s
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din
za Inozemstvo oeneCno 35 Din neddlsko lžda)a celole no vJugo-.lnviti SO Din, za Inozemstvo IOO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
l slolp petli-vrsl« mali oglasi po I 30 In 2 l),vet|l oglasi nad 43 mm v.ilne po Din 2-30. veliki po 3 In 1 Din, v urednilkvm delu vršilca po 10 Din □ Pn vetiem g noro i llu popuat
Izide ob 4 z|ulr<*)
rožen pondellKO ln dnevo do proznlKU
Uredništvo /e v Kopllar/evl ulici i I. S III Rokopisi se ne vrata/a, nelranUl rana pisma se ne spre/ema/o ' Uredništva teleion št. 2030, upravnlštva št. 232»
|| Političen list za slovensKi narod
Uprava le vK.pl/ar/evl ul.šl.b * Čekovni raCun: Cfubi/una t tev. 10.630 In IO.J4? za 1 nserate. Šaralevošt. 7563, Zagreb šl. 10.On, Praga In Dunal št. 24.797
Maribor je glasoval za delo in
poštenost.
Slov. ljudska stranka najmočnejša. — Sama dobila 1858 glasov, v zvezi z radikali 2092 glasov. — Osramočeni socijalisti! — Manifestacija za zmago SLS.
Mariboru - čast!
Nedvomno je med slovenskim volivstvom nekaj ljudi, ki se drže napram programu SLS v moralno-verskem oziru nekako tuje in je ostalo v njih še vedno nekaj sledov takozva-nega »antiklerikalizma«:. Toda vsi ti priznajo, da je po svoji ustvarjajoči sili, po svoji zavestni odgovornosti, silni tradiciji in vkore-ninjenosti v narodu edino slovenska ljudska stranka tisto politično gibanje, ki je neizlreb-ljivo in pozitivno: katerega se z malimi izjemami mora okleniti ves naš narod. Zato nas pravzaprav ni presenetil uspeh SLS v Mariboru, ki je z nedeljskimi volitvami postala najmočnejša stranka v prestolici najmočnejše slovenske —• mariborske oblasti, ker sicer bi bila naša vera v politično zrelost Slovencev politična fraza, ne politično dejstvo. Kar nam ob tej priliki sili pero v roke, je naslednje:
Maribor je pod zastavo SLS neizpodbitno dokazal, da je slovensko mesto. 1858 glasov naše stranke nam jamči, da je za vekomaj odpadla debata o značaju našega Maribora in so računi končnoveljavno sklenjeni.
Maribor je z nedeljskimi volitvami spri-čal, da je ozdravljen raznih povojnih bolezni kot socijalističnega igračkanja z delavsko-raz-redno diktaturo in demokratskega izrabljanja narodnosti in da se hoče spustiti v trop edinih možnosti — reda in poštenja ter dela SLS. Demokracija ni izrabljanje denarnih zavodov in delo za splošni blagor ni v izkaznici Orjune, kot je hotela ljudem vbiti v glavo v mestu tako tipična »vsiljivka« SDS. Delavsko socijaino gospodarstvo se ne da rešiti z divjimi članki iz uredništva » Volksstimme« in ne z Erženovimi ter Grčarjevimi shodi. Kjer ni zaslužka, je treba pač preskrbeti zaposlenja in kjer ni stanovanj, jih je treba naravno graditi. Beseda je beseda, delo je delo!
Nedeljske volitve so pa še značilne v osebnostnem oziru meščanov do svoje občine. Po vsem svetu gre v današnji razbitosti človeške družbe ogromen val za ljudsko skupnost, za osebno razmerje do človeške okolice, čast in ponos, soodgovornost nad skupno usodo, veselje in sožalovanje. Slovenska ljudska stranka je od nekdaj imela v svojem občinskem programu vzbujanje te zavesti svojih somišljenikov, da vsakdo doživi občino kot svojo duševno last, a v prvi vrsti tisti, ki so občini postavljeni na čelo! V tem oziru je stranka dala Mariborčanom več kot drugod, ker je absolutni poštenosti, neumornemu delu dodelila še prislovično požrtvovalnost in odprto srce, inkorporirano v glavnih predstaviteljih dr. Leskovarju in dr. Jerovšku!
»Proklet bodi, kdor zaupa osebi,« je nekoč dejal dr. Krek in otepal od sebe priznanja tedaj vstajajoče katoliške mladine. Tudi mi smo daleč od tega, da bi kadili posameznim osebam. Toda življenje je pač življenje, človek pa človek in človeški odnos do sočloveka je ena glavnih gonilnih sil vsaktere družabne zajednice. In ta odnos župana dr. Lcskovarja do Mariborčanov tu podčrtavamo! Moža, vko-reninjenega v idejah Slovenske ljudske stranke, absolutnega poštenjaka, z razumom in srcem navezanega na Maribor, njegov napredek in skupni blagor, delavca od zore do mraka, župana, brez katerega bi bil županski stol prazen, moža, ki je Marboir dvignil kot Lueger Dunaj in ki je kot župan v srcih izkazane večine Mariborčanov! V tem je največji odsvit silovite moči Slovenske ljudske stranke in njenih predstaviteljev in zmaga, katere ne pozdravljamo samo s stališča stranke, ampak v prvi vrsti s stališča dela, ki ga rodi pravo prepričanje!
Maribor — prestolica Štajerske — se je izročil okrilju SLS. Hoče, da se nadaljuje nemoteno široko zasnovani občinski program, hoče slogo med stanovi in mir med narodi, pošteuost v upravi in iskrenost v delu. SLS sprejema ponovno ta mandat. Vsi, ki so dobre volje, so povabljeni k sodelovanju. Kdor pa misli, da je občina galerija, kamor se pride s kupljeno vstopnico, je občini tuj, opozicionalec meščanov in motilec dela SLS. Te bo naša stranka pustila ob strani, sama pa v tej ali drugi obliki vladanja pokazala Mariborčanom, kaj pomeni zanjo zaupanje, odgovornost celote socijalni napredek in moderna mestna otčina. Maribor in SLS se bosta istovetila 1
Amerika drvi za rekordi.
v Newyork, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Kapitan Kirgsford, Smith in poročnik Pond so v nedeljo opoldne iz San Francisca poleteli na Fok-kerju na trajnosten polet, da nadkrilijo sedanji svetovni rekord v dolgem poletu. Dosedaj so v zraku 24 ur.
Pretekla nedelja je bila za Maribor dan nervoznega pričakovanja. Dve najmočnejši skupini, SLS in socijalisti, sta se udarili za premoč v mestu. Maribor je moral odločati: ali je za pošteno delo ali za lenuharenje na občini. Maribor je odločil za pošteno delo in izkazal SLS svoje zaupanje.
ŽIVAHNE VOLITVE.
Volivne pisarne so delale od zore do kraja z največjo napetostjo. Prednjačile so agi-tacijske pisarne SLS. Naši odborniki in zaupniki so bili celodnevno brez odmora na delu. Avtomobili, vozovi, biciklisti, pešci — agitatorji vseh strank so švigali po mestu, klicali zamudnike in jih spravljali na volišče. Tu in tam vmes je padla kaka senzacija. Tako: »Na 1. volišču je 1. skrinjica zamašena!« In res je bilo tako. Skrinjice so bile namreč tapecirane in sicer tako, da so bile luknjice precej zakrite in so se res zamašile. To se je godilo tudi na drugih voliščih Na cesti so se srečavali agitatorji z edinim pozdravom: »Kako?« Odgovor: »Pa dobro!« Prihajala so poročila o poizkusih raznih goljufij, o katerih se je sproti poročalo našim zastopnikom v volivnih komisijah, ki so preprečili marsikatero zlorabo - zahtevo legitimacij. Splošno pa so volitve potekle mirno.
Proti peti popoldne je nervozznost nara-stla do viška. Ulice so se napolnile in pred volivno pisarno SLS, Koroška c. 1, se je nabralo nešteto ljudi, ki so pričakovali poročil o izidu. V volivni pisarni in v vezi pred njo pa je bilo natrpano nestrpnih agitatorjev, ki so pričakovali številke svojega dela. — Vsak izid, ki so ga drug za drugim prinašali z volišč, je povečeval navdušenje in se je redno štela in objavljala relacija obeh najmočnejših strank.
Končni izidi. — Zmaga SLS.
Končni izidi v skupnem so sledeči:
volilo jih je 5930. Od teh SLS 1858, Radikali ?5U SDS 881, bernotovci 146, nar. so-cijnlisti 172, Nemci 736, socijalisti 1713, sam. obrtniki 190.
Manifestacije.
Ko se je izvedelo za ta izid, se je polastila množice na Glavnem trgu nepopisna navdušenost. Mmr! j. se je podala pred magistrat in klicala: 2>Živel naš Maribor, živel naš magistrat!« Pred magistratom je nagovoril množico poslanec Žebot. Njegov nagovor je še bolj razpalil množico, ki se je formirala v povor-ko in zavila v Gosposku ulico. »Dol rdeči!«, »Maribor je naš!« je donelo po ulicah. Občinstvo je manifestante iskreno pozdravljalo. V vsem mestu vlada splošno veselje Samo na Ruški cesti v socialističnem »Ljudskem domu« je velika žalost. SocijaIist'čna povorka se je že formirala, baklje nažgale. godba je bila pripravljena, imeli so celo osla, ki so ga hoteli gnati po mestu v osramočenje našega župana. Zdaj pa tak poraz! Nobenega ni bilo sem preko mosta. Vse mesto se je smejalo socijalistom, da so se tako blamirali s svojo »manifestacijo«!
Nov občinski svet.
Na podlagi številk dobijo od 41 mandatov posamezne stranke: SLS 14, radikali 1, SDS 6, bernotovci 1, nar. socijalisti 1, Nemci 5, socijalisti 12, obrtniki 1.
Izvoljeni so sledeči kandidati:
Z liste Slovenske ljudske stranke: 1. Dr. Leskovar Josip, 2. dr. Jerovšok Anton, 3. Žebot Franjo, 4 Hohnjec Franjo, 5. Murko Vid, 6. dr. Juvan Alojzij, 7. Ozvatič Ignacij, 8. Sta-bej Jože, 9. Saboty Henrik, 10. Lahovif Miha, 11 Senekovič Henrik, 12. HraMclj Franc, 13. Aljančič Lambert, 14. Oolež Anton.
Z liste narodno-radikalne stranke: Tavčar Janko.
Z liste Samostojno demokratske stranke:
Napredovanja v politll ioupramf službi, r Belgrad, 19. dec. (Tel. »Slov.«) v poli-tično-upravni službi so napredovali: Okrajni komisar Leopold Eilec v Slovenjgradcu in Jakob Počkai v Dolnji Lendavi za vladna tajnika
1. Dr. Kac Zmagoslav, 2. Weixl Vilko, 3. Bu-reš Franjo, 4. dr. Lipold Franjo, 5. dr. Strm-šek Pavel, 8. Kejžar Ivan.
Z liste delavsko-kmečkega republikanskega bloka: Čaniek Andrej.
Z liste narodno-socialne stranke: Tumpej Rudolf.
Z liste domače (nemške) gospodarske stranke: 1. Dr. Miihleisen Lothar, 2. Pfrimer Julij, 3. Sirak Ivan, 4. Robaus Kari, 5. dr. Kie-ser Kari.
Z liste socialistično stranke: 1. Eržen Viktor, 2. Grčar Viklor, 3. Bahun Andrej, 4. Ošlak Josip, 5. Krajnik Ivan, 6. Favaj Ivan, 7. Majir Ivan, 8. Petejan Josip, 9. Čeh Alojzij, 10. Jurak Matija, 11. Jelen Adolf, 12. Jekl Karel.
Z Neodvisne obrtniške liste: Dolček Štefan.
Našim volivcem v Mariboru!
»Maribor je naši« Ta glas je donel v nedeljo zvečer po mariborskih ulicah. Slovenska ljudska stranka je združila na svojo listo pri občinskih volitvah 1858 glasov. Tako velikega števila glasov naši nasprotniki niso pričakovali. Od skupščinskih volitev 11 septembra t. 1. smo napredovali za 353 glasov! Naša armada volivcev je premagala rdečo demagogijo in hujskarijo. Dobili smo 145 glasov več kakor socialisti. Ves pošten Maribor brez razlike strank se raduje te velike zmage! Zmagala je ideja poštenosti, reda in naprednega gospodarstva nad nečedno socialdemokratsko demagoško agitacijo.
Volivci! Agitatorji! Zaupniki! Prijatelji! Hvala Vam tisočera, hvala za Vaše delo za Vašo zvestobo in požrtvovalnost! Organizacija Slovenske ljudske stranke je 18. decembra pokazala svojo moč. Ponosni smemo biti na velik uspeli, ki smo ga dosegli s svojo zmago.
Naše zastopnike čaka v občinskem svetu težko delo. Slovenska ljudska stranka bo skušala v zvezi z drugimi izvesti svoj načrt, svoj gospodarski in socialni program. Volivci, bodite prepričani, da bo Slovenska ljudska stranka držala besedo, ki jo je dala pred volitvami Mariborčanom.
Volivci, somišljeniki! Ko se Vam zahvaljujemo za vse, kar ste storili za zmago stranke poštenja, reda in dela, Vam kličemo: Naprej do novih zmag!
Živel naš Maribor!
Maribor, 19. decembra 1927.
Volivni odbor Slovenske ljudske stranke v Mariboru.
Kaj pa zdaj?
Volivni boj za mariborsko občino je končan. N' bil preveč hud, ker je bil sorazmerno kratek, kar je prav. Izid volitev je tak, kakor smo ga pričakovali. Male stranke so skoraj čisto izginile, volivci so se povečini opredelili v velike stranke, ker so bili prepričani, da le velike stranke morejo res nekaj doseči. Socialisti so bili popolnoma prepričani, da bo v Mariboru iz magistrata plapolala rdeča zastava, a volivci so odločili drugače Ako vzamemo Erženove socialiste in Čanžekove deka-liste kot eno stranko, vidimo, da so obojni skupaj od 11. septembra izgubili 80 glasov. Maribor torej ni rdeč. Nobena stranka seveda nima absolutne večine v občinskem svetu, zato bo treba najli za delo na magistratu koalicijo vseh resnih, delovnih strank, da se more gospodarstvo v občini neovirano nadaljevati v tem smislu kakor dozdaj. Mislimo, da ne bo težko najti programa, na katerega bi se združile vse resne gospodarske stranke v pro-speh in korist občine. Ako bi seveda ena ali druga močnejša stranka ne hotela take koalicije in ji delala težkoče, potem bi občinski svet v sedanji sestavi bil delanezmožen in nastopil bi vladni komisarijat, katerega si pa gotovo nobena skupina ne želi.
I. kategorije, 7. skupine, arhivska uradnika Jakob Kuhar pri policijski direkciji v Ljubljani in Anton Ferjan v Slovenjgradcu za arhivska uradnika II. kategorije, 3. skupine, na dosedanjih službenih mestih.
Dr. Avgust Seredi,
novi madjarski primas.
Vlada za popolno izenačenje davkov.
/ Belgrad, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Mini. strski svet se je na svoji včerajšnji seji bavil predvsem z vprašanjem davčnega zakona in Sicer onih oddelkov, ki v odboru niso bili sprejeti, oziroma so bili rezervirani. Tu gre predvsem za oddelek, ki guvori o dohodnini. Ministrski svet je o tem vprašanju posebno dolgo razpravljal. Kakor znano, so bila v tem vprašanju že prej zelo deljena mnenja, posebno glede tega, na kak način naj se to vprašanje v slučaju popolne ukinitve dohodnine reši z ozirom na ostale davke. Po daljši razpravi je ministrski svet sklen i, da jc treba to vpraša-nje rešiti nn tak način, da se izenačenje davkov v vsakem slučaju izvede do popolnosti in da je istotako zagotovljena progresivnost Vendar pa ministrski svet smatra, da je treba to vprašanje reševati v popolnem sporazumu in zato bo prepustil večini skupščinskega davčnega odbora, da o tem meritorno sklepa. Sicer v Belgradu že tri dni ni bilo pnsebn.b dogodkov, ker je bil v soboto državni pra/.nik, včeraj nedelja, danes pa radj praznika sv. Nikole, ki ga praznuje polov,ca Belgrada. Tekom današnjega dne je bil samo predsednik vlade v avdienci pri kralju, ki je trajala več kot eno uro. Večina ministrov je odpotovala iz Belgrada, med njimi je Vlada Andrič odpotoval v Ljubljano.
Popoln sporazum med VukičevRem in muslimani
r Belgrad, 19. dec. (Tel. »Slov.«) V vseh političnih krogih je zbudilo živahno zanimanje konferiranje predsedn.ka vlade Vukičeviča z dr. Spahom in ostalimi muslimani. Kakor smo obveščeni od merodajnili krugov, je pri tem prišlo do popolnega sporazuma med Vukičevičem in muslimani v vseh vprašanjih, ki se tičejo skupnega nastopa radikalov in muslimanov v Bosni in Hercegovini. To dejstvo je zbudilo v krogih demokratske zajednice ve-1 ko ogorčenje, ker se smatra to kot ponoven dokaz, da se stranka dr. Spaha vedno bolj oddaljuje od demokratske zajednice, oziroma oct vodstva Ljube Davidoviča. Zanimiva je iz. java, ki jo je v tem oziru dal eden i/.med uglednih demokratov v današnjih »Novostih«: »To je skrajna nesramnost od strani g. Spaha. On pozablja, da je naša zasluga, če je on danes v vladi. G. Vukičevič o priliki sestave današnje vlade nikakor ni bil voljan, da stopi v njegovo vlado g. Spaho, toda mi smo bili zvesti dr. Spahu in zato je tudi on prišel v vlado. Če bi bilo nasprotno, bi dr. Spaho imel danes samo deset poslancev. To nam je sedaj v zahvalo. S.cer pa to lahko postane fatalno za njega, kajti njegovi poslane; niso vsi najbolje ra položeni napram njegovemu političnemu delu. Mi bomo vsekakor zahtevali pojasnila od njega o tem postopanju.«
Rekonstrukcija vlade v Romuniji.
v Bukarešt, 19. decembra. (Tel. »Slov «) Med ministrom dr. Lupu, ki je ostro napadel državnega podtajnika Iartaresca radi dogodkov na Erdelj-i, in med ministrskim predsednikom Bralia«.->m se je dosegel sporazum na ts način, da se med božičnimi počitnicami izvede rekonstrukcija vlade, Dri kateri bo Tarlarescu odstopil.
oblastna skupščina.
Včeraj je zasedala oblastna skupščina v Mariboru. Predsedoval je predsednik dr. Josip Leskovar. Navzoč je bil veliki župan gosp. dr. S c h a u b a c h.
Predsednik je ob pol 11 otvoril sejo, pozdravil navzoče in poročal, da sta odstopila poslanca dr. Sebestijan in Ivan Baša. Na mesto dr. Sebestijana je vstopil Mijo Lisjak, namesto Ivana Baša pa Ivan Matjašec.
Za ohranitev popolnega slovenskega vseučilišča.
Klub SLS je po svojem načelniku dr. Ve-bletu stavil naslednji nujni predlog:
Če se sme verjeti časopisnim vestem, je zopet ogroženih dvoje fakultet naše univerze v Ljubljani in z gotove strani se baje celo ven-tilira vprašanje, naj bi v Ljubljani ostala samo ena fakulteta, vse druge pa naj bi se prenesle v Zagreb, odnosno Belgrad.
Kot zastopniki slovenskega naroda protestiramo zato najodločneje proti kakršnikoli okrnitvi ljubljanske univerze.
1.	Slovenska univerza je naš narodni po-stulat, simbol našega naroda in zato nam jc nedotakljiva. Če nam Avstrija ni hotela dovoliti univerze, še razumemo, saj nam je bila tuja — mačeha. Da bi pa nam mogli lastni bratje vzeti to, kar nam je sveto in kar so nam ob prevratu nudili, to nam pa ne more biti razumljivo.
2.	Naša univerza kljub nezadostnim dotacijam pridno dela in si jc s svojim znanstvenim delom pridobila ugled tudi v inozemstvu. Demontiranje take univerze bi bilo ob enem tudi demontiranje kulture in sicer v remiji, ki je vsled svoje lege po našem Vodniku Evropin prstan. Naša univerza bi morala biti ob enem trdnjava prve vrste zoper tujo invazijo in nasilno raznarodovanje, morala bi bili v tolažbo in zavetišče tistim bratom in sestram, ki so Hm nasilno zatrl' sladko materno govorico.
3.	Mi Slovenci smo narod, ki ni bil nikdar v nasprotja z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Slovenske zemlje so neutralna tla in ljubljanska univerza je razven tega, da goji slovenske kulturne dobrine, najpripravnejši kraj, kjer si jvgoslo/anska akademska mladina od goriških Erd pa do Soluna lahko bratski seže v roko in pripravlja novo slovansko družbo na Balkanu, ki si bo z medsebojnim bratstvom, slogo ir temeljitim znanjem znala utreti pot med svet in velike narode. Za tako vzgojo je ljub-tjanska univerza prav posebno vsposobljena.
4.	Boj proli ljubljanski univerzi je potem-tikem tudi boj proti celokupnim državnim Interesom in ob enem podiranje našega prestiža pri naših velikih sosedih.
5.	Okrnitev ljubljanske univerze bi bil tudi nesocialen akt, ker bi se s tem mnogim slovenskim siromašnim d:;nkom onemogočil študij v domačem mestu in bi se jim vzela možne st do višje izobrazbe, ker bi večjih stroškov za študij v tujih mestih ne zmogli.
Zato predlagamo:
Oblastna skupščina skleni:
1.	Oblastnemu odboru se naroča, naj na merodajnih mestih v Belgradu tolmači naše mišljenje o slovenski univerzi in naj stori vse, kar je mogoče, da se prepreči vsako okrnjenje ljubljanske univerze.
2.	Oblastni odbor naj dalje posreduje, da se ljubljanska univerza še izpopolni in se ji zvišajo dotacije v primernem razmerju z dotacijami, namenjenimi zagrebški in belgrajski univerzi.
3.	Oblastni odbor naj p ikrene končno vprašanje, kako bi se slovenski univerzi v doglednem času zagotovil lastni dom.
Nujnost predloga je utemeljeval V	dr. Veble:
Zadnjič smo morali protestirati glede nameravane okrnitve naših srednjih šol, danes pa moramo enako nastopiti zoper ukinjenje naše univerze v Ljubljani, ker prejemamo poročila, da se namerava dati min. svetu pooblastilo, da ukine lahko eno ali dve fakulteti v Ljubljani. Ne bom na dolgo utemeljeval tega predloga, saj bi moral navesti vso zgodovino, odkar se je naš narod zavedel svojega kulturnega življenja. Opozarjam zato le na »vojo brošuro »V boj za slovensko vseučilišče«, ki sem jo kot visokošolec leta 1917. napisal in pa na razne članke v vseh slovanskih listih nekdanje Avstrije. Na kratko povedano: Univerza je naš narodni postulat, je kulmina^ija naše narodne kulture. Sedanja univerza, ki jo je 1. 1920. oživil naš rojak g. dr. Verstovšek, je izvzemši medicinsko (akulteto že popolnoma Izpopolnjena in lo po še posebnih dotacijah slovenskega naroda svoji univerzi. Ukinitev naše univerze smatramo za demontiranje naše kullure. Že 1. 1810. smo imeli v Ljubljani svojo popolno univerzo. Smatram, da je ohranitev naše univerze ne-le slovenske, ampak splošno narodne in splošno državne koristi. Zato predlagam, da skupščina moj predlog sprejme brez debatel — (Odobrovanjel)
Svoje izjave so podali tudi načelniki ostalih klubov: Dr. V e 1 i č je v imenu Hrvatov pozdravil ta boj Slovencev za svojo univerzo, ker brez univerze ni narodne kulture. Hrvati bomo soglasno z vami protestirali proti ukinitvi ljubljanske univerze. (Odobravanje celokupne skupščine.) — V imenu socijalistov je govoril Grčar, ki se je izjavil za nujnost, 1» to je dodal, da se boji, da bo ta protest le kos papirja brez vpliva. — Podobno je izjavil v imenu SDS Lovro P e t o v a r.
Ljubljanska oblastna skupščina.
Predsednik je dal na glasovanje, da se predlog sploh ne da odseku v razmotrivanje, ampak da ga skupščina takoj reši, kar je bilo soglasno sprejeto, zato tudi protest soglasen, potrjen z mogočnim ploskanjem.
Prehod na redni dnevni red.
Poročilo predsednika se je nanašalo na min. uredbo, s katero se prenašajo nekatere agende ministrstev za javna dela, kmetijstva, zdravstva in soc. politike. Načrt razpravljanja o proračunu pa je: Sedaj poročilo finančnega referenta odbornika gospoda Marka Kranjca, nato seja fin. odseka, ki bo trajala dai.es popoldne in jutri celi dan. Plenum bo pa zboroval zopet v sredo.
Proračun za leto 1928.
Finančni referent oblastni odbornik Kranjc je podal izčrpno poročilo o razmerju oblastne samouprave do države in jc navajal primere iz drugih držav. Predložil je v imenu oblastnega odbora oblastni skupščini proračun za leto 1928, iz katerega posnemamo:
Izdatki. I. SPLOSNA OBLASTNA UPRAVA.
A. Oblastna skupščina 574.500 dinarjev; B. Oblastni odbor 345.000 Din; C. Oblastni osrednji urad 1,515.880 Din; D. Oblastni šolski odbor 60.000 Din; skupaj 2,495.380 dinarjev.
H. OBLASTNA IMOVINA.
Zdravilišče Rogaška Slatina 12,299.894.50 dinarjev; zdravilišče Dobrna 1,172.500 Din; vzdrževanje oblastnega poslopja 50.000 Din; skupaj 13,522.394.50 Din in amortizacija investicijskega posojila 1,600.000 Din.
III. JAVNA DELA.
A. Gradbeni oddelek 393.800 Din; B. Ceste 3,406.361 Din; C. Vodne zgradbe 1,110 000 dinarjev in nabava drobilcev 1,000.000 Din.
IV. Kmetijstvo.
A. Kmetijski oddelek in okrajni kmetijski referenti 595 740 Din; B Kmetijsko šolstvo in zavodi 1,578.846.75 Din; C. Kmetijski povk 267.600 Din; D. Splošno pospeševanje kmetijstva 808.421 dinarjev; vinarstvo in sadjarstvo 278.625 Din; zadružništvo, agrarna politika, veterinarstvo, gozdarstvo in drugo 1,396.000 cMnarjev; rezervni krediti za nepredvidene potrebe vinogradništva za kmetijske šole in zavode ter za splošno pospeševanje kmetijstva 670.250 Din.
V. ZDRAVSTVO.
Bolnice ln hiralnice 21,550.570 Din.
VI. SOCIJALNA POLITIKA.
Obča zaščita mladine, podpore občinam za stare in onemogle, Otroški dom, podporni sklad viničarjev in borzam dela 288.000 dinarjev.
VE. OBRT, TRGOVINA IN INDUSTRIJA.
Subvencije in štipendije 251.000 Din. VIA. ŠOLSTVO IN NARODNA PROSVETA.
Podpore občinam za šolska poslopja, učila, učence, kulturnim zavodom, gledališčem, muzejem, Narodni galeriji etc. 1,000.000 dinarjev.
Dohodki.
I. Razne dotacije 8,460.382.— dinarjev;
II.	Oblastna imovina 14,721.817.50 dinarjev;
III.	Dohodki iz drž. proračuna za 1. 1927 28 1.426.510 Din; IV. Davki, takse in doklade: davek na nočni obisk gostilen, kavarn in barpv ter na igranje s kartami in kegljanje — davek na prireditve s plesom 1,000.000 Din; oblastna taksa na motorna vozila 1,990.000 Din; 50% oblastna dokl&da k drž. taksi na kino - vstopnice 500.000 Din; 100% oblastna doklada k državni pristojbini na lovske in ribolovske karte 80.000 Din; oblastna taksa ua zakupnino lovišč (20?Ž zakupnino) 200.000 Din; 25% doklad na pridobnino po II. poglavju zakona o osebnih davkih 400.000 Din; 100% doklada k davkom na tanlijeme 100.000 Din; 100% doklada k drž. trošarini na pivo 3,400.000 Din; 100% doklada k državni trošarini na žganje, rum in likerje 800.000 Din; 100% doklada k državni trošarini na špirit 3,600.000 Din; 50% doklada k državni trošarini na vino 2,479.462 dinarjev; uhožnostni sklad (obresti in redni dohodki) 14.000 Din; vsega 14,563.462 Din; skupno vsi redni dohodki 39,172.171.50 Din.
Izredni dohodki:
1. Invest.' posojilo za zdravstvo fumobol-nico in bolnice) 12,000.000 Din. 2. Posojilo za nabavo drobilcev 1,000.000 Din. Izredni dohodki skupaj 13,000.000 Din.
Rekapitulaeija.
Redni dohodki..... 39,172.171.50 Din
Izredni dohodki .... 13,000.000.— Din
Izdatki
Skupaj
52,172.171.50 Din 52,234.863.25 Din
Primanjkljaj , . 62.691.75 Din Dr. Leskovar je poročilu g. odbornika Kranjca dodal: Stojimo pred alternativo: ali delamo in vpeljemo te ali druge primerne takse oziroma doklade, ali pa ne delamo. Ko svoj predlog izročamo odseku, izjavljamo, da ne vztrajamo br^.pogojno na njem, ampak da smo pripravljeni sprejeti vsak pameten in primeren predlog. Finančni odsek ima ob treh popoldne sejo.
Nato ie ob dvanajstih zaključil sejo.
Včeraj ob 9. uri se je sestala ljubljanska skupščina na tretje zasedanje. Sejo je otvoril predsednik dr. NatUčen. Na dnevnem redu je bilo poročilo predsedstvi in proračunska razprava.
Prvi je dobil besedo odsekovnl poročevalec Jarc, ki je v obširnem tričetrturnem govoru obrazložil proračun.
Govor poslanca Jarca.
Zadnji proračun za našo oblastno skupSči-no, ki naj bi obsegal naše delo do konca teko*
čega leta, je bil, kakor smo že takrat poudarjali, pogojen. Lahko bi bila naša oblast prevzela posle od države, v kolikor bi bila upravičena tudi potrošiti izdatkov v primeri s tem, kakor ji bodo preodkazani od države. Naša oblast je doslej prevzela prav za prav samo upravo naših zdravstvenih zavodov s 1. oktobrom t. 1. Po pooblastitvi v čl. 320. finančnega zakona za 1. 1927./28. je izdala vlada uredbo o prenosu poslov oblastne samouprave z dne 28. novembra 1927. So to posli iz reso-rov ministrstva za narodno zdravje, ministrstva za zgradbe, ministrstva za trgovino in industrijo, dalje ministrstva za socialno politiko in ministrstva za poljedelstvo in vode. V Uradnem listu je izšla ta uredba pod št. 123. Izmed teh poslov prehajajo na ljubljansko oblast tile posli in zavodi:
Kateri posli preidejo na samoupravo.
Iz resora ministrstva za narodno zdravje bolnišnice v Ljubljani, na Studencu, v Brežicah, Krškem, Kandiji, Novem mestu in bol-nižnica za ženske bolezni v Ljubljani, kakor tudi krediti za okrožne zdravnike, v skupnem znesku kreditov 14,500000 Din.
Iz resora ministrstva za poljedelstvo in vode prehajajo: 1. Specialni kmetijski šoli na Grmu in v škofji Loki; 2. državni nasadi v Kostanjevici in v Krškem, Arnovih selih pri Brežicah in Mali Loki; 3. državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani; 4. državna podkovska šola v Ljubljani s skupnim kreditom 2,612.934 Din.
Iz resora ministrstva za zgradbe: 1. Zveza kranjsko-tržiške ceste do meje oblasti v dolžini 24.100 km; 2. cesta Kranj-avstrijska meja v dolžini 27.900 km; 3. cesta italijanska meja-Planina-italijanska meja v dolžini 10 km. Skupaj torej 62 km z letnim kreditom 462.000 Din.
Iz resora ministrstva za socialno politiko: Dom slepih v Kočevju, Mladinski dom I., Mladinski dom II., Državno vzgajališče in Zavod za gluhoneme v Ljubljani s skupnim kreditom 942.350 Din.
Iz resora ministrstva za trgovino in industrijo kredit za nižje ženske obrtne šole v znesku 153.870 Din.
Poleg poslov omenjenih v čl, 1. te uredbe se smejo izročiti z odlokom resornega ministra oblastem tudi oni posli, zavodi in naprave, ki za sedaj niso omenjeni.
Koliko dobimo od države.
V proračunskem letu 1927/28. imajo služiti za financiranje teh naprav krediti, ki so odločeni v državnem proračunu za vse oblasti v znesku 173,000.000 Din. Ta uredba tvori podlago našega samoupravnega proračuna. Vsota, ki odpade na našo oblast, znaša približno 26 milijonov dinarjev. Ta vsota je stavljena med dohodke, kakor razvidite iz proračuna, ki Vam je predložen.
Naš dilema.
Ali, gospodje, naš proračun gre preko te vsote. Zakaj? Mi smo stali pred dilemo, ali naj za silo vzdržujemo izročene nam naprave in za silo krijemo osebne in stvarne izdatke, ali naj pa na en mah postavimo naše samoupravno gospodarstvo na širšo podlago z edinim ciljem, poiskati pot iz gospodarske krize s tem, da skesamo dvigniti produkcijo z investicijami.
Možnosti dviga produkcije.
Slovenija pridela na leto ca. 15.000 vagonov krušnega žita, katerega ostane za prehrano circa 13.000 vagonov. Slovenija pa potrebuje 26.000 vagonov krušnega žita in je torej pasivna za isto množino, kakor žita pridela. Na hektar pridela Slovenija povprečno samo 10 q. Ako bi se nam posrečilo dvigniti žitno produkcijo na višino Češke, ki pridela na hektar 17 q, ali Nemčije, ki pridela 20 q, ali celo Danske, ki pridela 30 q, ne bi bili več pasivni in letna plačilna bilanca bi se zbolišala za 300 do 400 miliionov dinarjev. — Molznost naših krav je majhna. V Avstriji in na Češkem so uvedli sistematično mlečno kontrolo in tam so dosegli toliko, da se ie dvignila mlečnost krav za trikrat. To bi se da'o tudi pri nas doseči. — Avstrija je dvignila svoio nrrdukcijo v osmih letih pri žitu za preko 100%, pri krompirju za 88% in pri sočiviu za celih 242%, tako da je ('lede žita in mlečnih izdelkov popolnoma neodvisna od inozemstva.
TnvesMcije. Drugo je investicijska politika. Edino sredstvo proti brezposelnosti je to, da država in oblasti investirajo. Država bo, če sc posreči finančnemu ministru g. dr. Markoviču dobiti posojilo na Angleškem, porabila to posojilo v to, da bo pričela graditi žcleznice in bo tudi naša Slovenija dobila že dolgo zaželjeno zvezo 1 z morjem. Toda ne samo država, ampak tudi ' oblasti so dolžne da investirala- MU letošnji
Investicijski program predvideva za gradb« cest 20,000.000 dinarjev.
Naš proračun bo dvignil produkcijo.
Naš proračun ne bo torej nikako života-renje iz dneva v dan, ampak naš proračun bo podlaga, da se dvigne naša produkcija, da sa odpravi brezposelnost in ublaži gospodarska kriza.
Naš proračun se porazdeli tako, da od. pade 5% na splošno upravo, 16% na deželno kulturo, 20% na javna dela in 40% na zdrav« sivo.
Ako odštejemo izdatke za splošno upravo, tvorijo polovico našega proračuna izdatki za zdravstvo in dobrodelslvo, polovico pa za deželno kulturo, javna dela, trgovino in obrt, torej sami produktivni izdatki.
Mesto životarenja z odkazanimi krediti, mesto mrtvila v samoupravnem delu hočemo napredek našega kmetijstva, napredek našega obrta in trgovine.
V (o ]o treba doprinosa občeslva.
Kako pa najdemo kritje za te vsote? Država krije približno polovico našega proračur na, t. j. 26,000.000 Din, za osiaio pa moramo iskati kritje sami.
Lansko leto smo rekli, da nc bomo naložili nobenih doklad na obstoječe davke, da ne bomo uvedli doklad k hišnemu davku, zem* ljiškemu in obrtnemu davku. Tega sklepa s« tudi držimo. Na direktne davke ne predvideva ta proračun nikakih doklad, ako izvzamemo pribitek k s prosiulim § 82. finančnega zakona za leto 1927./28. priviligiranim podjetjem ki so podvržena posebni pridobnini. Na ta podjetja se je uvedel 25% pribitek k državnemu davku na čisti dohodek, ki se izkaže po bilanci.
Ostali naj bi že v zadnjem zasedanju sklenjeni davščini, in sicer: 1. davek na državno takso od stopnic za kinematografske predstave. Kakšno vpitje je bilo lansko leto glede te davščine, češ, da se bodo morala kinematografska podjetja zapreti, izkazalo se je pa, da radi našega davka ni bilo zaprto niti eno kinematografsko podjetje, nasprotno pa lahko kot cenzor kinematografskih predstav izjavljam, da sc je število kulturnih filmov silno pomno> žilo in da so danes kinomatograiske predstave boljše in dostojneiše, kakor so bile poprej. To je pozitiven uspeh našega koraka.
Druga taksa, ki se je sklenila že v zadnjem zasedanju in ki naj bi za enkrat še ostala tudi nadalje, to je oblastna taksa na gledališke vstopnice. Odkrito moram reči, da mi ta taksa ni bila simpatična in smatrali smo jo le za nek izhod v sili. Zaradi tega predlaga odsek sledečo resolucijo: »Kraljevska vlada se poziva, da prispeva primerno vsoto za popravo in vzdrževanje gledaliških poslopij v ta namen, da se s tem omogoči ukinitev oblastne takse na gledališke vstopnice.«
Davek na plesno norost.
Pridejo pa sedaj nekatere davščine, ka« tere so v javnosti sprejeli nasprotniki z nekimi mešanimi čustvi (posl. dr. Puc: »O, nič mešanimil« Veselost) in ki jih naravnost odklanjajo. To je predvsem oblastna taksa na' javne plesne prireditve. To je gotovo upravičena z ozirom na to, da so se silno razpasle po deželi plesne prireditve, na katerih se brez meje pijančuje in zapravlja ljudstvo denar. Ce dosežemo, da nekoliko omejimo in ukinemo ts plese, smo storili nekaj, kar bo gotovo moralno služilo v korist našemu ljudstvu. (Odobravanje na desnici.)
Davek na obisk nočnih lokalov.
Največ zanimanja zlasti med Ljubljančani je vzbudila taksa na nočni obisk javnih okrepčevališč in zabavišč. Odsek Vam predlaga takso v sledeči obliki: >Bari, nočne kavarne in vsa ostala zabavišča podobne vrsle plačujejo kot posebno davščino po 10 Din od vsakega gosta, ki se nahaja v njih po 24. uri ponoči, ostale kavarne pa po 5 Din od vsakega gosta, ki se nahaja v njih po 1. uri ponoči.«
Če sem govoril z gostilničarjem ali ka-varnarjem, mi pravi vsak, da je policijska ura predolga. Gostilničarji sami, posebno pa š« gostilniški nastavljenci žele, da bi bila policijska ura določena za gostilne do 11. ure in za kavarne najdalje do 1. ure. Jaz mislim torej, da je ta davek opravičen z ozirom na njegov značaj in na denarni donos, ki ga od njega pričakujemo. Pripomnil bi še, da je oblastni odbor upravičen, da od slučaja do slučaja odpusti to takso in upošteva posebne razmere v letoviščih z ozirom na tujski promet.
Na motorna vozila.
Tretji davek, ki ga Vam predlagamo, je oblastna laksa na motorna vozila. Ta davek je vzbudil, če bi človek sodil {»o časopisnih vesleh, silno razburjenje. Slvar pa ni tako huda, dosegel sc je popoln sporazum i avto-klubom in na podlagi razgovorov se je določila taksa na motorna vozila po čisli leži do-tičnega vozila. Pod čisto težo je razumeti težo vozila, iz katerega je odstranjeno vse, kar se da odstraniti brez mehaničnih sredstev. Oblastna laksa znaša pri motornih kolesih s prikolico ali brez nje in ciklonetah od vsakih začetih BO kg čiste teže 50 Din, pri tovornih vozovih do 1000 kg po 250 Din Itd. Avloomni-busi, namenjeni za prevažanje šolnikov, ki
imajo več kot 7 sedežev, plačajo enako takso kot druga tovorna vozila. Osebni avtomobili plačajo za vsakih začetih 100 kg čiste teže oblastno takso po 50 Din in končno pridejo še motorna vozila, ki niso registrirana v ljubljanski oblasti, glede katerih je določeno, da plačujejo pri ljubljanski mitnici za vsakokratno vožnjo oblastno takso po 10 Din.
Davek na jeruš.
Dalje pride davščina na alkoholne pijače. § 1. sedanje uredbe bi se glasil takole: »Na vse vrste alkoholnih pijač, ki se trosijo v ljubljanski oblasti, se pobira oblastna doklada k državni trošarini, § 2.: ta doklada znaša na domača vina, mošt in petijot, dalje na pivo, žganje, alkohol (špirit), rum, konjak in likerje, 100 odstot. drž. trošarine. Za domača vina se smatrajo ona vina, ki se pridelajo v ljubljanski in mariborski oblasti; § 3.: od vseh ostalih vin, mošta in petijota, ki se uvažajo v ljubljansko oblast in tam točijo, znaša oblastna doklada 200 odstot. na drž. trošarino. To velja tudi za vino, mošt in petijot iz uvoženega grozdja.
Opozoril bi pri tej priliki, da je uredba izdelana v sporazumu s trgovinsko in obrtno zbornico tako, da ne bo izredno prizadet prodajalec, ampak stvar se mu bo olajšala, kolikor bo pač mogoče. Gospodje, kar se tiče ugovora, da naložimo davek na vinsko produkcijo, opozarjam na veliko konkurenco, ki jo delajo našim domačim vinom tuja vina, zlasti dalmatinec in banačan. Zveza prodajalcev in producentov ugovarja proti temu, da predlagamo to takso češ, da bodo druge oblasti takoj naložile takse na druge pridelke iz Slovenije. To je popolnoma napačna taktika in jaz pravim: Ne kliči vraga! Če naš mizar pošlje izdelano robo v Belgrad, se mora plačati silno visoka taracarinvi za izdelke iz Slovenije. Mislim, da smo vsled tega tudi mi upravičeni', da določimo takse za robo, ki prihaja iz drugih krajev, za dalmatinska in ba-naška vina. Da pa naši vinogradniki ne bodo mogli reči, da so prizadeti po tej taksi, smo ne glede na to, da so letošnji pridelek večinoma itak že poprodali, postavili v proračun posebno postavko 530.000 Din, s katero naj se našim vinogradnikom pomaga, da bodo dobili galico po znižani ceni in sploh za podpore za vinogradniške potrebščine, potem pa smo ukrenili še drugo za zaščito domače vinske produkcije.
Gospodje, da utemeljim visoki novi davek na špirit, bi opozoril samo na to, da je žganjopitje najhujša rakrana v slovenskem ljudstvu. Med vojsko se ni toliko pilo jeruša, ker ga ni bilo dobiti, danes pa se je žganje-pitje silno razpaslo. V ljubljanski oblasti se je, gospodje, v enem letu potrošilo 80 vagonov čistega špirita, ki se je večinoma porabil za izdelovanje jeruša! Posledica toga je pre-napolnjenje norišnic« in so prenapolnjene kaznilnice in če govorite z učiteljicami iz glu-honemnice in jih prašate, odkod to izvira, da je toliko take mladine, Vam bodo tudi odgovorili. da je t ole poslediea alkoholizma, ki je kriv teh žalostnih prikazni. Tukaj j« torej polje, na katerem bi se mogle in morale združiti prav za prav vse stranke in bi moralo vse stranke sodelovati, ne pa da vidimo žalostno prikazen, kako se s takimi predlogi uganja demagogija.
Na potrošnjo premoga.
Končno se predlaga še oblastna taksa na potrošnjo premoga v ljubljanski oblasti. Trgovinska in obrtna zbornica je nasvetovala, naj se diferencira taksa z ozirom na kvaliteto premoga ali je rjav, črn ali pa lignit in pa po agregatnem razmerju ali gre za kosovec, orehovec ali zdrob. Ta taksa ima tako obliko, da ne bo vplivala na mezde delavstva, na drugi strani pa se namerava porabiti dohodek za to, da se zgrade delavska stanovanja in da se pomaga zadrugam, zlasti po industrijskih krajih. Zato je v proračunu postavka 1,000.000 dinarjev
S temi davščinami, kakor Vam jih predlaga odsek, se doseže ravnotežje v proračunu. Preliminirali smo jako previdno, ker je pričakovati, da bo konzum špirita padel vsaj za tretjino. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici.)
Obračun z demagogijo SDS.
Gospoda! Slišali smo že mnogo ugovorov proti našemu proračunu in tudi brali smo o tem. Gospodje! Kljub hudi zimi je demagoštvo v najlepšem in najbujnejšem cvetju. (Smeh v sredini in na desnici). Potrpežljivi bralci gotovega časopisja morajo v teh dneh, ko obravnavamo naš proračun, pač veliko, če ne vse prenesti. Tako morajo prenesti tezo, da bo ta naš proračun uničil celo deželo: Uničil bo kmeta, uničil bo delavca, uničil bo trgovca, uničil bo obrtnika, uničil bo vso deželo, kajti cela naša oblast stoji pred velikansko katastrofo. Največja katastrofa pa bo zadela našo deželo, če obdavčimo prijatelje alkohola po 12. uri ponoči I V takem in enakem tonu gre polemika nasprotnega nam časopisja od pr\e do zadnje besede. (Poslanec Mazovec: »To so metode iz leta 1870., mi imamo pa da 1927.) Mi smo torej za popolno uničenje kavarn in za popolno uničenje obrtništva sploh.
Gospodje! Vprašam Vas, kako pa Je bilo med vojno s kavarnami? Kdaj so se takrat kavarne zapirale? Odgovor je lahak. Kljub temu, da smo takrat hodili spat ob 10 ozi-
roma ob 11, ni niti ena sama kavarna propadla, ali pa bila uničena. (Smeh.)
Naša trošarina na vino je po mnenju gotovih krogov pravo ubijanje našega vinogradništva. Pribijam: Spričo dvojne naklade za tuja vina je nastopilo vprašanje, ali ni mogoče, da uvedejo tudi druge oblasti za vina iz naše oblasti takšno daklado. Tako pišejo. Pišejo tudi: Ljubljanska oblast se igra z ognjem. Naravnost pozivajo druge oblasti, da naj uvedejo za vina iz Slovenije tudi dvojno takso. (Poslanec Mazovec: »Streljajo v hrbet, saj drugega itak ne znajo kot streljati v hrbet!«) Torej trdi nasprotni tabor, da to alkoholno vprašanje pomenja njihov pogin, da pomenja to pogin prodajalcev špirita.
Jaz za svojo osebo moram izjaviti, da nimam prav nič zoper to, ako bi v naših krajih padla prodaja špirita na polovico.
Torej potemtakem bo po teh prognozah, kot smo jih čitali in kot jih bomo danes gotovo tudi slišali, sploh vse uničeno.
Gospodje! Jaz pa pravim: Bodite veseli, če bo naš proračun uničil vse, če bo naša katastrofalna politika uničila vse, bo pri tem uničena tudi naša večina v tej oblastni skupščini in Vi, ki tvorite sedaj manjšino, boste imeli priliko, postati večina. (Poslanec Mazovec: »Večina špirita!«) Tako si boste na najbolj enostaven način pridobili večino, če glasujete za naš proračun.
Moje iskreno mnenje pa je, da se to ne bo zgodilo, ampak da se bo zgodilo tako, kot Se je zgodilo pred vojno. Tudi takrat se je govorilo, da bo katastrofalna politika bivšega deželnega zbora privedla do popolnega poloma. Pokazalo se je ravno obratno, in tisti, ki so takrat preklinjali naklade na špirit, blagoslavljajo spomin tistih, ki so to davščino uvedli. Tudi tisti možje so bili poslanci s »klerikalnimi podplati« in ti »klerikalni podplati« so započeli akcijo za nemali gospodarski dvig bivše dežele Kranjske.
Ko bo naš kmet videl, da dobiva od oblastne skupščine odnosno od oblastnega odbora podpore za zidanje hlevov, za zidanje kap-nie, za napravo vodovodov, za izsušenje močvirnih travnikov, ko bo premirana njegova živina, ko bo videl delavec, da ima dober zaslužek pri zgradbi naših cest. ko bo imel zidar in obrtnik zaslužka pri gradnji novega univerzitetnega poslopja in pri ostalih visokih stavbah in ko bo obrtnik videl, da naše delo ni platonično delovanje raznih obrtnih svetov, ampak pozitivno delo, ki je zvezano z zaslužkom, ko bo lahko naš obrtnik pošiljal svoje vajence v strokovne šole in ko bo trgovec občutil, da se njegova kasa polni in da ni več prazna, tedaj bodo vsi ti ljudje rekli, to je prava gospodarska politika in vsi demagoški ugovori nasprotnega časopisja bodo razblinje-ni r prazen nič. (Viharno ploskanje v sredini in desnici.)
Univerzitetno vprašanje.
Demagoštvo naših političnih nasprotnikov se je razkrilo že tudi ob debati za slovensko vseučilišče To je najboPj žalostno dejstvo. Gospodje! Če bi mi govorili s svojega strankarskega stališča, potem bi morali biti mi proti slovenski univerzi v Ljubljani. Zakaj? Znano je, da je večina univerzitetnih profesorjev in velika večina visokošolskega dijaštva v nasprotnih taborih in da niso ne pro-sorji, ne vseučiliščniki pristaši naše stranke. Nepobitno dejstvo je tudi, da se ima gospod poslanec Kramar in marsikdo drugi zahvaliti ravno ljudem na ljubljanski univerzi, da so izvoljeni. Toda slovenska univerza v Ljubljani ni bila nikdar za nas strankarska zadeva, strankarsko vprašanje, ampak vsikdar je bil to postulat slovenskega ljudstva. (Profesor Mazovec: »slovenskega naroda, naroda!«) Zato je skrajno demagoško, ko se je hotel izigrati tudi v tem vprašanju naš klub proti naši delegaciji v Belgradu. Mi dobro vemo, da naši poslanci v Belgradu vrše kar najvestneje svojo neprelahko nalogo. (Poslanec Mazovec: »Že dopoldan sem povedal, s čim bodo ti gospodje popoldan prišli.«)
Visoka zbornica I Popolnoma se zavedam, da novi davki niso simpatični. Ker pa bodo ti novi davki podlaga novega gospodarskega dela v naši oblasti, zato bomo glasovali zanje in bomo te svoje nove davke zagovarjali tudi pred ljudstvom. Našo ljudstvo je politično dozorelo. Nase ljudstvo je politično šolano in naše ljudstvo je pametno dovolj, da bo ločilo demagoge od svojih pravih prijateljev. (Viharno I ploskanje v sredini in na desnici.)
Poročevalec manjšine Ivan Tavčar je skoro eno uro razlagal nazore opozicije. Večina je njegove očitke krepko zavračala. Na njegove očitke, da ni dobil glede proračuna nobenih pojasnil, mu je dr. Brecelj odvrnil, da je dobil vsa pojasnila v odseku. Velika ve-selost je nastala ob očitku, da je njegov predlog glede podpore za regulacijo Ljubljanice propadel in da ni v poročilu ničesar, da se skliče anketa glede regulacijskega programa. Poročila finančnega odseka namreč ni pre-pral, kjer se v čl. 4. II. 4. govori v regulaciji Ljubljanice. Dr. Brecelj ga je krepko zavrnil: »Zaleteli ste se v vrata, ki so bila odprta!« Dr. Brecelj mu je obljubil, da bo na njegove nestvarne očitke odgovoril v specialni debati. Na druge njegove nestvarne očitke so mu odgovorili drugi poslanci SLS. V svojem govoru je zagrešil netaktnost, dn je izdal zaupne stvari iz seje finančnega odseka, vsled česar mu je profesor Jarc zabrusil: »Vi postopate nelojalno. Z vami ne bo več mogoče go-
voriti diskretno.« Tudi predsednik ga je opozoril, da v bodoče ne bomo dajali v finančnem odboru nobenih informacij. Na koncu je izjavil, da bo glasoval proti proračunu.
Nato se je pričela splošna debata. V imenu klubov so govorili dr. Puc, Bukovec in dr. Milavec.
Prvi je govoril dr. Puc (SDS). Med njegovim govorom je prišlo v zbornici do živahnega ugovarjanja. Ravnotako med govorom poslanca Bukovca (SKS).
Rndj neresničnih očitkov poslanca Bukovca sta se oglasila k stvarnemu popravku poslanca Pcvec in Lebinger. Poslanec Pevec je pojasnil, da je prišel k njemu posestnik Zaje iz Potoka, ki jo pristaš SKS, mu pojasnil ne- ! srečo in ga prosil, da mu izposluje pri oblastnem odbofu podporo. Oblastni odbor je na Pevčevo prošnjo dovrlil podporo. Ker je bila stvar nujna, jo je izplačal njemu. Pevec je podporo izročil Zajcu brez vsakršne besede. Zato so vsi Bukovčevi očitki očitki popolnoma neresnični. V skupščini je radi tega nastalo veliko ocorčenje proti Bukovcu.
Poslanec L e b i n e e r je pojasnil, da je posebna krmisija pregledala poslovanje litijskega cestnega odbora na domu bivšeea načelnika in ugrtovila farno par formalnih napak. Nasprotniki so skovali pritožbo, v kateri je bilo polno sumničenj. Pri sodišču je pa vse skupaj padlo v vodo.
V imenu kluba SLS je poslanec
Dr. Milavec
izvajal sledeče:
»Ugotavljam, da ni opozicija v proračunski debati predloila nobenega pametnega načrta, razen nekaj deniagoških fraz. Dolžnost opozicije je, da tudi sodeluje pri izdelovanju proračuna, in stcer, da stavi stvarne predloge. Vi uganjate samo demagogijo. Kritizirate proračun, za to imate pravico. Proračun ima res napake. Vemo, da ni idealen, toda ne moremo drugače napraviti. Ne, nočemo ali ne znamo, ampak ne moremo drugače. Ta proračun se je sestavil v skrajno neugodnih razmerah. Iz Vaših govorov in Vašega časopisja posnemamo, da je edin Vaš predlog ta, da naj da država. Tudi mi smo na tem stališču: Kar dajemo državi, zahtevamo, da da nazaj, kolikor | rabimo za kritje domačih potreb. Tekom leta j smo napravili v Belgradu ponovno korake pri i ministru. Zalibog, nismo uspeli, kakor bi želeli. Takrat, ko ste vi demontirali slovensko industrijo in gospodarstvo, takrat, ko ste nacionalizirali, takrat so bila vrata v Belgrad na stežaj odprta. Danes pa, ko zahtevamo svoj denar nazaj, so pa žalibog le preveč zaprta. Dovolite mi, da rabim sledečo primero: Vsak paglavec lahko s frančiškanskega mostu meče cekine v Ljubljanico če jih ima — in Vi ste jih na veliko škodo slovenstva imeli v svojih rokah. Težko pa jih je iz blatne in gnusne vode zopet dvigniti. (Ploskanje. Poslanec Zupančič neprestano vpada v besedo, V3led česar ga je moral predsednik večkrat pok'icati k redu in mu zagroziti s skrajnimi sredstvi.) Ako moramo ubogo Slovenijo stiskati in to storimo tam, kjer najmanj boli, je to posledica vaših zločinskih denuncijacij o protidržavnih elementih. Vi ste vse znesli v Belgrad. Sedaj, ko zahtevamo svoj denar nazaj, pa nam me-čete polena pod noge. Dokler se ne boste res skesano potrkali na prsa: Mea culpa, mea maxima culpa, toliko časa nimate pravice kritizirati našega proračuna. Poslanec Tavčar se postavlja kot zagovornik revežev. Če se postavljate kot zagovorniki revežev, potem se ne upirajte davkom, ki revežev ne zadenejo. Pravite, da bo z davkom na vino uničeno vinogradništvo, ker smo naložili 35 par davka, pravite, da bo s tem uničen konsument in pa gostilničar. Govorite, kakor da bi se naložila trikratna taksa. Boli me, da se uaranja tako neumna demagogija v skupščini, ki naj bi reševala gospodarska vprašanja.
Kratek govor je imel poslanec Majer (SDS).
Poslanec SLS
Dr. Adlešič
je v svojem govoru krepko in energično zavrnil neresnične očitke poslancev iz opozicije. Izvajal je:
»Poslanec Bukovec pravi, da je oblastni odbor vpeljal zmešnjavo v obstoječo upravno prakso in da uporablja eno mero za občine, ki so pristašinje te, drugo pa za občine, ki so pristašinje druge stranke- Obžalujem, da se je izreklo to splošno sumnifenje in da niste navedli podatkov. Ko sem Vas pozval, ste imenovali Veliko Lrko. Ta slučaj bi Vam moral biti, gospod poslanec, znan. (Bukovec: »Mi je!«) Če Vam je, potem bi kot vesten poslanec ne mogli tako govoriti. Županstvo je predpisalo prispevke za občinska pota. Razdelitev je bila krivična, zlasti za male posestnike. Ti so se pritožili. Oblastni odbor je določil, da-se izvrši razdelitev še enkrat, ker je bila prva nezakonita. Kje je tu zmeda upravne prakse?
Dalje očitate glede volitev cestnih odbo-ro oblastnemu odboru, zakaj se ni konstituiral cestni odbor ljubljanske okolice. Po § 46. cestnega zakona rešuje pritožbe proti volitvam cestnih odborov veliki župan po zaslišanju deželnega odbora. Odbor je podal svojo izjavo in če pritožba ni rešena, ne morete dolžiti i oblastnega odbora. Tukaj je naperjen očitek na napačen naslov.
Potem pride vmešavanje v sodniiske akte. Tukaj ste čitali ovadbo, katere vsebina zbor- >
nico ne zanima in ne more imeti nanjo inge-renče. Najnavadnejši takt zahteva, da se c preiskavi ne govori, dokler ni dokončana in ne o osebi, ki je ni tu, da se ne more sama braniti. Zakaj preiskava ni končana, vprašajte državnega pravdnika. Zbornica na to nima vpliva in ga ne sme imeti-
Očitek proračunu glede uvajanja davkov je star kot je star boj centralne in samoprav-ne oblasti. V prejšnjih deželnih odborih je bilo vedno na dnevnem redu vprašanje o prispevkih države samoupravam. Prva dolžnost države bi morala biti. ko je uzakonila zakon o samoupravah, da odkrže samoupravam zakonite finančne vire za dotične posle. Če se to ni izvršilo, je gotovo pomanjkljivost državne oblasti. Za nas pa nastane vprašanje, ali hočemo pustiti to ledino nezornno ali pa hočemo poseči v delo, ki nam ga je zakon izročil. To vprašanje smo skušali rešiti na način, ki v najmanjši meri zadene davkoplačevalca in slovenskega gospodarja. Posegli smo po davkih, ki so povečini prostovoljni. Na prosto je dano vsakemu, ali obiskuje gostilne, kavarne, bare. Kdor jih pa obiskuje, naj prispeva malo tudi za skupnost. Zdi se mi, da je v izvajanjih opozicije veliko nelogike in demagogije.
Gospodje, po mojem mnenju mora vsaka politika vsebovati etične principe. (Ploskanje.) Politike, katere ne vodi etika, no smemo gojiti. Mi moramo ljudstvo v gotovi meri tudi vzgajati. To dolžnost so priznavali vsi državniki. Grčija, Mussolini, Madjarska skušajo vzgojevalno vplivati na ljudstvo in njegovo povojno potratnost zavirati. Tudi s temi uredbami skušamo glede plesa, pijančevanja in po-nočevanja vzgojno vplivati na narod. (Ploskanje.) Na eni strani nam očitate, da ne bomo s tem ubili vsega pijančevanja. V isti sapi pa trdite, da bo konzum padel. Prepričan sem, da bomo s tem storili nekaj dobrega. Gospodje, zavedajmo se, da se pri nas zapijc vsako leto samo v ljubljanski obla 1 milijarda! Na vsakih 180 prebivalcev na u želi pride po 1 gostilna, v mestih pa že na 100. Napak trdite, da bomo z davkom oškodovali gostilničarje. Jaz se le bojim, da bodo gostilničarji pribili na vino več kot 35 par pri litru. Ako bomo pa dosegli, da se bo omejilo potapljanje našega naroda v alkoholizem, bomo veseli.
Tudi davek na obisk nočnih lokalov Vam ne ugaja. Norčujete se, da ženemo ljudi spat Anglež je bolj moder, ker ima pregovor: Zgodaj v posteljo, zgodaj vstati, to dela zdrav, bogat in moder rod. Krepimo nnrod, da ohrani fizične in moralne sile, s tem bomo napravili svojo prvo poslansko dolžnost. — Krasnim izvajanjem je sledilo burno ploskanje večine.
Poslanec Sitar (socialist) je v svojem govoru izjavil, da če bo proračun vseboval zadostne postavke za socialno skrbstvo, bo zanj glasoval z obema rokama, sicer mu pa ni mogoče.
Posl Skub5c
konstatira, da je z gospodi od opozicijo jako težko sestavljati proračun, ker te važne zadeve ne jemljejo resno. Ali jo to resno, ako g. Tavčar v finančnem odseku izjavlja, da principielno glasuje zoper vsak dohodek ljubljanski oblasti? Potem pa zahteva vse mogoče pošto anke med izdatke, katerih mu nikakor dovoliti ne moremo, ako nam ne dovolj ni-kakih dohodkov. Ob vsakem drža\nem proračunu se tresemo za svojo univerzo. Mi jo hočemo s svojimi sredstvi postavili na trdna tla. Gospodje od opozicije, kj so že davnaj naš Darod ponižali na pleme in mu s tem odrekli pravico do sainob.lne kulture, pravijo, da nam ne dovolijo nikakih dohodkov. (Klic iz opozi. cije: »Kdo je to rekel?«) To je rekel vaš za-stopnik v finančnem odseku! (Dr. Milavec: »Vi gospod Tavčar, ste rekli: »Mi iz principa glasujemo proti!«) Tako, gospodje poslanci, gremo lahko v proračunu od točke do točke m povsod velja princip gospodov iz opozicije: Mi iz principa glasujemo proti proračunu! Gospodje, na ta način se o proračunu ne sme debatirati. Noben gospod od manjšine ne stavlja nobenega pozitivnega predloga, kje bi se do-bila sredstva za oblastne izdatke, ampak se gi-bajo samo v negativnosti.
Poslanec Zupančič (SKS) je v dolgem govoru nanesel nestvarnosti in končno izjavil, da bo glasoval proti.
Poslanec Erjavec (SLS) se je oglasil k stvarnemu popravku. Za njim pa je dobil besedo poročevalec odseka prof. Jarc, ki je zavrnil vse prazne in nestvarne očitke opo. zicije.
Blamaža dr. Puca.
Opozicija ni imela drugih pomislekov, kakor sem jih čul na cesti in ki sem jih že navedel prej. Govori se, da hočejo naložiti našemu kmetu velika in ne nosna bremena. Zbornica TOI je predložila oblastnemu odboru več vlog. Glede nočnega obiska zabavišč predlaga, da se oblastna taksa pobira šele po eni uri. Tej želji smo ustregli. Drug dopis se tiče produkcije premoga. V njem priporočajo, da se uvede diferenciranje za pobiranje taks po kakovosti premoga. Tudi to se je upoštevalo v uredbi. Nadaljnji dopis se t.če taks na motorna vozila. Proti tem taksam zbornica nima načelnih pomislekov, pač pa glede izmere te takse in predlaga preureditev pn cilinderski vseb.ni oziroma po teži, in da naj najvišja mera ne presega polovice državne takse. Temu se je ugodilo. V dopisu glede opojnih pijač prosi TOI zbornica, preureditve te uredbe, uu takse zadenejo ne samo konzum, ampak tudi
trgovski promet Dalje prosi za sodelovanje pri izdelavi pravilnika o pobiranju takse.
Nato je poročevalec odgovarjal posameznim govornikom. Vprašanje regulacije Ljubljanice še ni dozorelo, ker še ni dogovora s prizadetimi faktorji. Ko se bomo dogovorili, pride stvar v prihodnji investicijski načrt. Dalje hočem pojasniti očitek, zakaj nismo zahtevali direktnih davkov. Tako smo dobili več, kakor če se nam bi bili odstopili realni davki. Glede vseučiliškega londa se lahko zagovarjamo. Takrat ni slovenska univerza trpela nobene škode. Zadruge, katerim se jo denar dal, so ga vrnile. Vos ta fond se je do zadnjega lička porabil za našo univerzo. (Dr. Puc: »Zakaj tega niste objavili v »Slovencu?«) Gospod doktor, ker nam je ljubše, da se vi tu blami-rate. (Velika veselost. Ploskanje.) O bivš.h deželnih dolgovih g. dr. Puc, je nevarno govoriti. Saj veste, kako tare občino, za kar se je pod vašim gerentovanjem prekoračil proračun v mestni klavnici in hiši ua Ahacljevi cesti. Poslancu Sitarju odgovarja, da bo šel velik del denarja, ki je določen za stanovanjske hiše, ravno v rudarske revirje. Zupančič je pokazal, kako bo šla stvar po deželi. Napravil bo slavnostno številko »Kmetijskega lista«, nato pa se bo pričela org.nizirana hujskanja. Končno poročevalec predlaga, da se preide v specialno debato.
Večina je ta predlog sprejela, nakar je predsednik ob dveh prekinil sejo.
Popoldanska sesa.
Popoldne ob polpetih se je seja nadaljevala.
Poročevalec Jarc je podal ekapoze o I., VI., VII. in VIII. poglavju in obrazlož i posamezne postavke in prosil skupščino, da sprejme te postavke. O teh poglavjih se ni nihče javil k besedi. Zato se je takoj vršilo glasovanje in je bila večina oddelkov proračuna soglasno sprejeta.
O poglavju III. in IV. je poročevalec odseka podal zopet kratek ekspoze. Med drugim je navedel, da se bo število cestarjev pomnožilo za 100. Plače se jim bodo povišale za 50 odstotkov.
Nato je govoril Ivan Tavčar (SDS), za njim pa poročevalec odseka za javna dela dr. Juro Adlešič
O javnih delih oblasti.
ki je v euournem govoru stvarno obdelal proračun o javnih delih in deželnem imetju in o obrti in trgovini za dobo od julijskega zaseda-ii j c do danes. Med drugim je izvajal:
Dolžina vseh deželnih cest I. in II. vrste z dovoznimi železniškimi cestami znaša v ljubljanski oblasti »kupno 2.753 km 448 m. Od tega znaša dolžina železniških dovoznih cest 13 km 347 m. Gradbeni urad bo moral izvesti kilometriranje in zamejičenje vsega cestnega zemljišča. V svrho zaščite javnih komunikacij, njih naprav in pripadajočega zemljišča je treba izdati dovolj močne zakonite norme. Finančno stanje cestnih okrajnih zakladov je zelo težavno. Med vojno so se ceste povsod zelo zanemarile, kljub temu, da je bil promet večji, kot pred vojno. Po vojni se je promet povečal in razvil se je tudi avtomobllni promet. Mnogo so trpele ceste po povodnjih. Plače deželnih cestarjev so prenizke in cestarji niso mogli ob njih živeti. Njih plača znaša mesečno 285 dinarjev.
Poleg dosedanjih cest dobi samouprava še 62 km državnih cest in za njih vzdrževanje od države 462.000 Din in 387.000 za cestarje in cestne mojstre na teh costah. V primer, z drugimi oblastmi je naša oblast zelo prikrajšana. Zato je poslala na finančno ministrstvo vlogo, v kateri se govori o upravi deželnih cest po državi, o zadolženosti cestnih odborov, o kreditih v letošnjem proračunu za vzdrževanje deželnih cest v Sloveniji, o cestarjih, v kateri prosi finančno ministrstvo, da zagotovi oblastnemu odboru sredstva za vzdrževanje cest.
V	imenu SDS kluba je govoril nato dr. P u c, za njim pa poslanec SLS Josip Erjavec, ki je naglasil, da je prav, da bodo naši pijančki in dobrovoljčki nekoliko prispevali za vzdrževanje cest. Vsota 600.000 Din za osobje stavbnega urada ni prevelika. Oblastni odbor bo rabil veliko inženerjev, ker se bodo vršila velika investicijska dela. Želi, da bi oblastni odbor delal na to, da se denar, ki ga prispeva država za naše ceste, pravično razdeljuje.
Nato je govoril posl. Bukovec SKS), pa njim pa dr. Jure Adlešič (SLS). Odgovoril je poslancu Župančiču, ki pogreša v proračunu investicije, da investicije v redni proračun ne gredo. V proračun spadajo samo obresti in amortizacija. — Proračun je okvir zn porabo kreditov za dotično leto. Ako bodo ostali kaki zneski se bo videlo v proračunu, kajti naš proračun je podvržen oblastni kontroli. Ker nam je opozicija odrekla vsake prispevke, ji mi odrekamo pravico, predlagati nove, višje izdatke.
Odsekov poročevalec prof. Jarc priporoča sprejetje resolucije, ki jo je predlagal poslanec Bukovec (SKS), da se vlada poziva, da spremeni zakon o pobiranju kaldr-min« tako. da pride nabrana kaldrmina t korist rele ljubljanske oblasti.
Nato se je vršilo glasovanje. Nekateri proračunski oddelki so se sprejeli soglasno.
V	razpravi o drugem poglavju proračuna Ia poročevalec Jarc obrazložil proračunske postavke o deželni kulturi. Poudarja važnost
posameznih postavk za pospeševanje kmetijskega šolstva, vinogradništva kletarstva, kmetijske izobrazbe, gospodinjskega Šolstva, zboljšanja gnojišč, hlevov itd.
Za njim je govoril posl. Tavčar (SDR).
Obširen govor je imel poslanec dr. M i -lavec (SLS) o
kmetlfstvu.
Dr. Milavec je poleg splošne slike podal tudi podroben program o delu v kmetijstvu. Glavni del govora je zavzelo vprašanje ali naj se v naši ekonomski službi zaposlijo ekonomi ali kmetijski specialisti Za sedaj bomo mogli nastaviti le nekaj specialistov in sicer za vse panoge našega kmetijstva. Nato se peča z agrarnimi operacijami, ki pridejo vpoštev tudi za Dolenjsko in Notranjsko. Navajal je tozadevno statistiko v drueih deželah in se zavzel za sodelovanje s hidrotehnič-nim oddelkom in oddelkom za zgradbo hudournikov. Toplo se je zavzel za interese kmetijskega zadružništva. Zavzel se je za kontrolo semenja, za umetna pnoiila, za sredstva za zatiranje kmetiiskih škodljivcev. Dvigniti je treba krneli isl o produkcijo ter izobraziti krnela in dvieniti vse znklndo, ki jih ima naša zemlja, delo za povzdigo našega kmetijstva pa depolitizirati.
Poslanec Pipan (SKS) je priznal, da je preračun sestavljen nrecej širokotrrudno.
Kočevski poslanec Eppich je govoril o deželni kulturi, strokovnem šolstvu vzpostavitvi nemških šol. Izjavil je, da bo glasoval za proračun.
Podnnee Poznif (SLS) je v lepem in s številkami podprtem govoru obrarložil, kako je padla kupna mAč krnela. Za svoja temeljita izvaianja je žel burno nritrjevanje.
Poslanec Zupančič (SKS) ie izjavil, da bo glasoval za oddelek proračuna za kmetijstvo.
Poslanec Deželak (SL^) je obrazložil splošno kmetijsko stanje v laškem okraju.
Poslanec Tratnik je izrazil veselje, da pristaši SKS odobravajo ta del proračuna. Nato je naglasil važnost posameznih postavk v proračunu. Zlasti je poudaril pomen gospodinjskih tečaiev.
Poročevalec, odseka Jarc je priporočal spreietie resolucij.
Nato je bilo glasovanje, pri katerem je bilo to poglavje snreietn. Nato je predsednik zaključil sejo in sklical prihodnjo za danes ob pol 10 dopoldne.
Reforma delavskega zavarovanja se izvede.
r Belgrad, 19. dec. (Tel. »Slov.«) V ministrstvu soc. politike so se ves leden vršile konference radi reforme zavarovanja delavcev na podlagi pooblastila, ki ga je dobil minister socialne polilike v finančnem zakonu. Po vsestranskem pretresu zavarovalno-lelmič-nih, finančnih in upravno-organizacijskih zadev je konferenca prišla do končnih sporazumnih zaključkov, na podlagi katerih se bo tozadevna uredba lahko objavila v najkrajšem času.
r Belgrad, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor smo že poročali, se je zadnje dni mudil v Belgradu predsednik ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev Mihael Krek. Vaš dopisnik je imel priliko, razgovarjati se z g. Krekom, ki mu je v prijateljskem razgovoru izjavil: »Ko sem prevzel vodstvo OUZD, sem našel več stvari, ki sc potrebne odobre-nja ministrstva socialne politike. Poleg lega je novo ravnateljstvo napravilo nekoliko sklepov, ki jih je bilo tudi treba predložiti ministru. Vse te zadeve sem hotel osebno obrazložiti. G. minister je predloge in prošnje uprave urada deloma v celoti odobril, deloma se je našla rešitev, ki predstavlja popolen sporazum. V kolikor le stvari spadajo v koin-tenco drugih ministrstev, je g. minister dr. Gosar obljubil svojo podporo in pomoč, tako da upam, da bom tudi te rešitve v kratkem prejel. Po specialnem sklepu ravnateljstva OUZD sem ministra naprosil tudi za čim hitrejšo izvedbo reorganizacije zavarovanja, ki jo je naše ravnateljstvo v zadnji seji soglasno pozdravilo in g. ministru izreklo za njegovo tozadevno iniciativo in predloge soglasno zaupnico. Kakor je javnosti že znano, so se ravno v tem času vršila v ministrstvu socialne politike posvetovanja strokovnjakov, in kakor sem bil danes obveščen, so se la posvetovanja zaključila z dobrim uspehom.
Manifestacija vnaprej propadle misli.
r Belgrad, 19. dec. (Tel. »SI.«) Takozvana programatična izjava seljačko - demokratske koalicije je ostala brez vsakega vpliva na javnost. Edino Pribičevič in njegovo časopisje poskuša napraviti iz tega velikanskega slona. Javnost je šla preko tega brez vsakega zanimanja. Zalo skuša sedaj Pribičevič in časopisje SDS izzvati novo zanimanje za Radič-Pucelj - Žcrjavovo akcijo s tem, da napoveduje velikansko stjo in manifestacijo seljačko -demokratske koalicije, ki naj se vrši meseca januarja *v Zagrebu. Vsa politična javnost je pa prepričana, da Ko tudi ta velikanska manifestacija imela istotak vpliv, kakor ga je imela revolucionarna izjava Pribičeviča na poslednji sejL
Fašizem se zavzema za Macedonijo.
ž Milan, 19. dec. (Tel. »Slov.«) »Corrlere della Sera« objavlja drugI članek o macedon-skem vprašanju izpod peresa Monellija r naslovom »Teror« in datiran iz Skoplja, Člankar trdi, da vlada danes v Macedoniji tak teror, kakor za časa Turkov. Gorje tistemu, ki kaj izda tujim žurnalistom, ki prihajajo na ankete v Mocedonijo. Tako sta žalostno končala dva Macedonca, s katerima se je razgovarjal dopisnik »Timesa«. Eden se je rešil v Italijo, drugi pa v srbske ječo. Srbi nočejo priznati, da živi v Macedoniji »bolgaro-ma-cedonščlna«. Zaprli so — tako trdi fašistovski žurnalist— vse bolgarske šole, izgnali profesorje in učitelje, zaprli so 1331 cerkev in 273 bolgarskih samostanov ter prepodili pet bolgarskih škofov in 1390 duhovnov. Še Turek je spoštoval krščanske cerkve. Jugoslovanska vlada pa da ni hotela priznati legalne ma-cedonske organizacije Macedonci so torej bili »prisiljeni seči po nasilju«. Ne izplača se navajati števila požganih hiš, brez krivde aretiranih in umorjenih, pogrešanih, mučenih iti onečaščenih žen. Na stotine in tisoče je takih slučajev vsako leto. Bolgarski tisk je prepovedan. Kdor ima doma bolgarsko knjigo, je obdolžen veleizdaje Kdor prejme bolgarsko pismo, ga prelepejo. Nevarno je na cesti govoriti bolgarsko. Namesto kornitašev se obešajo nedolžni. Ječe so prazne, ker obtožence kar postrelijo. Macedonskim Turkom se boljše godi kakor Bolgarom. Glede Macedonije se da trditi: Macedonija ni bila nikdar etnično srbska. ampak bolgarska, kar priznavajo tudi srbski učenjaki. Macedonija se geografično razlikuje od Srbije. Macedonija ni bila nikdar kulturno srbska, ampak grška in potem bolgarska. Macedoniji vsiliti srbsko kulturo, se pravi, vsiliti ji nižjo in nazadnjaško kulturo. — Tako fašistovski tisk hujska proti naši državi.
Psfiz brsda Rim.
v Pariz. 19. dec. (Tel. »Slov.«) »Petit Pa-risien« skuša danes, očividno inspiriran u-blažiti slabi vlis italijanskih zahtev, ki jih je naštel »Giornale dTtalia«. List naglaša, da zahteve pač ni*o uradnega značaja, in izjavlja. da v mnogih točkah segajo čez okvir razprav. Vprašanje priznanja italijanske nad-oblasti na Jadranu, ne pa na Balknu in udeležbe pri upravi Tnngerja, da je že v naprej rešeno. Vprašanja ekspanzije, mandatov in koloni.ialnih zahtev pa se morajo rešiti mednarodno.
PoSfska se nrfcHuči mali
v Pariz, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na konferenco Male antante, ki bo meseca januarja v Bukareštu, izjavljajo pariški listi, da bo ta konferenca velikega pomena posebno, ker je pričakovati, da se bo Poljska močno vezala z Malo antanto. Poljska bo s tem, da bo poslala na konferenco opazovalca, formalno neoficijelno izvedla svoj vstop v Malo anfanto. Na konferenci se bo razorav-ljnlo tudi o stališču Romunije po smrti Jo-nela Pratiana. Pričakuje se, da bo Romunija obdržala svoje lojalno prijateljsko politiko napram Jugoslaviji in Češkoslovaški. Glavni predmeti razpravljanja bodo razmerje napram Madjarski, Rothermereova akcija in ustanovitev gospodarske donavske federacije.
Stalm pooolni zmagovalec.
v Moskva, 19. dec. (Tel. «Slov.«) Kongres stranke je sedaj končan. Stalin je zmagal popolnoma, dočim so bili vodilelji opozicije izključeni. Kot nezadostne so se označile izjave opozicije, ki je razdeljena v dve smeri, od katerih sc je Zinovjcva skupina s Kamenovom na čelu izjavila za pripravljeno pokoriti se sklepom in disciplini stranke ter se odreči cpozicionalnemu programu, ne da ga odvržejo, Tiockijeva z Rakovskim in Radekom pa hoče spoštovati statut stranke, pa se za svoje nazore dalje boriti v stranki sami. Izključenih je bilo 75 voditeljev opozicije, med njimi Radek, Kamenev, Rakovski itd.
Miliion ljudi beži.
v London, 19. dec. {Tel. »Slov.«) Nankin-ška vlada'objavlja, da so se pri hišni preiskavi ruskega konzulata v Kantonu našli dokumenti
in spisi, glasom katerih naj bi se vstaja, če se izvede v Kantonu, razširila tudi na Hongkonjj in Indokino, V Kantonu je bilo uničenih 2000 hiš, ubitih pa je bilo 3000 oseb. Iz province Hongkong so dospele vesti, da je v zadnjem tednu radi državljanske vojne in lakote odpotovalo v Mandžurijo in v Korejo nad 1 milijon ljudi, ki so bili po vsej priliki organizirani po japonskih agentih.
„Mi horemo mir In delo I
v Praga, 19. dec. (Tel. »Slov.«) O prilik! desetletnice ustanovitve samostojne češkoslovaške armade je imel dr. Beneš govor, v katerem je poudarjal, da se akcija, ki je bila med vojno naperjena za samostojnost, ni vodila proti samostojnosti kakega naroda in da tudi danes ne vodi v vse j češkoslovaški notranji in zunanji politiki. Mir hočemo mir in delu, sporazumljenje in spravo, medsebojno spoštovanje in prbnanje. Tako delamo skupno s Francijo in z drugimi državami v duhu vse-evropske solidarnosti. Tako smo se v Locarnu sporazumeli z Nemčijo in upamo, da se bomo sporazumeli tudi 7. Madjari in tako delamo tudi notranjepolitično za skupno delo z Nemci in Madjari.
Amerika prediaga mirovni oakt«
v Ne\vyork, 19. dec. (Tel. »Slov.«) Držav, ni tajnik Quelock je izročil francoskemu poslaniku Claudelu ameriški načrt za mirovni pakt. Državni departement poudarja, da načrt ne vsebuje posebnih določb samo za Francijo, temveč da so Zedinjene države pripravljene v tem okviru začeti pogajanja tudi z ostalimi narodi. Mirovni pakt naj se podpiše do 6. februarja, ko ugasne dosedanja pogodba o razsodišču. Načrt ima štiri oddelke: Oba naroda naj se nikakor med seboj ne napadeta, naj si ne napovesta vojne ali pošljeta vojsko v ozemlje drugega. Politične diference naj se podvržejo postopku razsodišča, o čegar bistvu ir uporabi govori tretji oddelek, o njegovih kom petenc-ah pa četrti oddelek. Načrt posebno pc udarja za Zedinjene države Monroejevo dok trino.
Strahovita katastrofa amer. podmornice.
v Newyork, 19. decembra. (Tel. »Slov.«) Pri rtu Code Massachussets je rušilec Paulding zadel v ameriško podmornico S IV, ki se je z 52 možmi v trenutku potopila. Podmornica se je dvignila na površje ravno v smeri proti rušilcu, ki je zelo brzo vozil. Nesreča se je zgodila na istem mestu, kjer se je pred dvema letoma zgodila tudi z dvojčkom te podmornice. Po največjih težkočah sc je potapljalcem posrečilo dognati, da je v podmornici živih še šest mož, katerim pa ni mogoče dovajati zraka, tako da se bodo morali do večera zadušiti. Poskusi, dovesti zrak v podmornico, so ostali brezuspešni ter so se zjutraj opustili. Poskušali bodo dvigniti podmornico s. pomočjo pontonov, ki so že odpluli iz Brooklina. Tako delo, ki po navadi potrebuje dva dni, pa bo skoro nemogoče izvršiti radi močne struje, radi kratkega dneva in radi temperature vode, ki omogoča potapljalcem ostati v vodi k večjemu deset minut. Usoda teh šestih mož je zapečatena. Zadnji potapljalec, ki je včeraj bil pri podmornici, je prinesel na površje sledeče poročilo zaprtih mornarjev: »Poskusite nam dobaviti vodo in živila po torpedni cevi.€
Pod veliko in staro skakalnico v Tivoliju nad Šiško, je bila postavljena v nedeljo popoldne mala provizorna skakalnica, na kaleri je izva-jajo nekaj Siškarjev prav bravurozne skoke.
Smučarji, sankači in ljubljanski »flrbci« pod Tivolskim gozdom.
Dnevne novice
koledar.
Torek, 20. decembra. Evgenlj, Makarij, Libcrat, Peter, Julij. Solnce vzide ob 7.46 zjutraj in zaide ob 4.12 popoldne.'
Dunajska vremenska napoved za 20. december: Pretežno jasno, hud mraz, omilujoči vetrovi.
* * *
ir Izid občinskih volitev v Gornji Radgoni. Zadnjo nedeljo so se vršile v Gornji Radgoni občinske vol.tve ob občem zanimanju. Boj je bil radi tega tako ljut, ker Je občina begata in si je postavila brez obremenitve davkoplačevalcev ponosen magistrat, na katerem plapola po končanih občinskih volitvah zastava združenih obrtnikov in SLS. Od 17 odbornikov ima naša stranka 9, združeni demokrati 6, dva Odbornika sta neopredeljena, pa ima^a to dobro lastnost, da ne sučeta svojih plabčev po SDS vetru.
T*r £e enkrat prosimo one, ki so prejeli koledar Kmetske zveze v razprodajo, da brž vrnejo vse izvode, ki jih ne morejo razpečati. Kasneje nima več pomena vračati. Poštnino za vračilo povrnemo. — Tajništvo Kmetske zveze.
■k Opozarjamo na politično-gospodarski te5aj v Rokodelskem domu v Novem mestu, ki bo 27., 28. in 29. t. m. Naj ne bo župnije in občine novomeškega okraja, ki bi ne poslala na la tečaj vsaj treh -zaupnikov. Hitite s prijavami !
ir Krajevna organizacija SLS v Novem mostu vabi somišljenike na zborovanje in občni zbor, ki bo v četrtek 22. t. m. ob pol-osmih zvečer v Rokodelskem domu. Na dnevnem redu je tudi poročilo prof. Ambrožiča o občinski politiki.
~k Smrtna kosa. Dne 16. decembra je umrl v Beli, župni.a Špitalič, Frančišek Klemen, po domače Blanc v 82 letu svoje svoje siarosti. Pokojni je bil zelo čislan ne samo pri kmečkih ljudeh, ampak tudi pri izobraženih radi izrodijo bisrega uma in plemenitega značaja. Njegova hiša je znana daleč na okrog kot zelo trden kmečki grimt. Sam do sebe je bil silno skomen, toda zelo radodaren in postrežljiv proti drugim. Komaj 20 let star je bil izvoljen za cerkvcnega ključarja, in to službo je opravljal do svoje smrti jako vestno in nesebično. Cerkve so izgubile v njem svojega dobrotnika, duhovniki pa svojega izbornega svetovalca. Kako iz srca ;e bil udan svojim duhovnikom, je pokazal najbolj v njih bolezni: stregel jim je po cele dni po noči in po dnevi kakor najboljši oče svojim otrokom. Upamo, da že uživa pri Bopu plačilo za svoja dobra dela.
•k Razširitev sanatorija na Vurbergn pod Mariborom. V Herbersieinovem gradu na Vur-bergu ima ruski rdečt križ svoj znameniti sa-natorij, k; se izpopolnuje od leta do leta. Vodja sanatprija dr. Boleslav Okolokulak je zelo podjeten. Sedaj je dal napraviti na vzhodni strani grada v višini kakih 8 m lepo verando, kjer se bodo solnčili bolniki. Pod Grmado pa si je pridobil od graščine gospodarsko poslopje, kjer stanujejo taki bolniki, ki ne potrebu-jej ovsak dan zdravniške postrežbe in oskrbe. Par metrov cd gozda so obširni smrekov, gozdovi, kjer se lahko sprehajajo bolniki. Grmada je na Vurbergu najvišji hrib. Ime ima od tod, ker so ob turških časih tukaj žgali grma-
cIJcMD&jJ
P/e/enine 4 bo aa/lepše in natbolt&e
de v naznanilo drugim, da ee bližajo Turki slovenski zemlji. V gradu samem se delajo priprave za napeljavo elektrike. Ko pridejo stroji, bo zažarel grad v električni luči. To dobroto so naklonili ruskemu rdečemu križu bogati Amerikanci. Želimo iskreno, da bi se mnogo naSih slovanskih bratov Rusov in Srbov utrdilo zdravje v snnatoriju prenovljenega vurberškega gradu.
•k Božično darilo za naše gospodin je, žene tn dekleta je »SI o v e n s k a kuharica« S. M. Telicite Kalinšek, ki je izšla f.e v sedmi izdaji. To je krasno opremljena in po vsebini najbogatejša slovenska knjiga, velia v elegantni vezavi 160 Din.
■k Društvo za gojitev treznosti v Murski Soboti. Preteklo soboto je imelo društvo za gojitev treznosti v Murski Soboti svoj ustanovni občni zbor, ki je prav dobro uspel. K dra-šmi je pristopilo takoj 30 članov, vsi predstojniki državnih uradov so bili zastopani, kar najlepše kaže, da se slovenski uradnik- zavedajo, da so tudi v tem of.iru vzgojitelji ljudstva! Za predsednika društva je bil izvoljen g dr. J. Glančnik, sanitetni referent, za podpredsednika g. vladni tajnik dr. Bratina, za tajnika g. šolski nadzornik Cižek, za blagajnika upravnik pošte Cuš in v odbor sta bila še izvoljena g. šolski upravitelj Hočevar iz Kroga in. prof. Lojze PavliČ. V društvu so člani Slovenci in Madjari, katoliki, evangeli-čani in izraeliti. Društvo bo imelo svoje sestanke vsakih 14 dni, bo prirejalo družabne večere, izlete, poučne tečaje in tako širilo trezno življenje v Slovenski krajini. — Primerno bi bilo, da bi ee na vsakem sedežu okrajnih glavarjev ustanovilo podobno društvo, ki bi preprečevalo brezmejuo, ostudno pijančevanje.
k Elegantno in praktično darilo za božič in novo leto je amerikansko Vaterman's naliv, no pero, katerega dobite pri tvrdki Iv. Bonač, Ljubljana.
ir Smrt stare slovenske korenine. V župniji Sv. Miklavža na Polju je preminul posestnik v 3rezovcu Jurij T ;i r k , ki je dosegel lepo starost 77 let. Rajni je bil delaven, pravi krščanski mož in vedno neomajno v vrstah SLS. Bil je več let občinski odbornik, župan in cerkveni ključar. Pokojni je tudi slric obče-spuštovanega župnika na Bučah, Miloša Turka. Priljubljenost rajnega je dokazal mnogoštevilni pogreb, katerega je vodil g. kozjanski dekan.
-A- Slovenska Straža v Ljubljani se je preselila v Rokodelski dom, Komenskega ul. 12.
•k Železniško zveze v Dravski dolini. Nekdaj je bil promet na progi Maribor—Celovec izredno živahen, imeli smo poleg mno«ib tovornih vlakov pet osebnih vlakov dnevno na vsako stran, poleti ob nedeljah posebni vlak za izletnike do Dravograda in nazaj, nadalje dva brzovlaka v vsako smer. Vse to je pokopala svetovna vojra in nesrečni koroški plebiscit, kateri je začasno postavil mejnik pri Prevaljah. Danes koroška proga, solidno grajena in pokrajinsko tepa, samo životari, trije osebni vlaki v vsako smer so ostali za promet iz Maribora do Prevalj; da ne pozabimo, kako se kre»a brzovlak, vozi isti v poletnem času za dva meseca iz Madjarske preko Maribora na Koroško. Nekoliko na boljšem je prebivalstvo do Fale oziroma Sv. Lovrenca na Pohorju, ki ima na razpolago- dopoldanski osebni vlak ob polil iz Maribora in ob pol 19 zvečer nazaj — nasprotna vlaka pa nimata praktičnega pomena. Interesirane občine iz marenberškega okraja so vložile že jeseni prošnjo na direkcijo drž. železnic v Ljubljani, da se podaPša vlak ob pol 11 do Dravograda in se vrača pred 17. uro. Ker bi imela ta dva vlaka zvezo s Prevaljeni, bilo bi ustreženo celi Dravski dolini. Gledališka uprava v Mariboru pošilja zaman gledališke lepake v Dravsko dolino — kdor hoče obiskati gledališka predstavo, mora žrtvovati skoro dva dneva, kdo to zmore, komu se to ljubi? Treba je, da se srečni poset-
Likovič Joža:
Sirota Jerica.
(Božična zgodba.)
Nebo nad poliiograjskimi grebeni se je nalahno ubrisalo; svetli, drobni oblački so se razgrudili v venec, rožna zarja je dahnila preko zatona in osvetila strahotne hudourne udare. Mehka zelenina se je kakor svilen-časla pasica zlila preko sivih vrhov in se stapljala v belo luč, ki je zamirala v težkih barskih meglah. Nekje je prizvanjalo sv. večeru; mehak in plah zvok je prosil za angelsko skrivnost.
Premnogih se ta večer dotakne angelska perot, tiho in tajno; pobožnost in blago-vest teh svetih dui jih združita v miru in ljubezni. A tisočeri pa so, ki so jim bele betle-hemske zvezde tuje in neznane, svet jih je pahnil v sužnost, bedo in greh. Tudi Jerica tam v zapuščenem predmestju je taka sirota. Oče je delal na železnici; neke noči pa ga je zgrabila lokomotiva in ga raztrgala kakor divjajoča zver. Mati je moraia v tovarno, kjer so ji brezčutni stroji izpili moč in zdravje. Votel kašelj jo je zmagal, da je legla ... Sta-povaii sia v nizki podstrešni izbi, ki je bila mrzla In puščobna. Na črvivem stropu se je sprijemala vlaga v rumenkaste, mastno lep-
Tordka „fllELH" d. z o. z.
otaarla
specialno rutino frgootao
SHmOVEZnK-KRHUHT
dn*: 2Q. f. ni». na SHianafskS cesti št. 9.
Ijive glivice, ki so se kakor požrešne ličinke razrastle iz kota v kot. Iz sien je vdarjala vlažna plesnoba; gniloben, grenak vzduh je ležal dan in noč v ozki izbi ter dušil bolnico kakor težka in neznosna megla. — Jerica je postavljala starinske jaslice na vegasto mizo. Pastirček brez glave se je vdano sklanjal k novorojenemu Kralju, voličku so bili odbiti rogovi, a eden izmed kraljev z daljnih jutranjih dežel je izgubil vse darove in je prožil prazne roke proti betlehemskemu Detetu. Ono pa se ni smehljalo zato nič manj milo in do-brotljivo. V mestu nekje so se oglasili zvonovi in vabili angelske zbore iz svetlih nebes, Večer je legel na nizko okence, ves mrk in trpek se je zagledal v siromašno izbo. Je-rka j® vedela, da jI niti v tem sv. večeru ni prizanešeno, da mora ven na ulico, kjer bo morda naletela v vrvežu množic na radodarno roko. Zategnila je kljukast zapah na trh-lenih durih, mamo je .bila zmagala vročica, globok spanec jo je zajel. Po temačnih stopniščih se jo spustila mimo glasnih vež na mlakužno dvorišče. Hiša je bila zanemarjena, polna lakote in zlobe. Kletvina ni poznala no petka ne svelka, šo v sv. večeru so se jezljive ženske ščuvale, bile in grizle kakor besna žival.
Sirota Jerica je hitela skozi ozke, smrad-ljive ulice, mimo nhkib, delavskih hiš v sre-
nik gledališča žc pripelje opoldan v Maribor, vraoa se pa, ako zaspi prvi vlak ob pol 1. šelo popoldan ob po! 14. Brzovlak naj bi vozil dogovorno t Madjari in Avstrijci vsaj od maja do oktobra v interesu trgovskega in tujskega prometa. Državna žejeznica zasluži pri tovornem premetu v Dravski dolini toliko, da nam lahko koncedira te malenkosti. Prosimo zastopnika velikega župana mariborske oblasti, da zastavi na železniških konferencah ves svoj upliv za dosego boljših železniških zvez na koroški progi.
k Ljudska samopomoč za vso stanove preskrbi in zasigura otrokom in odrastlim po 1, 2, 4, 10 do 16 tisoč dinarjev — denarne podpore. Pristopite! Za stare od 50 do 80 let je Čas samo do 81. decembra t. 1. Z dopisnico javite pristop, naslov je: Ljudska snmopomoč v Ljubljani, cesta na Rožnik 29, ali Maribor, Aleksandrova cesta 45-11.
ir Pariški pisemski papir v mapah in kasetah, podložno mape, garnituro za pisalne mize, spominske knjige, dnevniki, bronzovi predmeti itd., so najlepša darila za božič. — Zmerne cene! — Iv. Bonač, Ljubljana.
k Vlom v župnišee v Črnomlju. V nedeljo ponoči so vlomilci vlomili v župnijsko pisarno v Črnomlju in odnesli okrog 10 000 dinarjev. Vlomili so skozi okno in tako prišli v notranjost župnišča.
k Požar. V noči od petka na soboto je izbruhnil ogenj pri posestniku Heflerju v Trnju pri Brežicah. Lesena in s slamo krita hiša je bila takoj vsa v ognju in je pogorela do tal. Škoda je velika, uer niso mogli ka j prida rešiti. Sreča v nesreči, da je dan popreje zapadel sneg iu so bile sosednje strehe na ta način vsaj kolikor toliko zavarovane. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz okolice ter ogenj omejile in pogasile. Vzrok je bila najbrže neprevidnost.
ir Odlikovan je s srebrno svetinjo za civilne zasluge gosp. Ignacij Kerzan, nadzornik na veleposestvu v Klevevžu, občina Šmarjeta pri Novem mestu.
•k Vsak se veseli božičnih praznik v, da pa bomo tudi mj slepi deležni tega veselja, prosimo p. n. javnost, da se nas v dneh pred božičem spomni s kakim darom. MiLdare sprejema Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wol-fova 12.
■k Varnostne odredbe proti vlomom na poštah. Poštno ravnateljstvo ljubljansko razglaša: Da ne bo treba predstojnikom pošt, zlasti pa predstojnikom pogodbenih pošt, poravnavati škode, ki bi jo napravil zločinec, kj bi vlomil v peštne prostore, spopolnjuje poštno ravnateljstvo čl. 16 Pravilnika o pogodbenih in državnih poštah takole: Prostori morajo biti. če mogoče, v sredini kraja, lahko dostopni Iu spodobni. Prostor za stranke mora biti ločen od uradnega prostora s pregrajo, ki naj bo vsaj 2 m visoka. Vsa okna morajo Imeti železne križe, vdelane v zid in ne v lesen obod, ali pa močne železne ali lesene oknice. Vhodna vrata morajo biti dovolj močna in varna ln morajo imeti železen drog (prečnico) s ključavnico (žabico), ostala vrata pa varne (angleške) ključavnice ali pa pripravo (šar-nir) za ključavnico (žabico). Vse žabice morajo biti angleške (sistem Wertheim). Pošte, katere imajo namesto velikih železnih blagajn železne skrinje, morajo te skrinje z vijaki pritrditi na gredi (lego) v tleh, torej ne na sama tla. Na ta način je treba pritrditi tudi običajne ročne blagajne s podstavkom. Vsak poštar si
dišče mesta. Zavila je okoli tovarne, ki je hropela kakor razkačena zver; rdeč, zloko-beu oblak saj je ležal nad njo. Stroji so butali in zbijali; vmes so vdarjali ogromni bati, da se j3 stresalo dimasto ozračje. Strojne pire so žvižgale, sršeca vretena in sikajoči parni preklopci pa so odganjali milino svetega večera. Iz tovarne so vrgli na cesto njeno mamo, vso lzmozgano in strto; noč in dan so grabili klopolajoči stroji po njenem revnem telesu, dokler niso iztisnili iz nje poslednjega kanca krvi... Prišla je na široko, razsvetljeno cesto z mikavnimi izlož.bami, ki so zapeljivo mamile mimohiteče. Ljubka božična drevesca, svetlobni okraski, pestre sladkarije, medeni kolački, rumeno pecivo, prijetne igračke, luči in razkošje, ohleke, svetleči se šolenčki, razsipnost in bogastvo. Spustila 6e je med hiteče; iz bežne množice so se pobli-6kavale dragotine, zlate verižice, mehak blesk svile; srečavali so se poželjivi pogledi, vabljiv smehljaj... Postala je kraj cerkve; zvonovi so vzneseno vdarjali, mogočni zvok je padal v ulico, valoval in se dvigal preko ponosnih stavb, kot da hoče zajeti vrveče množice v bajno sveljst nocojšnjega večera in jih v svoji gorečnosti odlrgati grelnim cestam. Zlatnrmena cerkvena okna so se v jarki luči električnih lestencev čarobno lesketala, sladkost in milost sv. večera jo žarela skozi nje.
mora preskrbeli varno strelno orožje in ga ra* biti, kadar grozi nevarnost. Poštarji, kateri bi opustili lc iz previdnosti odrejene ukrepe, bodo materialno odgovorni za vso škodo, ki bi jo imela državna blagajna vsled vloma ali tati vine.
k Prepovedani madjarski listi. Madjar-*
skim lisloui >Az EsU, »Pesti Naplo« in >Ma« gyaroszag«, ki izhajajo v Budimpešti, je zopel prepovedan uvoz v nnšo državo.
k Najvišja obsodba po tiskovnem zakonu. Včeraj je bil v Zagrebu obsojen časnikar S. Stojakovič na tožbo Hrvatske sveopče kreditne banke na 6 mesecev ječe, 10.000 Din globe, in povračilo pravdnih stroškov, ki znašajo 30,000 Din.
■A- Rab se razvija. Otok Rab se prav krasno razvija v prvovrstno letovišče. Te dni j0 prišlo na Rab več Angležev lovit šljuke in fazane, ki so po tamkajšnjih gozdovih zelo razmnoženi. Izdelava načrta regulativnega temelja mesta je izročena arhitektu Vinku Glancu, ki dela po intencijab našega arhitekta Plečnika. Regulativna osnova stremi za ohranitvi-, ju historičnih vrednot mesta in za uspešnejšim razvojem okolice. Direkcija morskega prometa v Splitu je dovolila Raliu znesek 96.000 Din za popravo tlaka na obali. Rab sedaj pozimi nima dobrih paroplovnih zvez, ker je pozimi ladjam zelo težak dostop do pristanišča. Da se temu vsaj deloma odpomore, bi bilo treba postavili na stolp sv. Antona svetilnik in izbolj« šati paroplovni promet. Občina je že pristopila k delom za izboljšanje prihodnje sezone.
kr Nezgoda mladega smučarja. V petek je šel mladi smučar Hrešak v družbi iz Maribora na Pohorje, kjer so prenočili in v soboto nadaljevali pot, dasiravno niso natančno vedeli, kje pelje prava pot. Trojica mladih ljudi je zašla in osem ur blodila po visokem snegu, predno je prišla do koče. Ilreščaku, kj je imel navadne čevlje, so zmrznile noge in le z veliko težavo so ga s sankami spravili v dolino. RešHni avto je ponesrečenca prepeljal v Maribor. Ta nezgoda naj bo v pouk neizkušenim, naj se nikamor ne podajo brez dobrih čevljev!
•k Ljubitoljo fotografičnih zbirk razveselite za Božič in Novo leto z albumi za slike. Od najpriprostejše do najfinejše kakovosti lastno-gs izdelka dobite pri Iv, IJonač, Ljubljana.
■k Strašen samoumor mladega orožirka. Blizu B.dovara, v vasj Vrapču, se je pripetil v nedeljo strahovit slučaj samoumora. Mladi, komaj 25 letni orožnik Stjepan Karaš sj je ob 6 zjutraj pognal kroglo v glavo, tako, da je nastavil puškino cev na brado, z boso nogo pa je pritisnil petelin na puški. Krogla mu je prodrla vso glavo in izstopila pri temenu. Kri je po strašnem dejanju obri/i/ala vso sobo in pohištvo v njej. O samoumoru^o bili takoj obveščeni Karasovi predstojniki, ki so uvedli preiskavo. Vzroka samoumora ne ve nihče, ker je Karaš pustil le dvoje poslovilnih pisem, ne da bi povedal, zakaj gre v smrt. Karaš jo bil zelo dober, vesten in pošten orožnik ter pri predstojnikih zelo priljubljen.
ir šo on samoumor s strelom v glavo. V nedeljo ob pol 7 zjutraj je našla zagrebška policija v Zelengaju bli?u Tuškauca v Zagrebu
Opozarjamo
m DoMno prodalo
modnih potrebščin pri tvrdki DrtitfO SCbfVflb. LJubljana. Pestra i/.bira kravat, rokavic, usnjenih iu trikot, perila, ovratnikov i. t. d.
Jerica je pristopila h gruči mestnih deklet, ki so se v kolu skrivnostno razgovarjale. Vdano je pogledala nežne krasotice, skrbno zaviie v mehko, razkošno kožuhovino, v kričeče rmo-nih, prosojnih nogavicah in lakastih čeveljčkih. Nevede je stegnila prosečo dlan in za-jecljala: »Prosim, gospa...« Družba deklet v drobn onabranih krilcih se je malomarno zgenila; svilenčasti klobučki z lepotičnimi perjanicami in srebrnimi posevki so vabno za-blesteli v ostrem sevu ulične svetlike. Najbližje so bojazljivo od skočile, kot da se jih je dotaknila gobava nesrečnim. Ena Izmed kra-sotic jo je žugajoče vprašala: >Na sv. večer prosjačiš, mala? Ti, ti, kaj bo le, ko postaneš velika...?« S sirovim poudarkom je cikajoče dostavila starejša: »Kaj bo? Cesta in beznice jo bodo živele, kot vsak lak mrčes.« Bučen smeli je zakrožil v rdečelični družbici, Jerica pa je povesila oči in boječe umaknila suhljave ročice. Opotekla se je čez cesto in vlonila v vrvenju množice... (Dalje prih.)
Poceni kupite krasne
damske plašče
in ofolel&e pri Fran Lukič, Stritarjeva 9
neznanega mladega človeka, ki si je pognal kroglo v glavo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer =o ugotovili, da gre tu za elektromonterja Ignaca Horvata. Njegovo .stanje je brezupno. Motiv njegovega dejanja ni znan.
* Delavska stavka v Dugi resi. V veliki tekstilni tovarni v Dugi resi je izbruhnila delavska stavka. Delavci zahtevajo zvišanje plač, vendar jim pa tovarna noče privoliti v to, ker gre kupčija slabo. Uradniki in mojstri še delajo. Tovarna grozi, da ustavi vse delo. To bi izvalo težke posledice v tem kraju, ker je v tovarni zaposlenega mnogo revnega ljudstva. V Dugo res je bila poslana ojačena orožniška četa. vendar pa je delavstvo mirno in ni razloga za intervencijo. Pogajanja so se že začela.
-k Stavka črnogorskih šoferjev se nadaljuje. Kadi stavke šoferjev je ustavljen v Črni gori ves potniški promet. Šoferji so na svoji seji ugotovili, da je z njihovo stavko sicer res ustavljen ves potniški in tovorni promet v Črni gori, da pa bodo s stavko nadaljevali vse do tedaj, dokler ne bo ukinjen odlok oblastne skupščine da se izroči Grand garaži v Pod-gorici večja vsota iz reparacij. Šoferji izjavljajo, da bodo brezplačno prevažali za časa stavke težko bolne ljudi. Šoferji upajo, da bodo s svojo stavko uspeli. Proti omenjenemu odloku oblastne skupščine protestirajo mnoge črnogorske občine.
■>k lz fašistovskih temnic. Pred mesecem dni se je vrnil iz Pariza črnogorski študent Gjuro Vukmanovič. Pri prehodu čez italijansko mejo je sicer odstranil iz svoje prtljage vse, kar bi ne utegnilo biti fašistom všeč, vendar pa je bil na meji aretirrn radi nekih j revolucionarnih« proglasov, ki to jih baje našli pri njem. Fašisti so ga vrgli v vlažno temnico, kjer je ležal štirideset dni. Doma je pripovedoval: »Živel sem v vlažni kleti, ne vem ali oad. ali pod zemljo, ob kruhu, črnem kot zemlja iz neke čudne zmesi. Črez nekaj dni sem dobil krvno disenterijo.« Ko so ga končno fašisti le izpustili iz temnice, se je Vukmanovič vrnil domov, vendar pa je začetkom tega meseca umrl na posledicah bolezni, ki si jo je nakopal v barbarskih nečloveških italijanskih ječah.
★ Velika poneverba v Sarajevu. Sarajevska policija je uvedla preiskavo radi poneverbe v oddelku za prehrano v likvidaciji. Mlad uradnik Ivan Marek ie, kakor smo poročali. že dalj časa poneverjal državni denar. Ker so mu predstojniki zaupali, ni imel nad seboj nobene kontrole. Sam je izpolnjeval čeke in dvigal nanje denar pri državnih uradih in bankah. Čeprav je oddelek likvidiral če meseca marca, ni nihče pregledal knjig in računov, šele šest mesecev kasneje, ko je bil nastavljen za honorarnega uradnika neki Mon-dochein, je ta že takoj v začetku svojega dela odkril malverzacije. Za te poneverbe je vedel že prej neki Muhamed Alajbegovič, kj pa je zahteval od Mareka 10.000 Din, da ga ne izda. Marek mu jih je seveda dal, kasneje pa sta skupno poneverjala denar. Sedaj se nahajata oba v zaporu in bosta izročena sodišču. Ta afera zopet nazorno kaže strašne razmere, ki vladajo ponekod v naši državni administraciji.
ie 32 Din so mu uropali. Blizu Jastrebar-skega na Hrvatskem so v nedeljo zjutraj napadli trije oboroženi razbojniki kmeta Josipa Budinščaka in mu odvzeli iz listnice, v kateri je bilo 32.50 Din vsega denarja. Listnico f1'1 roparji kmetu vrnili. Roparji so čakali najbrže na druge kmete, ki so šli mimo na bližnji sejem in ki so imeli pri sebi večje vsote denaria.
ir Preludij in moditacije za orgle, harmonij ali klavir se dobijo za 10 Din pri Karlo Adamič, prepar. učit. glasbe p. Koprivnica, Hrv.	(10.088)
^Jedilni pribor >Berndor!« y kaseti izne-nadi vsako damo, ker je zelo praktično božično darilo. F. Čuden, Prešernova 1.
it Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabo-po-čutju in utrujenosti pospeši naravua >Franz-Josekgrenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev. Najodličnejši zdravniki stoletja so vporabljali jFranz-Josef*vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in ludi otrocih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
OBLAČILA TVRDKE J MAČEK Ljubljana. Alekfandrova 12 so najboljša in najcenejša.
-k Za zimo priporočamo nepremočljive Karo čevlje Maribor, Koroška cesta 19.
•k Čudovite uspehe dosežete z liker esenci iz poznane tovarne Neuber, ki so pripravljeni za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma. Dobite jih samo v drogeriji Kane, Ljubljana, Židovska uj. 1.
ic Za božične praznike se priporoča specijal-na trgovina ra živila Jas i Lesjak, Maribor, X. oktobra ulica 2. Prvovrstno blago — solidno cen« — točna postrežba. Posebno se opozarja ua bogato izbiro obeskov za božično drevo.
Prvovrstna
lO
°|o popusta
do 31. decembra pri moški in damski konfekciji
Gričar SL Mejač
Šelenburgova ulica 3.
čez ulico 1 Din ceneje — toči od 20. t. m. naprej GOSTILNA »PRI ŠTEFANU«.
Cjufolfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu. Ustar ua Sv. Pelra cesti in Hočevar v Šiški.
O XI. prosvetni refer Prosvetne zveze.
Ker se je že naprej pričakovala večja udeležba za predavanje na tem večeru, se je preložilo ua nedeljo popoldan in v veliko dvorano s-Uniona«. In res je prišlo izredno veliko število poslušalcev, ki so napolnili dvorano in balkone. Predaval je univ. prof. dr. Slavič o svojem letošnjem potovanju po Egiptu, Sia-mu ln Sveli deželi, predavanje pa so nazorno pojasnjevale številne lepe barvane skioptične si ke, katere so napravljene deloma po pre-davateljevih lastnih fotografičnih posnetkih o priliki potovanja tam doli. Sredi predavanja so aranžerji poskrbeli za krasno violinsko točko, ki jo je ob sliki bega sv. Družine v Egipt zaigral akad. Šonc, spremljala pa je na klavirju gdč. Leskovčeva. Ta prizor je vprav očarljivo vplival na navzoče, še bolj pa oni ob koncu predavanja, ko se je na ta način aranžirani prizor ponovil, topot ob krasni sliki rojstva Gospodovega. — Vsled božičnih praznikov se prihodnji prosvetni večer vrši šele 13. januarja 1028. Predaval bo dr. A. Dolinar o slovenskih glasbenikih, sodeluje tudi pevski zbor »Ljubljane«.
0 0(1 torka 20. do sobote 24. decembra prost vstop na umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu. Posegajte po umetninah za božična darila.
O Mestno drsališče v Tivoliju bo z jutrišnjim dnem, L j. 20. decembra 1927 otvorjeno. Cene vstopnicam so neizpremenjene.
O Esperantska proslava v *Unionu«. Med Slovenci je razmeroma prav znatno zanimanje za esperan'sko gibanje. Njegovi številni prijatelji so v Sloveniji čvrsto organizirani. Kratek j reporterski obisk v njihovem klubu zadosluje, i
da smo se prepričali, kako napredujejo v vnemi za idejo mednarodnega jezika esperanta in v njega znanju. V nedeljo so imeli esperantistl v zeleni dvorani »Uniona« proslavo 40 letnice smrti dr. Zanienhofa, iznajditelja esperanta. Proslava je potekla prav lepo. Najprej je imel uvodno besedo predsednik esperantskega kluba g. H e r kov, ki je pozdravil delegate drugih klubov v Sloveniji in v Zagrebu. Poudarjal jo, da esperantsko gibanje ni naperjeno proti nobenemu narodu iu proti nobenemu jeziku. Nato je znameniti publicist g. Nikolaj II o h 1 o v iz Zagreba v daljšem esperantskem predavanju podal razvoj esperanLske literature, zlasti beletristike, primerjajoč njen razvoj od dobe do dobe z razvojem slovenske literature. Njegova izredno zanimiva izvajanja so v kratkem vsebovala pregled vsega, kar so vsi narodi sveta že storili La napredek esperanta. Tako so na primer Japonci izdali dosedaj največji esperanlski slovar, Katalonci pa so se v esperantščlni dostojno predstavili svetu z obširno antologijo iz svoje bogate, stare literature. Krasno se razvija tudi moderna esperantska lirika. V esperantščino je prevedenih tudi več slovenskih pesmi. Po govoru g. Hohlova je mali osemletni dečejt Fabinc krasno recitiral neko esperantsko priložnostno pesem. Po ofi-cijelni proslavi se je razvila lepo uspela zabava. tekom katere je bilo obilo tudi esperantsko konverzacije.
© Od doma izginil. Marija Plahutnik iz Gline je prijavila policiji, da je dne 13. t. m. odšel z doma njen mož Franc Plahutnik, krojaški pomočnik, star 47 star. Plahutnik je že dalj časa brez dela. dočim mu trpi družina, — ima tri male otroke, — v težkem pomanjkanju. Beda družine je šla Plahutniku zelo do srca in se žena sedaj, ko ga že ves teden dni n; nazaj, boji, da si ne bi napravil kaj hudega.
0 V snegu sta izgubili pot. V' nedeljo popoldne so pripeljali v ljubljansko bohrco dve deklici, petnajstletno Tilko Brusovo, hčerko gostilničarja in 27 letno Ivanko Nagodetovo, hčerko posestnika i/. Hotederščice. Obe deklici sta izgubili v gozdu uad Hotederščico pot ter sla več ur tavali po snegu in v viharju blizu meje ter končno obnemogli. Našel ju je v zadnjem momentu neki finančni stražnik, ki ie o lem obvestil ljudi. Nagodetovi preti nevarnost, da ji bodo morali odrezati nogo.
O Med prvovrsten, garantirano naraven, domačih čebelarjev se dobi pri Čebelarskem društvu«, Semeniška ulica poleg stolne cerkve nad Jugoslovansko knjigarno.
© Tovarna .Tos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
O F. Slamič, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6, nudi za praznike svežo štajersko perutnino, divjačino, meso pitanih volov, tele-tino-prašičevino. Fino praško šunko in priznano najboljše — dnevno sveže — mesne izdelke po najnižjih cenah. Za trgovce in odjemalce en gros posebne cene. V sredo 21. t. m. v novootvorjenem lokalu brezplačna pokušnja hrenovk. P. n. odjemalci so vljudno vabljeni! Dobra postrežba! Telefon št. 2973.
Darila za Božič in Novo leto
po znižanih cenah: rokavtce, nogavice,
žepat robe', kravate, fino damsko triko
perilo, dišrča mila, torbice, čipke — pri
Josip Peteline, Ljubljana
bliža Prešernovega spomeniak
Maržlzor
□ Profesor dr. Franc Jerovšek obolel.
Ena najmarkantnejših osebnosti v Mariboru prof. dr. Jerovšek, ki je opravljal službo su-plenta na gimnaziji, je resno obolel. V soboto večer so je v konferenčni sobi naenkrat nezavesten zgrudil. Ko so ga spravili zopet k zavesti, ni hotel iti domov, ampak se je podal k Gambrinu k večerji, kjer se jo pouov-no zgrudil. Sedaj leži v bolnicL
Ljubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 8 ivečer. Torek. 20. decembra: DVA BREGOVA. Red A. Sreda. 21. decembra: BOLJŠI GOSPOD. Red B. Četrtek, 22. decembra: Zaprto. Petek, 23. decembra: SOD N'IK ZALAMEJSK1. pre-
mijera. Premijerski abonma. Sobota, 24. decembra: Zaprto.
OPERA. Žaret i-k ob pol S svečvr
Torek, 20. decembra: FAUST. Red D.
Sreda, 21. decembra: Zaprto.
Četrtek, 22. decembra: ČAROBNA PIftČAL. Pre-
mijera. Premijerski abonma. Petek, 23. decembra: Zaprto. Sobota, 24. decembra: Zaprto.
Sprememba repertoarja. Ker je ga. Zinka Vllfnn-Kunceva. ki bi morala danes nastopiti v Verdijevem .»Trubadurju« brzojavila, da leži bolna v Belgradu na angini, je neobhodno potrebna snre-raemba repertoarja in sicer imata danes v torek dne 20. t. m. predstavi sledeča abonmaja: v drami red A >Dva bregova«, v operi red D »Faustr. Ker so pri lem vrcrtienu pevci v veliki nevarnosti radi ■prelilada prosimo občinstvo, da vpoštevn sicer neljube spremembe.
Celjsko gledališče
Kakor smo že Javili, se vprizori za Božič in sicer na praznik sv. Štefana popoldne Pavla Oolie božična pruvljica v štirih slikah »Peterfkove poslednje «anje«. Znani slovenski pesnik in ravnatelj Narodnega gledališča v Ljubljani Pave) Golia je v tej krasni, z Izredno pesniško dikcijo pisani mladinski igri pokazal, kako mora biti pisano dram-*kn delo 7ji mladino. Visoka pesem ljnhejrni 'to matere — to je ta biser slovenske mladinske lite-
l rature. Naše gledališče nI moglo izbrati boljše igre za Božič. Ravnatelj Bratina bo poskrbel, da bo delo opremljeno z vsem tistim pravljičnim čarom, ki je za to pesniško delo potreben. Novost za Celje bo nastop najmlajšega naraščaja našega gledališča v glavnih vlogah. Naslovno ulogo igra Fedor Gradišnik mL, kraljičino Aler.čico pa mL Pfeiferjeva Ostale uloge so v rokah skoraj celotncga gledališkega ansambla. Sodeluje tudi pevski zbor in godba. Opozarjamo že danes na to predstavo, ki obeta velik obisk. Vstopnice so bodo dobivale v pred-prodaji sredi tednn v knjigarni Goričar in Leskov-Sek.
Prihodnjo noviteta bo Branialava Nušlča veseloigra »Pot okoli sveta« in bodo prišli tako na račun tudi tisti, ki si žele zabave in smeha. Obojega bo v izobilju. To velezabavno delo slnvnega srbskega komedijografn bo doživelo na nišem odru svojo krstno predstavo v slovenskem jeziku.
Mariborsko gledališče
Torek, 20. decembra ob 20. uri: KAR HOČETE.
Ab. C. Kuponi. Sieda, 31. decembra ob 20. uri: MADAME BUT-
TF.RFLV. Ab. D. Kuponi. Četrtek, 22. decembra ob 20. uri: TAKRAT V STARIH ČASIII. Ab. A.
"Prireditve in društvene vesti
Ljubljana.
Ver.«ko-inan*tveno predavanje ia izobražence bo jutri v sredo ob pol 8 zvečor v dvorani Doma za duhovno vaje. Predava g. prof. dr. Ehrlich: Skrivnostni pojavi okulti/.ma.
Prosvetno društvo frančiškanske župnije priredi danes v torek ob 8 v dvorani na porti samostana skinpii*no predavanje: RfAlJt v slikali Predava p. dr. Roman Tominco.
Slovensko kat. akademsko starešinstvo v Ljubljani ima jutri v sredo dne 21. decembra L 1. ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5, svoj redni društveni sestanek 8 predavanjem tov. dr. Sušnika: Prosvetna konferenca v Belgradu.
Pevski zbor Glasbene Matice ima v torek dne 20. dec, ob 8 zvečer v dvorani Glrsbene Matice skupno vajo celotnega zbora. Polnoštevilna udeležba obvezna! — Odbor. — Skušnja Orkestralnega društva se vrši isti dan ob 8 zvečer v sobi št. 17, Gosposka ulica.
Ostali kraji.
Ljudski oder t Št. Vidu nad Ljubljano priredi na Štefanovo dne 26. dec. ob 4 popoldne igro »Zakleti grad«. Vstopnina običajna. — Na dan Nedolžnih otročičev duo 28. dec. bo na Ljudskem odru mladinska predstava samo za šolsko mladino. Nastop palčkov in vil s petjem Iu rajanjem! Začetek točno ob pol 3 popoldne. Vstopnina 1 in 2 Din. Ubožni otroci so vstopnine prosti. Odrasli plačajo običajno vstopnino. Mladina okoliških šol tudi lepo povabljeun!
Mošnje. Prosv. izobraževalno društvo vprizori na sveti večer ob 21. uri ljudsko igro »Turški križf.
Št. Jurij pod Knmom. Kot. prosvetno društvo vprizori na praznik sv. Štefana in na sv. Tri kralje po 10. maši igro »Deseti bral«, po Jurčičevem romanu dramatiziral Franc Govekar. V Igri nastopi 25 oseb.
Ljudski oder Sredijjče vprizori nn Štefanovo
dno 20. doc. t. 1. in dne 1. januarja 1928 (na Novo leto) v Društvenem domu v Središču veliko in krasno rimsko igro »V znamenju krita«. To dra-matsko delo jo po obsegu večje kot »Posijon«.
Poizvedovanja
Gospodična, kf je v nedeljo prepustila dijaško vstopnico za : Rsjsdem«. naj sc hlasovoli zela-»itl v upravi >Slnvrnca«.
Tako se
rozstope
pristne
Aspirin^ tablete
lahko In hitro v kozarcu vode. Na to način Je tudi zajamčen priznani. Izvrstni učinek Kupujle samo pristne Asplrln-tablete v originalnem zavoju	z modro-belo-rdečo zaščitno znamko.
gga
□	Volitev župana v Studencih pri Mariboru. Po volitvi župana v Studencih pri Mariboru je bil izvoljen od vseh strank za župane in sicer soglasno in tretjič g. Alojzij Kaloh.
□	Predavanje o slovenski Akademiji znanosti iu umetuosti in Narodni galeriji. Naše kulturne razmere so rodile potrebo po centralnih zavodih za slovensko znanost in umetnost. Po temeljitih pripravah so naša znanstvena društva izdelala zakonski načrt Akademije znanosti, ki naj izdaja raziskavanja naših pomembnih učenjakov. Narodna galerija, ki je v teku nekaj let pokazala tako močno življenjsko silo, pa bo združila večje javne zbirke v reprezentativno galerijo slovenske umetnosti. Gotovo bo zanimal načrt za ta prosvetna zavoda vsakega Slovenca, zato naj nikdo ne zamudi obiskati predavanja, kate-
j regu priredi Narodna galerija v sredo, 21. t m. ob 18. uri v mariborskem Narodnem gledališču. Govorila predsednik Slovenske Mati-ce g. dr. Dragotin Lončar in predsednik Umetnostno - Zgodovinskega društva msgr Viktor S t esk a. Vstop brezplačen.
□	Božičnica Kršf. ženske zvezo, ki se je vršila v nedeljo v Narodnem domu, je izredno uspela, tako s programom kot posebno še i obdarovanjem do 150 ubogih članic. Prireditve se je udeležilo izredno veliko število ljudi, med njimi precej odličnih gostov, kol g. škof dr. Andrej Karlin, g. prelat dr. To-mažič in drugi.
□	Dvoje zastrupljen]. Zastrupljenju jt podlegel v bolnici 62 lelni upokojeni sprevodnik drž. železnic Franc J. Z atropinom se jo zastrupila 21 lelna Sibila K. iz Pobrežja in jo je oddal rešilni oddelek v bolnico.
□	Izgubljen poročni prstan. Zlat poročni prstan z označbo G. F. 30. 8. 20. je bil izgubljen v Zadružni gospodarski banki. Poštenemu najditelju se polaga na srce', da najdeni prstan odda na policiji ali pri uredništvu »Slovenca«.
oblačil lastnega izdelka nudi fi?7eSI*a .ICIS. ROJiHH, B.'ubi^na
& Poroka. V nedeljo 18. decembra se je poročil v Marijini cerkvi na Rakovniku pri Ljubljani g. Martin Pere, posestnik in uradnik i rvega mestnega mlina v Celju, z gospodična Rozo Kovačičevo, hčerko trgovca in posestnika pri Sv. Luciji na Goriškem. G. Pere je zaslužen propagalor celjske zgodovine, ki skupno z akad. slikarjem g. Seebacherjem izdaja zanimivo delo iCeleia antiqua el nova«. Zelo uspešno se peča kot navdušen pobornili treznostnega gibanja tudi s produkcijo brezalkoholnega vina.
•c Čigavo je dete? V sobolo 17. decembra se je z jutranjim vlakom pripeljala iz Savinjske doline neka ženska, noseča v naročju malo dete. Na peronu celjskega kolodvora je pristopila k Ani Hriberšek iz Mozirja, ki se je tudi z istim vlakom pripeljala, ter jo prosila, da prime nekoliko otroka, da gre na stranišče. Tudi ji je pravila, da je prišla v Celje iskat botro; ko jo najde, bodo nesle otroka h krstu. Hriberšek je temu pripovedovanju verjela in vzela otroka. Kmalu pa je videla, da je nasedla. Neznanke ni bilo več nazaj. Hriberšek je nesla otroka na policijo. Ker ji je zagotovljena začasno redna podpora za preskrbo olroka, je vzela malega ubožfka s seboj, dokler oblast ne izsledi brezsrčne matere, ki se skuša na tak sleparski način znebiti otroka. Dete je moškega spola in staro šele 2 do 3 dni. Bilo je zavito v ponošeno belo ruto z majhnimi pikami ter v temnosivo žensko krilo s temnorjavkastimi kvadrali. Neznana ženska je po izjavi zanesljive osebe vstopila ob 5. uri zjutraj v vlak na poslaji Šoštanj. Do Polzele je sedela sama v kupeju. V Polzeli je vstopilo več potnikov, pred katerimi je neznanka sumljivo zakrivala obraz. Stara je kakih 30 let, srednje postave, podol-gastega suhega obraza, oblečena v slabo
S R AJC E ZA GOSPOD E ~
cefir i 2 ovratnikoma .... 58 do 85 Din mako-cefir, krasni vzorci ... 95 do 110 Din
svileni popelin........115 do 145 Dia
bele, prima Sifon......78 do 92 Din
spalne srajce, prvovrstno blago .... 90 Din spodnje hlače, gradi, s pasom od 38 Din naprej.
F. in I. GORIČAR. Sv. Pelra cesta št, 29.
Lastni Izdelek)	Fina izdelava*
kmečko obleko, v temen joplC, na glavi je imela temno ruto, čez rame pa zelenkasto pleteno ruto. Komur bi bilo o neznanki kaj inanega, naj blagovoli sporočiti celj. okraj, glavarstvu.
Ribje olfe
sveže norveško, dobite v drogeriji A. Kan« sinova, Židovska ulica I.
Dopisi
Ptuj
® Kamela skozi šivankino uho. V torek dne
20. t. ra. se bo igrala v našem gledališču ta zabav-na in priljubljena komedija z g. Rogozom kot go-•lom v glavni vlogi. Prepričani smo, da bo naSa publika napolnila gledališče, knjti g. Rogoz, odličen član ljubljanske drame, je igralec dobrega slovesa. ki je letos v vlogi Hamleta gostoval v Pragi in žel velik uspeh pri publiki in kritiki. Pred leti je v Ljubljani igral vlogo Alika, s katerim gostuje sedaj v Ptuju, z izbornim uspehom in je komedija doživela številne dobro obiskane predstave.
Tržič
V »Jutru« z dne 15. dec. me jo med tržiškimi noticami zopel oblajal dični dopisnik »Jutra«. To pol mu ne da miru »Oput-iva ljubica«, ki se je baje predstavljala v tukajšnjem kinu. Dični dopisnih pripoveduje, da je v Tržiču »interveniral domači župnik pri kinopodjetniku, da so ta film ne sme igrati, ker žali duhovniški stan« in da je dom.či župnik tako »osmešil sam sebe in škodovnl svojemu dostojanstvu« Ne vem, ali se je res predstavljal v Tržiču tak film ali ne; ludi ne vem, ali se v njem res smeši duhovski slan ali ne — naslov kaže, da film no bo posebno vzgojen in bi se mogel za istega potegovati samo človek, ki nima nič smisla za vzgojo; še manj pa mi je znano, dn bi bil kdaj interveniral »domači župnik« v Tržiču brezuspešno proti tej predstavi, za katero niti ve-dfcl ni. Ker torej »domači župnik« o tem ničesar oe vi m, je jasno, da je »Opatova ljubica« dopisniku »Jutra« zmešala glavo in da se je tako zabubil r njo, da ga je začela luna trkati. Da isti dopisnik » Isti sapi slika svelu prazno sokolsko dvorano, Itol »zasedeno« in igralsko polomijo kol »posrečeno igro, ki skoro dosega igro najbolj rutiniranih Igralcev,« je stvar okusa sokolskih krogov, da se puste tako smešiti v zabavo ljudi, ki vedo, kako je s stvario. Ker pa v >Jutru« prihajajo neprestana razna lajanja izza plota, bo potrebno vendar enkrat ugotoviti osebo tega dopisnika. Upam, da se nain bo posrečilo. Ko se bo pa ugotovilo, kdo je pisal svoj čas v »Jutroc, >da se je župnik zadržal cepatrijotično pred altarjem« ob priliki državnega praznika, kdo je v *Jutru« denunciral gdč. Giom, učiteljico v Naklem, k Jo je zagrešil umazani napad na podpisanega v zadevi Engelsbergor ln ?,e druge tak? cvetke, takrat bo pa dnpisniRu zaprlo sapo za vedno. — Matija Skrbeč, župnik.
sircwaYTnčesar
podležeta brez razlike nahodu. Nikdo se ne more izogniti nadležnim rmsledicam te bolezni brez Formana. »FORMAN« takoj osvobodi nosnice, oteklina, vnetje, glavobol in izločevanje sluznice takoj preneha. »Forman« se dobiva po 10 Din v lekarnah in drogerijah. Ne zahtevajte »neko sredstvo proti nahodu«, rrarveč zahtevajte izrecno »FORMAN«.
Lozanska konferenca za zedinjenie cerkva.
MURCHISON JE UMRL.
Kri si je zastrupil, in nastopil je tek drugega iivljenja, on, ki je bil med najboljšimi tekači sveta. Dobro ga poznamo, velikokrat smo pisali o njem, med prvimi zastopniki ameriškega športa je bil. Dvakrat si je priboril ameriško prvenstvo na 100 yardov, dvakrat prvenstvo na 220 yardov. Na olimpiadi v Parizu je kot zadnji v vrsti 4 X 1000 m priboril Ameriki prvo mesto in svetovni rekord. V Evropi ga je na kratke razdalje premagal Houten, v Ameriki se mu je Murchison osvetil. 28 let samo mu je bilo usojenih.
GOSPODU IZ PTUJA.
Zelo nas veseli, da zasledujete tako pazljivo našo športno rubriko. Domo seveda napisali to, kar hočete. Videli sto morda v zadnjih tednih, da eo nas drugi želeli posnemati. Je čisto prav, smo dali vsaj pobudo. Mnogo pozdravov vam pošiljamo.
KAKO STA PLAVALI.
V četrtek popoldne je bilo, ko sta poskusili Gleilzejeva in tluilsoiiovu preplavali Gibrnltarsko cesto. Nista se ustrašili somov in valov, Gleitze-
Ieva je startaln ob 4, Iludsonova ob četrt na 6. I ud je bil boj, 'langer je bil kraj starta. Valovi oceana so ju zagrliijati, hudi so bili kot v kanalu, že dve uri po startu so ju spremljevalci vzeli v spremljevalni ladji. »Gibraltarska ožina je neprimerno hujša kot Kanal.« Pa nista šli domov; čakata in bosta ob ugodnem vremenu spet poskusili.
Športno drsališče SK Ilirija. Danes popoldne od 5 do 7 igra na športnem drsališču Ilirije godba godba Žel. glasb, društva »Sloga«, v svrho ritmičnega drsanja. Cenj. občinstvo se naproša, da strogo pazi na red osobilo v pogledu vozne sinerl.
Spričo naraščajočega brezverslva, boljševizma in Imoralizma je želja vseh dobrih
kristjanov po združitvi vseh krščanskih cerkva vedno močnejša. Prizadevanja katoliške Cerkve, oziroma papeža v tem oziru so znana. Veliko zanimanje so vzbudile svojčas konference v Malinesu, kojih duša sla bila rajni genialni škof Mercier in anglikanski lord Halifax, kt so se pa končale brez rezultata. Velikega pomena je bil tudi letošnji velehradski kongres. S protestantovske strani se trudj za unijo saj med protestanti in pravoslavci posebno znani močno anlikatoliško orientirani švedski nadškof iz Upsale SOderhlom, ki je bil Iniciator in vodllelj tozadevne letošnje konference v Stockholmu. Od 3. do 21, avgusta pa se je vršila podobna konferenca v l.ausanni. Objektivno kratko poročilo o njej se glasi:
Zastopanih 90 corkva.
Zastopanih je bilo 90 krščanskih cerkva. Rim ni bil zastopan, ker ne gre, da bi bila katoliška Cerkev oficielno zastopana na konferenci, na kateri veljajo zastopniki najrazličnejših verskih občestev princiipielno kot ena-kuveljavni. Seveda so se pa katoliški krogi tudi za to konferenco zelo zanimali. (Še nedavno je papež sprejel v avdienci lorda Hali-faxa.) Za predsednika konference je bil izvoljen škof ameriške episkopalne cerkve Brent. Ta je v svoji pridigi dejal, da so v Ameriki naveličani čvekanja, kj ga pomenja tekmovanje brezštevilnih sekt. Edinstvo je potrebno, da postane krščanstvo mirotvorna, osvobodilna in ves svet obsegajoča sila, to edinstvo pa se ne da doseči po kakšnj zvezi, federaciji alj podobno, ampak edino logično bi bilo organično zedinjenje. Pri razpravah pa se je žalibog pokazalo, da smo do tega cilja še daleč.
Kaj jo Cerkev?
Edinstvo propagirajo posebno protestantski misijenarji v paganskih deželah, ki skoraj soglasno izjavljajo, da je sicer nemogoče pridobivati pogane za krščansko vero, o kateri vedo, da je razklana v neštevilne ločine. Berlinski profesor Deissmann, kj je imel enega glavnih referatov, je dejal, da poslanstvo cerkve ne vpliva na svet, če se cerkve ne zedinijo, da zamenjajo sedaj vladajočo bestijalnost brezverske kulture, sovraštvo in razredno ter narc.dno borbo z evangelijem. Nadškof H r i z o s t o m atenski — pravoslavci so bili namreč številno zastopani — je poročal o znanih štirih znakih cerkve popolnoma v katoliškem smislu, le da je tajil primat. Nasprotno pa je predsednik federativnega sveta krščanskih cerkva v Ameriki, C a d m a n , menil, da je prava cerkev v zvezi popolnoma svobodnih in avtonomnih cerkva, kjer ni nobene nad- in podrejenosti in vse druga drugo brezrazlično priznavajo. Luteranski škof K a f-f a y Iz Budimpešte je mnenja, da se cerkev mora neprestano reformirati. Sploh so bila mnenja v tem oziru popolnoma protislovna: ali je samo ena izmed obstoječih cerkva edi-na prava Cerkev, ali pa se le-ta nahaja v občestvu vseh cerkvenih občin, ali ima cerkev le eno ustavo, ali so vse enakovredne, ali pa sploh ni potrebna nobena!
Vprašanje skupne veroizpovedi.
Kar se tiče skupne veroizpovedi je anglikanski škof Gore, voditelj takozvanih anglo-katoličanov, kj se najbolj približujejo katoliški cerkvi, izjavil, da je •vsem skupna veroizpoved nujno potrebna. Istotako bolgarski profesor Cankov. Ruski profesor Bulga-k o v je opomnil zborovalce, da mora ta veroizpoved na vsak način obsegati vero v božjo Mater Marijo, ki je glava vesoljnega krščanskega človeštva. Pravoslavci so sploh rekli, da kakšna frazasta veroizpoved kot plod kompromisa ne bi imela nobenega pomena,
ampnk naj se sprejme nicejska (kar pravi tudi j Gore). Nasproti temu je pa francoski pastor Bertra n d zahteval kot edino veroizpoved > »v pismo tn iz njega sledečo izpoved k živemu Kristusu.
Cerkveno sluzbeništvo.
Zelo rezke diference so se tudi pokazale pri razpravah o cerkvenem služheništvu. Angl kanski misijonar Pa 1 mer iz Bombaja je dejal, da se je treba na vsak način držati izporočila apostolskega nasledstva. Sche-rer, tajnik združene luteranske cerkve v Ameriki, pa popolnoma taji cerkveno službe-ništvo, škofovstvo in duhovništvo kot »novo-tariji poznejše cerkve. Bulgakov je skušal posredovati, češ da imajo tako svečeniki kakor laiki, enako važno posvetitev (slednji zlasti po sv. birmi) in da oboji skupaj tvorijo cerkveno službeništvo.
Zakramenti.
Kar se tiče zakramentov so skoraj vsi pro-testantovski člani izpovedali, da priznavajo le sv. krst in sv. obha jilo. Nekdo od njih ra/.ume učinkovanje zakramentov samo kot »moč sugestije na človeško podzavest in na inluitivno moč duše.« Cisto katol ško stališče sedmih sv. zakramentov in njihovega učinkovanja po božji milosti pa je zavzel pravoslavni škof N i -k o 1 a j ohridski.
Edinstvo krščanstva.
K predmetu o edinstvu krščanstva je govoril prvi škof upsalski Sftderblom, ki meni, da se edinstvo ne bo dalo doseči v veroizpovedi in organizaciji cerkve, ampak prej v nabožnosti. Škof misli, da ne obstoji v cerkvi nobena organizacija božjepravnega značaja. Tudi je nemogoče, da bj ^protestanti priznali absolutno avtoriteto papeža v smislu vatikanskega koncila. V tolmačenju sv. Evliaristije ne bodo protestanti po njegovem mnenju nikoli edini s katol ki. Anglikanski škofje so pa odločno nastopal; za edinstvo na podbgi od Boga postavljenega in od sv. Duha vodenega službenišlva. Praktično si mislijo anglikanski zastopniki zed njenje vsaj med posameznimi protestantovskimi cerkvami in pa med protestanti in pravoslavci v obliki tako-zvane communic.atio in saeris. to se pravi, da bi se obiskovala enako vsa bogoslužja, za kar se je posebno pazvemal norveški škof H ogneš t a t. Dobro pa je nekdo pripomnil, da bito vedlo n ek zedinjenju, ampak k verskemu indiferentizmu. Sploh so pravoslavci rekli, da, kjer ni edinstva in totalitete v veri, tudj ni mogoča nobenae communicatio in saeris.
>V stvareh ver© ien vesd ni mogoč nobon
kompromis!«
Na koncu konference je zastopnik cari-grajskega pravoslavnega patriarha G er mano s a prebral izjavo, v kateri odločno pravi, da si ortodoksna cerkev zedinjenje more misliti samo na podlagi skupne vere in izpovedi stare neločene cerkve sedmih vesoljnih cerkvenih zborov. V stvareh vero in vesti ni mogoč noben kompromis. Pravoslavci nočejo ničesar vedeti o soglasju, ki bi se doseglo samo pt, prazni frazeologiji in zmesi protislovnih mnenj, isto je izjavil tudi Kiley, zasti pnik ene sekcije angleške cerkvene zveze, škof Brent pa je ob slovesu proti temu izjavil: »Nobeden ne more postati zopet tak, kakor je bil prej.c
Slišati je bilo na konferenci veliko katoliških in katolišlvu prijaznih Izvajanj, toda antikatoliško je veliko bolj prevladalo, dasi sovražnega stališča ni zavzemal nihče in so bilj res vsi prežeti globokega in odkritosrčnega stremljenja po edinstvu Končno bo zedi-nila cerkve milost in čudežna moč Gospoda, ki je dejal: Ut omnes unum s nt, ki je pa tudi rekel: Oportet el haereses esse.
Boj za edinstvo anglikanske cerkve.
Prayer Book v parlamentu.
Razžaljena sobarica.
— Zakaj milite, da nimam nobenega okusa. Ali ste me že katerikrat videli, da bi bila nosila klobuk vaše žene.
Anglija je zopet postala torišče boja čisto verskega, oziroma cerkvenega značaja. Dokaz, kako la dežela, ki jo imamo poleg Amerike za središče materijalne in tehnične kulture modernega človeštva, v svojih koreninah živi od globokega verskega čustvovanja in usmeritve. Topot gre za dolgotrajno krizo protestantizma, ld zahteva kategorične rešitve.
Angliju je zapadla takozvani reformaciji takorekoč slučajno. Vpliv Wiclefovega krivo-verslva in pozneje Lutrovega nastopa je bil na ležko dostopnem otočju majhen. Do ločitve angleškega naroda od Rima je prišlo najbolj po absolutističnih težnjah Henrika VIII. in njegovifl naslednikov. Protestanti-zem je v Angliji le počasi postal definitiven in od Henrika naravnost diktirani razkol se je uveljavil po hudih borbah, krvavem preganjanju in uporih proli temu absolutizmu. Protestantizem sam ni izšel iz teh borb nera-njen, ampak kot anglikanska državna cerkev, od katere so se ostro ločile druge cerkve kot »nonkonformistične«, ki ne priznavajo državne cerkvenosti, ki so tako proti »rimskemu papizmu« kakor proti od države priviligirani »high curch«, visoki cerkvi anglikanstva.
Nekaka magna rhnrta la cerkve J« skup-ni molitvenik in obrednik, Common Prayer
Book, ki ga je uzakonil Edvard VI. leta 1549. Od tedaj spada Prayej Book med ustavne parlamentarne temelje angleške države Okoli Prayer Booka so se bile že ljute bitke, o katerih je nemogoče podati tu čeprav samo obris. Danes se je ta borba ponovila. Tudi v državni high curch so se namreč pojavilo čedalje večje in globlje razlike. Imamo strogi protestantizem, imamo že brezverstvo, imamo vedno bolj k Rimu nagibajoče »e in ra-pidno naraščajočo »anglokatoliško« strujo. Zadnje čase so se vršili po nekaterih cerkvah naravnost škandali, ker eden uči to, drugi ruvno nasprotno in tudi v liturgiji vlada že popolna anarhija. Zlasti strogi protestanti, »evangelicals« so razburjeni, ker se čedalje-bolj uvajajo rimokatoliški obredi. Anglikanski škofje so v vedno mučnejšem položaju, ker jib nihče več ne posluša.
Ik te krize naj bi jih rešila reforma Prayer Booka. Ta naj bi obstojala v tem, da se poleg starega dovoli uporaba novega reformiranega, torej zelo slab in zgolj provizo-ričen kompromis. Na eni strani so škofje hoteli s tem potolažiti stroge protestante, na drugi povečati svojo avtoriteto in upostaviti vsaj administrativno edinstvo anglikanske cerkve, pa tudi ne zapreti popolnoma poti novim dogmatičnim in kulturnim tendencam, da
tako izpodmaknejo tla b katolicizmu se na-gibajočim utrujam.
»Reforma« je prišla te dni pred zbornico lordov, kjer je bila spričo velikega števila konservativcev in škofov v tej zbornici z 241 proti 88 glasovom sprejeta. Debata je bila ena najsijajnejših v zgodovini angleškega parlamentarizma. V zbornici poslancev, kjer se je razvila istotako naravnost bogoslovska in dogmatična debata, pa je bila »reforma« z 247 glasovi proti 205 odklonjenn. Vzrok je v tem, da člani liberalne in Labour parly kol nonkonformisti niso prijazni ne visoki cerkvi ne Rimu in mnogi v reformiranem Prayer Booku vidijo povratek h katoliškemu nauku o trans ubstanciaciji. Kompromisni poizkus anglikanskih škofov se je tedaj končal s katastrofalnim iznenadenjem, ker se je upalo na čeprav majhno večino.
Anglikanski škofje so se v ponedeljek 10. t. m. zbrali v Canterburvju, da se o sedaj nastalem položaju posvetujejo. Ako uvedejo reformirani Prayer Book samooblaslno, bo parlament, ki je v tem vprašanju po zakonu edino kotnpelenten, odgovoril nato z ločitvijo cerkve od države, kar bi s stališča parlamenta tudi bilo najbolj logično To bi pa pomenilo ogroženje materijalnega položaja high curi-h, ki je od države bogato doti rana Ce škofje Iz novega Praver Booka odstranijo določbo o Sv. Evharistiji, bodo definitivno odbili od sebe vse »katolikujoče«, če pustijo vse po starem. se bo anarhija nadaljevala.
Ljubljanski »Ponedeljek«, ki o tej stvari poroča pod naslovom: Poraz Val kana v Angliji, pa dokazuje, da je dal slvar napisati ali jo je sprejel od strani, ki o tem vprašanju absolutno ničesar ne razume.
Knjige in revije
OB Trnm URAH.
Religiozna literatura je tudi pri nas bila dol. go dobo preplavljena po izdelkih in posnetkih, katerim je manjkala vsaka pristnost čustva. Sredi te plehkobe so se dvigala starejša dela, ki šo danes nasitijo dušo po svoji klenosti, resničnosti in Tesnobi. Del velikih svetnikov imamo jako malo 'n prevajati jih, bi, važna naloga sedanjega čusa. V zaj. njih letih pa sc začenja ludi pri r.aH znatno dvigati nabožno slovstvo, ki zadovoljuje vedno bolj naraščajočo potrebo po notranjem obogatenju našega življenja, ki bi sirer mornlu sčasoma čisto usahniti. Saj se Evropa z uprav blazno naglico amerikanizuje, pri tem pa z nič manjšo naglico propada v popolen imoralizem (Coudenhove-Kalergi: Junak ali svetnik. 1927). Naiboljše duše se rešujejo v Božje in verskemu življenju namenjena literatura išče čim bolj dovršenega umetniškega izraza, da postavi vse v službo Najsvetejši ga. S le vrste proizvodom nas je obogatil zdaj tudi P. dr. Roman T o m I n e C, ki je svoje meditacij,* ob duhovnih vajah pri Uršu-linkah zbral v fino opremljeno knjižico Ob liliib uinli (Ljubljana 1927).
Pisana v skrajno sugestivn.^m jeziku in stilu, ki zgrabi zlasti žensko dušo, služi vsakemu, posebno mladim ljudem, za navodilo življenja vrednega življenja. Svoj namen, dn pokaže, kako je mogočo versko zadržanje lepo združiti z aktivnim delovanjem v svetu, v krogu zemskih nalog in dolžnosti, s kulturo, je pisatelj izvrstno dosegel. Frančiškan-ski duh. ki preveva lo sko/.iinskozi moderno knjigo, bo vrnil marsikomu veselje do življenja, ki je v Ilogu najlepše. Ključ do tega pobožen ja našega življenja jc v kraljevski zapovedi ljubezni. Ta ustvarja prave odnose ined posamezniki, družabno kulturo, po kateri pridemo ludi do pravilne ureditve odnosov med st inovi — socialne kulture. Fino, res krščansko, na ljubezni, medsebojni obzirnosti, potrpežljivosti, dobrotljivosli, blagorodnosli zgrajeno kulturo medse bojnega občevanja, nas učijo nežne, pa obenem krepke strani le knjižice, ki je vešča prepletena s citati iz svetovne literature. Središče je Evharistija, ki je vez vseli živih udov Kristusovega Telesa, in strani o njej prav posebno odlikuje oni duh pristne katolicilcte, ki je glavna oznaka teh P. Romanovih meditacij. Vse količkaj za Lepo do-vzetue duše bodo posegle po tej čisti sludeiičnici.
F. T.
*
Socialna Misel. Pred kralkim je itfla zadnja številka letošnjega letnika te odlične niše revije za politično-kuituruo, socialno in gospodarsko življenje, ki jako lepo zaključuje letošnji letnik. Na uvodnem mestu prinaša velezanimivo razpravo »Ob sovjetski desetletnici«, ki jo je napisal dr. Pre-obraženski in ki nam nudi lep pogled na rezultate prvega desetletja vlade sovjetov. Dr. V. Valenčič končuje svojo razpravo o »Ideologiji« fašizmu«, ki jo mora prebrati vsak, ki hoče poznati osnove fašizma in njegovega dpla. Prav tako zaključuje M i k I a v č i č v tej številki pod nuslovom »Kulturne zveze naših izseljencev« lep in zanimiv pregled kulturnih razmer med našimi ameriškimi rojaki Končno očrta urednik Fr. E r j a v ec v članku »bistvena izseljeniškega skrbstva« na kratka, a točno in plastično ves kompleks izsidjeniškega skrbstva in naloge, ki jib imajo glede tega posa-mezni činitelii. V pregledu najdemo lepo Smo-dejevo poročilo o zunanji in notranji politiki zadnjih mesecev, poročilo o krizi našega knjižnega trga. nekaj misli k reformi naše socialne politika in žgočo, a upravičeno kritiko dosedanjega dela in nedela našo zbornice za '101. - Kol zaključni številki letnika ji je pridejano tudi k n z h i o. Že kratek pogled nanj nam kuže, da se je reviji v do-vršeuem letniku posrečilo zbrati pod svoje okrilja do innlega vse najodličneiše naše javne delavce in da je kljub skromnemu obsegu, ki ga ji narekujejo skromne gmotne razmere, vendi.ile izvršila prav znatno in lepo delo v najrazličnejših panogah javnega življenja, številni članki in notice v pregledih vsebujejo nebroj misli In pobud, likiijočlli ne naših najbolj perečih vprašanj. Že sam pogled na to kazalo nam jo dokaz, kako selo je revija potrebna.
Mladi komik. Spisal profpsor Maks PrerelJ.
Cena za vezan izvod 42 Din. Knjiga je namenjena v prvi vrsti dijakom na srednjih, meščanskih in strokovnih šolah. Služila pa bo vrakemu v prnkli5> nem življenju, kei so opisi posameznih poxluisov kratki in lahko umljlvl. Kemija je vedn, ki tvori podlago *a uinevnnje vseh gospodarskih ved In služi pravtako poljedelcu, obrtniku, kakor drugim stanovom. 7.a božič ni lepši gn darila kol ti knjig, v elegantni vezavi. Dobi se v Jugoslovanski ku2-garoi
Griža Korilnik: Mozaik. Pravkar je izšla no-
pesniška zbirka Griše Koritnika pod tem naslovom. Dobi se pri Zmajskem mostu za ceno 15 Din. Zbirka obsega 70 strani.
»Vrtec« in »Angelček«. Izšla je B. (božična) Številka. Starši napravijo otrokom veselje, ako jim za božič ali novo leto naroče lepa mladinska lista. Dobe se še vse številke leta 1927-28. »Vrtec« z »Angelčkomr (10 številk) slane na leto 22 Din, »Angelček* sam 8 Din. Uprava: Ljubljana, Sv. Petra cesta 80.
Zbornik za umetnostno zgodovino. Doslej je izšel prvi zvezek letošnjega letnika naše umetnostne revije. Zaradi nepremagljivih ovir izidejo ostali trije zvezki sedmega letnika skupaj ob Novem letu. Obveščrmo o tem naročnike in jih prosimo potrpljenja. Umetnostno-zgodovinsko društvo.
Glasba
CERKVENI GLASBENIK št. 11—12.
Zadnja številka letošnjega jubilejnega letnika je izšla in prinaša konec obširnega dr. Mantuanijevega članka o Palestrini za njegovo 400 letnico. Članek je pri vsej strokovni znan-stvenosti skoro poljudno pisan in zasluži, da bi izšel v ponatisu. Saj nam Slovencem bridko manjka glasbene zgodovinske literature! Članek za vzemi je nedvomno odlično mesto v celokupni, ogromni literaturi o Palestrini. O. kanonik Fran Ferjančič končuje svoj spis o glasbeniku msgru M Arku, in objavlja spomine na cecilijanca nadškofa Sedeja. A. Krali se spominja v Spominskem listu 60 letnice odličnega skladatelja in glasbenega pedagoga p.sa-lelja in kritika, kan. Fr. Ferjančiča. Čestitamo! Slede društvene in organistovske zadeve in pravila novoustanovljene, prepotrebne Zveze organistov v Sloveniji, Premrlova koncertna poročila iz Ljubljane in drugod ter dopisi. V Oglasniku čilamo, da je izšla druga izdaja dr. Kimovčevega Srce Kraljevo in tretj i natis A. Mavovega Božičnega šopka, tretja izdaja Pre-mrlovih božičnih in nove Sicherlove priredbe starih božičnih, pa tudi nove P. H. Sattnerjeve in Premrlove Marijine pesmi. Na svetnem glasbenem polju so izšle le štiri Škerjaneeve klavirske skladbe. Med Raznimi vestmi čujemo o sedemdesetletnici nekdanjega urednika C. Gl. g. knezoškofa dr. Karlina, o šestdesetletnici sklsdatelja kanonika Ferjančiča in 25 letnici župnikovanja vnetega cecilijanca duhovnega svetnika A. Lesjaka. Glasbena priloga /adnje dvojne številke letnika 1927 prinaša tri pesmi: Premrlovi Himna sv. Stanislava za dvo ali štiriglasc-n zbor in Sv. Terezika za mešan zbor ter David Doktoričevo Božično. Zlasti nežna io ljubka ie ona o sv. Tereziki.
Zopet en letnik dela in zgodovine na polju .cerkvene glasbe častno zaključen! V.
' Koncert Orkestralnega društva.
V petek 16. t. m. je bil v Unionu simfoničen koncert, ki ga je dalo Orkestralno društvo G. M. v proslavo rojstnega dne nj. vel. kralja.
Člani društva so, pomnoženi z godbeniki Dravske divizijske oblasti, izvajali Beethovnovo prvo simfonijo, uverturo za »Egmonta«, Debbussy-jtvo suito C il^rens Corner in štiri Griegove <z Lirskih kosov (spričo 20 letnice Griegove smrti). Prav, da smo tudi Prvo enkrat čuli iz Egmonta. Čeprav rahlo, že tudi iz prve kaže svojo umetniško fiziomoinijo poznejši avtor Eroike in Pete in ne zasluži to delo, da se tako malo izvaja; prvi in zadnji stavek imata mozek tudi še za moderno čuvstvujočega, neglede sicer na formalno moj-strijo gradbe ali genialno invenrioznost. Debussv-jeva klavirska, znana suita je dokaj efektno prirejena za orkester. Muzika v zvezi z vizualno predstavo, ki je nujno potrebna za razumevanje in ki jo dahne vate naslov stavka (Snežinke. Slon, Punčka, Pajac itd), je jaka oživljalka tudi vizualnih predstav pri Debussyja. Mussogorski, ki je nanj uptival fprimeri Sereru»de for tlie Doli in Pesem o mušici!), je dobil z Debussyjem učenca izredne intuicije, ki ga je v sugestiji naturalistične imprasije dosegel morda le še Prokofjev, ki je tudi harmonski šel le korak dalje od De-bussyja, četudi usoden korak v stilno drugo smer.
Zelo lepo je sedeti in poslušati glasbene snežinke in njih vrtoglavi metež, se nasmehniti ob harmonično okorni konturi slona iz cunj, ki vstane iznad orkestra, mični so harmonski dražljivi zapletli«ji i formalno. Toda še poučnejše kakor na te igračke, je misliti na razlik® med starim, zdravim duhovnim gigantom avtorja Prve in Debussy-jem... Borne tako malenkostni so ti efekti in tako poceni naduhovičeni skupaj v slikovito ali siiajno zvenečo brezngrodnest. ki ti ne ve povedati absolutno ničesar! Samo čutom se polaska in — utone. To pojmovanje umetnosti primeri, pa ono Prve t Ono dobo vzporedi z našo! No, iz tegale ven hoče naša iz te ietike in nevrnsteniie — kakor zel« smo jo svoj čas oboževali to jetiko. tako bi danes radi drugačnih efektov od muzike našega časa, se pravi, nobenih -»efektov« več; No. pa to ve ludi Orkestralno društvo; (trugič nam bo namesto Debtissyja morda prineslo M jaskovskega. Griesrove nežne skladbice pozna danes skoro vsak (tuHi on ie črpal iz Musorgskaga!); občutene so ln bodo živele in prav ie, da se je društvo spomnilo tega tihega pesnika.
G. Adfmič ie Prvo dohro izbnisil in naštu-diral — veseli bodimo dejstva, da ima O. D. že preizkusno in začetniško dobo kolikor toliko za seboj! Interpretiral io ie brez sentimenta in mnoge subjektivne nasilnosti. Vzel io je bolj kot golo, objektivno muziko in tako podal večinoma v nekakšni nepretiranl, pametni agogiki; s tempi treba biti zadovoljen (v zadnjem stavku se ie orkester postavil!). Tudi Griega ni dal sentimentalno. kar mu štejem v zaslugo, nadomestil je one sladkosti, ki jih gospodične rade povdariaio na »lirskih kosiW z neko finostjo dinamike! G. Šker-jai.c je dal Debussvja s precejšnjim umevanjem komplicirano zgledujoče partiture. želel bi bil pa Debns»yja sicer vsega enega »eeprita«- in temperamenta, ki mu gre, dasi ni bfl nikoli irrob.
Orkestralnemu društvu treba želeti potrebne Slavostl, d« ostane in se izpopolnjuje in začenia zadoščati najnovejšim potrebam. Lani se je bilo dobro odrezalo z fcar ptico in Honeggerjem. upam, da bo to pot nadaljevalo!	V.
Stanko Premrl: Hvalnice nebeški Gosp«. — Dvofhsne pesmi s klavirjem ali harmonijem. — Te ravnokar Izlšle gkladbe ao primerne zlasti za Marijine družbe, bodo pn dobrodošle tudi drugim pevskim zborom. Nekatere so celo solistično po-rsbne. Dobe »e v Jugoslovanski knJlRnrnl v Liub-ljani in v Prodajnlniri Kat. Tisk. Dr. Cena 16 Din. Po več '»vodo« pri skladatelju ceneje,
Navade velikih mož.
Maršal Foch neprestano bobna s prsti po mizi. Tekom pogajanj za premirje z nemškimi pooblaščenci v železniškem vozu je maršal Foch s prsti ene roke bobnal po stekleni plošči mize. Ko je opazil, da ga Nemci radi tega pogledujejo je pričel še z drugo roko, kot bi hotel reči, da je tu zdaj on edini gospodar. —
Kadar govori Lloyd George, vedno vleče za trak svojih naočnikov ali pa vzame naočnike in jih med govorom menca. — Angleški zunanji minister Chamberlain ima navado, kadar hoče kaj posebnega poudariti, da široko odpre svoje desno oko, da mu monokel pade v roke, nato ga pa zopet takoj natakne.
Pisatelj in kritik Bernard Shaw zelo rad popravlja razno gospodarsko orodje in slavni francoski matematik prejšnji ministrski predsednik in sedanji vojni minister Painleve, posebno rad popravlja ure.
Francoski zunanji minister Briand ima zopet drugo navado. Niti pet minut ne more biti brez cigarete To je posebno neprijetno ministrskemu predsedniku Poincareju. ki to-bakovega dima ne more prenesti. Toda pri ministrskih sejah mora Poincare prenašati še kaj hujšega nego Briandove cigarete, namreč pipo gosnoda Herriota, kadar ie ta član vlade. V tem slučaju dobiva neprijetni dim tobaka od vsake strani pod nos Poleg tega pa ima Poincare še drugo posebnost. V svojem uradu ne more delati, ako leži le košček papirja na tleh. Ravno tako mu je neznosno, ako je na njegovi mizi kaj v neredu.
Zelo čudno navado ima profesor na oks-fordskem vseučilišču dr. Brifdhman. Kar ne more iti mimo izložbenih oken londonskih prodaialen otroških igrač. Za božič in rojstni dan si nakuni vsakovrstne igrače, pa ne za otroke, ampak zase!
Beli nosorog.
Ako pridemo v velika evropska mesta, nas bo, ako le čas pripušča, pot zanesla tudi j v zoologičen park, kajti vsak tak stalen zve-rinjak ima kaj posebnega, tako da mogoče v Berlinu ne vidimo tega kot v Londonu, ali | ps obratno. V nobenem zoo pa ne bomo našli . belega nosoroga. Vsak živalski park si ga želi, j toda ne dobi ga in sicer radi tega, ker je to žival tako težko vjeti, oziroma, ker se sama usmrti, ako vidi, da je v nevarnosti, iz katere se ne more rešiti. Pa ne morda, da je tc živali le malo ter da izumira, kakor marsikatera druga, ne, dosti je je, posebno ob rekah v Sudanu. V Kartumu v Sudanu imajo zverinjak, katerega tudi domačini radi obiskujejo, vendar pa tudi tu zaman iščejo belega nosoroga, dasi ga je ta ali oni že videl štorkljati proti reki. Pred kratkim je neki uradnik sudanskega živalskega parka pripeljal v London večje število žiraf, levov in slonov. Tega je angleški časnikar intervjuval. »Tudi naš zoo bi si žel«l belega nosoroga,« je dejal Sudanec, »in vi bi dali zanj tisoče funtov, a Amerikanci bi ga odtehtali z zlatom. Posebno ti zadnji vedno povprašujejo po njem. Vendar pa je vse povpraševanje zaman, posebno še, ker je sudan-ska vlada prepovedala lov na bele osoroge. Mladiče so že večkrat vjeli ter jih držali v ujetništvu, toda ti so tako občutljivi, da kmalu poginejo. »Starega ujeti pa poskušajte sami,« je pripomnil Sudanec. »Slona ali leva ujeti, je prava igrača v primeri z belim nosorogom. Ta namreč usmrti lovca ali pa samega sebe. Navadno se beli nosorog človeka tako prestraši, da ko ga ugleda, atakira prvo bližnjo stvar, katero ima pred eboj ter se ubije. Kdor tega ni videl na lastne oči, nc more verjeti. Kljub prepovedi pa domačini marsikaterega pohrustajo, kajti pred njihovimi domovi se večkrat na solncu suši meso, ki izvira brez dvoma od belega nosoroga.
Skromen poslušaje.
Neki znani londonski učenjak je imel ^red kratkim v nekem mestu Škotske vrsto predavanj. Prvi večer je bilo tako skrajno neugodno vreme da je bil ob napovedani uri j en sam poslušalec v dvorani. Učenjaku seveda niti v glavo ni padlo, da bi enemu človeku predaval, zato mu je tudi naznanil, da je predavanje preloženo na prihodnjič. Proti I vsemu pričakovanju pa je poslušalec zahteval, da se predavanje <vrši in sicer brez odloga. Učenjaku ni preostalo drugega kot da | je želji, ki pa je bila že bolj zahteva ustregel. ; Na koncu predavanja je poslušalca vprašal, i ako je zadovoljen. »I, bo že,« je ta odvrnil, 1 >le v nekaterih rečeh bi bili lahko malo bolj j obširni.« Po teh besedah se je dotični poslo-| vil Učenjak je vprašal vratarja kdo je bil ta gospod ter prejel presenetljiv odgovor, da je bil to neki nenevaren bolnik iz blazuice ...
Tatinski dnevniki.
Ako bi ljudje ne pisali dnevnikov, bi bila I človeška zgodovina o marsikateri zelo važni ' stvari nepoučena. Reminiscence rajnih krona-nih glav in drugih velikašev sveta se zadnja i leta zelo pogosto objavljajo. Toda tudi razni tolovaji, vlomilci, tatovi in druga taka gospoda jako rada vodi dnevnik o svojih nečednih poslih. Naši državni hoteli, to je jetnišnice. bi ne bile tako dobro zasedene, ako bi ne bilo dnevnikov. To je psihologično jako zanimiv pojav, ker j« treba pomisliti, da so taki dnev-i niki piseu le v škodo.
V severnem delu me9ta Londona je bil pred kratkim izvršen vlom. Na licu mesta so našli dnevnik, oziroma navaden žepni notes, v • katerem je bilo popisano število vlomov, k!
I so bili pred kratkim v oni okolici izvršeni. Poleg teh so bili tudi načrti stavb, dvorišč in lega hiš, katere so prihajale v poštev za vlome. Bile so začrtane hiše, katere naj bi prihodnjič pričle na vrsto. Toda oni hišni posestniki pet let lahko prav mirno spe, kajti ravno ta dnevnik je bil izdajalec lastnika, katerega so prijeli in zaprli.
Neki stražnik je ponoči ustavil moža, ki je posil veliko vrečo čez ramo in ki se mu je zdel sumljiv. Ko so gn na komisarijatu preiskali, so našli pri njem lepo vezano knjižico, na katero so postali policijski organi pozorni. Bil je to pravilno voden dnevnik, v katerem je bilo zabeleženo, kje je bilo vlomljeno in kje se bo vlomilo. »Bedfors Street št. 28: Nikogar v hiši. Ključi niso pravi.« — »High Hol-born št. 12: Vhod v prodajalno na levi.« Poleg tega je bilo v knjižici polno načrtov za razne ključe.
Eden največj;li vlomilcev je bil Francoz Jos. Chicot. Leta in leta se je znal izogibati policiji, končno pa ga je izdal neki pajdaš. Pri hišni preiskavi so našli celih pet dnevnikov, v katerih je imel zabeleženih okoli 1500 raznih vlomov.
..Stoietnik" v reči.
V pariškem predmestju Colombes so pred kratkim aretirali nekega bivšega železničarja, kateri je trdil, da je rojen leta 1827 ter da prejema od železnice pokojnino. Izkazalo pa se je, da je bil mož rojen leta 1860 ter celih dvajset let železniško upravo varal s tem, da se je izdajal za svojega lastnega očeta. Vsak četrt leta je prišel po pokojnino, katero so mu brez nadaljnjega nakazovali in izplačevali. Sedaj je »stoleinik« dobil eno leto ječe ter mora povrniti 21.000 frankov v blagaine železniške uprave. Na povračilo pa bo železniška uprava še dolgo čakala, kajti mož. ki je v zaporu, pravi, da sedaj, ko mu je »pokojnina*: odvzela, nima nikakih dohodkov ter bo po prestani kazni prosil, da ga sprejmejo v ubožnico.
Velika smol*.
Ena največjih in najglasovitejših kaznilnic na svetu je tako zvana Sing-Sing kaznilnica v bližini Ne\vyorka. To je namodernejše urejena zgradba, iz katere je pobeg tako rekoč nemogoč. Kljub vsem modernim napravam, pa bi se bilo pred kratkim nekemu 22 letnemu kaznjencu skoraj posrečilo, da bi bil pobegnil, da ga ni srbel nos. Neopaženo se je namreč skril v sod, v katerem iz kaznilnice odvažajo smeti. Nekoliko preje kot bi imeli sod odpeljati, je begunca pričel srbeti nos in pri poskusu, da se popraska, se je sod zamajal. Poleg stoječi paznik je postal pozoren ter tako ptičku prestregel beg. Pred večimi leti je iz iste kaznilnice ubežal neki kaznjenec prav na isti način.
Težko veretno.
Angleško časopisje poroča, da je bil v kraju Jolo na Filipinskih otokih rojen otrok, ki tehta sedaj, ko je sedem mesecev star, 150 angleških funtov, t. j. 84 kilogramov. Dalje pišejo, da ta orjaški otrok poje za en sam obed 5 kg riža. Domačini so popolnoma prepričani. da je tako velik človek božanstvo in ga že časte ter mu prinašajo raznih darov, da si tako zagotove njegovo naklonjenost. Koliko je na tem resnice, še ni mogoče presoditi, toda o tem piše resen angleški list. Mogoče borno v kratkem zvedeli zdravniška mnenja o tem nenavadnem pojavu.
Beethoven in Weber.
Ko je Kari Maria Weber končal partituro opere »Čarostrelec«, jo je poslal Beethovnu, ker je hotel vedeti za njegovo sodbo. Beethoven je prebral partituro in jo zopet poslal We-bru nazaj s kratko pripombo, da mu svetuje, da ne piše nobene opere več,
Weber, ki je pričakoval priznalne besede, je bil zelo potrt in ko je kmalu nato imel priliko, da se je sestal z Beethovnom, ga je vprašal, ako smatra godbo njegov opere za lako slabo, da mu je dal tak svet.
»Za tako slabo?« se začudi Beethoven. »Ne, ravno nasprotno, za tako dobro, da mislim, da ne boste nobene druge take več napisali.«
Lannes in Naooleon.
General Launes je bil edini Francoz, ki je mogel Napoleonu brez strahu povedati resnico. Na vojnem pohodu v Egipt je nekoč Napoleon pozno v noči poklical generala v svoj šotor.
»Povej mi, Launes,« pravi Napoleon, »ali kaj daš na mojo sposobnost kot vojskovodja?«
Launes mu jezno odvrne:
»Se mnogo več bi dal na Napoleona, ako bi bil tako pameten, da bi bil za jutrajšnji boj spočit in trden. Sposobni in veliki vojskovodja zbudi svojega generala samo, kadar sovražnik pozno v noči zahteva palice, ne pa v trenutku, kadar potrebuje palice nečimurnost poveljnika.«
Wellingtonov n?inevame]ši sovražnik.
Angleški general Wellington bi leta 1R15 gotovo ne bil posekal Napoleona pri Water-loo, če bi ne bil prejšnje leto bežal pred enim samim španskim slikarjem. Stvar je bila takale: Leta 1814 se je prišel Wellingtun v Madrid k slavnemu si karju Goyi slikat. Goya je imel takrat sicer že dobrih 71 let na plečih, a slikal je srdito, kakor bi cepil drva. Welling-tona je skrbelo, kakšna packari ja se bo zma-ličila pod tem divjim čopičem in je tudi slikarju o svoji bojazni povedal. Slikar se je nad tem ujezil, pograbil meč in se zakadil v generala. — General skoči pokonci in jo ubere iz ateljeja, kar so ga nesle noge. — Ko se je Goyi jeza malo polegla, ga pa popade strah, kaj bo ž njim. In sedaj je zbežal on in sicer v Francijo, v Bordeaux, k^er je 1823 umrl.
Med posebnimi amerikanskimi poklici so tudi pokuševalci, oziroma vonjalci šunka, profesorji jezikov za učenje papagajev in iz-
najdljivci imen za novo iznajdene predmete. »
Pet vzrokov kriminalnih prestopkov navaja neki francoski sodnik. Ti so: strast, navada, priložnost, norost in prirojeni instinkt •
Ko so oni dan v Glasgovvu prijeli nekega berača so našli, da ima štiri pare hlač na sebi in pet sukenj. Dva policaja sta potrebovala dve uri, predno sla mu preiskala vse žepe.
Vsako nedeljo prejme pridigar v cerkvi sv. Pavla v Londonu po pridigi steklenico serija (po naše: češnjevca). Ta običaj je že stoletja star ter izvira ustanova od mestne korporacije Londona.
Plenarna seja zbornice za TOI.
Otvoritev nove palače zbornice.
Sejo je otvoril ob pol desetih Ivan Jelačin; po odobritvi zapisnika konstituirajoče seje dne 25. novembra 1927 je sporočil brzojavko ministra za trgovino in industrijo dr. Spaha, s katero potrjuje voljeno predsedstvo zbornice. Sledilo je obširno in izčrpno
POROČILO PREDSEDSTVA
o delovanju zbornice in njenih prizadevanjih za izboljšanje gospodarskega položaja. Očrtal je smernice trgovske politike in konjunkture industrije v letu 1927. V finančnih zadevah jo omeniti koncesijo za devizno borzo, ustanovitev podružnice Državne hipotekarne banke, valorizacijo v zborničnem področju, določbe finančnega zakona za 1927-1928, "davčno statistiko (procentualno participira po statistiki zadnjih osem mesecev 1927 Slovenija na celokupnem plačilu davkov s 15.5%, pri davku na poslovni promet s 24.5, pri davku na ročno delo celo s 24.5% in pri neposrednih davkih in pribitkih s 13.9%). Glede ureditve oblastnih financ zastopa zbornica stališče, da naj dobe oblasti od države prejšnje dež. doklada ali pa preodkazane realne davke. Glede najnovejših davčnih ukrepov ljubljanske oblasti je zbornica navezala stike 7. zastopnikom obla-sti prof. Jarcem in se bo to vprašanje kljub neupravičenemu kriku iz. vestnega časopisja ugodno rešilo. Nadalje se poročilo bavi s socialno-političnimi zadevami: reorganizacijo zavarovanja, trgov, sko - bolniško blagajno Merkur, s povišanjem nezgodnega zavarovanja. Leta 1926. je plačala
Svečana seja v nedeljo.
V	nedeljo ob tričetrt na 11 dopoldne se je vršila svečana seja zbornice za TOI, katere se je udeležila vsa odlična družba Ljubljane in province. Predsednik Ivan Jelačin je uvodoma pozdravil gosp. vel, župana Vodopivca, knezoškofa dr. Antona B. Jegliča, div. generala D Kalafatoviča, zastopnika oblastnega odbora dr. Jura Adlešiča ter konzularni zbor, zastopnike odvetniške, zdravniške, notarske zbornice ter drugih gospodarskih korporacij in uradov. Nato je orisal delo genialnega prof. Plečnika in njegovega pomočnika arh. Tomažiča pri zgradbi zbornične palače, ki je postala pravi umotvor, ki ga bodi gledat vse. Poleg tega je bilo'-delo prof. Plečnika vzgojnega pomena »» naše mlade arhitekte, ki so tu na licu mesta vlaeli kolosalno delo.
Vel. župan dr. Vodopivec je sporočil, da je minister dr. Spaho brzojavno potrdil izvolitev zborničnega predsednika in podpredsednikov. Zato se bo lahko začelo uspešno delo, pri katerem naj bo odločilna predvsem gospodarska politika, ne pa strankarska.
Zastopnik oblastnega odbora dr. Adlešič jc izrazil željo, da se najde oblast skupaj z zbornico pri delu za pospeševanje obrtništv« ir trgovstva v korist slabih in šibkih.
Nato se je Ivan Jelačin zahvalil za pozdrave in izjavil ob odobravanju cele zbornice, da se pokloni v dar mojstru Plečniku spominski album s slikami iz njegovega dela palače.
Sledila je v zborničnih prostorih okusna aranžirana zakuska, ki je potekla v splošni animiranosti.
Plenarna seja.
V	ponedeljek se je vršila javna plenarna seja, kateri je prisostvoval zastopnik velikega župana dv. svetnik dr. Marn.
Avtomohtllsti bo po»fbno izpo.«tn»l Vnl ntvarnoatl nre h:aila z v9eml nleeovimt kompllkaciInmt. — Najbalji
var«tv» i m nn It o nkimno
ANACOTPAS1

Slovenija soc. dajatev 46.35 milijona Din, letos ▼ prvih 10 mesecih 42 milijonov Din. Obravnavajo se nadalje obrtniške, trgovske, železniško - tarifne, strokovno - šolske in gospodarsko - politične zadeve. Iz statistike zborničnega poslovanja je posneti, da je letos do 15. t. m. bilo prejetih 15.266 in odposlanih 29.397, nadalje izdanih 794 uvoznih, 47 potrdil o protokolaciji, 352 o dobavni sposobnosti, 232 raznih potrdil ter 2484 izvoznih izpričeval. Vršilo se je 10 konferenc, udeležila se je zbornica 20 konferenc, anket ter 10 posvetovanj.
GRADBA ZBORNIČNE PALAČE IN POSLOPJA ZA URADN1STVO.
Obširno in dokumentirano poročilo je podal glavni tajnik dr. Fran Windischer v imenu predsedstva. 2e 1921 je začela zbornica zbirati sredstva za preureditev sedanje zgradbe, v ka-treo se je vselila 1. 1916. iz Kresije. Leta 1925. v seji 6. maja je bilo predsedstvo pooblaščeno, da izvede prezidavo poslopja s kreditom 2.2 milijona Din, ki se je do 11. junija 1926 zvišal na 2.75 milijona Din. Vendar so dela zavzela večje dimenzije, kakor pa je bilo prvotno zamišljeno.
Postavila se je reprezentančna zgradba z domačim materialom, domačim delom. Stavbnega fonda se je nabralo do sedaj 2,960.000 Din ter izposodilo se pri pokojninskem fondu en milijon dinarjev; dosedanji stroški pa znašajo 3,866.000 Din, nadaljne potrebščine pa 600.000 dinarjev. Ncdostatck jc torej 506.000 Din.
Ker zbornica zaposluje dokaj nameščencev, se je tudi odločila za zgradbo stanovanjske hiše zanje. Po vzgledu drugih korporacij se je tudi ona začela udejstvovati pri omiljenju stanovanjske krize. - Kupila jc slavbišče ob Bleivveisovi cesti za 138.000 Din ter začela graditi. Proračun stroškov je ca 2 milijona Din, kriti so bili iz razpoložnine Sklenilo je predsedstvo za kritje stroškov najeti pri Mestni hranilnici tosvotno posojilo, za kar je že dobilo načelno odobritev min. trgovine. Skupno rabi za zgradbo palače in stanovanjske hiše tri milijone dinarjev.
Gosp. Rebck v imenu vrh. obrtniškega sveta vlaga zahtevo, da se izvoli anketna komisija, ki naj pregleda račune. Dr. Pipuš graja visoke stroške ter pravi, da zgradba ni okusna ter posebno reprezentativna!!)! in priporoča varčnost za bodočnost. Gosp. Ivan Avsenek pravi, da pravzaprav sedanja zbornica pravno nima pregledovati teh računov glede prekoračenja polnomočja. Enostavneje je, če to nalogo poverimo zakonitim preglcdovalcem računov, da ne bomo imeli komisij in anket. Nadalje odgovarja predsednik Jelačin, da je bilo delo poverjeno svetovno znanemu prof. Plečniku: uredil je predsedniku Masaryku Hradčane, in ko je naš kralj Aleksander lo delo občudoval, mu je, povedal, da je to izvršil Plečnik, kate-
Vodilria marka
na svetovnem tržišču
M. Joss & Lowensiein d. d. Praga
Dobiva se v vsaki boljši modni trgovini za sospode
remu mora vsakdo priznati genialnost. Zgradba
je tedaj praktična in reprezentativna. Kar se tiče računov, omenja, da Itak lin. delegacija pc dveh uradnikih vsako leto pregleda račune.
Nato protestira Kcbck, da na svečano prireditev niso bili pozvani zastopniki izvest-nega dela obrtništva in stari borci za obrtništvo, kar je predsednik krepko zavrnil: povabili smo jih, tudi g. Franchcttija, ki so mu ravno ti obrtniki izkazali slabo hvaležnost. Proti pred-k gu Rebeka je glasovalo 31 svetnikov in predlog Ivana Avseneka je bil sprejet s 33 glasovi.
Nato je bilo zbornici predlagano, da so raj najame posojilo 3 milijonov Din za dograditev palače in stanovanjske hiše, pri čemur dr. Ernest Rek ar predlaga daljši amortizacijski rok. Posojilo se najame pri Mestni hranilnici na 8 odstotne obresti za 15 let, kar zbornica soglasno sprejme.
KOMERCIAL1ZACIJA ŽELEZNIC.
Obširno tozadevno poročilo je podal tajnik Ivan Mohorič. Obravnaval je najprej reorganizacijo prometne službe, kjer se jc izvedla centralizacija, In se izjavlja proti demontiranju oblastnih dirckcij, kršenju njih kompetenc ter centralizaciji neštetih agend. Glede načrta o komercializaciji železnic naj sc uprava osvobodi ovirajočih predpisov drž. računovodstva ii kontrole. Ob priliki komercializacije naj se popravi napaka centralizacije službe in se naj izvrši decentralizacija ob najožjem sodelovanju gospodarskih organizacij.
Poročilo je zbornica z odobravanjem vzela na znanje, na kar je še sv. Lenarčič poudaril važnost tega vprašanja.
TRGOVINSKO - POLITIČNO RAZMERJE.
Tudi o tej točki dnevnega reda je podal poročilo tajnik Ivan Mohorič. Na podlagi statistike naše zunanje trgovine jc dokazal, da se skoro večina naše trgovine razvija s štirimi državami, in potrebno je, da poskrbimo za to, da nam ta preenostranska orientacija naše trgovine ne postane nevarna. Obširno se je pečal z našimi pogajanji z Avstrijo, ki nam pretijo zelo skrčiti naš trg. Šele po Božiču se bo skušalo sporazumno urediti vprašanje povišanja avstrijskih carin, ker gre tu za naš izvoz v vrednosti pol miljarde dinarjev. Zbornica je to poročilo vzela z odobravanjem na zi.anje.
VOLITVE PODNAČELNIKOV IN PREGLEDOVALCEV RAČUNOV.
Po kratkem odmoru je bilo naznanjeno predsedstvu, da je izvoljen za predsednika trgovinskega odseka Anton Sušnik, obrtnega odseka Miloš Hohnjec ter industrijskega Anton Krejči. Za pregledovalcc računov so bili izvoljeni: Stanko Florjančič (trg. odsek), Jernej Ložar (trg.) in Ignacij Florjančič (ind.) s 40 glasovi proti 4, nakar je sv. Gogala konstatiral v tem glasovanju neupoštevanje manjšine (4 glasovi!).
SAMOSTOJNI PREDLOGI.
Podpredsednik gosp. Ivan Ogrin predlaga anketo skupaj z oblastno skupščino glede finansiranja obrtnega šolstva, nadalje sporazumno z obl. skupščino ureditev vprašanja obrtno-pospeševalncga urada.
Anton Strgar predlaga intervencijo zbornice za taksno prostost trgovske korespondence.
Jernej Ložar se zavzema za pravilno interpretiranje čl. 79, dostavka VI, o davku na kval. trg. in obrtn. pomočnike.
Rudolf Stcrmccki predlaga komisijo osmih članov, ki naj prouči vprašanje izdajanja zborničnega glasila.
Josip Lenarčič prosi zbornico, da se zavzame za čim hitrejšo zgraditev železniške
cvecc Slovenije z morjem, ker j« sedaj končnoveljavno prodrl Klodičev projekt, nadalje zahteva ukinjenje čl. 69 fin. zakona 1928-1929, ki določa, da se posestva v območju 50 km od meje ne smejo kupovati in prodajati brez dovoljenja vojnega in nolr. ministrstva.
Andrej Kralj predlaga, da zbornica intervenira pri vseh merodajnih faktorjih, da se ukine lušmarstvo, ki se je zelo razvilo. Vsi predlogi so bili soglasno sprcjctL Nato je ob pol 2 predsednik zakliučil sejo žtleč zborničnim svetnikom srečen Božič in Novo leto.
Pogajanja s Češkoslovaške. Kakor poroEato praški listi, je v pelek jugoslovanska vlnda brzojavno obvc-sIPn češkoslovaško, <la jo pripravljen« začeti s pogajanji v januarju 1928. Čeprav so Cehi že zbrali material, vendar še ni gotovo, če boJo pogajanja v januarju, ker imajo Čehi v tem mesecu pogajanja še z Nemci, Norvežani in Francozi. Vendarle je upati, da se bodo pogajanja vršila.
Borza
Dne 19. decembra 1927.
»F. NA II.
Na današnjem borznem sestanku je bila ponudba privatnega blaga samo v devizah Newyork in Trst, vso ostalo potrebo pa je munila krili Narodna banka, zlasti v devizah London, Curih in Dunaj. Zato so se tečaji deloma učvrstili: Berlin od 13.575 na 13.58, Dunaj od 8.01 na 8.015; Curih je ostal neizpremenjen: 10.96, London |>a je popustil od 277.20 na 277.13 v skladu z mednarodno šibko tendenco. Popustila je tudi Praga: od 1(33.-10 na 108.375.
Ljubljana. Berlin 13.565—13.595 (13.58), Curih 10.945—10.975 (10.96), Dunaj 8—S.03 (8.0ir>), London 276.75—277.35 (277.13), Nevvvork 50.70—50.72, Praga 167.975—168.775 (108.375), Trst 307.25— 809.25 (308.23).
Zagreb. Amsterdam 22.985—23.045, Berlin 13.565—13.595, Curih 10.945 10.975, Dunaj 8—8.03 London 270.75—277.55, Nevvvtnk 50 (>10—50.81(1, Pariz 222.87 - 224.87, Praga 107.975—108.775, Trst 307.10—309.10.
Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.72, Budimpešta 90.00, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.11, taudon 23.277 Ne\vyork 518.85, Pariz 20.383, Praga 15 33, Trst 28.11, Sofija 3.76, Varšava 58.15, Madrid 81 075.
Trst Belgrad 32.51-32.53, Curih 3.56, Dunaj 255.20, London 89.ar>—90.90, Newyork 18.41—18.42, Pariz 72.55—72.75.
Dunai. Devize: Belgrad 124075, Kodanj 189.75, London 34.35875, Milan 38.395, Nevvyork 707.00, Pariz 27.835, Varšava 79.34. Valute: dolarji 700.70,, francoski frank 27.93, dinar 12.40, češkoslovaška krona 20.93. ,
Praga. Devize: Lira 18?.90, Belgrad 59.44, Pariz 132.80. London 104.75, Ncwyork 33.7125.
Dinar: Newyork 170.20, Beilin 7.3775, London
277.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
V Ljubljani je bilo zaključeno 7% invest pos. po 86, šešir pa je narastel na 125 den. napram I -0 den. v pret. tednu. V Zagrebu je 7% lendiralo Čvr-
11 R 11111111111111 e 11
Lepota le mladost.
Dokler izgledamo »rele in cve~ lote, te vruelimo mladosti. Zalo moramo negovali koto z naj-boljšim, kar nam nudi na lem polju kozmetika, namret z neiuo-duhU-to, »ueinobtlo
Nivea-cremo
immimmmm
sloje, ostali državni papirji so ostali pri padajoči
tendenci neizpreincnjeui.
Ljubljana. 7% invest. posoj. zaklj. 80, Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 133 den., Kred. za v ud II« den., Vevče 133 dun., Ruše 203 - 280, SUivbua 56 den., šešir 123 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 80.25—86.5, agrari 53.5, vojna odškodnina 413.5—414.5, dec. 413— 413.3, llrv. esk. 90, 11 i|>o 67.5. J, -;o 95, Praštediona 875—883, Ljublj. kreditna 133-135, šečerain 575, Drava 500—571), Slavonija 13, Trbovlje 465—470, Vevče 130.
Dunaj. Podon.-snvska-jadr. 83.55, fcivno 109.80, Hipo 0.90, Alpine 42.55, Lejkam 10.90, Trbovlje 59.-10, Kranjska iudustr. 47, Uutuiaun 27.50, Slavonija 1.48,
Trst. Adria 178. Assicurazloni Generali 4290, Riunione idriatica 2.040, Tripcovich 238, Split cement 226, Lloyd 090.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Bukovlna žamnna s 155<
kratke robe fko vitg. skladišče 5 vng. po 375, borovi hlodi 23 cm srednj. premera naprej 4 m fko | vag. nakl. potrt. 1 vag. po 205; zaklj. 6 vag. Tendenca iti i run. — Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. posl., plač. 30 dni, dob. prompt, mL tar.j: 1'M-nica <8—79 kg. 2%, bašftn 347.5—852, dec. 347.5 - 352, sr. 345—347.5, Rlav. 342.5—343, o vos baiki zdrav reŠetan 273, koruza baška st. 207.5, nav. vozn. 272.5, um. sus. 202.5, nav. vozn. 267.5, času priin. suha kval. gar. 252.5, dec. 252.5, jan. 202.5, febr. 272.5, marec 277 5, april 2*0, maj 282.5, moka 0 g vag. bi. tko Ljublj. plač. po prejemu 500. zaklj. —. Tendenca tieizpreiueii.kma.
Novi Sad. Pšenica bač. 300, potiska 306— 307.50, sr. in slav 300, rt bačka 290—293, ječmen ban. in sr. 245— 250, oves bač in sr. '.50 -252.50, koruza bač. stara 225— 230, bač. nova kval .gar. 215—217.30, 12—1 210—213, 3-4 210-212.50. ban. nova 12—1 par. Vršac 203 - 219, sr. nova kval. gar. 210—215. moka 0 g in pg 425-437.5, št. 2 403— 415, št. 5 31.5-375, št. H 317 5-320, št. 8 200— 207 .otrobi bač., sr, slav 190—195, fižol baf. in sr. beli 300—370. Tendenca: ».a koruzo Hpreineriljiva. sicer neizpremenjena Promet skupno 43 vng.
Budimpešta (terininska borza), 10. dec. Tei* denca neenakomerna. Pšenica marec 31.90. 31.84, zaklj. 31.86—31.88. maj 32 20, 32.20, zaklj. 32.22— 32.24, rž marec SI.04, 80.H4, zaklj. 30.84—30.80, koruza nuij 25.98, 23.84, zaklj. 23.84—05.88, julij 26.51, 2U.50.
,	Vremensko poročilo
Meteorološki ravod v LiubUnn' dne 19. decembra 1927.
Višine bnrofnefrn	m
												
	Opazovanja		I "«ro met	. oplolfl » C	Kei nog* » 1,	Veiei in frritn« » m	OlliBf ■loti	Vrsta	padavin		ll	M II
	rn'							OP 0f»«0V*fMU	1	t mm rt® h-		
	Liubljana	J	767-6	-12-1	7 i	vv 2	mogla					-17
	Mar bor	-	7 C.5'7	-8	nO	NW 8	1<>				-6	-II
	Zagreb	i	76t5'2	• II	93	W 8	megla	sneg		t	.4	-11
	Belo rad	. s	763-8	-12	88	W 9	10				-11	-14
	Sarajevo											
	Skoptie		759-6	-9	78	\V 12	10	sneg		2	-2	-9
	Dubrovnik		759-1	1	23	SSW 10	l				5	0
	Spil«	7										
	Praga		770-0	-10	—	NNW 6	3				-8	-10
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran ua morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 705 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
16
Sir H. Rider Haggard:
Kleopatra, egiptovska kratica.
»La! la! la!« je zaklicala; »torej si zopet tukaj, zali moj fante! Celo zalši kol si bil. Lal Kakšen možak! Kakšna pleča! ln kakšen obraz in postava! Ej, Btarka sem lahko zadovoljna, da sem te negovala. Samo preveč bled si. Tisti duhovni tam doli v Anu so te gotovo pustili stradati. Vendar nc gladuj preveč; bogovi ne ljubijo okostnjakov. Prazen želodec dela prazno glavo, pravijo tam v Aleksandriji. Ampak vesela je la današnja ura, v resnici radostna ura. Stopi noter _ stopi noterk In ko sem razjahal, me je objela.
Jaz pa sem jo potisnil na stran. »Moj očel Kje je moj oče?« sem zavpil. »Ne vidim ga tukaj.«
»Ej, nikar se ne boj,« je odgovorila starka; »nje-
fova svetost se dobro počuti; čaka te v svoji izbi. ojdi tja. Oj, srečen današnji dan! Srečen je danes
Abutis!«	.... ,
Šel sem tjekaj, ali pravzaprav tekel, in dospel v izbo, o kateri sem že pisal. Tam pri mizi je sedel moj oče Amenemhet, tak, kakor je bil, samo jako postaran. Stopil sem k njemu, pokleknil pred njim tn mu poljubil roko; on me je pa blagoslovil.
»Poglej kviško, sin moj,« je rekel; »daj, da ti moje stare oči zro v obraz, da ti vidim v srce.«
Tako sem vzdignil glavo in on me je gledal dolgo
in resnobno.
»Vidim ti v dno srca,« je rekel naposled; »čist si in močan v modrosti; nisem se bil varal v tebi- Oj, samotna so bila ta leta. Vendar sem prav storil, da sem te poslal od tod. Sedaj mi pa opisi, kako si živel, zakaj tvojo pisma so mi le malo povedala, ti pa ne ves, sin moj, kako lačno je očetovsko srco.«
Povedal sem mu vse. Sedela sva pozno v noč in «e razgovarjala. Na koncu pa mi je povedal, da se moram" sedaj pripraviti, da me vpeijejo v one zadnje
misterije, ki jih doznajo samo izvoljenci bogov.
Tako se je zgodilo, da sem se pripravljal dobre
tri mesece, kakor zahtevajo svete šege. Ves ta čas nisem jedel mesa. Venomer sem bival v svetiščih in proučeval skrivnosti velike žrtve in gorje boginje. Cul sem in molil pred oltarji. Povzdignil sem svojo dušo k bogu; v sanjah sem se razgovarjal z nevidnim, tako da je naposled bilo videti, da je zame izginila zemlja in vse pozemske želje. Nisem več hrepenel po slavi tega sveta; moje srce se je dvigalo visoko nad njega kakor orel z razprostrtimi kreljuti; glas graje sveta mi ga ni mogel vzravnati in lepota sveta, ki sem jo videl, mi ni prinesla veselja. Kajti nad menoj se je razprostiral širni nebeški obok, kjer se gibljejo zvezde v nepremenljivem sprevodu, kjer sede sveli na svojih gorečih prestolih in gledajo kolo usode, ko se suče od sveta do sveta. Oj, srečne uro svetega premišljevanja! Kdo, ki je snmo enkrat okusil vašo radost, si more poželeti, da bi se zopet plazil po zemlji? O, slabo, ničvredno meso, ki nas vleče nizdol! Moja želja je, da bi sploh padlo od mene in pustilo mojega duha prostega, da bi iskal Ozirisa!
Meseci izkušnje so minuli le prehitro in približal so je sveli dan, ko sem v resnici imel bili združen z boginjo. Nikdar ni noč tako koprnela, da bi se prikazal dan, nikdar ni srce ljubimca tako strastno poželelo sladkega prihoda svoje neveste, kakor sem jaz hrepenel, da bi gledal tvoje sijajno obličje, o Izida! Celo sedaj, ko sem ti bil nezvest in si sedaj daieč od mene, o boginja, hrepeni moja duša
k tebi in zopet vem--Toda ker je zapovedano,
da moram zagrniti kopreno in govoriti o stvareh, ki niso bile povedane od začetka tega sveta, naj grem dalje in spoštljivo opišem zgodovino tislega svetega julra.
Sedem dni se je bila obhajala velika slovesnost, proslavljalo trpljenje Ozirisa, prepevulo o tugi .matere Izide in proslavljal spomin na prihod božanskega Ilora, sina, maščcvalca. Vse to se je vršilo po staro-
davnih obredih. Čolni so bili plavali po svetem jezeru, duhovni so se bili bičali pred svetišči in ponoči so bili nosili svete podobe po ceslah.
Ko je sedmi dan zatonilo solnce, se je še enkrat zbral veliki sprevod, da bi prepeval o gorju boginje Izide in oznanjal, kako je bilo zlo maščevano. i\,olče smo se podali od templja in stopali po mestnih ulicah. Najprvo so stopali oni, ki so delali pot, za njimi pa moj oče Amenemhet v svečanih dnhovskih oblačilih in s cedrovo palico v roki. Za njem sem stopal jaz, popolnoma sam in oNečen v čisto platno; meni pa so sledili duhovni noseč prapore in svete znake bogov. Nato so prišli oni, ki so nosili sveti čoln, za njimi pa pevci in žalujoči. Najnazadnje so stopale nepregledne množice ljudstva, vsi oblečeni v otožno črnino v znak žalosti, ker Ozirisa ni bilo več. Molče smo stopali po mestnih ulicah in naposled dospeli do zidovja templja in se podali noter. Ko je moj oče, veliki duhoven, slopil v prvo vežo, je neka pevka zapela s prijetnim glasom sveto pesem o Ozirisu, katero je spremljal zbor tisočero grl.
Ko je naposled petje utihnilo in je solnce zahajalo, jo veliki duhoven vzdignil kip boga in ga držal pred množice, ki so se sedaj zbrale na dvoru templja. Tedajci se je vzdignil mogočen, radosten klic:
»Oziris, naše upanje! Oziris! Oziris!«
In ljudstvo je slrgalo črno haljo s sebe in pod njo so se prikazala bela oblačila, ki so jih imeli pod črnini, in se kakor en mož priklonilo pred bogom. S tem je bila slovesnost končana.
Zame pa se je obred šole pričel, kajti tlsla noč je bila noč moje vpeljalve. Odšel sem z notranjega dvoro, 9e skopal in odšel, kakor je predpisano, oblečen v čisto platno v eno notranjih, a ne najbolj notranje svetišče, ter položil običajne daritve na oltar. Nato sem vzdignil roke proti nebu, ostal več ur v premišljevanju skušajoč, da s svetimi mislimi in molitvijo zberem svoje moči za mogočni treautek preizkušaj«
Hlll=lll
= = c/. c
* IT sr -
_ S M g
2" i c" ® *
• Š: P
s i f | §
s % f s %
mm	w -r. f*
5 c >
S s » -
s & s
1
iS S
2 -
C
5
K. 2T N
« Sf« a
i o * s
n	.i «
m b re b
W	X"
a S? Ǥ
« a
0
_
— u
1
w
9
B P
«
I S
H. S s ? s g a
H
it 3.
13 t i
a w 1 t-
0	B'
3 »
3- n
1° c 3 °
E ° ?
2	i	Č	S
3	f	2	?	H. - 5	'	"
1	*	>	8
25
c s * 3 ? 2 a S M? f
=!!!=!!!
Trajno m koristno
Oglejte si razstavo.
darilo za Boiid in Novo leto je
šivalni stroj Grltzner ln Adler
v raznih opremah. Za botlc 10 "/g popusta
Tudi na obroke. Dobite le pri
Josio Pele iocD
L|ubl|ana
blizu Prešernovega sponi, ob vodi. brez obveznosti do nakupa.
MALI OOLAS1
Vsaka drobna vrsi ca I SO Din oil vsaka besede ■SO par Na|man|il og as 3 ali 3 I In. Oglasi not devet vrstic se račuar|o vite. Z« odgovrr Kram .o Na vprataala kres znamke ne odgovarfnmaf
DEČEK
močan, star 15 let, želi mesta takoj v trtfovini s poljedelskimi pridelki, na deželi. — Ponudbe na: Anton Fistrovec, Trgo-višče, p. Velika Nedelja.
Deklica
k otrokom
za Beegrad, k dveletni deklici, se išče za januar. - Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na HERZL, Beograd, Kralja Petra 6.
Brivski pomočnik Irizer aH frizerka, mlajša moč, hitra ondulerka, se sprejme takoj ali po dogovoru. Plača 1500,— do 2000,— Din ter 10% od prometa. Naslov v upravi lista pod Številko 10110.
KUHARICA
tr večje župnišče v mestu, srednje starosti, kon^re-ganistinja. vešča tudi v kmetijstvu — se sprejme. Prošnje na upravo »Slovenca« pod štev. 10121.
Sprejmem FANTA
14—16 let, kmečkih staršev, kot učenca v mlin in žago. — Vsa oskrba v hiši. Nastop takoj. Naslov v upravi pod štev. 10107.
Mizarska stiskalnica
2.20 m dolga (Furnirpres-se), dobro ohranjena, se proda. Istotam se sprejme v trajno delo izvežban pleskar za pohištvo i. dr. - Strojno mizarstvo Andrej Kregar, Šent Vid nad Ljubljano. 10027
Koles - sani
prodam. - Ani. Rožmanc, Vrhnika 134.	10048
BOŽIČNA DARILA
brez deraria dobite pri zlatarju H. STUMPF. Maribor, Koroška cesta 8, ako prinesete v zamenjavo staro »lato srebro ali kovani denar. Pri takojšnjem plačilu jako znižane cene.
MASLO
kuhano, najfinejše in najcenejše v
Mlekarni KRIŠTOF Sv. Petra cesta št. 60
»Organizator« -Knjigovodstvo'
do 70 % prihranka na
2asu — dnevna bilanca Terminske kartoteke. — Strokovno zamišljene kartoteke za vse vrste obratov - »ORGANIZATOR., Liubl|. VII, Kamniška 20.
Knjigovodstvo!
Vsak praktičen trgovec bo zavrgel svoj dosedanji in okoreli sistem knjigovodstva, čim se bo uve-ril o prikladnosti knjigovodstva »Organizator«. — »Organizator«. Ljubljana VII., Kamniška 20.
Opremil sobo
čedno, oddam. Cena nizka. V bližini glavne pošte. Naslov v upravi lista pod številko 10051.
"Stanovanje
v novi hiši, obstoječe iz 2 sob in pritiklin, v neposredni bližini postajališča pri D. M. v Polju, se takoj odda. Poizve se: D. M. v Polju, štev. 52.
GOSTILNA
jtf- ln mesarija
v večjem kraju na Spod. Štajerskem, se odda v najem - Natančnejše se poizve v pivovarni Union v Ljubljani. 10018
IGRAČEs
Voziček za punčke in krasen štedilnik so poceni naprodaj. Naslov nove uprava lista pod 10090.
GRAMOFON
popolnoma nov, prvovrst, nemške znamke, po znižani ceni prodam Na«lov v upravi pod štev. 10131.
nidoua moho um if-Soruzni zdrob „ 3'SG
Prvovrstni izdelki od 25 kg naorej pošilia
PAVEL SEDE], tonih
umetni min — (Jo enlsko.
Živinsko
krmilno sol
oddaja na debelo \. Volk, Luihijana. Reslievn c. 24,
NajboliSi /S Hohsi Cebin, Wolfova 1/2
Klavirji
Tovarna in /.a ion a Klavir
lev, prvovrst Instrumentov različnih ivrdk kakor tn.li lu-lnih Izdelkov Poseben oddelek /.a popravila (Rlatevanje in popravila >n Glasb. Matico KnnNcrvntn-rlj in druge hibi itnti- iz KOtaTljaJn oil moje tvrdke Točna postrežba smerne ce ne; tn<li na ohroke t«le lovaiec Klavirjev R. VV A H-BINEK - Ljubljana Ure-Kurčiievu ultra S, 1 nadett
Hišo ali vilo
kupim v Ljubljani. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro: »Udobnost«.
« ankovi Mm
zlato mmlt
po na viš|lh i-euah Cerne, iuveltr, L)utiljan>
Wollovnulica štev
POPRAVI IA
Meh nik IVAN LEGAT
npecijalist za pisarniške stroje
Maribor, Uetrinlska ul. 30
Tefelon int. 434.
Trbov. premog
suha drva
I. POGAČNIK
Bohoričeva 5. Telef. 2059
RA.D(0<~ akumulatorske BATERIJE po .	konkurenčnih cenah izdeluj«
A V 1 U »	in popravlja
Vat ril" MARIBOR, Stross-„ t ali a mayeneva ul ca 3
din 40'-
BOŽIČNA DARILA
■	ZA GOSPODINJE. ZENE IN DEKLETA:
slovenska kuharica
s. m. felicita kalinsek. elegantno vezana	din 160'
prihrojevanje perila
ema arkova.
■	ZA DIJAKE:
hladi kima
prof. maks prezelj. elegantno vezano
radio
prof. leopold andree. elegantno vezano
slovarji
francoski, srbo-hrvatski, latinski, vezani po
B ZA VSE:
jurčičevi spisi
10 zvezkov v platno vezanih din 300 —
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA
din 42-
din m
din 10-
Za Božič in Novo leto
ima
Oblačilnica za Slovenijo
Liub!iana Miklošičeva cesta št. 7
v svo i veliki zalogi različnega manufakturnega blaga najprimernejša danla.
Karoiajte .Slovenca'!
Vsakovrstna moška, fantovska in deška oblačila po globoko cuiianih cenab oddaja samo
konfekcija Frande Derenda
Gradišče 4, nasproti dramskega gledališča.
Predno kupite, prepričajo se o naSih cenah. Najprimernejša darila za Miklavža in Božič!

M. TICAR, Ljubljana
Najprimernejša božična darila
Klobuke, kape, perilo, kravate, obleke, čevlje, zimske suknje itd. Velika izbira po najsolidnejših cenah pri
Jakob Lah, Maribor
samo Glavni irg št 2.
ElGOL-idealno sredstvo za Čiščenje želodca in (rev.
Lekarna dr. Scmellč, Dubrovnik II.
Komaj sem ilobro priprta lemati od poslanih mi .1 stekleni" Flcro a. opažam že, .la mi prav dobro služi, 'n Vam vsle I lesa izrekam svojo zalivalo. Boleham že "ad 4 lela na črovih in želodcu, pa rciii Vam zelo hvaležna iu obljubljam. da boin VaSe ust ešno 'dravilo Kljrot priporočala vsakomur, ki boleha na želodcu, črevih al' ca mnči davobol; obenem se pa hefiem stroiro ravnat po Vn&ein navodilu. Izvolite mi takoj poslali Se 3steki. Fižola.
Z vetespoStovanjem soproga Ivana Dular.
Videm ob Savi, 23. 7. 1927.

lugaslovansHo knjigarna
v L ubliani
priporoča:
Adrian Dr. Jos., Die Erziehiing zur Frommigkeit. Ein Versuch streng psychologischen Aufbaues. 86 str., vezano 36 Din. Borkovvski S. v. D., Fiihrende Jugend. Aufgaben und Gestjlten junger Ftihrer. 197 str., vezano 63 Din.
Borkovvski S. v. D, Rcifedes Leben Ein Buch der Selbstzucht f. d. Jugend 362 sti., vez 76 Din. Brey Henr. Von evviger Liebe. Eucharistische Ge-
danken. 184 str., vez. 56 Din. Christ J., Der Laienapostel. I. Des Mannes Kredo.
294 str. 36 Din. Gatterer M., Im Glaubenslirht. Christliche Gedan-ken iiber das Geschlechtsleben. 115 str., 17 dinarjev.
Geyser J., Anf dem Kampffelde der Logik. Logisch-Erkenntnistheoretische Untersuohungen. 288 str., vez 114 Din. Keppler P. W., TVasser atts dem Felsen. T. zv. Neue Folgen der Homilien u. Predigten. 378 str. 90 Din.
Lennerz H.. Nntiirliche Gottes Erkenntnis. Stel-lungsnahme der Kirche in den letzten Hundert Jahren. 253 str., vez. 144 Din. Masenius P. J., Exerzitien und" Missionsbiirhlein. Ein Fiihrer auf dem Wege zu einem reinen, Irommen u. vollkommenen Leben. 158 str. 24 Din.
Mey-IIoch, Vollstiindige Katechesen. I. in II. zvezek
560 str., nevez. 136 Din. Meyer K., Ex ore Infantiiim. Kinderpredigten bi
der Kindersprache. 134 str., vez. 66 Din. Nepp Dr. J., Gottes W'ori hleibt ewig nen. Filnf-Mi-nuten-Predigten auf alle Sonnlage und ge-botenen Feiertage des Kirchenjahres. 164 str., nevez. 62 Din. Pfliegler M., Homilien der Zoit. auf alle Sonntage
des Kirchenjahres. 309 str., vez. 91 Din. Puntigam A. S. J.. Dtirch die StUrmc der Jiurend. Gedanken utid Geschichten fiir jeden Jitng-ling und Jugendfreund. 152 str., nevez. 26.5C dinarjev.
Ricking Dr. E., Jestis, der Heiland des Werktageg.
150 str., vez. 41 Din. Schilgen H., Du und Sie. Des Jungmanns Stelluug
zum M&dchen. 165 6tr., nevez. 40 Din. Schulte Dr. J., Die Kirche und die Gebildeten. 278
str., vez. Din 33.50. Tischler P. F., Handbitch zur Leitung des Drltten Ordena des heiligen Franzisktts. I. del: Die Regel des Dritten Ordens. 378 str., vez. 190 dinarjev.
Triller Dr. G., Scclenlenehte. Gedanken und Grund-sfitze ftlr das innerliche Leben. 167 str., nevezano Din 22.50. Triller Dr. G., Am Herzen Jesu. 92 str., never.. IG Din.
Zoozmann, Weg und WilU zttm Erfolg. Ein Hand-
buch der Lebensklugheit. 200 str., vez. 80 Din. Zach F., Moderne« oder katholisihes KullurideaL
404 str., vez 150 Din.
Lk Jugoslovansko tiskarno v LtubUanii &«tei Ceč.
ixdaiat«!i. dr. Fr. Knlovec.
Uradnik; Franc T«rtciiUr>