašanjih, Pavel Rohr-bach, je izdal spis „Zum Weltvolk hindurch", v katerem zastopa stališče, da si mera Nemčija izvojevati svobodo, biti kulturni in gospodarski voditelj v Mali Aziji, vzhodni Aziji in v Afriki. To so cilji, za katerimi mora stremeti vsak nemški državnik, a zmaga, ki odpre pot do teh ciljev, ne sme potlačiti odpora in življenskih energij velikih narodov in ne sme premagancem naložiti takih mirovnih pogojev, ki bi v sebi nosili gotovost, da se jih bodo dotične države pri prvi priliki poskusile otresti.
Zadušnjoči plini. Iz Pariza poročajo: Listi priobčujejo daljša poročila očividcev o zadnjem sredstvu, neke vrste strupenega plina, ki ga spuščajo Nemci proti francoskim. Francozi so opazili, da se v nemških strelskih jarkih pripravlja nekaj posebnega. V strelskih jarkih so napravili Nemci posebne odprtine. Nemci so počakali na ugoden veter ter so potem iz posebnih posod z močnim pritiskom spuščali pline. Ti plini so bili, kakor se je dognalo, klorovi plini. Francoski vojaki so videli z začudenjem se valiti proti sebi gost činkast dim, medtem ko so Nemci izrabili zmedo Francozov, zapustili strelske jarke, medtem ko je artiljerija z vso silo obstreljevala francoske pozicije. Najsprednjejši nemški vojaki so pokrili svoj obraz z nekako masko, ki jim je omogočala prekoračiti brez ovir nevaren pas plinov. —
Domače vesti.
Preskrba Trsta s krompirjem. Da se glasom sklepa aprovizacijske komisije prične brez odlašanja s prodajo krompirja, so one osebe, trgovci z mešanim blagom, peki, tržne osebe itd., ki hočejo prevzeti prodajo, povabljene, da se zglase tekom današnjega dne pri c. kr. namestništvenem svetn ku (ul. Caserma 7). Tamkaj dobe pojasnila glede nadaljnih modalitet prodaje.
Napačne vesti glede „Planinskega Vest-nika". Razni slovenski listi so prinesli vest, da bo „Planinski Vestnik", glasilo „Slovenskega planinskega društva4, po vojni prenehal izhajati. Ta vest je popolnoma napačna! Nasprotno je res. Na zboru delegatov S. P. D. v Ljubljani dne 11. aprila se je razpravljalo tudi o „Planinskem Vestniku". Pri tej priliki se je na predlog delegata savinjske podružnice S. P. D. sklenilo, naj se izda janje „Pteminskega Vestnika" opusti za čas, dokler traja vojna, ker si s tem društvo, ki je v financijelnem oziru vsled nepričakovanih vojnih dogodkov v zelo kritičnem položaju, prav mnogo prihrani. Čim pa bo sklenjen mir, bo „Planinski Vestnik" zopet jel redno izhajati, morda celo v p večanem obsegu, da se s tem odš'oduje člane S. P. j D., ki imajo pravico, da dobivajo , Planinski Vestnik".
S karpatskega bojišča nam pošiljajo pozdrave vojaki 5. domobranskega pešpolka: brata Anton in jožef Fonda, Alojz Mevlja, iz Lokve na Krasu; Mihael Knafelc, z Vrha pri Novem mestu, in Anton Sever iz Zatičine na Dolenjskem.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. Iz pomožne bolnišnice v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht" so bili premeščeni v pomožno in kontumačno bolnišnico v ulici Fabio Severo Ernest Kolerič, Anton Tulla, Josip Tarr, Anton Rizzobon, Mihael Stančič, Silvij Bevilacona in Leopold Bertok. — Iz pomožne bolnišnice v prostorih društva „Austria" so bili premeščeni v pomožno in kontumačno bolnišnico v ulici Fabio Severo Roman Zennaro 97. pešpolka, črnovojnik Duiiij Castro, Romej Lokar 27. domobranskega pešpolka, Rudolf Lukesch, Matevž Anzengruber in Josip Brkič, vsi trije učenci mairoške šole c. kr. vojne mornarice ter črnovojniki Ambrož Bešič, Ivan Apollo-nio, Fran Hauptmann, Savo Simić, Ivan Leitner, Simon Stupar, Trifun Popović, Dra-goje Milošič Herman Milic, Karel Prešern in Anzelm Brandenburg. — Iz mestne bolnišnice so bili odpuščeni in odposlani nazaj k svojim četam Ivan Sladic, Mihael Rotavnik in Karel Mainardi.
Epileptičen napad v pijanosti. Včeraj popoldne so redarji pri Sv. Jakobu našli 26 letnega težaka Josipa Lorenzija, ki je na javni ulici vpil in razgrajal, vsled česar se je bilo nabralo okoli njega mnogo ljudi, ki so pasli zijala s prizorom, ki jim ga je nudil Lorenzi. Videči, da je grozno pijan, so ga redarji spravili s seboj na redarstveno stražnico v ulici delle Scuole Nuove. Tu je pa imel Lorenzi hud epileptičen napad. Redarji so ga skušali po i iti sami, a ko so videli, da mu živčni napad le noče jenjati, so tele-foničnim potom pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, si se je kmalu pripeljal na rečeno stražnico. Zdravnik je skušal z raznimi sredstvi pomiriti Lorenzijene živce, a nobeno sredstvo ni nič koristilo, ker je bil Lorenzi pod vplivom preobilo popitega alkohola. Slednjič je dal zdravnik Lorenzija, ki je vedno huje divljal zvezati z jermeni in ga prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga zaprli v opozovalnico umobolnih.
Samomor. Predsnočnjim kmalu po polnoči je bil zdravnik s pomožne postaje društva „Igta" pozvan na pomoč na redarstveno stražnico v ulici della Muda vecchia. Tam se je bil namreč 29Ietni redar Fran Vittori ustrelil z revolverjem v glavo. Pri-šedši na stražnico, je pa zdravnik konštatiral, da je Vittori že mrtev. O dogodku so bili takvj obveščeni pokojnikovi službeni predstojniki in tudi sodna oblast. O vzrokih, ki so 'gnali nesrečneža v smrt, se ne ve ničesar.
Zagoneten slučaj smrti. Predsnočnj m ob polierajstih je bil zdravnik z zdravniške postaje telefoničnim potom pozvan na pomoč v hišo št. 8 v Kolodvorski ulici, češ, da je tam neka ženska, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik se je nemudoma odpeljal v rečeno hišo in tam je našel 29-letno Kristino Gregoričevo, ki je pa bila že mrtva. Zdravnik je konštatiral, da je umrla vsled močnega krvotoka. Povedali so mu, da se je Gregoriče a šele pred nekaj dnevi nastanila tam. Zdravniku se je ta slučaj zdel jako zagoneten in celo sumljiv ter je vsled tega obvestil policijo, odkoder se je podal k pokojnici policijski oficijal Basilisco, ki je vzel dogodek na zapisnik in potem odredil, da je bilo truplo pokojne Gregoričeve preneseno v mrtvašnico pri Sv. Justu, kjer bo danes vspričo preiskovalnega sodnika ob-dukcirano.
Človek, ki ne zna uživati svobode, je 29letni Peter Rončevič, doma iz Splita. Pred poldrugim letom je Rončevič v uiici della Punta del Forno umoril dva mornaja. Kei so zdravniški izvedenci izjavili, da ni bil pri čisti pameti, ko je to storil, so sodniki vpo-Števali to olajševalno okolnost in ga obsodili le na 18 mesecev težke ječe, katero je prestal pred par dnevi in prišel na to v Trst. Te dni bi bil pa moral Rončevič pod orožje, in zato se je predvčerajšnjim že zjutraj napil žganja in potem pil še vino. Popoldne ]e v neki beznici v starem mestu stri kozarec ter se potem s steklom porezal na obeh rokah za pestjo. Neki redar, ki je
prišel slučajno mimo, ga je spremil na pomožno postajo društva „Igea~, a tu je začet Rončevič divjati, da je bilo groza ; zdravniku ni na noben način pustil do sebe ter j« slednjič hotel skočiti skozi okno na ulico kar sd mu pa vendar zabranili. Slednjič j« moralo priti na pomoč z bližnje redarstveue stražnice v ulici della Muda vecchia nič manje nego šest redarjev, da so zbesnelega Rončevića ukrotili in zvezali, nakar ga je da" zdravnik odpeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga zaprli v opazovalnico umobolnih.
Žepni tat. Predsnočnjim je bil po policijskih agentih na povelje njih nadzornika Karla Titza aretiran 29 letni Rudolf Habermann. ki stanuje v ulici dei Rettori št 2. Pred par dnevi je namreč neki gospod prijavil policiji, da mu je bila prejšnji večer v »Gambrinusiu ukradena iz žepa lj^ stnica, v kateri je imel 180 kron denarja. Zvečer je šel Titz z onim gospodom v »Gambrinus« in si tam ogledal razne goste ter je med temi videl tudi Haberinanna, katerega pozna, ker je imel že opraviti ž njim. Obenem mu je pa tudi okradeni gospod povedal, da je ravho Habermann prejšnji večer — to je, ko je bil okraden — sedel pri njegovi mizi. Titz je nato odšel iz »Gambrinusa«, a ko je pozneje prišel na ulico tudi Habermann so ga detektivi, ki so ga čakali na ulici, aretirali in odvedli na policijo. Tu je Habermann sicer tajil, da bi bil on okradel onega gospoda, a mu niso verjeli ter so ga oddali v za pore.
Dva slučaja nagle smrti. Včeraj zjutraj okoli osmih je bil zdravnik z zdravniške postaie telefoničnim potoni pozvan na pomoč v hišo št. 28 v ulici di Torre bianeha, češ, da je tainn-ekemu gospodu zelo slabo. dravnik se je nemudoma odpeljal v. rečeno hišo, kjer je v II. nadstropju res našel 6 letnega trgovca Svetka Angelija, ki je ležal na postelji, kakor brez zavesti. Pristopivši k njemu, je pa zdravnik takoj konštatiral, da je Angeli že mrtev, in sicer, da je umrl vsled srčne paralize.
Okoli dveh popoldne je bil pa zdravnik pozvan na pomoč k 64 letnemu Josipu Ca-naruttu v hišo št. 15 v ulici D. Rossetti. A tudi Canarutto je bil že mrtev, ko je zdravnik prišel k njemu in zdravnik je konštatiral, da je tudi on umrl za srčno paralizo.
Konj ga je brcnil. Včeraj zjutraj okoli sedmih je bil zdravnik z zdravniške postaje pozvan na pomoč v uiico della Fer-riera št. 3, češ, da je tam nek človek, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. In res je zdravnik, ki je takoj pohitel tja, našel tam 50 letnega kočijaža Blaža Mosca, ki je iinel veliko, krvavečo rano nad desnim očesom. Mosco je namreč snaiil konja, a ta ga je brcnil in ga zadel nad desno oko te rmu napravil ono rano. Zdravnik je konstatira!, da je rana globoka do kosti in da je zato tem nevarnejša, vsled česar mu je podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IV. kirurgični oddelek.
Pazite na otroke. Včeraj zjutraj ob
enajstih je kmetica Ana Zobčeva, ki biva v Borštu hšt. 56, pripeljala v Trst na zdravniško postajo svojega komaj dveletnega sinka Valentina, ki je bil jako hiido oparjen po vsej levi roki nad aktom, po prsih in tudi po spodnjem delu obraza. Povedala je, da se je otrok, ko ona slučajno ni pazila nanj, približal ognjišču in tam zvrnil nase lonec vrelega kropa, Zdravnik je ubogemu otroku povil oparjene dele z Buroffovimi obkladki In ga dal potem nemudoma prenesti v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v sedmi, der-matologični oddelek.
— Tudi 8 letnega Viktorja Kreinža, ki stanuje z roditelji v zgornji Carboli it. 198, je njegova mati včeraj, okoli politreh pripeljala na zdravniško postajo. Dečko je imel preklano zgornjo ustnico. Mati je povedala, da je bil dečko splezal na nek zid, s katerega je potem padel. Zdravnik mu je desinficiral in povil rano. Mislimo, da mali Kremež ne bo več plezal po zidovih.
Prvi roj. G. Hilarij Vinko Bratina iz Sv. Tomaža je ogrebel 28. aprila t. 1. prvi roj, kar je za letošnje leto pač dovolj zgodaj.
TršousKo-o&rtna zadruga u Trstu
rei;lstrovar«a zadruga z neomejenim jamstvom.
ki se bo vršil
v torek, dne 11. maja 1915 ob 81/, uri zvečer v dvorani „Trgovsko izobraževal, društva", nI. S. Francesco d'Assisl št. 2, L
DNEVNI RED:
1.	Po rotil o načelništva.
2.	Poročilo nadzora ištva.
3.	Potijenje letnega računa.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Privoljenje nagrad načelstvm.
6.	Volitev načelni§tva in nadzorništra.
7.	Slučajnosti.*)
TRST, v aprila 1915.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu
reglstrovana zadruga z neomejenim Jamstvom.
UKakar Josip 1. r. Zwitter Valentin L r.
*) OPOMBA. § 37. zadružnih pravil: Vsak zadružnik sme na ebčnem zboru staviti predloge, ki niso na dnevnem redu, s iik mora naznaniti pismeno načelstvu vsaj pet oni pred občnim zborom.
BHIIHEilBSBIl IIBHII IEB&