OVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravništvo lin ekspedlel]a]|v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št.;2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne, JsJtev. SOS. V Liubljani, v četrtek 15. novembra 1894. Letnilc XXII. Koprsko učiteljišče — v Pazen. (Izv. dopis iz Pazna.) Poslednje dni se je v slovenskih časopisih razpravljal predlog, da bi se nekateri sodni okraji r Istri tako razdelili, kakor bi ugajalo Slovanom in Italijanom. Pisalo se je tudi o premeščenju učiteljišča iz Kopra, kjer se slovanski profesorji in učitelji neprenehoma napadajo od koprske fakinaže. Da bi se ti napadi preprečili, bilo bi v resnici najuraestnejše, ako se učiteljišče premesti. Tržaška »Edinost" je prinesla prva takšen predlog z nasvetom, naj se učiteljišče v Trst ali v Gorico premesti. »Slovenec" pa — je predlagal Pazen kot najprikladnejše mesto za premeščeno učiteljišče. To mnenje je našlo odziv tudi v »Naši Slogi" in v »Slovanskem Svetu". V resnici moramo priznati, da bi se s tem Pazen materijalno in moralno odškodoval za zgubljen gimnazij, ki se je od tukaj v Pulj preselil. »Slovenec" bi si z vresničenjem tega predloga pridobil veliko zaslugo za naš Pazen. Koper je šam ob sebi, skoraj bi rekli, čisto italijansko mesto in pravo gnezdo Italijanašev, od koder se isti zaletavajo na vse strani Istre posebno pa v okolico, ki je izključno slovenska. Kot zagovorniki svojih idej ščuvajo in podkupujejo kmete jednega proti druzemu. Tako delajo v okolici. V mestu samem pa ne morejo videti Slovanov, ampak jih pri vsaki le mogoči priložnosti napadajo. Koliko so vže pretrpeli koprski Slovenci od strani teh surovežev! Dan za dnevom se napada in sramoti ne samo to, kar je slovenskega, marveč tudi, kar je avstrijskega. Učiteljišče koprsko, na katerem se podučuje v štirih jezikih — je Italijanom trn v peli. Profesorji slovanske narodnosti se ne smejo ob gotovih dobah niti na ulici pokazati. — 0 tem smo se zopet prepričali v najnovejšem času, ko so bile demonstracije povodom dvojezičnih napisov. Kaj se je dogodilo v Kopru v teh dneh, znano je še predobro, koliko pa so pretrpeli slovenski profesorji, duhovni in dijaki, vedo najboljše le oni sami. Žrtva teh napadov je gosp. profesor Julij pl. Kleinmayer, ki si je vsled njih nakopal bolezen, katero težko preboli. Ta žalosten sad italijanske kulture moral bi vendar odpreti oči predpostavljeni oblasti in ob enem tudi učitelji-škim profesorjem. Prva bi morala resno premišljevati, da se učiteljišče iz Kopra premesti, drugi pa bi morali sami pričeti delo s tem, da solidarno prosijo za premeščenje. Ako bi se to zgodilo, in ako bi 8e tudi za Slovence posebno okrožno sodišče v Pomjanu ustanovilo — tedaj bi Slovenci ne imeli čisto nič več opraviti z iredentovskim Koprom. V Kopru je Italijanov do 12.000, v Paznu pa le 1700. To razmerje je za profesorje slovanske narodnosti že velikega pomena vkljub temu, da imajo Italijanaši v upravnem svetu pazenskem večino in je mej njhni tudi več 'zagrueileuv, ki nt mbrejo videti Slovana. Glavna pazeuska občina pa — ki ima v svojem delokrogu tudi redarstvo —je sedaj in upamo, da ostane za vedno v naši posesti. Kakor je »Slovenec" že sam opomnil, bilo bi premeščenje učiteljišča v Pazen za nas velika pridobitev, kajti tukaj nam primanjkuje domačih na-obraženih ljudij, ki bi ljudstvo varovali pogina, v katerega se sedaj pogreza vsled pritiska Itali janašev. Povdarjati mi je tudi, da naši učiteljiški profesorji v Kopru vzdržujejo posojilnico iu hranilnico, ki dobro uspeva. Z njihovim odhodom v Pazin morala bi se ista razdružiti — ali pa bi se tudi posojilnica premestila, ki bi nam gotovo dobro došla. V slednjem slučaju bi se za koperške Slovane morala izven mesta osnovati nova posojilnica in hranilnica, katero koperški okraj iz narodno-gospodarskih ozirov neobhodno potrebuje. Da se tedaj za naše mesto ta velik dobiček doseže, delajmo tudi mi sami. Gospodje profesorji v Kopru naj odločno stopijo na noge in z ozirom na svojo osebno varnost zahtevajo premeščenje. Mi pa jih podpirajmo z dobro osnovano agitacijo za blagor Pazna in cele Istre. Ce se namreč preseli učiteljišče v Trst ali v Gorico, smo istrski Slovani kaznovani Zgubili bi ne le važen učni zavod, temveč tudi denarni zavod, tedaj dve važni postojanki za naš narodno-gospodarski napredek. — Na delo tedaj za zapuščeno Istro! Naša gg. državna poslanca in naši istrski listi nas bodo gotovo podpirali. Državni zbor. Dunaj, 14. novembra. Interpelacije. V začetku današnje seje sta se stavile dve interpelaciji. Poslanec Siegmund je vprašal, kako je z nesrečo v premogovniku v Mostu, če je kdo te nesreče kaj kriv in če jo je bilo mogoče odvrniti z boljšimi varnostnimi naredbami. Adamek in drugovi so interpelovali vlado, če bi hotela osnovati pokojninski zavod za zasebne uradnike. Slovenščina na Koroškem. Veliko hrupa je napravilo, da se je v nekem razpisu zemljemerca za Millstadt na Koroškem zahtevalo tudi znanje slovenščine. Nemški listi so zaradi tega grozno kričali. Steinvvender je interpeloval v zbornici. Finančni minister je danes odgovarjajoč na interpelacijo razložil, da je tukaj kriva le slaba štilizacija. Za zemljemerca v Millstadtu ni nikdo mislil zahtevati znanja slovenščine, ker mu ni po- LISTEK Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. LXX. Povedal sem mu, kako silna žalost me je bila obšla, ko sem bil ločen od njega, on pa mi je pravil, da se je moral prav tako bojevati z mislijo na sumoumor. >Porabiva«, dejal je, »kratko življenje, ki je nama z nova dano, v to, da se drug druzega krepčava z vero. Govoriva o Bogu; spodbujajva se, da ga ljubiva; spominjajva se, da je on pravičnost, modrost, dobrota, lepota, da je on vse, po čemur kot najboljem vedno hrepenimo. Povem ti za res, da mi je smrt blizu. Vedno ti bom hvaležen, ako boš pripomogel, da bom v zadnjih teh dneh tako pobožen, kakor bi bil moral biti celo življenje. Najini pogovori se niso več sukali o ničem drugem nego o filozofiji krščanskej in o primeri mej njo in ubogo senzuvalistiko. Oba sva bila vesela, da sva našla tako soglasje mej krščanstvom in razumom ; oba sva primerjajo razne evangelijske družbe spoznala, da je jedino katoliška, ki se v resnici more ustavljati kritiki, da obstoji nauk / / katoliške cerkve v najčistejših resnicah in najčistejši morali in ne v ubozih podlih produktih človeške nevednosti. »In ako se, čemur je malo upanja, povrneva v človeško družbo«, rekel je Oroboni, »ali bova tako bojazljiva, da ne bi spoznavala evangelijev? da bi se podvrgla, ako bi kedo trdil, da je ječa oslabila najin razum in da je le oslabljenost uma utrdila najino vero ? »Dragi mi Oroboni«, dejal sem mu, »tvoje vprašanje pove mi vže tvoj odgovor in ta je tudi moj. Največja ničvrednost je biti suženj ptujih mislij, kader se ima prepričanje, da so napačne. Ne verjamem, da bi bil ti ali jaz kedaj tako ničvreden«. Ko sem tako odkrival svoje srce, sem se pregrešil. Prisegel sem bil Julijanu, da ne bom povedal nikdar nikomur najine razmere z odkritjem pravega njegovega imena. Povedal sem jo Oro-boniju, rekoč mu: »Nikomur na svetu bi nikdar ne povedal tega, a tu sva v grobu in ako bi ti tudi od tu odšel, vem, da ti lahko zaupam.« Poštena ta duša je molčal. Nazadnje začel me je karati, zakaj da sem izdal tajnost. Njegova graja bila je opravičena. Nobeno prijateljstvo in naj bo Se tako srčno, naj je je še tako ukrepila krepost, ne more dati pravice k takemu prelomljenju. : £ Ko sem se pa vže bil pregrešil, izvajal je Oroboni iz tega nekaj za me dobrega. On je bil Julijana poznal in vedel je nekoliko častnih črtic iz njegovega življenja. Povedal mi jih je rekoč: »Ta človek je tolikokrat krščanski ravnal, da ne more tako protiverski živeti do groba. Upajva, upajval In ti Silvijo, se trudi, da mu odpustiš iz srca slabo njegovo voljo in moli zanj!« Njegove besede bile so mi svete. (Dalje sledi.) Horatius redivivus. (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika.) (Dalje). Solnce je stalo že precej visoko na deseto uro, a nevolja olimpskega potnika stala je še više — na jednajsto. Pesimizem, mizantropizem in vsi drugi hudobni izmi prevladali so v njegovem srcu. Skoraj bi se bil vrnil v Olimp, »a jest nešto, što ga na-pried kreče", to jo — radovednost. Bil je že precej daleč od vasi. Srce se mu je skoraj do dobra pomirilo. Kar obstane. Oko mu plašno zre v daljiuo. Toga se mu trese. Obup in nemir bere se mu na obledelem licu, in glej! — Kakor bi trenil zavije jo s ceste in zbeži mej grmovje. Zarije se globoko notri pod robidovo ograjo. Tam tiči sključen v dve gubi. niti dihati si ue upa. Tudi ganil bi se ne bil, a zavohale so ga mravlje ) trebno. S to službo je pa ob jeduem razpisalo mesto, ki bi se utegnilo izprazniti kje n& Koroškem vsled podeljeuja te službe. Za to drugo službo se je zahtevalo znanje slovenščine, ker bi utegnila biti v okraju, v katerem je znanje slovenščine potrebno. Službo millstadtskega zemljemerca se bode pa še jedenkrat razpisala v obliki, da napačno razumevanje ne bode mogoče. Samostojni predlogi. Poslanec F o 11 je predlagal, da se naj izvrše neka pripravljalna dela za urejenje Labe in Moldave. Kramar je stavil nujni predlog, naj se prekliče odprava tkalske šole v Lomnici in ta šola zopet otvori. Nujnost se ni vsprejela in predlog se bode po navadni poti obravnaval. Predlog poslanca Tauscheja o povzdigi živinoreje se je izročil kmetijskemu odseku. Civilnoprardni red. Kronawetter je proti skrajšanemu postopanju pri razpravi o tej stvari. Trdi, da ni res, da se ta stvar tako mudi. Prebivalstvo pač zahteva občno volilno pravico, ne pa tega pravdnega reda. Z okrajšanim postopanjem se le poslancem usta za-maše in vse delovanje prenese v odsek. Paragrafi vladne predloge niso v taki zvezi, da bi se moglo v vseh ob jednem razpravljati. Sedanje pravosodje je predrago, po novem civilno-pravdnem redu bode še dražje. Govornik je proti šesttedenskim počitnicam. Odločno je govornik proti temu, da se stranke silijo, da bi morale jemati odvetnike. Govornik se je izpodtikal nad prisego, posebno za brezverce dotične predloge ne ugajajo. Tukaj je Kronawetter pač pravo zadel. Ker pa niti on ne more trditi, da bi se brez prisege moglo izhajati, je pač jasno, da so škodljivi zakoni, ki dovoljujejo brezverstvo in sploh izpodkopavajo vero. Seveda Kronawetter neče priznati, kje je napaka. Pravosodni minister Schonborn je v dolgem govoru dokazoval potrebo novega civilno-pravdnega reda in okrajšanega postopanja, ker drugače ni mogoče stvari rešiti. Dokazoval je, da se je stvar že pri ministerstvu tudi v odseku dobro premislila in bode v zboru tudi vzlic okrašanemu postopanju dovolj priložnosti vsakemu povedati svoje mnenje. O kaki prenagljenosti se tu govoriti ne more. Da pa prebivalstvo želi reformo civilno-pravdnega reda, to dokazuje ta okol-nost, da nirodni zastopniki že 20 let zahtevajo v zbornici take reforme. Minister je odgovarjal vsem protigovornikom. Potem so govorili še dr. Gotz, vladni zastopnik Klein, grof Pininski, dr. Bartoli in debata se je zaključila. Generalnima govornikoma sta se izvolila baron Morsej za predlogo in Bareuther proti predlogi. Govorila bodeta še le v bodoči seji v soboto. Javni shod „kat. pol. in gosp. društva za Slovence na Kor." v Štebnju pri Malo&čah. S Koroškega dn4 12. nov. Ta sijajni shod vrlega našega kat.-pol. društva se je vršil v znamenju kamna. Vidi se, da nasprotniki naši v hvalisani svoji „omiki" vsekako napredujejo! Začeli so svoje izgubljeno stališče braniti s — kamenjem v Šmohoru, s kamenjem nadaljujejo. Ali morda mislijo, da se s takimi sredstvi rešijo? Slabo za stranko, ki si drugače ne zn& več pomagati. Trdno pa upamo, da bode ravno tako početje odprlo oči vsem onim, ki so zaslepljeni dosedaj še hodili za liberalci. Javni shod, dne 11. t. m. se je vršil v gostilni g. J. Mfillerja, p. d. pri Vrbanu v Stebnju pri Ma-loščah prav lepo, vzgledno, ravno to pa je jezilo nasprotnike. G. gostilničar je svojo hišo okrasil s cesarskimi, slovenskimi in koroškimi zastavami in zelenjem ter napisom: „Dobro došli!" Jako prostorna izba, kjer je bilo zborovališče, je bila okrašena s podobami sv. Cirila in Metoda, cesarja, Blei-weisa itd. v zelenju. Zbralo se je okrog 150 slovenskih kmetov, ki so pazljivo in vstrajno poslušali za naše čase prevažne govore. Kot vladni komisar je bil navzoč dr. K1 e b 1 iz Bel jaka. Po 4. uri je otvoril predsednik vč. g. posl. Gr. Einspieler zbor, prisrčno pozdravil vse došle in kazal na veliki pomen tega sboda. Potem je dal besedo vč. g. Val. Podgorcu, ki je govoril o 2. točki sporeda: „K d o more in kako se more kmetu pomagati." Govoril je, kakor vselej, jako temeljito, res vneto za važno stvar. Dokazoval je z mnogimi podatki, kako je liberalizem povzročil bedo in žalostno stanje kmetskega stanu, ki mora čisto propasti, ako se mu kmalu in korenito ne pomaga. Številkami je pojasnil, kako hudo propada ta, za državo in človeštvo prevažni stan. Pomagati pa si morajo kmetje sami, ker na pomoč od druged se ne morejo zanašati. Zato naj se trdno združijo ter se oklenejo katoliške stranke, ki hoče kmetom resnično pomagati. — Temeljita in važna razprava je navzoče kmete vidno jako zanimala in na mnogih mestih eo g. govorniku, živahno pritrjevali. O 3. točki „Važnost obč. zastopov in na kaj je posebno paziti pri obč. volitvah" je govoril izvrstno g. F r. K a n d u t. Omenjal je, da nima človek samo dolžnosti do samega sebe, marveč tudi do občine, dežele, države. Ima tudi pravice in kmet si more sam pomagati; dana mu je volilna pravica, katere naj se pridno poslužuje in noben naj ne pusti, da bi pri volitvi opravili tudi brez njega. Oklene pa naj se kmet konservativne stranke, ker liberalci zanj nikoli ne skrb6. Vsi naj so pravi možje, na dan volitve naj pridejo vsi in oddajo svoj glas le takim možem, o katerih vedo, da bodo res skrbeli za blagor in pravo korist občin in dežele. (Živahno odobranje). Četrti govornik je razpravljal vprašanje: „Kaj je šola in kakšna mora biti?" Razpravlja je o pomenu šole po besedah Slomšekovih, da naj »dobra šola glavo razjasni in srce za dobro ogreje. ter je vtemeljeval potrebo 1. verske, 2. slovenske, 3. šestletne šole. Kazal je tudi na veliko korist nedeljskih šol in omenjal, kako se morejo zboljšati naše šole, ki sedaj nikakor ne dosegajo svojega namena. Tirjajmo vedno take šole, in volimo v razne zastope le take može, ki bodo zagovarjali naše pravice in se posebno tudi potegovali za šole, kakeršne moramo želeti, da bodo slov. ljudstvu res v korist. Storimo to, saj gre za najdražji zaklad našega naroda, za slovensko mladino 1 (Odobravanje.) „O sedanjem političnem položaju" govoril je vč. g. Gr. Einspieler bolj na kratko, češ, da sedaj vlada sama ne vd, pri čem da je, kako naj potem vemo mi? Omenja koalicije in obširneje poroča o groznem kriku naših nasprotnikov, ki so ga zagnali zbog tega, ker se imajo Slovencem dovoliti bore drobtinice : Slov. paralelke v Celju in dvojezični napisi v Istri. Omenjal je tudi zadnjih volitev v ziljski dolini. Ravno ko je govoril, kako so nasprotniki metali kamenje v Smohoru, priletel je kamen na okno, ki je bilo na srečo zaprto. Hoteli so sicer hitro pogledat, kdo je storil zlobno pobalinstvo, a ni se moglo dognati, kdo je na tak surov način hotel pokazati svojo nemško „kulturol" Po 7,7 uri zaključil je č. g. predsednik shod s krepkimi „2ivijo"-klici na cesarja. — Pazno so poslušalci ves čas poslušali govore in z mnogimi klici ter glasnim pritrjevanjem pokazali, kako živo se za našo stvar zanimajo. Shod vršil se je, kakor rečeno, prav vzgledno v vsakem oziru na čast kat,-polit. društvu kakor vrlim prebivalcem štebenjske občine. Po shodu ostali so še vsi navzoči skopaj in razvila se je kmalu jako vesela in lepa domača zabava. Vse se je veselilo shoda. — Kjer se zbirajo Slovenci, tam brez petja ne mine. Ta večer so nas razveseljevali domači štebenjski fantje, katere moramo zaradi njih lepega in vbra-nega petja jako pohvaliti. Peli so mnogo mičnih pesnij in čudili smo se, kako so se mogli sami toliko izuriti I Slava jim I Vmes so se sev^ glasile tudi mnoge navdušene in navdušujoče napitnice. Dal Bog, da besede ob-rode tudi dejanja in da sijajni shod prav vgodno vpliva na versko-narodno življenje po teh lepih slovenskih krajih I — Za zabavo je skrbel posebno kmet J. Aihholzer, ki je spretno predaval več šaljivih pesnij in ž njimi vzbudil mnogo smeha. — Tako se je shod obnesel v vsakem pogledu izvrstno, — da se mu uspehi kmalu in sijajno pokažejo, — v to pomozi Bog in čvrsta delavnost naših rojakov! -rn- Politični pregled. V Ljubljani, 15. novembra. Civilni zakon na Ogerskem. Ko Wekerle sam ni ničesa dosegel, poslal je grofa Julija An- in sicer one hudobne — rudeče. Te so jele Hora-ciju tako neusmiljeno naznanjati svojo prisotnost, da ni vedel, kje bi se poprej popraskal. Spakoval, zvijal se je, pomežikal in mrdal na vse možne in ne-možne načine, da bi dajal duška svojim bolečinam. Toda, kaj ga je tako splašilo? Po cesti pridrdrala sta dvokolesarja. Ona sta pripravila Horacija tako v strah, da je zbežal v ro-bidov grm in boječe gledal od tamkaj, kako poletiti čudni golazni po cesti. Ona sta zakrivila, da je bil slavni Horacij neradovoljno žrtva — rudečih mravelj. Dvokolesarja izginola sta že davno, ko je še le prikobacal Horacij izpod robidovja poln mravelj, ves opraskan in obtrgan od robide. Dalje potujoč ozira se oprezno okrog, ali bi pretila nevarnost še od kake strani. V daljavi vstajajo visoki stolpi in ogromne stavbe kakor iz meglenega morja. „Mesto! Mesto!" vzklikne Horacij, ne ved6č, kaj ga čaka tam. Cesta se obrne okrog malega holma. Za hol-mom razprostira se nova ravan. Kaj je li po ra-vani? Je li drevje? So li mlade, zelene smreke? Kdo je nasadil tako krasen drevored!--Saj ni drevje, niti mlade smreke, niti drevored, ampak polki vojakov, kojih modrozelena oprava je slična drevesnemu zelenju. Počasi bliža se Horacij živemu drevoredu. Pri-šedši tako blizu, da je lahko razločeval opravo in obraze, ugibati je jel takoj, da so najbrž vojaki. Po- sebno so potrjevala mnenje njegovo blesteča bodala na puškah. Horacij seveda ni vedel, da ste bodalo in puška različno orožje, ampak menil je, da je puška bodalu le držalo ali ročnik. Toda čuj, kar se pripeti! — Poveljnik veli vojakom pripraviti puške k strelu. Kmalu se oglasi ostri: „Feuer!" Iz tisoč cevij zagromi zajedno. — A naš slavni Horacij? Kje je neki?--O ubogi Horacij! Glej ga, tam leži na cesti vznak — mrtev. Ga je li zadela kroglja? Kaj neki ga je pahnilo v temno kraljestvo Hada? Dva vojaka pritečeta takoj, da bi mu pomagala. — Kaj pravim, pomagala? — Kdo ve pomoči mrtvecu' — Treseta, obračata, močita, a duše ni bilo več videti v njem. Slednjič izmisli si jeden njiju in dregne mrtveca precej močno z iglo. Kako se prestrašita vojaka, ko jame mrtvec kakor besen mahati okrog sebe ia vpiti: „Ne motite mrtvih! Ne budite mrtvih 1" Vojaka sta se smejala, da ju je vse bolelo, a ni se smejal Horacij, trdeč še vedno, da je mrtev. Stalo ju je veliko truda in besedij, predno sta ga prepričala, da ni še popolnem mrtev. Počasi spravi se Horacij na noge, počasi gre dalje proti mestu. Polagoma vrnil se mu je pogum in dihati jel je prosteje. Srečeval je ljudi lepo in čedno opravljene, znamenje, da ni več daleč od mesta. Vsaka tudi najnavadnejša prikazen bila mu je nova, čudovita, zanimiva. Nekaj je pa posebno vzbudilo nje- govo pozornost in začudenje. Zavito je bilo v Čudno, nepopisljivo stvar, ki ni bila niti halja, niti suknja, niti kožuh, najmanj pa obleka po božji volji, Okrog one halje, ali kakor bi se prav krstilo ono pretvezo, viselo je polno bingeljcev in trakov razne barve, podobe in dolgost'. Na glavi — s tem menimo gorenji konec pošasti — stala je raztegnjena ptičja pe-rotnica in za dobro poklajo razne trave. Cez obraz — ako smemo tu sploh govoriti o obrazu — imela je pošast razpeto črno mrežo. V levi roki nosila je pošast lopar ter ž njim mahala si tja pod nos. Cez pač bila je tako vražje tanka in stisnjena, da se je bilo vsakemu poštenemu človeku bati, da se sedaj in sedaj prelomi čez sredo. Nog ni imela, vsaj videti jih ni bilo nikjer; a hodila je vendar. Šumelo je pa za-njo, kakor bi po suhem listju mešal. Okrog sebe razširjala je tudi razne duhove. Horacij je zabil brzdati svojo radovednost. Stopil je k jednemu mimoidočih, ki se mu je zdel bolj po božje opravljen ter ga vpraša prav odkrito: ,Prijatelj, prosim vas, razložite mi, kaj li je ona našemljena stvar tam?" „Neka gospodična je iz mesta," odvrne oni. „A tako, tako, gospodična je, gospodična .... Sem dejal, da človek ne more biti tak. Torej gospodične se imenujejo take golazni. Lepa hvala, da ste mi povedali," pokloni se Horacij osupnemu meščanu in odide. (Dalje sledi.) drassjja in pa ministra Fejervaryja na Danaj, da izposlujeta sankcijo že rešenih proticerkveaih podlog. Bila sta v začatku tega tedna na Dunaju, kaj sta opravila, se sedaj še ne ve. Wekerle se že boji, da zgubi večine v zbornici poslancev, če se pokaže, da nima zaupanja pri kroni. Mnogi liberalni poslanci ga bodo podpirali le tako dolgo, dokler bodo čutili da ima kaj veljave. Zapustili ga pa bodo, če bodo spoznali, da se bliža čas, da ga zameni kdo drugi. Vlade ne podpirajo iz prepričanja, temveč le iz sebičnih ozirov. Vladna večina pa že tako ni velika. Ko8sut1iovega sinu vsprejemajo na Ogerskem kakor kakšnega vladarja. V Szegedinu ga je na kolodvoru pričakovalo 300 belo oblečenih deklet in potem je bil tabor, na katerem je bilo nad 30 tisoč ljudij. Prišli so iz daljnih krajev nekateri gledat Franca Kossutha. V svojem govoru nagovarja narod k boju za neodvisnost Ogerske. Obeta, da se bode držal politike svojega očeta. Zraven pa govori o udanosti do kralja, ustavnega vladarja Ogerske. Vidi se, da je vreden sin svojega očeta, ki je kot kraljevi minister proti vladarju hujskal in ruval. Čas bi bil, da se ogerska vlada jedenkrat upre temu proslavljanju puntarjevega sinu, če ne, stvar utegne imeti še slabe posledice. Rusi in Poljaki. Generalnemu guberna-torju Gurku so naznanili Poljaki, da hočejo poslati deputacijo k pogrebu ruskega carja v Peterburg. To pa ni bilo po volji gubernatorju. Ta je pa rekel, da taka deputacija nima nobenega pomena, ker ne bi predstavljala nobene korporacije. On deputacije tudi novemu carju ne bode predstavil. Vsak posamičnik lahko pojde v Peterburg, ako dobi potni list, toda skupne deputacije ne more dopustiti. Prebivalstvo poljsko je jako nezadovoljno. Car sam govori v svojem manifestu o kraljevini Poljski, gubernator pa niti ne pusti, da bi se novemu vladarju predstavila poljska deputacija in mu izjavila svojo zvestobo. Po Gurkovem mnenju poljski narod v Rusiji nikjer ne sme javno nastopita___ Slovstvo. Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1894. Preslavna naša Mohorjeva družba, ki šteje, kakor znano, letos 65.952 udov, poklonila je svojim udom šestero knjig. Ker o družbi in družbenih knjigah itak pozneje poročamo obširneje, podamo tu le naslove letošnjih knjig. So pa te-le : 1. »Zgodbe svetega pisma. Slovencem priredil m razložil dr. Frančišek Lampe. 1. snopič. Folio." Str. 96. V vsakem oziru prekrasno delo I 2. »Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1895". Z običajno vredbo. Str. 128 + 64 folio. 3. »Slovenske večernice zapoukinkratek čas". 48. zvezek. Str. 144 v 8°. Z zanimivo vsebino. 4. »Krščansko devištvo. Nauk, vzgledi in molitve za dekleta. Spisal Anton Martin Slomšek, bivši knez in škof lavantinski". Str. 394 v 12°. 5. »Umna živinoreja. Slovenskim gospodarjem v pouk popisal Franjo Dular, okrožni živino-zdravnik. I. knjiga. Kako se domača živina zdrava ohrani". — Str. 204 v 8°. 6. »Naše škodljive rastline v podobi in besedi. Opisal Martin Cilenšek, profesor na deželni gimnaziji v Ptuju. III. snopič". Str. 289 — 448. Lepe so knjige — naj bi bile Slovencem v prav temeljit poduk in zdravo zabavo I O razpošiljanju razglasuje odbor to-le : »Z začetkom tekočega meseca smo začeli letošnje družbine knjige razpošiljati in sicer ti-le vrsti: Najprej dobi knjige krška škofija, potem sledi tržaška, sekovska, soraboteljska, zagrebška, senjska, poreška, videmska, razni kraji, goriška, ljubljanska in h koncu lavantinska škofija, ki je bila lansko leto prva na vrsti. Cela obširna razpošiljatev bode trajala kakih 6 do 7 tednov ; častite ude ljubljanske in lavantiuske škofije zaradi tega uljudno prosimo, naj blagovolijo letos malo potrpeti. — Vse častite gospode poverjenike prijaiuo prosimo, naj blage volje hitro pošljejo po knjige ua dotični kolodvor, ko dobijo »aviso" od železniške postaje, da nam od teh ne bodo dohajale mnogobrojne pritožbe in sitna vprašanja, ki nam provzročujejo le mnogo dela in nepotrebnih pisarij. — Pri tej priliki prosimo uljudno tudi vse one čast. gospode poverjenike, ki prejemajo knjige v tiskarnici družbe sv. Mohorja v Celovcu, da blagovolijo po tiste takoj poslati, da nam zavoji pridejo prej ko mogoče s pota ter nam ne zastavljajo pri razpošiljanju knjig vsestransko potrebnega prostora". Dnevne novice. V Ljubljani, 15. novembra. "(Slov. katol. društvo) za radoliški okraj ima v nedeljo v Kropi svoj prvi sbod. Govorniki bodo obravnavali obrtno vprašanje z ozirom na žalostne razmere v Kropi, pa tudi kmečko vprašanje, tako da bodo tudi poljedelski okoličani slišali kaj zanimivega na shodu. Bog daj svoj blagoslov I (Katol. shod na Dnnaj u.) Na dunajskem katoliškem shodu bili so tudi Slovenci častno zastopani. Omenili smo že, da je poslanee Klun vimenu stalne komisije za I. slov. katol. shod pozdravil z lepim nagovorom, ki je bilo od zborovalcev vsprejet z glasnim odobravanjem. Oba večera bila je pri zborovanjih navzoča večina slovenskih državnih poslancev, iz Ljubljane so došli na shod gg. dr. Papež, dr. Su-šteršič, dr. Miheiič, Prosenc, Šiška Kalan; iz Trsta župnik Thaler. V znamenitih govorih in resolucijah bomo še posebe razpravljali. (Osebne vesti.) Dr. J. Ž m a v e c bil je v ponedeljek vsprejet pri cesarju, zahvalil se za darilo podeljeno mu povodom promocije sub auspiciis im-peratoris. Načelnikom cestnega odbora za kranjski okraj je izvoljen g. Jos. K e r š i č iz Trboj, njegovim namestnikom g. Andrej Vavken, župan v Cerkljah. Načelnikom trtnoušni lokalni komisiji v Vipavi je izvoljen tamošnji župan g. A. H r o v a t i n načelnikom na Slapu pa č. g. župnik V. Klobus. (Umrl) je danes zjutraj v Ljubljani po daljšem bolehanju upokojeni c. kr. okr. in dež. sodišča zdravnik gosp. dr. Jos. K a p 1 e r v 69 letu svoje starosti, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče. Rojen je bil v svetoduški župniji na Dolenjskem. Pogreb bode jutri ob 4. uri popoludne. N. v m. p. 1 (Shod nasprotnikov na Koroškem.) Poroča se nam : Prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. napravijo naši narodni nasprotniki dva shoda, da na njih pobijajo pravične težnje Slovencev. Obadva bodeta' na slovenskih tleh. »Bauernbund" zboruje v Grabštanju, kjer bodo oznanovali liberalno-nemčursko evangelje in prodajali po ceni »bauernbundarsko" maslo France Kišner (o drž. zboru), France Huber (o dež. zboru), Moritz (o občinskih zadevah) itd. — V Spodnjem Dravogradu bode zboroval »Deutscher Volksverein« iz Celovca, da vatuje tenru v istini slovenskemu trgu posiljeni »nemški značaj". Na dnevnem redu so točke: O političnem položaju, »das bedrohte Deutschlhum" (sic;! kedo se ne smeje?!) in razne stvari. Ta shod ima biti preludij občinskim volitvam, ki se vrše v Spodnjem Dravogradu v torek, dne 20. t. m. in radi katerih je po nemških liberalnih listih grozen krik, češ, da je ta »nemški" trg v silni nevarnosti. Kakšen bo izid — »vederemo!" (Nevarno zbolel) je velč. g. Jan. Ev. Vovk upok. župnik in duhovni svetovalec v St. Jerneji, vsem prijateljem in znancem se v molitev priporoča. (Obilen lovski plen.) Iz Planine se nam poroča, da se je pričel lov na srne v gozdeh kneza "VVindischgraetza. Na treh lovih, katerih so se vde-ležili poleg svetlega kneza in njegovih bratov tudi povabljeni gostje: deželni predsednik baron Hein, gozdni svetnik Goli in okrajni glavarji iz Logatca, Postojine in Sežane je padlo 47 srn in srnjakov. Lov se bode nadaljeval do novega leta. Prav je, da se ta žival, ki se je zadnja leta zelo pomnožila, nekoliko iztrebi. Postreliti se ima 250 komadov. (Iz ljutomerskih goric.) Trgovina t novim ljutomerskim vinom je prav živahna. Boljšo kapljo so že vso odpeljali in tudi slabšega vina je še malokje dobiti. Navadno so plačevali novo vino liter po 24 do 27 kr., slabšega pa od 21 do 24 kr.; pri dražbi cerkvenega vina pa je najboljšega liter prišel na 31 kr., ker se je prodal štrtenjak z lesom vred po 188 gld. — V goricah je les letos lepo dozoril in viničarji bi zdaj lahko grobali, ko nas ne bi vreme motilo. Tako lepega lesa že dolgo let nismo imeli, in letos bi si lahko z grobanjem gorice precej pomladili, samo da bi morali imeti suho vreme. Če ravno gorice slabo rodijo, pa si gospodarji vendar veliko prizadevajo, da bi si jih ohranili in obvarovali pred strupeno roso in trtno ušjo, upajoč, da bodo prišle boljše letine tudi za vinogradnike. (Nemška šola v Ljutomeru.) Lani se je ljutomerski občini dovolila jednorazredna nemška šola, v kateri bi se naj ljutomerski nemški otroci nemški poučevali. Ko so šolo odprli, pa niso nikjer imeli nemških otrok in začeli so po celi okolici slovenske otroke loviti. Vlovili so jih res kakih 80; med tem jih je bilo kakih 30 iz trga, pa skoro nobeden ni znal nemški, tako da je moral učitelj v nemški šoli z nemškim poučnim jezikom slovenski poučevati. Letos je nemški »šulferein" na prošnjo ljutomerskih Nemcev postavil precej obširno poslopje za triraz-redno nemško šolo, pa Bog ve, kam bodo šli po otroke, ker še jednorazrednica šteje letos manj otrok, kakor lani. Letos je bojda komaj 60 otrok v šoli, in gospodje, ki so se najbolj za to šolo potegovali, poslali so svoje otroke v Gradec, ali pa jih doma dajo poučevati. Več starišev, ki so se dali lani pregovoriti, da so otroke v nemško šolo zapisali, pošiljajo jih letos zopet v slovensko šolo, ki je zdaj res na vse strani izgledna šola. (Prememba posestva.) Posestvo gospe Lukma-nove v Spodnji Šiški kupil je gosp. Josip Pavlin, posestnik in vinetržec v Ljubljani. (Za novo poštno poslopje) v Ljubljani so dela razpisana. Profrčunjeni troški znašajo 177.500 gld. Ponudbe zadnji čas do 1. decembra t. 1. pri tukajšnjem poštnem uradu ali pri ravnateljstvu v Trstu. (Glas iz občinstva.) Piše se nam: V najlepšem kraju, skoraj sredi mesta, v »Zvezdi" stoji še iz starih časov vodnjak, kateremu se pa zdaj že navadno podrtija pravi. Ta vodnjak je že čez dve 1 e t i v takem stanju, da bi najbolj raztrgani hribovski vasici bil v sramoto. Iz jedne cevi sploh ni mogoče vode dobiti, ker je v nji že zdavnej vse polomljeno, iz druge cevi pa voda še le po mnogem trudu priteče, dokaz, da je tudi ta stran že pokvarjena. Mestna občina tisočake razmeče za tivolsko graščino, za take prepotrebne stvari pa nima denarja! (Domači Heilserum,) Iz Cerkelj prejeli smo nastopno pismo: Na dopis veleč. g. S. Robiča iz Št. Urške gore v »Slovencu" št. 259 od 12. novembra t. 1. moram Vas prijazno prositi, da te male vrstice blagovolite kot pojasnilo sprejeti, da se umaknem kritiki drugih zdravnikov in da ta cela stvar pride v resnični podobi v javnost. Priznam, da mi je Č. gosp. Robič dvakrat prinesel korenine od Rho-diolae, katere sem po svoji pameti v dveh potencah napravil v tinkturo, in sicer jedno, da se vživa, in drugo, da se ž njo maže. To sredstvo sem rabil pri treh na davici bolnih otrokih z dobrim vspehom in to g. župniku Robiču povedal. Opomniti pa moram, da so mene k vsem tem bolnikom takoj poklicali, da so bih otroci in stariši jako razumni in ubogljivi, kar se na deželi le bolj redko najde. Čudno se mi torej zdi, da č. g. Robič zaradi teh treh slučajev v svoji znani srčni dobrohotnosti Rhodiolo takoj za specificum zoper davico v javnost spravlja, akoravno sem ga prijazno prosil, da bi še nekoliko počakal, da se dalje pri priložnosti popolnoma prepričam, ali je ta reč tako dobra, da se sme vestno priporočati. Obljubim pa, da hočem dalje in vestno to sredstvo opazovati in rabiti ter — ako se prepričam — da smem tisto vestno in za blagor nedolžnih otročičev priporočati, bo gotovo z največjim veseljem moja sveta dolžnost, da se v prvi vrsti oglasim pri društvu kranjskih zdravnikov in v zdravniškem svetu izrazim svoje prepričanje ter povabim svoje gg. kolege, da rabijo to sredstvo. Do tistega časa pa prosim za potrpežljivost z odkritosrčno opombo, da v tej zadevi nobenemu nezdravniku odgovora ne morem dati. Meni je le za blagor revnih nedolžnih otročičev in ne iščem ne časti ne denarja. Edvard Globočnik, okrožni zdravnik. (Iz Starega Trga pri Poljanah): Ni še dolgo tega, kar se je v župniji ustanovila požarna bramba. Načelnikom je bil izvoljen g. M. Bižal, c. kr. poštar, jn g. Jurij Fugina, trgovec v Trgu, podnačelnikom. Da se je moglo to društvo s tako lepim številom vnetih delujočih in podpornih udov ustanoviti, je Staremu Trgu in vasem, ki so ž njim v zvezi, v toliko večjo čast, ker je v župniji že jedna požarna bramba tudi z ne majhnim številom udov. Da bi le društvi v pravi slogi delovali in to ne le o priliki nesreče (o čemur ni nikacega dvoma), ampak tudi sicer. Nadejati se je, da bode to društvo Poljansko dolino in mejne brate Hrvate varovalo ne le nesreče požara, ampak blagodejno vplivalo sploh na vsak njen napredek, vsled česar ji tem topleje čestitamo! Da bode pa društvo moglo tem vspešneje delovati, priporočamo je vsem svojim prijateljem! Le žal, da nam zvezo s sosedi Hrvati nad vse slabe ceste skoraj do cela ovirajo, na kar z največjim povdarkom opozarjamo kompetentne kroge I (Nesreča.) V pretečenem tednu je naletel neki človek, ki si je pripravljal les za obroče v »Iska-jarku" na človeško glavo; po daljšem, trudapolnem iskanju potem so najdli v hudi strmini i drugo še ostalo okostje. Neka ženska je spoznala po dežniku, prstanu in škornjah svojega izgubljenega moža. Moral bi tedaj biti neki Janez Campa, gostač iz Loškega Potoka (Travnika), star 70 let. Kupčeval je s prešič-jimi ščetinami. Od doma je šel v ponedeljek po tihi nedelji 1. 1893, a potem ni bilo ne duha ne sluha po njem; vse iskanje in poizvedovanje bilo je — za min. Na kak način da se je ponesrečil na njemu dobro znani poti vodeči skozi Krvave peči, robske župnije proti Ljubljani — kedo vč? Da bi bilo kako hudodelstvo, se do zdaj ne more misliti. Ali ga je sneg zmotil, ali megla zapeljala, da j« pravo pot zgrešil ter padel čez več uego 100 m visoko skalo se tudi ne ve. Bog mu daj dobro! (Dar.) Za dom katoliške družbe je daroval vel. č. gosp. Jan Golob, župuik v Podbrezju 20 kron. (Akademičnemu društvu »Danica") je pristopil kot vstanovnik z doneskom 15 gld. vel. č. g. mestni župnik Jau. Novak. Vivant sequeutes! (Zdravje v Ljubljani.) Od 4. do 10. novembra je v Ljubljani bilo 22 rojenih in 20 jih je pa umrlo. Umrl je jeden za davico, 2 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 6 za želodčnim katarom, 1 vsled mrtvouda, 1 vsled starostne oslabelosti in 7 za različnimi boleznimi. Mej njimi so bili 4 tujci in 5 iz zavodov. Zboleli 3 za davico. (Zaradi bolezni mej šolsko mladino,) imenovane »mumps", zaprla sta se na drugi mestni deški petrazrednici prvi in drugi razred do vštetega 27. dne t. m. ter se s poukom za ta čas prenehalo. Društva. (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani)" je minolo nedeljo zvečer v društvenih prostorih priredilo Martinovo veselico. Dvorana je bila polna društvenih prijateljev, ki so se vrlo zabavali. Domači zbor pod vodstvom gosp. učitelja Janežiča je prav dobro pel »Za dom", Jenkovo .Vidov dan", Sachsovo .Lastovki v slovo" in Volaričevo »Novinci". Občinstvo je živahno ploskalo marljivim pevcem. Mnogo smeha je vzbujala šaloigra »Pravda". Dasi so igralci sami diletantje, vendar so jako spretno izveli svoje vloge, posebno sta vgajala g Kosmač in Slana kot prepirljiva kmeta. Konečno je bila živahna prosta zabava. * Slučajno zaostalo. Op. ured. Telegrami. Dunaj, 15. novembra. Cesar je imenoval princa Friderika Leopolda povodom včerajšnjega rojstnega dne generalnim majorjem. Dunaj, 15. novembra. Nadvojvoda Karol Ludovik je opoludne ob polu jedni uri kot zastopnik cesarjev pri carjevem pogrebu odpotoval v Peterburg. Dunaj, 15. novembra. Tašča nemškega veleposlanika na Dunaju, grofa Eulenburga, ki se je z veleposlanikovo soprogo peljala na Dunaj, je blizu Berolina padla v železniškem vozu in zlomila nogo, ker se je vagon bil vsled napačnega sklopljenja močno nagnil. Dunaj, 15. novembra. Vodja bukovin-ske deželne vlade dvorni svetnik Goes je imenovan deželnim predsednikom. Prag, 15. novembra. V denašnji seji mestnega zastopa je dr. Podlipny (Mladočeh) voljen prvim, dr. Cohen (Staročeh) drugim podžupanom. Dr. Črnohorsky je voljen višjim ravnateljem ubožnemu zavodu. pišejo, Giolitti doku- bi Sredeo, 15. novembra. Knez Ferdinand je vsprejel deputacijo 40 članov, ki mu je izročila adreso sebranja. Rekel je, da ga veseli, da je sebranje odobrilo politiko sedanje vlade. On se popolnoma vjema z izjavo ministerskega predsednika. Rim. 15. novembra. Časopisi da se bivši ministerski predsednik zasliši v pravdi zaradi odstranjenja mentov v pravdi proti rimski banki. Ellerfeld, 14. novembra. Tukaj je minolo noč hud požar, pri katerem je osem ljudij zgorelo. Berolin, 15. novembra. Cesar je vsprejel ostavko pravosodnega ministra dr. pl. Schel-linga, podelivši mu red rudečega orla z bri-lanti. Višji sodniški predsednik V. Schonstiidt je imenovan pravosodnim ministrom. Monakovo, 15. novembra. Na postaji lausaški trčila sta vkupe dva vlaka. Človek ni nobeden poškodovan. Obe lokomotivi in štiri vagoni so se močno poškodovali. Pariz, 15. novembra. Ministerski svet je sklenil, da prepusti vojnemu ministru even-tuelno vrhovno vodstvo vojnih operacij na Madagaskaru. Poveljstvo vojnih čet na Mada-gaskaru bode pa imel poveljnik divizije v Belfortu, general Duchesne. Pariz, 15. novembra. Časopisi poročajo, da so dva bivša nemška častnika zaprli zaradi vohonstva. Kakor poroča „Eclair" se imenujeta Schonbeck in Cassel. Pri dveh kom-promitovanih ženskih, jednem Francozu in Schobecku niso ničesa dobili, pri Casselnu so pa dobili dokumente, ki dokazujejo vo-honstvo. Cagliari, 15. novembra. V hiši Viktorja Depanija v Fortoliju so vdrli roparji, pokrali denar in razne dragocenosti in ubili jednega slugo. Depanijeva rodbina je ušla. Zandirji so napali romarje, ti so se pa jeli braniti s streljanjem. Žandarmerijski vodja in še jeden drug žandar sta poškodovana. Prvi najbrž umrje. Roparji so vsi ušli. Govori se, da je mej roparji nekaj sorodnikov. London, 14. novembra. Vihar je po vsej Angliji napravil mnogo škode. Več ljudij je ubitih. V Doveru se je potopila norveška la-dija. Kapitan in več pomorščakov je utonilo. Železniški promet je bil na več krajih ustavljen. Washington, 15. novembra. V izjavi Olevelandovi, s katero otvori kongres v decembru, bode predlog za denarno reformo z izjavo, da je sedanja sistema pomankljiva. Umrli so: 13. novembra. Frančiška Japelj, delavčeva hči, 3 leta, cesta v mestni log 13, božjast. 14. novembra Cecilija Permoser, strojevodje žena, 33 let, Dunajska cesta 42, jetika. Tuj ci. 13. novembra. Pri Slonu: Bauer, Hubalek, Schrofl, Bartha, Hochsinger, Berman, Melhart, Buchvvald z Dunaja. — Gamer iz Solno-grada. — Popper iz Prage. — Pojanovic iz Zagreba. — Oglar, Weiss, Vrbančič, Wild iz Gradca. — Globočnik iz Kranja. — Žlogar iz Kranjske Gore. — Leustek iz Karlovca. — Vidmar iz Žirov. — Kapus iz Kamno Gorice. - • Pilerovc iz Krope. Pri Maliiu i Mahler, Pollaček, Robiček, Hock, Klaus, Bleyer, Schreiter, Grossmann, Kulbanek, Jantoff, Lissaner, Prusky, Mondheim z Dunaja. — Jensen iz Draždan. — Rossi iz Trsta. — Vesteneck iz Novega Mesta. — Juliani iz Vipave. — Raisp iz Ptuja. — Koppstein iz Siofoka. Pri bavarskem, dvoru: Kramer z Dolenjskega. — Kukovitsch iz Gradca. — Salomon iz Rajhenburga. — Kolman z Reke. Pri avstrijskem caru: Seefelder iz Bolzana. — Meister iz Gradca. — Sirnik iz Radovljice. Vremensko sporočilo. a c O Cas Stanje Veter opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celziju 14 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. «. zveč. 7354 736'0 7358 10 6 10-4 10 0 si. zapad si. svzh. si. zapad Vreme e a a •g