Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIII.
Celovec, petek, 10. oktober 1038
Štev. 41 (857)
Odločen protest jugoslovanske vlade zaradi dogodkov na Koroškem:
Jugoslavija opozarja Avstrijo
na obveznosti, ki jih je prevzela z Državno pogodbo
Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Jože Zemljak je zadnjo soboto predal državnemu tajniku v zunanjem ministrstvu dr. Kreiskyju protestno noto! jugoslovanske vlade v zvezi z dogodki na Koroškem. Vlada, FLR Jugoslavije v svoji noti protestira proti odloku deželnega glavarja ter pričakuje, da bo avstrijska vlada preprečila izpolnitev tega odloka.
Rešitev je samo
v priznanju polne enakopravnosti
Če je g. deželni glavar iskreno mislil, da bo s svojim odlokom napravil red, je bila to zmota. Nasprotno je nastala še večja zmešnjava, da danes nihče ne more preceniti njenih posledic.
Kdor pa morda pričakuje, da bo zdaj po farsi „svobodne“ odločitve končno prišla pomiritev, se še bolj moti. Nered ni osnova za red in nezakonitost nikdar ne more biti podlaga za zakonitost. Zato mora po tej igri nujno slediti le še večja zmešnjava. Odgovorni učitelji se danes tudi že sprašujejo, kako bodo mogli izpolnjevati svojo odgovorno nalogo, ker je na osnovi odredbe iz leta 1945 o dvojezičnem pouku vsaj v prvih treh stopnjah izvajanje odloka deželnega glavarja z dne 22. septembra enostavno nemogoče.
Vse kaže, da se tudi odgovorni činitelji zavedajo tega kaosa in zato v sicer nemoralni toda v marsičem zelo zanimivi in poučljivi medsebojni polemiki drug drugemu pripisujejo odgovornost za to nerazveseljivo stanje. Najbolj zanimivo pri tem pa je dejstvo, da se niti socialisti niti OVP ne upajo razkrinkati in imenovati edinih resničnih krivcev tega stanja: hujskaških organizacij, združenih v Kdrntner Heimatdienst!
To je samo nov dokaz za našo trditev, da v manjšinski politiki ni več gospod položaja vlada, marveč odločajo v tem vprašanju kakor pred vojno nepoboljšljivi velenemški šovinisti. Saj je sam varnostni direktor dvorni svetnik dr. Odlasek izjavil pred delegacijo ZSO in NskS, da je tem hujskačem zrasel spet greben zaradi tega, ker na vseh položajih, od občine pa gor do najvišjih mest, sedijo sami nacisti. Vsekakor verodostojna priča in nam nihče ne more zameriti, če zato upravičeno primerjamo današnji položaj z leti pred zasedbo Avstrije po nacistični Nemčiji, ko je Mdier-Kaihitschev aparat koval usodo našemu ljudstvu.
Zato se pač nihče ne sme čuditi, če je naše ljudstvo spet zastrahovano in naslednikom Maier-Kaibitscha ni hotelo dati v roke argumentov, da hi ob svojem času spet lahko izseljevali in zapirali našega človeka, češ: „Za vas v domovini ni prostora, ker ste se na osnovi podlag, ki jih imamo v roki, vedno priznavali za Slovenca“. Ali ni naravnost značilno, da je oblast, ki je na osnovi pritožb okoli odjav poslala poizvedovat v naše kraje žandarje in tajne policiste, doživela ravno nasprotno: naši ljudje so pred njimi molčali, ker so jim še v kosteh posledice poizvedovanja po Gestapo in „raztrgancih". Le na ta način znašajo „svobodne“ odjave baje 75 do 96,8 odstokov.
Vsled tega je vsako govoričenje o kakršni koli „svobodni“ odločitvi farsa. Tega se mora zavedati deželna vlada, kakor predvsem zvezna vlada, ki je edina pristojna za reševanje manjšinskega vprašanja.
Da to vprašanje sili in kriči za rešitvijo, so menda zadnji dogodki dokazali dovolj jasno. Koroški Slovenci smo na protestnem zborovanju nedvoumno izpovedali svoje gledanje in vlado pozvali, da začne končno ukrepati, ker bi sicer morali seči po samopomoči. Z razumljivim zadoščenjem smo v naši upravičeni borbi vzeli na znanje, da je tudi Jugoslavija, v kateri živi večina našega matičnega naroda, v tem usodnem trenutku dvignila svoj glas v zaščito slovenske manjšine na Koroškem. Strmimo pa nad topostjo gotovih krogov v deželi, ki se razburjajo nad tem „vmešavanjem'“ in so pričakovali, kakor za časa Seipla, dvojno linijo Beograda in Ljubljane. V svoji zmešnjavi so pozabili celo na svojo ideologijo, da se za utemeljitve svojih napadov poslužujejo istih klevetniških argumentov, kakor kominforma, kar nikakor ni v skladu niti z „nevtralno“ niti z zapadno usmerjeno Avstrijo. Vse pa kaže, da Dunaj, ki je sam storil isti korak v korist avstrijske manjšine v Italiji, tega koraka Jugoslavije ne ocenjuje tako ozkosrčno. Le tako je razumeti izjavo predsednika kluba OVP dr. Matete, da je pri reševanju koroškega šolskega
V svoji noti poudarja jugoslovanska vlada, da mora kot podpisnica; Državne pogodbe iz leta, 1955 opozoriti na nekaj dejstev v zvezi s problemom manjšine. Uvodoma ugotavlja, da je koroška deželna vlada z odredbo z dne 3. oktobra 1945 predpisala dvojezični šolski sistem na južnem Koroškem in da je zakonito veljavo te odredbe potrdila, tudi avstrijska zvezna vlada s svojim tolmačenjem z dne 11. septembra 1957, po katerem je odredbo mogoče spremeniti le z zveznim ustavnim zakonom. Čeprav avstrijske oblasti odredbe nikoli niso v celoti izpolnjevale — je rečeno V noti — pomeni ta odredba v načelu precej ugodno ureditev odnosov med obema narodnostnima skupinama na Koroškem in je bil s tem tudi po mnenju takratnih avstrijskih vladajočih čmiteljev na zadovoljiv način urejen problem manjšinskega šolstva. Kot dokaz navaja nota, da je koroška deželna vlada uradno razglasila to ureditev šolstva kot popravek koroškim Slovencem prizadejanih krivic in je koroški deželni zbor dne 29. januarja 1947 soglasno potrdil veljavnost te odredbe; na posvetovanju šolskih nadzornikov in predstavnikov koroških Slovencev o stanju v dvojezičnih šolah dne 6. okto-
V zvezi z odlokom deželnega glavarja, s katerim je bil zadan hud udarec dvojezičnemu šolstvu ter s tem politiki strpnosti in medsebojnega razumevanja, je predsednik vlade LR Slovenije Boris Kraigher dovolil glavnemu uredniku radia Ljubljana intervju, ki so ga objavili tudi vsi slovenski listi. Predsednik vlade Kraigher je, kc je odgovarjal na, razna vprašanja V zvezi s položajem na Koroškem, dejal med drugim:
Ogorčenje in zaskrbljenost naše javnosti ob tem dogodku je popolnoma razumljiva in menimo, da je globoko utemeljena. Za nas, ki smo« v zadnjih letih ustvarili razmeroma tesne in dobre zveze, zlasti z deželno Vlado Koroške* in sosednjimi avstrijskimi pokrajinami na sploh, predstavlja to dejanje, moram priznati, tudi precejšnje presenečenje. V vseh razgovorih in srečanjih, ki smo jih imeli v zadnjih letih razmeroma mnogo, smo dobili Vtis, da koroška deželna vlada resnično in iskreno želi dobre: odnose z Jugo-
vprašanja treba upoštevati tudi zunanjepolitične aspekte in le tako so razumljivi nenadno tudi bolj stvarni glasovi o naši manjšini in celo skrb za manjšino v „Volkszei-tung“, ki prej kar ni mogla najti dovolj črnine za svoje črno sovraštvo do vsega, kar je slovenskega.
Koroški Slovenci smo v vsej zgodovini in še prav posebno po pariški odločitvi vedno lojalno izpolnjevali vse obveznosti do avstrijske domovine, vendar tudi nikdar nismo zamolčali svoje kulturne in krvne povezanosti s slovensko narodno celoto. Kot manjšina hočemo biti most med sosednima narodoma in sosednima državama, za izvrševanje te plemenite službe pa zahtevamo priznanje pravic, ki nam grejo po ustavi in Državni po-
bra 1953 so potrdili koristne t in uporabnost načela o dvojezičnem šolstvu; avstrijski državniki sc ob pogajanjih za Državno pogodbe navajali to odredbe kot dokaz pozitivne ureditve manjšinskega šolstva in avstrijska vlada je v svojem poročilu za leto 1953/54, ki ga je poslala ožji komisiji OZN za preprečevanje diskriminacije in za zaščito manjšin, navedla odredbo o dvojezičnem šolstvu kot dokaz zadovoljive ureditve manjšinskega vprašanja v Avstriji.
Nota poudarja, da je jugoslovanska vlada na podlagi takšnih izjav in gledišč avstrijskih uradnih predstavnikov' pričakovala, da bo začela avstrijska vlada uveljavljati člen 7 Državne pogodbe na podlagi demokratičnih načel, ki so že prišla do izraza, v odredbi o šolstvu z dno 3. 10. 1945. Avstrija se je s to pogodbo zavezala, da bo izpolnila svoje demokratične obveznosti dc manjšine, kar je bil tudi eden izmed raztegov, da je Jugoslavija podpisala to pogodbo. Z odlokom deželnega glavarja pa se avstrijska vlada izmika tem obveznostim, ker z njim v celoti spreminja dosedanji sistem šolstva na Koroškem ter občutno in bistveno zožuje dosedanje pravice slovenske manjšine na
slavijo, še posebej z republiko Slovenija Menili smci, da Vodijo naše1 sosede V Vprašanju teh odnosov v glavnem enaka načela kot nas, namreč načela odločnega nasprotovanja proti vsem n.aci.stično-šcvi-nističnim tendencam in proti Vsem tendencam, ki bi megle slabiti dober sosedski edinos,.
To dejanje pa lahko označimo za popuščanje tistim šovinističnim tendencam na področju Koroške, ki ima že skoraj značaj popuščanja tendencam, ki v današnjem svetu, zlasti po sueški in madžarski krizi, vodijo* politiko zaostrovanja odnosov v svetu, politike razplamtevanja hladne vojne.
Ravno na temelju reševamia problema dvojezičnosti šolstva na. Koroškem sc se ustvarjali prvi pogoji z?, razvijanje odnosov na temelju opuščanja vprašanj, ki bi mogla vzbujati nezaupanje medi sosedi. Ta dogodek predstavlja tak udarec za slovensko manjšino, da nam je popolnoma razumljivo, da ga ne bo mogla sprejeti,
godbi. Od terjanja le-teh ne bomo odnehali in se bomo zanje borili tako dolgo, da jih bomo tudi dosegli. Želimo pa, da bi te borbe za najosnovnejše pravice v kulturni državi ne bilo več treba, potem tudi ne bo več potrebna nobena nota Jugoslavije, ki s svojim pristopom k mednarodni avstrijski Državni pogodbi ni garantirala le meja, marveč si je na drugi strani kot partner zagotovila tudi možnost ukrepanja v zaščito pravic svojih manjšin v smislu člena 7 Državne pogodbe.
Le v priznanju polne enakopravnosti tudi slovenskim deželanom bo končno 10. oktober res praznik nedeljene Koroške, ne pa, kakor doslej, dan za razplamtevanje novih šovinističnih strasti in hujskanja proti sodeže-lanom slovenske narodnosti.
področju šolstva, slovenski jezik pa obravnava kot tuj jezik na Koroškem. To je v očitnem nasprotju s členom 7 Državne pogodbe, katerega namen seveda, ni, da bi zmanjšal pravice manjšin, marveč da jih v demokratični smeri še bolj razvije.
Jugoslovanska vlada izraža v svoji noti mnenje, da bo* prišla slovenska manjšina na Koroškem s tem odlokom v še bolj neenakomeren položaj, kar mora neogibno ustvariti Vzdiušje nerazumevanja in zaostritev odnošajev med* obema narodnostnima skupinama. Objava tega odloka prav v času jugaslovansko-avstrijsikih pogajanj o vrsti odprtih vprašanj, vštevši vprašanje uveljavljenja člena 7 Državne pogodbe, in ko je bilo že videti nekatere sadove glede nadaljnjega ugodnega: razvoja stikov in sodelovanja med! obema sosednima deželama, je tem bolj nepričakovan udarec po dosedanjih naporih.
Vladia FLR Jugoslavije — je* ob koncu rečeno v noti — iz vseh teh razlogov odločno protestira proti temu odloku in pričakuje, da bodo avstrijske oblasti preprečile njegovo izvajanje. Jugoslovanska vlada meni, da bi pomenil položaj, ki bi nastal z izpolnitvijo* tega odloka, ki ni v skladu s členom 7 Državne pogodbe o vprašanju šolstva in ki v negativnem smislu prejudicira tudi izpolnitev ostalih določb Državne pogodbe o zaščiti manjšin, stalno obremenitev jugoslovansko-avstrij-skih odnošajev, kar ni v interesu ne Avstrije ne Jugoslavije.
ne da bi najodločneje protestirala in sprožila najedločnejšo* akcijo proti izvedbi tega odloka. To pa seveda nikakor ne more prispevati k urejevanju dobrih sosednih odnosov in mera imeti nujno za posledico tudi ustrezno reakcijo jugoslovanskih narodov, ki so seveda življenjsko* zainteresirani v borbi za zaščito naših nacionalnih manjšin.
Prav izvajanje odredbe o dvojezičnosti v šolstvu, ki je bila sprejeta nekako točno pred 13 leti, je omogočilo, da smo se lahko dosledno: držali načela nevmešaVa-nja V notranje zadeve*' sosedne države. Po tem, načelu se na vsak način moramo: in se bomo ravnali tudi v prihodnje. To
Papež Pij XII. umrl
Včeraj zjutraj je ob štirih sporočil radio Vatikan, da je* v svoji poletni rezidenci Častel* Gandolfo* umrl papež Pij XII. Eugenio Paceili se je rodil 2. februarja 1876 v Rimu, bil leta 1899 posvečen za duhovnika in leta 1939 kronan za papeža. Ob* tej priložnosti si je* t,ud,i nadel ime: Pij XII. Papež Pij XII. je v zadnjem času vedino: bolj bolehal. Končno so nastopile* motnje V krvnem obtoku možgani. Dvakrat ga je zadela možganska ka,p*, kar je povzročilo njegovo* ohromitev in nazadnje smrt.
pa ne pomeni, da se lahko odrečemo obveznostim, ki jih je sosedna Avstrija s polnoveljavnimi mednarodnimi pogodbami sprejela. Vse to torej vodi k resnemu zapletanju naših odnosov, ki so se, kot sem rekel, prav v zadnjih letih začeli prav dobro* razvijati in so zlasti na kulturnem področju privedli do nekaterih zelo ugodnih in lepih rezultatov. Bojimo se, da bi ti uspehi, kakor nadaljnji stiki, po-(Nadaljevanje na 2. strani)
/f
Predsednik vlade LR Slovenije Boris Kraigher:
Dvojezično šolstvo — dokaz narodnostne strpnosti

Koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig:
Država naj takoj uresniči člen 7 Državne pogodbe
Mnenje drugih:
Vielleicbt ist es angebracht, bei dieser Ge-legenheit auch ein Wort iiber die Zzveck-mdssigkeit der Erlernung slawischer Sprachen zu sagen. Als man fiir Osterreichs Pavillon bei der Weltausstellung in Briissel die Hostes-sen suchte, hatte man besondere Schzvierig-keiten, Madchen zu finden, die in slazvischen Sprachen beschlagen sind. Das gleiche Problem taucht auch immer wieder auf, wenn es um die Besetzung von Posten des diplomatischen Dienstes oder der Aussenhandelsstellen geht. Heute schon bemiihen wir um, wenn auch mit geringem Erfolg, den Handel mit den Oststaaten auszuweiten, aber wir hoffen doch, dass einmal andere politische Verhdltnisse eintreten zverden und der Eiserne Vorhang fallen wird. Dann konnte sich ein ebenso reger Verkehr mit dem Ost en entzvickeln, wie er heute mit den Staaten des \Vestens besteht. Zu diesem Zeitpunkt zverden zvir Menschen brauchen, die nicht nur Englisch und Fran-zdsisch sprechen, sondern sich auch in einer slazvischen Sprache unterhalten konnen oder die Grundlage dafiir besitzen, sie sich rasche-stens anzueignen. Vielleicht zvird dann, zvenn der Zzjoang in der Unterrichtsspra-c h e zvegfdllt, mancher das Erlernen von Sprachen, auch einer slazvischen, unter freie-ren Gesichtspunkten sehen.
»Volkszeitung«, Celovec
Dejansko je pa Wedenig, razume se, da v sporazumu z Dunajem, uničil šolsko odredbo iz leta 1945 ter s tem oropal slovensko manjšino njenih že pridobljenih pravic. Tako rav-nanje je pa še nekaj hujšega. Z njim je Avstrija prevanla tudi velesile, katerim se je pred podpisom mirovne pogodbe moralno obvezala, da bo manjšinsko šolstvo uredila na podlagi načel, zapopadenih v odloku iz leta 1945. Možje, ki so to obljubili zaveznikom, so še danes v vodstvu obeh vladajočih strank avstrijske republike. Ker so snedli dano besedo, bi ne zaslužili drugega, kot da bi velesile mirovno pogodbo iznova pregledale te* j° podvrgle reviziji. To bi tembolj zasluzili, ter trpe, da se je zadnje čase razplamtelo na Koroškem pravo nacionalistično nasilje proti Slovencem . . . Surova nacionalistična predrznost, kot je bila v navadi prejšnje čase in zlasti še pod Hitlerjem! In vodilni možje, ki take sramotne razmere trpijo, se istočasno odločno bore za narodne pravice nemške manjšine na južnem Tirolskem. Niti v misel jim ne seže, da jim manjka za to sleherna moralna legitimacija!
»Novi list«, Trst
Trotzdem sind die Eltern, zvelche gegen die gemischtsprachige Schule sind, gezzvun-gen, sich diesem Erlasse zu beugen. Denn, so-lange seine Legalitat nur strittig ist, besteht die Gefahr, dass sein Ignorieren den Anschein erzveckt, es gebe tatsdchlich nur eine gering-fugige Gegnerschaft gegen die gemischtsprachige Schule. Da nun die liindliche Bevolke-rung bekanntermaflen zvenig Neigung zu schriftlichen Eingaben zeigt und sich meist auch nicht sehr leičht dabei tut, hat der „K'drntner H eimatdienst" z ur Verein-fachung der Abzvicklung fiir einheitliche An-tragsformulare gesorgt, die in grosserer Zahl gesammelt abgegeben zverden.
»Siid-Ost-Tagespost«, Graz
Kako slabo uslugo je storil sebi in svoji stranki socialistični deželni glavar Wedenig, ko je izdal odlok o ukinitvi obveznega dvojezičnega šolskega pouka, nazorno kažejo izvajanja glasila štajerske Ljudske stranke „Siid-Ost-Tagespost" pod naslovom „Šolska zmešnjava na Koroškem". Ta časopis, ki je znan po svojem nepomirljivem stališču nasproti Slovencem, izraža na ves glas prepričanje, da je „deželni glavar izdal svoj odlok očitno na pritisk tistih organizacij, ki so pripravile ,svarilne šolske stavke‘ na KoroškemZnano je, da so šolske stavke organizirale šovinistične organizacije pod vodstvom bivših nacistov. Potemtakem je desničarska „Tagespost" izklepetala pred vso javnostjo tisto „skriv-nost“, ki so jo predstavniki koroških Slovencev v svojih protestnih izjavah že zdavnaj odkrili: da namreč odlok deželnega glavarja ni nič drugega kot kapitulacija pred zagrizenimi šovinističnimi elementi.
»Ljudska pravica«, Ljubljana
In der Schule Mannszvdrth-Schzvechat in Niederosterreich zvird ein Schulstreik durčh-gefiihrt ... Was geschieht dort? Die Schul-behorden gehen mit Verzvaltungsstrafen gegen die Eltern vor. Um zvieviel einfacher haben es Grossdeutsche in Kdrnten. Hier hat man noch nichts von solchen Strafbescheiden ge-hort. Wahrscheinlich ist es in dieser Form hier auch schzverer moglich, da die Initiato-ren in der Regel keine Kinder in der Schule haben und die Bestrafung der oftmals durch zvirtschaftlichen Druck (die NZ berichtete so-gar, dass Kinder an „Streiktagen" auf dem Weg z ur Schule geschlagen und verletzt zvor-
Deželni glavar Wedenig je takoj po objavi intervjuja predsednika vlade LR Slovenije Kraigherja dal zastopniku tiska posebnoi izjavo, v kateri je dejal:
Če vodilna osebnost, kot je šef slovenske vlade v Ljubljani, jemlje odlok deželnega šolskega sveta za Koroško o vmesni rešitvi šolskega vprašanja na jezikovno mešanem ozemlju kot povod, da izrazi bojazen glede bodočih gospodarskih in kulturnih stikov med Jugoslavijo in Avstrijo, potem sem mnenja, da ta izr jaVa ni posebna pametna. Moralo bi biti splošno znano, tudi v Ljubljani, kako zelo so se Korošci trudili, da bi za manjšinski problem po letu 1945 našli rešitev, ki bi zadovoljila oba narodnostna dela,. Zeto bi obžaloval, če bi zaradi specielnega vprašanja, kakor je manjšinsko vprašanje na Koroškem, s strani našega južnega soseda žrtvovali celotne državnopolitične interese. Bojim se, da je narodnostna nestrpnost kljub skupni strašni preteklosti še močnejša kot stvarna dejstva.
Šolska odredba iz leta 1945 ne more biti plod demokratične odločitve, ker nikdar ni bila izdana od zakonodajne ustanove, marveč samo od provizorične vlade povojnih dni. Treba je opozoriti na to, da j© prvotno odklanjal to odredba tudi del Slovencev, ki so zahtevali čisto slovensko' šolo. Tudi prof. dr. Tischler, ki je V takratni provizorični vladi zastopal odredbo, ne mere izpodbijati, da naj bi predstavljala provizorično' rešitev, ki sicer ni obetala biti idealna rešitev, pač pa uporabna osnova zn zbiranje izkušenj.
Mnenja sem, da se zdaj more in se mora najti dokončna rešitev, kakor je predvidena v Državni pogodbi. Če predsednik Kraigher trdi, da je s sedanjim odlokom deželnega šolskega sveta razveljavljena odredba iz leta 1945, potem je to napačno. Dvojezična šola naj bi bila tudi v bodoče
(Nadaljevanje s 1. strani)
stali zelo problematični in zelo dvomljive vrednosti, če ne bodo pristojne avstrijske in koroške oblasti z ustreznimi ukrepi popravile ta nepravični korak proti slovenski manjšini. Vendar pa moram reči, da smo globoko prepričani, da bo tudi po tem neprijetnem dogodku zmagala treiznost in bodo pristojne avstrijske oblasti ukrenile Vse potrebno, da se ne bi prekinila pet utrjevanja medsebojnega: zaupanja in zbliževanja, po kateri smo uspešno: hodili v zadnjih letih.
Menim, da mora: tudi naše prebivalstvo, ki sodi in razmišlja o- teh dogodkih, voditi predvsem še naprej ista misel, kot nas je vadila doslej, to je iskati rešitve1, iskati ukrepov, ki bodo mogli zagotoviti takšno pot, kot sem prej dejal, in ki bodo lahko pripomogli k zmagi treznosti tudi na drugi strani naše meje.
Prepričali smo se, da spada načelo dvojezičnosti k tistim načelom, ki najbolje rešujejo' problem in sožitje nacionalnih manjšin z večinskim narodom pod določenimi pogoji. Zdi se nam, da je to najboljša in na j pravilnejša rešitev prav zaradi tega, ker najdosledneje onemogoča razvijanje kakršnih koli nacionalističnih tendenc, najdosledneje uveljavlja načelo enakopravnosti, najodločneje odstranjuje iz politične borbe problem nasprotij med posameznimi narodi. Po tem načelu namreč postane pripadnost k eni ali drugi narodnosti na določenem področju nevažna in ne vodi k temu, da se otrok od prvih let, ko se zave svoje osebnosti, začenja pravzaprav vzgajati v duhu neke nacioi-nalne ozkosti nasproti pripadniku druge narodnosti, s katero živi skupno v isti vasi, v istem mestu, isti ulici in isti šoli. To je načelo, ki omogoča, da se otroci ne glede na narodno pripadnost že v najzgod-
den sind) gefiigig gemachten Eltern ungerecht zvare. Dies ist richtig. Die Radelsfuhrer, die den Menschen ihre Meinung aufzuzzvingen versuchen, mussten aber z ur Verantzvortung gezogen zverden, dann zvitrde der Friede im Lande recht bald zvieder hergestellt zverden.
»Vclkswille«, Celovec
ohranjena za vse, ki jo hočejo imeti. Menim, da predstavlja dvojezična šola na jezikovno mešanem ozemlju uporabno rešitev, vendar ne more o tem, kakšno šolo naj otrok obiskuje, nihče drugi odločati kot pa za vzgojo pristojni. Tej okoliščini odgovarja odlok.
Že Več let s,e socialistom očita odgovornost za šolsko odredbo iz leta 1945. Ugotavljam, da je ta odredba, nastala z eno-dušnim sklepom strank, ki so bile zastopane v provizorični vladi, in v tej vladi so bili socialistični člani v manjšini. Pozneje niso le Volkspartei in FPD marveč tudi komunisti Vedno spet zahtevali odločitev potom staršev. Zdaj, ko je ta, odločitev z odlokom omogočena, govorijo- komunisti in voilksparteijevci o- odvzemu pravic manjšini odnosno o tem;, da; je bila slovenski manjšini odvzeta pravica priznavanja. Ta, okret je nerazumljiv in priča o pomanjkanju čuta odgovornosti. Volkspartei ve prav tako, kakor morajo vedeti vse druge stranke, da: tistim, ki hočejo dvojezično šolo, ničesar ne bo vzeto!. Minister za, pouk dr. Drimmel naj se pri svojih strankarskih prijateljih zahvali za razmerei, ki trenutno vladajo na Koroškem.
Dežela Koroška zahteva od države takojšnjo izvedbo- člena 7 Državne pogodbe, da bodo pravice slovenske manjšine našle svojo jasno začrtano, zakonito podlago. Koroška se je naveličala, biti vedno odgovorna za, stvar, za katero- je izključno-pristojna država. Če Volkspartei dvomi, da odlok deželne vlade ne bi vzdržal ustavnopravne preizkušnje, potem je v pristojnosti ministra za pouk, da ta odlok razveljavi. Vsekakor mi je odgovornost na-pram deželi Koroški narekovala, da sem z odlokom omogočil prehodno rešitev, ker država doslej ni sprejela nobene odločitve.
nejši mladosti uče strpnosti in medsebojnega prijateljstva, ki ne temelji na kvalitetah narodnostne pripadnosti, ampak na osnovnih kvalitetah človeka in človečanskih odnosov med ljudmi, kot sodelavcev in soborcev za enake- oziroma podobne ideale in cilje, ki so prav gotovo na Koroškem popolnoma enaki tako za pripadnike avstrijske kakor za pripadnike! slovenske narodnosti, čim se eliminira problem meja, problem teritorialne pripadnosti področja k eni a,li drugi državni tvorbi, čim se eliminira neenakopravnost med narodi.
Dvojezična šola je prav zato izrednega vzgojnega pomena za sodobnega naprednega človeka in smo jo tudi imeli za najboljšo rešitev in za pogoj, ki omogoča ustvarjanje dobrih odnosov med našimi deželami. Proti temu načelu menimo, da more nastopiti samo tisti, ki ne želi dobrih odnosov, ki je nacionalno ozek in ni sposoben za nacionalno strpnost. To pa prav gotovo niso- tisti ljudje, na katerih lahko gradimo borbo za boljše življenje delovnega človeka tako v Jugoslaviji kot v Avstriji.
Ker je bilo prav na Koroškem sprejeto toi načeloi dvojezičnosti in, se je začeto prvič uveljavljati — čeprav ves čas z Veliko težavo in mnogimi omejitvami — smo bili, lahko rečem, ponosni na, to, da, smo prav tukaj našli, rešitev, ki je pravzaprav redkokje v današnjem svetu že našla konkretne oblike. Zatoi smo- bili V naših odnosih tudi strpni, potrpežljivi, ker smo s,e zavedali, da je to nekaj, kar je pravzaprav novo in kar se mora v življenju in v praksi uveljaviti in utrditi in kar mora premagati četo' vrs-to resnih težav, kakršne mora premagovati vsaka nova oblika odnosov med ljudmi v današnjem svetu. To je bil pravzaprav tudi eden od vzrokov, ki je vodil k razmeroma globokim medsebojnim simpatijam med nami in političnimi predstavniki na Koroškem. In zato bo toliko večja škoda, če ne bodo našli poti, da se ta problem ponovno postavi v okvire, po katerih se je, kakor sem rekel, v preteklih letih začel že zelo dobro razvijati.
Dvojezično šolstvo — dokaz narodnostne strpnosti
New York. — Sovjetska zveza je predložila OZN resolucijo v kateri poziva vse države, ki posedujejo atomsko orožje, dal prekinejo- poskuse s tem orožjem in začnejo razgovore o sklenitvi sporazuma za prenehanje poskusov z jedrskim orožjem. Pobuda SZ je za pozdraviti, vefidar se je- doslej pokaza-loi, da so Vse pobud,ei brezuspešne-, ker si poskusi še vedno nadaljujejo.
Pariz. — V soboto so objavili V Parizu uradne' rezultate referenduma o novi francoski ustavi, izvzemši' za Gvineja, ki je glasovala proti in je bila proglašena za neodvisno državo. Vpisanih volivcev je bito 45,8 milijona, od katerih je glasovalo 36,8 milijona Volivcev. Veljavnih glasov je bilo 36,4 milijona, od tega' jih je bilo pozitivnih 31 milijonov. Proti novi ustavi je torej glasovalo 5,4 milijona volivcev.
Kairo-. — Odbor za politična vprašanja' Arabske lige se je načelno izrekel za pomoč začasni alžirski vladi v znesku 12 milijonov funtov. Stališče alžirske Vlade oi tem s,ta v političnem odboru Arabske lige: obrazložila minister za severnoafriške! zadeve Abde-1 Hamid el Nehri in minister za, kulturo Ahmed Te-fik el Madart.
Terezin. —‘ V Terezinu, severno od Prage, so 'V nedeljo' z vsemi vojaškimi častmi pokopali posmrtne ostanke- okrog 4000 ruskih, jugoslovanskih, francoskih in poljskih borcev, ki so bili internirani V nacističnem taborišču V Flensburgu in so gradili podzemske- tovarne raket tipa »V« ter s,o jih nacisti pobili. Množične grobove so odkrili šele letos spomladi.
Ko-nakri. — Avtonomna zbornica je svečano, razglas-ilal neodvisnost dežele ter se proglasila za ustavodajno skupščino. Gvinejo bodo- proglasili za, republiko. Skupščina je p-rejela načela OZN in dala vladi vsa pooblastila, za prijavo dežele V članstvo OZN. Skupščina je proglasila tudi amnestijo za vse politične jetnike.
Bonn. — Gospodarski krogi napovedujejo, da boi proizvodnja jekla še nadalje nazadovala. Jeklarska industrija obratuje že sedaj le z 80 do 85 odstotno zmogljivostjo. Z dela so- odslovili doslej že 5500 delavcev. Proizvodnja jekla! seje letos, v prvih osmih mesecih zmanjšala za 2,5 odstotka V primerjavi z istim lanskim obdobjem. Jeklarji pravijo, da bodo obratovanje kmalu omejili na 75 odstotkov zmogljivosti.
Portland. — Podpredsednik ZDA Ni-xon se je v govoru ponovnol zavzel za nepopustlivejšo politiko ZDA na Daljnem vzhodu in nasproti LR Kitajski. Menil je, da prepustitev KVemoja. in Matsuja ne bi prinesla miru. Politika trde roke nasproti LR’ Kitajski je po-njegovem mnenju politika miru, dokler bo politika popuščanja pomenila politiko Vojne. Rekel je tudi,, da ZDA zagovarjajo načelo, da uporaba sile v urejanju mednarodnih sporov ni dopustna.
Moskva, — Med svojim obiskom v Moskvi je Vdova bivšega ameriškega predsednika Roosevelta izjavila, da je prepričana, da sovjetsko ljudstvo ne želi vojne, ker je samo doživelo vse njene strahote. Rusko ljudstva je bito mnogo bolj zapleteno v vojno kakor ameriško, zato mu je- vojna toliko bolj odvratna.
Little Rock. — Guverner ameriške države Arkansas Faubus je izjavil, da, ne bo nikoli dovolil, da bi V Little Rocku ponovno odprli šole na osnovi integracije. Nadalje je rekel, da, bo pomagal skupini privatnikov, da bodo- odprli privatne šole na! osnovi segregacije. Skupina privatnikov se je pravkar lotila zbiranja: sredstev, iskanja prostorov in opreme, da bi odprli privatne srednje šole samo za, bele otroke.
Dunaj. — Obrambni minister Graf in njegov namestnik, državni sekretar v ministrstvu dr. Stefani sta odpotovala s skupino višjih oficirjev na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Avstrijsko vojaško delegacijo je povabil V Sovjetsko zvezo sovjetski obrambni minister Ma-linc-vski. Ogledali si bodo Sovjetske vojaške šolo in druge vojaške ustanove ter orožje ipd.
Slovenski kulturni delavci o šolskem vprašanju na Koroškem
Zadnji dogodki na Koroškem, ki ne pomenijo' le; velika krivico slovenski manjšini, marveč hkrati tudi hud udarec dosedanji politiki mirnega sožitja med obema, narodoma v deželi ter politiki prijateljskega sodelovanja medi sosednima državama, niso Vzbudili splošno zanimanje samo pri nas na Koroškem in V Avstriji. Naleteli so na odločen odpor tudi v Sloveniji in Jugoslaviji, kjer najostreje obsojajo ta način reševanja manjšinskega vprašanja, ki ne pomeni nič drugega kot pa dej-
Novice, ki glede slovenskega šolstva prihajajo s Koroškega, mi vzbujajo ogorčenje in začudenje. To, kar grozi naši narodni manjšini, ja fašizem, ki ga poznamo iz preteklosti in ki ga označujeta narodna nestrpnost in nasilje. Če del kakega nar odd ni takol srečen, da bi lahko s svojimi brati živel v matični domovini, mu morajo biti zajamčene vsaj osnovne 'pravice, da ohrani svoj materinski jezik in da sei ga enakopravno in svobodno poslužuje. To je najmanj, kar mere' zahtev vati, ker V položaju, v kakršnem je, s tem nikogar ne more ogrožati. Uveljavljanje teh osnovnih pravic je tudi doprinos miru, zakaj zatiranje manjšin je neredko- leglo mednarodnih nesporazumov in ognjišče sporov.
Tega bi se morali posebne zavedati ti-
Najmanj to, da pomeni njegov odlok, objavljen 22. septembra, t. 1. kršitev ustavnega zakona avstrijske republike. Da sodijo med minimalne človečanske pravice možnosti, izražati se doma, v šoli, pred sodiščem in v uradih v materinem, jeziku, kar velja za vse narodne manjšine v vseih kulturnih državah. Koroški deželni glavar je doslej dokazoval z modrim, ravnanjem. da mu je mirno sožitje narodov pri srcu, in je ne le na papirju, temveč tudi dejansko; ustvarjal znosne pogoje za tako sožitje, blažil latentna nasprotja, ki izvirajo iz mračnih časov potujčevanja in izrivanja slovenskega življa iz njegove pradomovine.
Koroški deželni glavar najbrž ve, da, slovensko ljudstvo, ki so ga fevdalizem, kapitalizem — da ne omenjamo Hitlerjevega! nacionalnega socializma, — potisnili V popolno, ekonomsko, socialno odvisnost in mu že1 prav usodno- izpodkopavali moralna zavest, doslej ni nikoli pretilo kakor koli utesniti ali ogroziti življenjski prostor od vseh plati doseljenih Nemcev.
stvo, da pri nas sile nepomirljivega nacionalizma in šovinizma spet nevarno dvigajo glavo, da se spet uveljavlja ve-le-nemška. in nacistična miselnost, hkrati pa tudi še bolj nevarno dejstvo, da oblasti v deželi in državi ta, razvoj mirne duše trpijo in se mu, kakor kaže ravno primer koroškega šolstva, celo uklonijo.
Do tega razvoja je zavzela stališče tudi Vrsta pomembnih kulturnih delavcev Slovenije in objavljamo tukaj nekatera izmed teh izjav, ostale, bomo, pa ponatisnili V prihodnji številki.
s ti krogi, ki bi morali biti p,c svojem položaju varuhi ustavnih pravic ne samo večine, ampak tudi manjšine, in ne na slepo nasedati vpitju kratkovidnih šovinistov, ki nimajo opore v ljudstvu. Nimajo epo-re, pravim, ker tvorijo le tenko plast, Večina ljudstva obeh narodnosti pa hoče mirnega sožitja, medsebojnega spoznavanja in razumevanja.
Želim, da bi koroški Slovenci pogumno- izbojevali zmago v boju za svoje- pravice. A mi, ki nam ne more biti vseeno, kako bo S slovenskim šolstvom na Koroškem, jim, nudimo; vso moralno podporo. To smo dolžni sebi in njim ter miru na svetu, ki sloni V Veliki meri na spoštovanju človečanskih pravic in s tem na mirnem sožitju med narodi.
FRANCE BEVK
Glavar najbrž tudi ve, da v časih njegovega demokratičnega Vladanja ni pravica nikoli odkrila rušilcev slovenskih kulturnih spomenikov, pobijalcev slovenskega človeka ali požigalcev slovenske, posesti.
Glavar bi moral Vedeti, da nobena strankina načela, programi, ne zatro ljudskih strasti, in da jel prava modrost vladanja tista, ki zna strasti krotiti ter — če je potrebno — se jim tudi zoperstaviti.
Verjetna ni, da bi glavar ne Vedel, kaj pomeni njegov odlok, ki so ga z očitnim veseljem pozdravili tisti elementi, ki ne iz posebno, razumljivih vzrokov ne morejo trpeti, da še kdo na Koroškem govori slovensko, se, zaveda slovenskega, porekla in uživa najskromne-jše človečanske pravice-. Tudi ni verjetno, da bi ne vedel, kako ni v njegovi moči, prepovedati šovinističnim lisjakom,, katerim je sedaj popustil, da bi z grožnjami, z odkritim nasiljem ne strahovali socialno in ekonomsko utesnjenega človeka. Velika večina skozi stoletja zdecimiranega slovenskega življa se ne bo drznila javne- priznati se- za, to, kar
je še. vedno v bistvu ostala vkljub vsemu poniževanju in preganjanju. Ne le zavest, tudi razum se bo upiral takemu priznanju. Kakšnoi korist bi imeli sinovi, če šene bi naučili gospodujočega deželnega in državnega jezika, potrebnega za višjo- izobrazbo?
Koroški deželni glavar bi moral vedeti, da njegov odlok odpira Ventile strupeni mržnji do Slovencev, ki se bo izp-r©menila V poplavo ter zajela tudi zadnjo slovensko hribovska bajto. V osrčju Evrope, na tleh države, ki se ponaša z Veliko kulturno tradicija, V deželi, v kateri naj bi se uveljavili principi demokratičnega humanizma, se bo obnovila gosp-o-dcva 1 nc-st belcev nad črnci, ki prav V teh mesecih divja V deželah ameriškega juga.
Glavar bi moral vedeti, da je popuščanje V principih nevarno za Vsakogar ter se s-leij, ko prej konča z njegovim, porazom potem ko mu prijatelji obrnejo hrbet.
JUS KOZAK
Dvojezično šolstvo omogača razvoj prijateljstva med narodi in državami
Predvsem mislim, da je to udarec demokratskim odnosom med narodi, ki ne zadene samo slovenske manjšine-, ampak škodi zelo interesom avstrijskega naioda. Dvojezično šolstvo- je zelo demokratična pridobitev, ki je uspeh antifašističnih sil. Tudi pri nas je na mešanem področju uzakonjeno. Korist dvojezičnega šolstva na. Koroškem se, je izkazala v vsakem pogledu kot velika. Mladini, manjšine- amogc-ča, ne samo, da se temeljito- izobrazi v svoji materinščini, ampak da se nauči tudi državnega jezika. Vsak lahko živi kot zares enakopraven državljan in ima Vse možnosti odprte-, da se lahko uveljavi v kulturnem, gospodarskem in političnem življenju. Mladini večinskega naroda pa, ki živi sredi narodne manjšine-, je mogoče spoznati jezik in s tem kulturo ljudstva, s. katerim, živi zaradi zgodovinskih razlogov v tako tesni skupnosti. Zaradi tega, je dvojezično šolstvo ne- samo- najbolj pravično, ampak omogoča nadaljnji razvoj bratstva med narodi in krepi vse tiste elemente v življenju narodov, ki omogočajo svetovni mir. Dvojezično šolstva krepi na, tak način tudi zbliževanje dveh držav in vsestransko plodno, sodelovanje in napredek v korist obeh.
Zaradi vsega tega globoko obžalujem poraz naprednih sil in zmago šovinističnih elementov, ki jim je cilj umetno raznarodovanje in ki izkoriščajo v ta namen no-
vo nastali položaj za pritisk in teror. Upamo, da se bedo napredne sile v Avstriji zganile in odbile ofenzivo bivših nacističnih elementov, ki so narodom prizadejali že- toliko gorja. Avstrijci, ki so ponosni na svojo demokracijo-, imajo priložnost, da jo branijo ne samo zaradi naše slovenske manjšine, ampak prav tako zaradi zaščite svojih lastnih interesov in svoje lepše- bodočnosti.
Trdna Verujemo, da je poraz naprednih sil V taka važnem in občutljivem vprašanju, ket je dvojezično in sp-lc-h šolstvo v
(Nadaljevanje na 7. strani)
Kako dolgo bomo še čakali?
Sestavni del avstrijske Državne pogodbe z dne 15. maja 1955, ki je dne 30. junija 1955 tudi formalno- zače-la veljati, je člen 7, kateri vsebuje določila o, zaščiti slovenske in hrVatske, manjšine v Avstriji in se glasi:
§ 1. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.
§ 2. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem. Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvat-skem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzrone oblasti za slovenske in hrvatske šole.
§ 3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik do-5 puščen kot uradni jezik dodatno k nem-i škemu. V takih okrajih bodo označbe in j napisi topografskega značaja prav tako v i slovenščini ali hrvaščini kakor v nem-| ščini.
j § 4. Avstrijski! drživljani slovenske in j hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiš-j čanskem in Štajerskem so udeleženi v kul-( turnih, upravnih in sodnih ustanovah v | teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor g drugi avstrijski državljani.
8	§ 5. Dejavnost organizacij, ki merijo na
8 to, da odvjamejo hrvatskemu ali slovenji skemu prebivalstvu njegov značaj in pra-§ vice kot manjšine, se mora prepovedati.
§ Na podlagi teh določil je bila do se-§ daj ustanovljena edino le Državna, real-8 na gimnazija za Slovence v Celovcu.
8 Vsa ostala določila so do- danes osta-8 la neuresničena! Koroški Slovenci vpra-g šujemo-: Kakoi dolgo bomo še čakali?
To, kar grozi naši narodni manjšini, je fašizem
Kaj bi moral vedeti koroški deželni glavar?
Dr. MIRT Z W I T T E R
86
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Usoda zamenjanih vlog
Ze ponovno smo naglasili, da je proučevanje vprašanj sožitja; Italijanov in Nemcev V Južni Tirolski zanimivo zaradi možnosti primerjave, kako presojata in rešujeta probleme- tega sožitja, omenjena naroda zamenjanih vlogah državne večine in nacionalne manjšine. Za bralce-med koroškimi Slovenci se- nam zdi posebno Važnoi, da opozorimo nai svoiječasne pritožbe Italijanov Trentina in na odgovore Nemcev Tirolske in Avstrije- na nje. Toi je koristno- iz Več razlogov. V prvo-zaradi stalnega stika koroških Slovencev s sedanjo propagando Nemcev V korist svojih rojakov V Južni Tirolski, ki je poln avstrijski tisk in radio ter jo zastopajo tekoče V svojih govorih in izjavah avstrijski politiki. Vendar je ta nemška, propaganda skrajno enostranska, zamolčaVa vse-po Nemcih drugorodcem prizadete krivice in po potrebi zelo grobo potvarja zgodovinsko resnico. Zato- naj bo opozorjeno na nekdanje odnose- med obema narodoma Južne- Tirolske stvarno in V luči zgodovinske resnice. Tako je potem mnoga lažje- pravilno in nepristransko preso-
janje današnjega stanja in razvoja narodnostnih vprašanj omenjenega ozemlja, ob zamenjanih vlogah narodov, kar je drugi vzroik za koristnost našega opozorila. Kot tretji pa, naj boi omenjena izredno dolga vrsta skoraj p-ovs-em enakih pritožb Italijanov Trentina, kakor jih ponavljajo nasproti Nemcem tudi koroški Slovenci, ter odgovori Nemcev na te pritožbe, saj so skoraj na las podobni oni nasproti Italijanom Trentina tistim nasproti koroškim Slovencem. To je lahko dragocen nauk.
Italijani so se pritoževali, da- so zaradi odtekanja samouprave na milost in net-milost izročeni nemški večini, ker formalna enak.oprovn.ost tega zapostavljanja ne more odpraviti. V tirolskem, deželnem, zboru kljub »enakopravnosti« 45 nemških poslancev prevladuje nasproti 23 italijanskim Trentina. Iz istega razloga jei veljala kritika Italijanov tudi razdelitvi finančnih sredstev te-r je na ta; način nemški del Tirolske stalno napredoval na; račun zaostajanja Trentina, italijanskima mestoma Tridentu in, Rovere-tu je bil zavrt razvoj še- dodatno- z okmjevanjem lastnih komunalnih naporov, medtem ko so nemška mesta nai severu dobivala na račun žrtev
vse dežele razne sodobne ustanove in zavode-. Tudi izgradnja prometnih zvez, železnic in cest, se ni izvajala v korist, gospodarskega razvoja domačega italijanskega prebivalstva, marveč po vidikih in V interesu razkosavanja italijanskega ozemlja in po; načrtih za prodiranje nemškega vpliva proti jugu. Za, uresničenje-teh na,črto-v ponemčevanja so skrbela številna nemška »obrambna« društva kot »Deutsche-r Schulverein«, »Allgemeiner de-utscher Schulverein«, »Siidmark«, »Ti-role-r Volksbundi« te-r nemški »AlpenVei-rein«. Ta napadalna, udruženja nemškega nacionalizma so uživala, po ugotovitvah Italijanov Trentina, Vsestransko p-odporo in zaščita državnih o-blasti. Italijani so avstrijske oblasti dolžili, da se spretno poslužujejo- teh »privatnih« udruženj, kadar zaradi varovanja formalne ustavnosti in enakopravnosti ne morejo same vršiti njim poverjenih nalog. Kot dokaz, so- naj-vajal-i, da so nemški državni uradniki skoraj brez izjeme člani in sodelavci teh organizacij, katerih delo je veljalo načrtni germanizaciji italijanskega podeželja. Tako- so v nižinah doline Etseh južno Božena ponemčile vrsto italijanskih kmečkih naselij, gradile s-o sistematično nemški most proti jugu ter si v gradu Pergi-ne, sredi italijanske zemlje, ustvarile posebno postojanko- nemštva za nadaljnjo
prodiranje. Njih delo je bilo tudi načrtno pokup-ova-nje hotelov in gostinskih obratov, posebno ob Gardskem jezeru. Nemškim lastnikom s-o sledili nemški napisi, nemški uslužbenci in, trgovci. Tako so spreminjali lice, italijanskih naselij te-r krajem jemali ce-lo- italijanska imena, namesto katerih so uporabljali nemške označbe-. Is-to je- delala nemško- planinsko društvo, ki je v trentins-kih planinah postavljalo nemške postojanke in, koče ter potujčevalo lice pristno italijanske dežele. Istemu namenu je služil po nacionalistih organiziran masovni dotcik nemških turistov v italijanske kraje Trentina, ustanavljanje raznih počitniških domov in slično.
Na ta, način s-o izvajala nemška, udruženja; najlažje- tudi pritisk na gospodarsko šibke sloje italijanskega podeželja-, ki so zaradi »gospodarske- koristnosti« pričeli pošiljati svoje otroke v nemške privatne šole teh organizacij. Tudi V splošnih državnih šolah se je- nemščina, vedno bolj širila, poučevanje zgodovine in kulturnih stvaritev italijanskega, naroda ter njegovih velikih mož pa se je s pritiskom, od zgoraj opuščalo, ker jei imel nemški Innsbruck izključno kontrolo tudi nad vsem italijanskim šolstvom.
(Nadaljevanje sledi)
Odloena beseda našega ljudstva
ki zahteva pravice in enakopravno življenje na svoji zemlji
Velika protestno zborovanje Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev proti nasilnemu in krivičnemu iztrebljanju pouka slovenščine iz obveznih šol ter praktični ukinitvi šolske odredbe iz leta 1945 je bilo odločen izraz odpora proti kršenju nedotakljivih pratvic koroških Slovencev. Udeležba stotin ljudi na zborovanju, ki so pustili nujno jesensko delo in prihiteli v glavno mesto dežele, da dajo duška; in podčrtaj o> svojo ogorčenost nad nameravanim kratenjem elementarnih pravic avtohtonega ljudstva z nesporno domovinsko pravico V deželi, je poijačila vero in zaupanje v lastne sile, v žilaVost in vztrajnost ponižanega in razžaljenega ljudstva, ki je kljubovalo že vse hujšemu pritisku in se vse-kdlar uprlo nemoralnemu potujčevanju.
Ni v naravi našega človeka, d!a bi hrupno in s prekipevajočim izrazom, dajal diiška dojemom, ki mu jih z govorniškega odra posredujejo pristojni govorniki. Toda to zborovanje je, govorilo drugače, ko so zborovalci z aplavzom,, vzklikanjem in umestnimi medklici ter gromkim pritrjevanjem nenehno prekinjali govornike ob vsakem stavku, ki je izrazil tehtno misel, protest in zahtevo.
Pričakovati bi bilo, da so govorniki zborovalcem že Vse povedali, kar čuti in boli ter za kar se vztrajno bori vse slovensko ljudstvo na Koroškem. Pričakovati bi bilo, da bo zaradi tega, dodatna dizkusija lahko izostala;. Po govoru dr. Zwittra je predsednik zborovanja Janko Ogris dejal, da je bilo živahno in po-zorno spremljanje izvajanj govornikov dokaz, d:a naše ljudstvo razume čajs, V katerem živimo, ter poudaril, da je naš naj-Večji zaveznik pravica, ki končno vedno zmaga nad.krivico, za kar pa je treba, žrtev, -dela in borbe. Nato je pozval zbo rcValce, če se želi kateri oglasiti k diskusiji.
Ni trajalo minuto> in že so se dvignile roke v prostrani dVorani in udeleženci iz Vseh dolin in krajev, kjer prebiva naše ljudstvo, so se prijavljali k diskusiji. Kmetje, izobraženci, delavci in obrtniki so želeli povedati še sVoja dodatna; mnenja. Diskutanti, ki so; naglasili ustreznost izvajanj govornikov, so V marsičem dopolnili in podkrepili namen in pomen zborovanja.
Kropivniku Franceju iz Rut pri Pliberku se je poznalo, da je pogosto nastopal na odru kot igralec in tudi govornik, ker je svoje misli povedal brez Vsake Zadrege.
Dejal je, da si ne bomo pustili vzeti naših jezikovnih pravic v šolah, ker bi potem. narodni šovinisti posegli po vsem ostalem ter nas pripravili tja, kamor nas je spravil Hitler, ko so po vsej deželi zapovedovali napisi »Kamtner, sprich deutschl«. Nočemo podpisati svoje smrtne obsodbe in v demokratični državi ne bomo dopustili, da bi izrinili slovenski pouk iz šol.
Rutar Franci je povedal, da ima kot slovenski trgovec, ki se1 je z lastnim prizadevanjem in podjetnostjo dokopal do podjetja, ki zaposluje 14 nameščencev, vtis, da ima zaradi tega, ker je Slovenec, tež-kdče pri davkih. Nadalje je povedal, da se je udeležil slabo obiskanega zborovanja staršev (Eltamvereinigung) v Dobrli Vasi, kjer pa mu pravzaprav niso pustili do besede;, da bi k izvajanjem go varni -kcv iz Celovca, ki netijo nemir po naših vaseh, postavil svoije stališče, ker bi jih
pač brez dvoma spravil v zadrego. Vindi-šarski profesor slovenščine dr. Einspieler je pozival vse, ki se čutijo »domovini zveste«, da podpišejo' odjavo od pouka slovenščine in povedal tudi neumnost, da se koroški Slovenci lažje uče nemščine kakor pismene slovenščine. Trdil je, da otroci, ki se uče dveh jezikov, slabo napredujejo V drugih predmetih, kar pač ne bo potrdil noben izkušen pedagog. Nesmisel takšne trditve je Rutar dokazal pri primeru svojega lastnega sina, ki kljub učenju in znanju slovenščine prav dobro napreduje pri drugih učnih predmetih. Drugi govornik, znani heimatdienstovec Jordan, pa je postavljal, ko je bilo govora, oi 10. oktobru, da je ta dan odločil, da se bo na Koroškem samo še nemško govorilo. Svoja izvajanja, je Rutar zaključil: Vse kaže, da se samo nemško govoreči uradniki in privandranci bojijo za službe, če se bodo pravice koroških Slovencev
uresničile, ker bi morali potem tja, kjer slovenščine nei potrebujejo.
Za govorniški pult je stopil Lambert Pisjak, kmet p. d. Pridovnik iz sončnih Radiš. Govoril je občutene besede o rodu, ki je naj starejši na tej koroški zemlji ter je naša dolžnost, da ohranimo dediščino naših dedov in pradedov. Zatajiti svoj jezik je sramota in kulturen škandal. Kdor izda svojo' narodnost, je kmalu pripravljen izdati tudi svojo domovino, saj so bili v naših krajih prav narodni odpadniki tisti, ki se sicer trkajo na prša kot »heimattreue«, pa so ob prodoru nacizma na vse grlo kričali »Heil Hitler«. Dejal je, da naša usoda ne more biti brezupna, čeprav trenutno tako izgleda, kajti pravica je na strani nas, ki smo veja slovanskih narodov, mogočnih po številu in veljavi v svetu.
K besedi se je oglasil Koren Arnold, izseljenec in kmet v Kotmari vasi. Krepko
je posegel v dogajanje časa. Posebno je izpodbil teorijo »vindišarstva«, ko je vsakemu jasno, da na Koroškem živita samo dva naroda: slovenski in avstrijski. Apeliral je na vse, naj govorijo povsod slovensko in se ne skrivajo v zatišje. Navedel je primer, da v neki trgovini ki se ne prišteva med slovenske, prav radi govorijo' s strankami po našem, ker vedo', da; jim, V trgovskem poslovanju koristi. Posebej je svaril pred odgovornim odjavljanjem otrok od pouka materinščine, ker se lahko primeri, da bo otrok pozneje zatajil svoje starše in se jih sramoval.
Živahno pozdravljena je povzela besedo' Kumrova mama iz Biljnjovsa. Dejala je, da nas je rodila slovenska mati in materinska beseda nam mora biti sveta. Hočemo, da se v* šolah naučimo tudi pismene slovenščine. Pripovedovala je tudi o poštenem učitelju, ki ni bil Slovenec, pa
—	SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
CS ---------------------------------------
feonceri
O
ki bo v nedeljo, dne 12. oktobra 1958, ob 1/23. uri popoldne v dvorani
■“	ŠERCERJEVE GOSTILNE V ŠMIHELU
Peli bodo združeni moški zbori slovenskih prosvetnih društev iz Pli-CtJ	berka in okolice, Železne Kaple in iz Št. Vida v Podjuni. Vsi ljubitelji
slovenske pesmi iz Šmihela in bližnje ter daljne okolice prisrčno vabljeni!	Vstopnina 5 šilingov
Praznik dobrega okusa
Tradicionalni Kometterjev pregled mode v Borovljah tudi letos popoln uspeh
Kakor so; značilne določene; prireditve za to ali orno mesto;, tako sedaj že nekaj let spada k boroveljski jeseni tradicionalni pregled mode, ki ga prireja za obširni krog svojih kupcev in prijateljev teT za vse tiste, ki naj to še postanejo, po vsem Rožu in daleč preko njega poznana; in priznana trgovina Kometter. Naval na omenjena prireditev je bil letos tak, da so morali, v sredo minulega tedna manekeni in ostali sodelavci dVakrait zapored na oder odnosno na tekač — popoldne in zvečer.
Zelo težko je, V kratkem sestavku zajeti in opisati Vse, kar je bilo v pestrem, a Vendar smotrno usmerjenem; sporedm predvajanega in prikazanega:. Z enim stavkom bi se morda, dalo reči: Od polnoči do polnoči, za noč in dan, za delavnik in praznik, za sleherno postavo — močno' ali sloko — za Vse letnike od naših najmlajših navzgor, za dame in gospode, skratka; vedno in povsod modna oblačila iz Kometterjeve begate zaloge. Kajti vse; prikazano, začenši od nežnih PALMERS-spalnih kombinacij, od cenenih in vendar po sodobnih vidikih krojenih dnevnih oblačilih pa tja do vseh vrst izključna kakovostnih plaščev teT gala-oblek za »njega« i,n »njo«, izvira iz domače zaloge, ki z izbornim okusom izbrana čaka kupcev. Posebej naj morda, omenimo le prikazano kvalitetno otroško garderobo, pripravno zlasti za šolo in dom, nato predvsem še Vsakovrstne športne kombinacije s prav-tako; modnim kakor športno ustreznim
krojem hlač iz elastičnega, materiala in pestro raznolikimi pleteninami ali vseskozi smotrnimi anoraki, ter končno že od
lani znani material »Vevenit«, ki se1 je povsem obnesel v prvi Vrsti in v enaki meri, za vsakdanja, in prazniška ženska oblačila. Pa tudi žamet upošteva nova ženska moda v precejšnji meri, kar je; bilo predvsem Videti pri obširni kolekciji predvajalnih kril in Večernih oblek.
Čeprav tudi tokrat moški spol prav nič ni bil prikrajšan, je le naravno, da so take prireditve pretežno posvečene ženski publiki. To so prireditelji primemo upoštevali s tem, da so- tako v popoldanski kakor tudi v Večerni prireditvi pripravili posebno; presenečenje navzočim gospodinjam. Znani umetnik Gert Tiirmer, ki ga vsak četrtek zvečer slišimo po> radiu v priljubljeni; oddaji za gospodinje »Prilce-sinja dneva«, in ki je poleg ostalih sodelujočih zabaval' s svojimi posrečenimi vložki tudi obiskovalce modnega pregleda, je na koncu izžrebal po> eno gospodinjo', popoldne Iz Svetne vasi, zvečer pa BaroVeljčanko, ki bosta v kratkem na stroške trgovske hiše Kometter lahko« potovale na Dunaj, tam preživele brezskrben dan, si ogledale veliko tovarno pralnih sredstev »Persil« in se zvečer udeležile omenjene radijske prireditve1 za gospodinje »Prilceslnja dneva«.
Kakor prejšnja leta je bil toreij uspeh KomettarjeVega pregleda mode prodoren tudi letos. Poživitev zanimanja za sodobna modlna oblačila, zlasti še na pragu zime, je bila opaziti v pojačenem obisku Vse dni po prireditvi, ki ga je modni oddelek pri Kometterju le težko zmagoval.
je otroke vedno vzgajal v duhu spoštovanja materinskega jezika. Dejavnost »vin-dišarskega« profesorja slovenščine dr. Einspielerja, ki je dloma iz njene okolice, je obsodila s tem, da je dejala: Prof. Einspielerju pa svetujem, da svoj prosti čas; porabi za' to, dia svojo mater najprej nauči nemško govoriti.
Picej Franc iz Št. Vida je prav tako izrazil protest proti odloku o okrnitvi odredbe o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945 ter posebno- opozoril, da hodi po vaseh kot propagandist za oidjaVo otrok od slovenskega pouka prosiluli Jordan, funkcionar »Heimatdiensta«, one organizacije, ki bi morala biti v smislu člena 7 Državne pogodbe prepovedana. To; je isti Jordan, ki je med vojno v nekem koledarju pisal o Slovencih kot o manjvrednih ljudeh, imenoval nas je »Untermenschen«. Naš ponos zahteva, da nam takšni ljudje ne bodo pameti solili ter jim ne bomo nasedali.
Kuhar Peter je poročal o razmerah v Železni Kapli in o dogodkih ob zborovanju tako imenovanega društva staršev, o čemer smo' brali že V našem listu. Rutar Lado pa je orisal razmere V Žitari vasi in način, kako se nestrpni hujskači prizadevajo za odjavo otrok od pouka slovenščine.
Spregovoril je Wieser Marko in V svojih besedah nakazal nujnost vzporedne borbe za narodnostne pravice, trenutno; posebno na področju šolstva, z borbo za socialno enakovrednost. Socialno močnejši sosed nas, ne tlači le narodnostno;, temveč nas tudi gospodarsko izkorišča ter s tem jemlje našemu človeku odpornost in zavest.
Diskutanti so govorili iz prepričanja in srca; ter so njihova izvajanja našla tudi pot v srca vseh, kar je tudi pričala viharno, vsekdar dolgotrajno odobravanje množice. Izražali so mnenje, ki ustreza zahtevi ljudstva po pravični ureditvi šolskega vprašanja in dosledni izvedbi člena 7 Državne; pogodbe. Protiustataii in protizakoniti odlok so ostro obsodili ter nakazali njegove zle posledice, ko so odprta Vrata različnim mahinacijam nepoboljšljivih nacionalistov. Orisali so metode, kako skušajo narodni nestrpneži, posebno včerajšnji nacisti, doseči V posameznih krajih svoj namen. PcVsod so V ospredju ekonomski pritisk in grožnje ter vpliv in prigovarjanje uradnih oseb, v Več primerih pa tudi izkoriščanje ljudi, ki niti ne vedo, za kaj pravzaprav gre.
Prinesli smo le odlomke zelo stvarne, žive in pestre diskusije, iz katere je bila slišati odločna beseda našega, ljudstva, ki zahteva pravice in enakopravno življenje na svoji zemlji. Zaključne besede je spregovoril predsednik zborovanja Ogris Janka ter sel zahvalil Vsem, ki so se oglasili k besedi iz vseh naših dolin kot glasniki naše zemlje, kar priča, da slovensko ljudstvo na Koroškem še ni umrlo. Nato je pozval še novinarje in jih prosil, naj pišejo; resnica in sVetu povedo, da koroški Slovenci nočemo umreti, temveč se upiramo nasilju in krivici ter zahtevamo naše pravice in enakopravno življenje.
Smrtna prometna nesreča pri Velikovcu
V petek preteklega tedina, je; 30-letna kmečka delavka Terezija Pioneer od Sv. Neže prečkala, cesto v bližini gostilne Lindenhof. Pri tem jo je zadel osebni avto, ki ga je šofiral trgovski nameščenec Jožef Starzinger iz Wolfsbeirga.. Vozilo je podrlo Terezijo na tla, kjer je obležala s hudimi poškodbami. Nesrečni ženi je razbilo glavo ter polomilo več kosti. Terezija je umrla zaradi zadobljenih poškodb že na kraju nezgode. Voznik in njegov sopotnik Ernst Weiss sta bila lahko poškodovana.

Petek, 10. oktober: Frančišek Sobota, 11. oktober: Mat. M. D. Nedelja, 12. oktober: Maksimilijan Ponedeljek, 13. oktober: Edvard Torek, 14. oktober: KaMst Sreda, 15. oktober: Terezija Četrtek, 16. oktober: Gal
Ob koncu stoletja dvakrat več ljudi
Niti najstrašnejše vojne tega stoletja ne morejo več zaustaviti z vsemi svojimi posledicami čedalje hitrejšega naraščanja števila prebivalstva na svetu. Zdaj se števila ljudi na, svetu podvoji že čez Vsakih 40 let. Tol pomeni, da bo ob koncu tega stoletja okrog 5 do 6 milijard prebivalcev na! svetu — seveda, če pojde vse tako nadalje »po sreči«. Do konca stoletja bi se namreč utegnilo še marsikaj zgoditi, če na svetu ne bo vladala pamet.
Zdaj število ljudi narase vsak dah po<-vprečno za 123.000 ali za 45 milijonov na leto. To se pravi, da, je vsako leto za sred-njeveliko državo ‘Več ljudi na svetu. Zlasti narašča število azijskega prebivalstva — nekateri pravijo: »kar nevarno«. V drugi polovici tega stoletja se bo število azijskega prebivalstva povečalo od milijarde 300 milijonov na 3 milijarde 600 milijot-nov. Tol V azijskih deželah ni kdo Ve ka-
Na Zemlji živi milijon živalskih vrst
Aristotel, »oče zoologije«, je v 4. stoletju pred našim štetjem opisal 450 živalskih vrst. Razdelil jih je v dve skupini: živali z rdečo krvjo in živali brez rdeče krvi. Njegov prirodopis je bil 2000 let alfa in omega vsega zoološkega) znanja. Utemeljitelj modeme sistematike Carl Linne je 1. 1758 naštel že 4379 vrst. Danes nihaja cenitve zoologov med 900 tisoč in
1,200.000	Vrstami, medtem ko po nekaterih podatkih poznamo okoli 265 tisoč rastlinskih vrst.
Med vsemi živalskimi Vrstami je dve tretjini žuželk. Linne jih je poznal le 1937. Samoi v ZDA imajo na, listi »nepri-jateljev človeštva« 10.000 škodljivih vrst žuželk. Žuželke se odlikujejo z izredno plodnostjo, množičnim nastopanjem in nemajhnim poseganjem v človekovo gospodarstvo. Par hišne muhe bi dal v petih poletnih mesecih, če bi vsi potomci živeli, skupna 191,000.000,000.000,000.000 muh.
V zadnjem času soi ugotovili, da poznamo 8590 ptičjih vrst, sesalce pa cenijoi na 3500 vrst. Klasifikacija je zelo težka, ker si zoologi še niso edini, kaj je vrsta,. Tako n. pr. naštevajo različni avtorji pri školjki brezzobki (Anodcnta) 20 ali celo 400 vrst, v bistvu pa gre le za eno ali dve Vrsti, drugoi soi enačice.
Zanimivo je, da v morju, zibelki življenja, živi samo 20 °/o živalskih vrst, na kopnem in v sladkih vodah pa ostalih 80 % vrst. Morske živali se zaradi Večje stalnosti ekoloških činiteljev (svetlobe, tempa,rature, kisika itd.) teže spreminjajo v nove vrste kot kopne ali sladkovodne. Zuželjke so, se n. pr. v 240 milijonih letih razvile v približna 700.000 vrst, pretežno v morju živeči raki pa so v 520 milijonih letih dali le 25.000 Vrst.
ko razveseljivo, ker čutijo že zdaj veliko pomanjkanje po rodovitni zemlji in ker jim V nekaterih deželah (zlasti na Japonskem) primanjkuje poglavitnih surovin za industrijske izdelke. Na vsem svetu bo sicer mogoče pridelovati dovolj živeža, čeprav se boi prebivalstvo, v petdesetih letih potrojilo; toda tudi dandanesi svet kot celota prideluje dovolj živeža, ki ga
pa dežele s presežki kmetijskih pridelkov težko prodajo, medtem ko polovica prebivalstva na svetu bolj ali manj strada. Še zmeraj svet ni našel rešitve, kako bi urejali v vseh deželah življenjska! vprašanja kot skupnoi usodo vsega člotveštva. Seveda tikšnih vprašanj ne bo mogoče nikdar reševati z vojnami, marveč s sodelovanjem Vsaj Velike večine dežel sveta.
Nekaj podatkov o drugi svetovni vojni
Organizacija združenih narodov je izdala mednarodno publikacijo, v kateri so objavljeni vsi podatki, kar sol jih doslej zbrali o II. svetovni vojni. Med drugim so opisane tudi izgube posameznih armad. Iz tega poglavja Vidimo, da je Velika, Britanija izgubila V bojih 270.000 vojakov, Francija 238.000, ZDA 180.000, Grčija
70.000,	Čehoslovaška 46.000, Jugoslavija pa 310.000. Torej več kot 25 °/o od vseh
zavezniških vojsk razen Sovjetske zveze.
Zanimivi so podatki o tem, kolikoi se je Hitlerju posrečila izvleči v pridelkih in industrijskih proizvodih iz posameznih dežel. Iz Francije je Nemčija v času okupacije dobila 267 dolarjev po prebivalcu, iz Češke 252 dolarjev, iz Grčije 107 dolarjev a iz Jugoslavije vsega tri in pol dolarja. Toi je najlepši dokaz, kako so naši ljudje »delali« za okupatorja,.
Otroci se igrajo s kobrami
Od ugrizov zloglasnih strupenih kač kober umre v Indiji letno, 200.000 ljudi. Toda V nekaterih vaseh Bengalije so kobre' svete živali, ki jim posvečajo izredno pozornost in jih skrbnoi negujejo’. Pri teh ljudeh, ki soi često lačni in žive v hudem pomanjkanju, imajo' kobre v njihovih, iz blata sezidanih hišah, posebne sobe, ki so izključno namenjene njim. V Vsaki družini je en član dolžan skrbeti za te nevarne strupenjače in jim pravočasno prinašati sadje, ki ga imajo kobre še posebno rade. Ko odpro vrata, s,e kobre postavijo pokonci in sikajoi od zadovoljstva. Malo-
ne vsaka hiša v teh vaseh hrani pet do šest kober.
V nekaterih Vaseh v pokrajini Malabar pa ni nič nenavadnega, če se otroci igrajo s kobrami. Nedavno je neki francoski novinar iz avtobusa opazoval prizor, ob katerem ga je spreletel srh: dva petletna dečka sta se igrala, smejala in skakala kakor obsedena. Igrala sta se s tremi velikimi kobrami. Kače so skakale na oba dečka, se ovijale okrog njunih drobnih telesc in se skupaj z njima premetavale po prahu. Ko sta se dečka utrudila, je bilo igre konec — ne da bi se jima karkoli hudega zgodilo.
Niagara je utihnila za 30 ur
Bilo je v noči 29. marca 1848. Ljudi, ki žive V okolici Niagarskih slapov, je prebudila nenavadna tišina. Prihiteli so iz hiš in začudeni strmeli V suhe čeri in tolmune, kjer se jei včeraj še penila ogromna gmota vode. Niagarskih slapov ni bilo več. Pojavile so se govorice, da prihaja konec sveta. Vedno več ljudi je prihajalo in se čudilo. Koi sie je zdanilo, so bile suhe skalne stene videti še bolj pošastne. Ljudje so bledih obrazov strmeli V nebo. Poilaščala se jih je groza. Tedaj pa so' zaslišali v daljavi zamolkel šum, ki je vse bolj naraščal, in zagledali visoko steno vode1, ki se’ je z veliko naglico bližala in končna zagrmela preko skalnih čeri. Niagara je spet zaživela, okoličani so se oddahnili. 30 ur so živeli v prepričanju, da se bliža velika nesreča.
Na Eriejskem jezeru je namreč vihar nagrmadil toliko ledenih plošč v rečni iztok pri Buffalu, da se je struga zamašila
ZANIMIVOSTI
Prelet Atlantika
je pred dnevi preletelo pot od Ganderja na Ne,w Foundlandu do Shanona nai Irskem V treh urah in 47 minutah. Letalo je s povprečno hitrostjo 840 km na uro1 v višini 10.000 m. To je za civilno letalstvo rekordna hitrost v preletu Atlantika. »Boeing 707« sprejme 130 potnikov. Razpeti-na kril je 39,6 metra, dolžina letala 38,9 metra. Mednarodne letalske družbe so že naročile 200 teh hitrih letal.
Kaj pijejo ljudje po svetu V Evropi pijejo ljudje največ vino, žganje in pivo, medtem pa Vzhodnjaki cenijo predvsem druge pijače. V orientalskem svetu zelo cenijo črno kavo1 in je postala, njihova narodna pijača. Že samo ime izvira iz etiopske pokrajine Kaffa. Indijci ljubijo pijačo toddy ali tari. Ta; pijača, ki jo iztiskajo iz cvetov ali sadežev raznih Vrst palm, ja zelo, okusno. V Afriki pa varijo domačini pogosto’ iz raznih vrst prosa, pivu sorodno pijačo, ki jo« imenujejo pombe. Ta pijača ima kiselkast okus in močno opijani človeka.
Hipnoza pomaga kirurgom Znani brit. zdravnik dr. Nenys Kelsey in šef odseka za plastično kirurgijo bolnice v Salisburyu, J. N. Baronn sta nedavno opravila zanimivo operacijo, v kateri je hipnoza odigrala važno’ vlogo.
Njun pacient je izgubil velik del kože na roki in zdravnika sta se odločila, da bosta izvršila presaditev kože s trebuha na roko. Roko običajno pri tem pritrdijo z mavcem. Ta dva zdravnika; pa sta se poslužila hipnoze. Pacientu sta položila roko na trebuh in mu s hipnozo »ukazala«, naj drži roko nepremično. Pacient je ubogal tri tedne, tako da je bila operacija uspešna.
in Voda ni odtekala iz jezera. Šele ko’ je močnejši pritisk vode te plošče odplavil, je voda odtekla in. Niagarski slapovi so spet zapeli svojo tisočletja staro pesem.
Vam je znano, da . . .
—	se nahaja blizu mesta Neaplja znana Pasja votlina, v kateri pogine vsak pes? Toi je posledica ogljikovega dioksida, ki je dva in pol krat težji od zraka in se zatoi drži bolj pri tleh.
—	je bizon največji prežvekovalec med vsemi vrstami goveda?
Avtosilo — čudo tehnike
Naraščajoči avtomobilski promet vsepovsod in venomer glasneje kliče po parkirnih prostorih. Le kje ni stiska; zanje? V nekaterih deželah so že zgradili stavbe za parkiranje, ki pa se jih avtomobilisti večinoma izogibljejo. Neprimerno urejene povzročajo predvsem veliko izgubo časa;. Cas pa jei za poslovne ljudi denar. In danes hlasta vse za njim.
Česar drugod niso zmogli, toi je uspelo Švicarjem. V Baslu sta jim dve nemški velefirmi zgradili mogočnoi osemnadstropno palačo, ki je pravi moderni robot. Prekaša skorajda človeško domišljijo. Po-
slopje stoji v osrčju mesta — tri leta so ga gradili — in hkrati lahko prevzame štiri sto avtomobilov. Nameščen pai je v njem tudi hotel z restavracijo in seveda avtoservis v vseh stopnjah od čiščenja do tankanja. Parkiranje brezhibno opravljajo elektronski možgani. En sam človek jih kontrolira. V 58 sekundah je avto v svoji garaži v kateremkoli nadstropju, kamor ga potegne dvigalo in nato posebne tehnične naprave.
Gradbeni stroški so znašali 15,5 milijona švicarskih frankov in se bodo predvidoma amortizirali v desetih letih.
l|!!!r|||p-|;|;!=mr||jp!!|iH--
K/e ste,
m
Lamutovi?
Anton Ingolič
.lj
!!■		:::::::::::
		:::::::::::
Ker sem bil jaz starejši kot Štefka, dedek pa je tako najrajši ždel v svoji kamri ali se grel kje na soncu, se je mati zadnje leto pogovarjala ~z menoj kot z odraslim, ne samo o delu, tudi o, drugih rečeh. Med nama ni bilo' skrivnosti. Z očetovim prihodom seveda nisem bil pri hiši več prvi za materjo. Štefka, ki sprva ni marala očeta niti videti, ker je bil tako brkat in kosmat, se ga je prej privadila kot jaz in je hodila za njim ko psiček. »Oče, oče!« — »Štefka, Štefka!« je šloi od jutra do večera. Mene pa, kakor dlai oče ni videl. Rad sem ga poslušal, koi je pripovedoval, kako je bilo na ruski fronti, kako v ujetništvu, kako med revolucijo, kako na poti domov, Vendar mi je bilo še lepše, ko sva bila sama z materjo. Zaradi zanimivih zgodb sem se očeta polagoma privadil tudi jaz; kar je storil tega dne, pa je zbudilo v meni naravnost občudovanje. Podirati drevje, sekati drVa, okapati krompir in opravljati druga poljska dela zna vsakdo, toda; pod zemljo kopati premog, to je nekaj drugega, nekaj velikega!
Še pred sončnim zatonom sem spravil Rogačo v hlev in se za živo mejo, da me nista videla ne mati, ki je delala na vrtu za hišo, ne dedek, ki je nekaj brkljal pod kolarnico’, potegnil dol v Podlog. Vso pot sem tekel, ustavil sem se šele pri prvih hišah. Tam sem srečal prve rudarje, ki so se vračali s šihta. Opazil sem, da so bolj črni in bolj potni kot navadno. Je bilo danes delo težje? Niso govorili med seboj, le zdaj pa zdaj je kateri zamrmral kako besedo in črno pljunil; čeprav sem jih spoštljivo pozdravil, mi niso odzdravili. To’ se pravi, odzdravili soi, s pogledom, nei pa tudi z beseda. Kakoi je le očetu, ki je bil prvič V jami? Da ni bil med prvimi, se nisem čudil, da pai ga nisem srečal vsa tja do’ šole sredi vasi, me je vznemirilo. Torej ni mati zaman govorila o nesreči? Strahoma sem šel dalje. Prišel sem do šahta. Toliko je še bile svetlo, da sem videl, kako se vrti kolo. Torej jih še vedno vlači na dan? Vendar iz stavbe ob šahtu ni bilo nikogar. Čez čas se je kolo ustavilo. Čakal sem še nestrpneje. Nikogar. Torej se je ponesrečil že prvega dna? Počasi se je delal mrak, stolp s kolesom pa je rastel više in više. Bil sem majhen, manjši kot tedaj, ko sem se po štirih prikobacal na prag. Prižgale so se luči. Kolo se je zganilo’. Naravnost Veselo se ja za,vrtelo. Kakor da sei norčuje iz mene in mojega, strahu. Seveda, kolesu je vseeno, ali vleče na dan hunte, pol-
ne premoga, ali ponesrečenega rudarja, mojega očeta. Ko se je ustavilo in se takoj nato pognalo v nasprotno smer, me je stisnilo pri srcu.
Nesreča, nesreča!
Stekel sem v vas in iz vasi gor proti Strmcu. Nikoli mi ni bilo prijetno, če sem moral v mraku skozi Podmenikov gozd, tokrat sploh nisem videl, kdaj sem prišel vanj in kdaj sem ga pretekel.
»Mati, nesreča, nesreča!« sem začel kričati, ko sem Ves, zasopljen dosegel naš sadovnjak.
Mati je prihitela izpod kolamice.
»Kakšna nesreča?«
»Očeta ni, oiče...«
»Nesreča je že doma, sedi v sobi in čaka na večerjo,« me je mati zavrnila nejevoljno.
Zares, oče je sedel v sobi. Na kolenih mu je sedela Štefka. Čeprav je bilo v sobi popolnoma temno, sem videi, kako jo je gladil po laseh in se ji smehljal. Ta smehljaj je zadušil v meni vzklik veselja, sreče. Tiho sem obstal pri vratih.
»Vidiš, taka je bilo, Štefka!« je rekel oče. »Tako je V rudniku,« je ponovil najbrž zaradi mene, »imaš kramp in udrihaš po črnem premogu. Ni lahko, tudi nevarno je, ampak tako hudo ni, da čloVek ne bi zdržal.«
»Luka,« se je oglasil izza peči dedek, »premisli, tudi jaz pravim, premisli si.« Po vsaki tretji, četrti besedi si je odhrk-
nil, mučnoi ga je bilo poslušati. Oče je molčal, ni se zmenil za dedkove jezljive besede. Seveda, imel je Štefko na kolenih in božal jo- je po mehkih laseh. »Drži se tega, kar imamo!«
»Kaj pa imamoi?« se je zarežal oče. »Kočo in oral zemlje. Toliko, da ne poginemo od gladu, živeti pa tudi ne moremo. Najpametnejši je bil Mohor: že s petnajstimi leti je sprevidel, da na Strmcu ni kruha, šel je v Celje, se izučil za peka in se odpravil v svet.«
»Nič ne Vemo, kako mu je, po vojni se šei ni oglasil.«
»V Ameriki je dobro’. Mar je Mohorju za Strmec in nas, ki se ubijamo na njem! In Lenart! Ste Slišali, kaj jel pisal za božič? Dobil je delo v Donawitzu na Gornjem Štajerskem, Vzel gostilničarjevo hčerko, ki jo je bil V Gradcu spoznal kot vojak, in ostal bo tam. Prav ima!«
Dedek pa je gnal svoje, češ da je najbolje doma1. Koi je prišla mati v soho, je vneto pritrjevala njegovim besedam. Govorili so’ še o teti Jeri, ki je pred; vojno vzela rudarja iz Razdrtega in se kmalu nato preselila z njim V Nemčijo, v West-f ali jo, od koder nam je za vsake praznike pisala dolgo pismo, ki sem ga moral dedku in materi poi nekajkrat prebrati. Bila je lepa priložnost, da je dedek spet povedal, kako mu ni prav, ker so trije njegovi otroci zapustili Strmec, zdaj pa se je po njihovi poti odpravil še četrti,

ZA GOSPODINJO IN DOM
Napake staršev
Pravilen Odnos med starši in otrokom je zelo Važen činitelj v otrokovem duševnem in telesnem razvoju. Družinsko okolje močno vpliva na izoblikovanje celotne človekove osebnosti.
Popustljivi starši
Takšne starše že misel na kaznovanje vznemirja. Otroka razvajajo, sami pa so prepričani, da ravnajo z otrokom tako, ker ga imajo neizmerno radi. Otroci pretirano popustljivih staršev so v življenju egoisti, trmasti, neodločni, brez zavestne discipline — torej so tudi nesposobni za samostojno življenje. Če taki otroci odrastejo', iščejo navadno lahke zaslužke, se na vse načine izživljajo in se ne prilagajo življenjskim odgovornostim.
Starši, ki hočejo z darili navezati otroka nase
»Naš Mihec je krompir samo takrat, če mu dam poleg krožnika 1 šiling za sladoled ali torto,« toži mati zdravniku zaradi neješčnosti svojega sina. Ni potrebno razlagati, kdo je v tem primeru kriv! Mnogo je takšnih staršev, ki hočejo z darili in
V električnem pečniku kuham in pečem
Mnogo gospodinjstev je zdaj že opremljenih z električnimi štedilniki, kjer pa le-teh nimajo, si pomagajo s kuhalniki in pečniki. Gospodinjam posredujemo tokrat nekaj nasvetov za pravilno uporabo električnega pečnika.
Čas pečenja V njem je različen in je odvisen od vrste, kvalitete in količine testa, mesa ali druge jedi. Kruh iz 0,50 kg moke je n. pr. pečen v eni uri, piškotna torta iz 5 jajc V 45 minutah. Posebno lepo se peče masleno listnato testo. V 15 do 20 minutah je pečeno testo iz 1,50 kg moke. Tak pečnik lahko uporabljamo tudi za praženje kave. KaVo damo v že segret pečnik in jo pražimo 15 minut, medtem jo enkrat ali dvakrat premešamo. Po 15 minutah tok izklopimo in pražimo kavo še 10 minut. Kava je zelo enakomerno spra-žena.
Razen za pečenje uporabljamo pečnik tudi za kuhanje in dušenje, za kar je še posebno primeren, ker se testo zapira. Tako lahko v njem dušimo meso in zelenjavo.
Zvon moramo pazljivo odlagati, in sicer V isti legi, kakor je na pečniku. Tudi pri snaženju pazimo na to. Pomivanje škgdu-je, najbolje je, da zvon samo obrišemo', in sicer najprej z vlažno' in nato še s suho krpo. Po uporabi pa je nujno Vse dele pečnika dobro prezračiti (2 do 3 ure)!
obljubami zadovoljiti otrokove »kaprice« in tako ustvariti mimo vzdušje v družini. Tak otrok začenja starše tiranizirati na vse mogoče načine. V takih primerih trpi otrok, oče in mati.
Neenotno ravnanje očeta in matere
Marjanov oče je zelo* strog in dosleden. Dečka ima vendarle zelo' rad. Mati pa jo izredna popustljiva. Marjan se je nekoč z bratcem v spalnici igral »nogomet«, čeprav ga je oče neštetokrat opozoril, da tega ne sme. In danes se je zgodila nesreča. Žoga je priletela naravnost v lepo' kristalno vazo. Seveda se je vaza zdrobila v nešteto drobcev. Popolnoma pravil-
no je bilo, da ga je oče pokaral in to malo strože kot običajno. Marjan se je zato zatekel k materi, ki mu je začela vpričo očeta prigovarjati, naj ne joče, da bo kupila novo vazo itd. Seveda se je Marjan opogumil, solze so se na mah posušile in gledal je očeta z zmagoslavnim nasmeškom.
V otrokovi duševnosti se sedaj borita dve sili, ki v njem povzročata neko svojstveno napetost in borbo med očetom in materjo. Vse' to' povzroča hude nevrotične motnje v otrokovi osebnolsti. Pa tudi stališče staršev, kako napraviti iz otroka dobrega, človeka, je v takih razdvojenih vzgojnih razmerah izredno težko, oziroma brezizglednoi.
Mladostno in vpadljivo
»Moda pomlaja« pravijo zagovorniki modnih domislic za jesensko sezono. Če pogledamo novosti nekaterih modnih hiš za to obdobje, bomo res ugotovile, da so modeli mladostni, čeprav so namenjeni tudi starejšim.
Na Dima ju se ogrevajo, za vrečasto linijo. Krila so skrajšana skoraj do kolen, spodaj zožena, ramena spuščena, životki prosto padajo, pasu ni ali pa je naznačen samo kratek del v višini bokov.
Vrečaste obleke imajo športne ovratnike za dopoldanski čas in mehko padajoče, drapirane živctke za popoldneve in večere.
Dvodelne obleke in kostimi, ki so v ženski garderobi jeseni skoraj nepogrešljivi, so prav tako prilagojeni novim modnim zahtevam. Krilo je kratko, jopica ravna ali pa ima obliko nahrbtnika.
Za večerne prireditve in plese s,o najpogostejši modeli s širokimi plapolajočimi krili iz muslina, sifona,, nylontila in podobnih lahkih tkanin.
Italijanke so že' nekoliko opustile vrečasto linijo. Zelo rade nosijo pas, bodisi usnjen, žametast ali običajen iz blaga. Kostimi so rahlo oprijeti ali ravni, krilo pa je skrajšano. Plašči so predvsem široki in udobni. Posebnih novosti ni opaziti ne v kroju in ne pri izbiri blaga.
Pariški modni časopisi propagirajo spet pas in nabrane životce. Kaže, da so' na vrečo, ki smo jo pri nas: komaj prevzeli, Parižani že pozabli. Vrečasta, spodaj zožena krila ne zbujajo Več pozornosti in namesto njih se uveljavljajo nekoliko širša krila, a prav tako kratka,.
Za novo jesensko linijo so značilne predvsem malenkosti: izrezi brez ovratnikov, kratki pasovi, gube, pliseji, manšete, odstopajoči ovratniki in goljufivi
modeli oblek, ki samo spredaj vzbujajo vtis kostima ali dvodelne obleke..
Moderne bomo torej lahko brez posebnih kapric. Nekoliko' bomo skrajšale krilo, spremenile ovratni izrez, dodale lep gumb in predelale klobuk, pa bo naša stara obleka spet nova.
Pravilno negujmo kravate
Kravate hranimo na obešalnikih ali pa na močno napetem traku, ki ga pritrdimo na notranji strani omaTe za obleke. Kravate, če je le mogoče, ne nosimo nepretrgoma dan za dnem, temveč ji dajmo čas, da se »spočije«. Takrat jo napnemo s primernim celuloidnim vložkom, ki ga potisnemo med svilo ih podlogo. Celuloidni vložek pa lahko nadomestimo tudi s primemo prirezano lepenko. Na ta način kravato zravnamo in s tem prihranimo' prepo-gostno škodljiva likanje,.
Če pa moramo likati kravato, potisnemo vanjo: lepenko — zato, ker bi se sicer na, pravi strani kravate poznali šivi s hrbtne strani. Kravato potem likamo previdno z ne prevročim likalnikom takoi, da položimo nanjo vlažno, močno izžeto krpo. Preden kravato spravimo, se mora temeljito posušiti.
Kravat po možnosti ne peremo, temveč jih očistimo s kemičnimi čistilnimi sredstvi (lahko tudi z bencinom). Pri pranju namreč kravata izgubi obliko. Če pa jo že peremo, moramo pred tem kravato po,-polnoma sparati, podlogo odstraniti in oprati blago kravate hitro v mlačni, raztopini dobrega mila ali pralnega praška,. Potem moramo blago takoj izprati, iztisniti v krpi in še vlažna likati od leve strani proti desni.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK ____
Zdravila naj bodo na varnem
Za, vsako malenkost ne kličemo zdravnika, vendar je prav, da imamo za prvo pomoč razna zdravila doma. Najbolje nam rabi v ta namen urejena omarica s. policami, ki jo obesimo visoko na stene in tudi zaklenemo. Če pa je nimamo, določimo na zgornji polici v omari prostor, kier bomo spravljali zdravila, obveze in druge potrebščine za prvo pomoč. Tudi ta prostor mora biti zavarovan in zaklenjen, da otroci ne pridejo do zdravil. Ključek pa dobro spravimo.
V domači lekarni imejmo škatlico z aspirini, ki jih uporabljamo za potenje ali proti influenci. Včasih preženemo z njimi tudi glavobol. Če imamo posebne tablete ali praške za glavobol ali proti drugim bolečinam, imejmo vse v posebnih vrečkah ali škatlicah z napisom, kaj je v njih. Če nas peče zgaga, ali v želodcu, nam trenutno pomaga soda bicarbona. Stekleničko Hofmanovih kapljic imejmo pri roki, če se nas boi kdaj lotila omedlevica. Za praske mora biti pri roki ste-, klenička joda ali amikove tinkture. Za opekline lanolin ali vazelin. Cinkovo mazilo suši mozoilčke in hrastice. V posebni škatlici imejte čiste ovoje, sponke', gazo in vato platnene krpice, seveda, oprane,
prekuhane in; zlikane ter dobro zavite in zavarovane1 pred prahom ali drugo, nečistočo. Lonček z ihtiolom imejte pripravljen, če se bo komu v družini delal tur ali za, gnojne rane. BuroVe tablete' potrebujemo za obkladke na otekline.
V posebnih škatlicah ali steklenih kozarčkih s pokrovom imejte spravljene tudi razne čaje, kamilice, lipov, prsni čaj, žajbelj itd. Posebno'” tab let e in praški naj bodo V škatlah in vrečkah z napisi, da jih ne boste pri uporabi zamenjali.
Prva pomoč
Pri zastrupljenju z žvepleno, solno, so-litfflo in drugimi kislinami dajte bolniku za. ’ prvo pomoč beljak, pomešan z žlico sladkorja V četrt litra prekuhane in še mlačne vode, da popije. Bolnik bo kmalu začel bruhati. Bljuvanje povzroča tudi milnica ali mleko.
Pri zastrupljenju z lugom in podobnimi, spojinami pa vzemite razne kisline, na primer kis, limonin sok, za noževo konico vinske kisline iz lekarne na pol litra vode, pa; tudi mleko in led.
To seveda le v prvi sili, če zdravnika ni v bližini.
naj starejši, kar ne bo prineslo sreče ne njemu ne nam vsem skupaj. »Samo zemlja te lahko redi, delo na zemlji,« je ponavljal trmasto,. »Tudi jaz, tako pravim,« je pritrjevala mati. Oče jima je seveda oporekal, češ bolje je, da so Mohor, Lenart in Jera šli V tuji svet, kakor da bi bili za hlapce in dekle pri Strmških in motniških kmetih. »Luka, premisli si,« je dedek gnal svoje, »še noben rudar ni dočakal starosti.«
»Kaj pa vam pomaga, da, ste jo dočakali?« ga je oče slednjič trdo zavrnil. »Že nekaj let niste več za delo, iz nog Vam teče, ne morete ne živeti ne, umreti. In koliko ste pregarali nai zemlji vseh bližnjih in daljnih sosedov, Od Podloga gor do Motnika! Ste res pozabili, kolikokrat ste prekleli našo pusto njivica pa rodovitne njive naših sosedov? Ste pozabili ...«
»Kdo je preklinjal zemljo, kdo?« se je razhudil tudi dedek. »Poslušaj knape, kaka oni preklinjajo zemljo,, premog, vodo in sonce pa tudi boga! Zadnji čas sem res slab, ampak v jami bi me bilo že davno konec.«
»Rajši vidim, da me zasuje pod zemljo, kakor da bi se kot vi vlačil po zemlji, sebi in drugim v nadlego.«
»Luka!« je zavpila mati. »Luka!«
»Prekleta vojna, ki te je Vsega zmešala!« je zahropel dedek, se spustil na noge:, zamahnil s palico proti oknom, proti
Podlogu, in jezen odkreVsal iz sobe. Oče je počakal, da je dedek zaprl vrata za seboj, potem se1 je spet oglasil.
»Tako je, Roza,, tako, otroka,« je rekel z mirnejšim glasom, »delo: ni lahko, tudi ni blizu do jame, posebno navzgor se vleče pot, ampak Podmeniku, Plevniku in drugim ne bom več za hlapca, ne bom jih prosil za košček črnega kruha, ko spodaj toliko zaslužim, da si bomo ob nedeljah lahko privoščili belega. Vem, pTVe dni bo hudo, potem pa bo šlo.«
»Ne bo šlo,« je očeta ostro zavrnila mati. »Jutri ne boš šel nikamor.«
»Bom,« je zakričal oče. Postavil je Štefko na tla in udaril s pestjo po, mizi. »Bom! Cuješ, Roza, čujeta, otroka, rudar sem in ne Več kočar in dninar! Rudar pa ni kar tako. Trdd je njegovo delo, zatoi ima tudi pravico, da, reče: kdaj kako besedio. Kočar in dninar morata sarnoi molčati. Dovolj dolgo sem molčal, zdaj bom govoril, v Rusiji. ..«
»Ti in tvoja nesrečna: Rusija!« je zastokala mati. »Rusija in tista...«
»Molči!« je oče zakričal s takim glasom, da je materi obtičala beseda v grlu.
Vzdrhtel sem: to bi bila vendar beseda, ki bi mi razkrila skrivnost.
Takoj po večerji, med katero je pravzaprav govorila samo Štefka, smo se odpravili spat. Toda dolgo nisem mogel zaspati. Tudi oče in mati ne. Štefka, ki je ležala na postelji očetu in materi pri nogah,
je seveda zaspala, brž ko je legla; jaz, ki sem imel ležišče na klopi ob peči, pa sem gledal v strop in prežal na vsako besedo, ki je prišla sem od postelje. Bilo je malo besed1, toda čutil sem, da ima vsaka svoj posebni pomen, svojo posebno težo.
»Boš res ostal?« Mati je ležala tako, da je bila obrnjena proti oknom, skozi katera je prihajalo nekaj svetlobe, saj je bila zunaj mesečna noč. Njen glas je bil še vedno neprijazen, zadirčen.
»Seveda bom ostal,« je odgovoril oče nekam razposajeno'.
»In boš vsako jutro odhajal tako zgodaj in se vračal tako pozno ko danes?«
»Bom, dokler bom imel prvi šiht.«
Tišina, mučna tišina. Ura na steni je preglasno tiktakala, nekje na, podstrešju je škrtala miš, zunaj pred kočo pa je vlekel Ravs svojo pretežko Verigo po žici, ki je bila napeta, pod kapom od kolarnice do Vežnih Vrat.
»Še enkrat te vprašam, kdo boi hodil kosit k Podmeniku, mlatit k Plevnikovim in kdo skrbel za drva? Marko še ne zmore težkega dela, z očetom pa je, kakor sam vidiš, vsak dan slabše. Na lepem bodo obležali.«
»Podmeniku boš vrnila tiste ogone, tudi ti ne boš nikamor hodila na delo.«
»Od česa pa bomo živeli, te vprašam?«
»Dovolj bom zaslužil v jami.«
»Seveda boš, zaslužil in tudi zapravil, kar spodaj.«
»Še eno tako besedo!«
Očetova grožnja se jei kot črna roka dvignila, iznad postelje. Mati se je ni ustrašila.
»Šel bi na Motnik, če nočeš k sosedom,« je spet začela.
»Pusti me pri miru s svojim Motnikom! Enkrat sem bil gori in dovolj ga, imam za vse življenje.«
»Vem, da ga imaš dovolj, Motnika in mene, ki sem prišla od tam,.«
Spet samo drobno tiktakanje, zoprno škrtanje in hrupno rožljanje:.
Kako le more oče govoriti tako posmehljivo o Motniku! Najlepše, kar sem dotlej doživel, sem vendar doživel na prijazni motniški planini. Kako lep je hram, kako prostoren hlev, V njem par volov, tri, štiri krave in stajici vedno kak teliček! Mleka ima babica Več, kakor je poleti pri nas na Strmcu vode. In kakšen sadovnjak! Na Vidovo so zrele prve češnje in, potem je sadja, do zime. Kruh je vsak dan na: mizi, ob nedeljah pa meso. A tudi kadar sva z materjo prišla med tednom, je babica prinesla klobaso. Ko sva odhajala,, nama je napolnila vse torbe, meni pa natlačila v žepe orehov in krhljev. Stric Tomaž, ki je na italijanski fronti izgubil desno nogo in se je vm.il domov z leseno, se tako rad šali. »Marko, ugani,« me je vprašal za božič, »zakaj je dobro, da imam leseno nogo?« Začudeno sem ga gledal.
(Nadaljevanje sledi)
Slovenski kulturni delavci o šolskem vprašanju
na Koroškem ...
(Nadaljevanje s 3. strani) korist narodnih manjšin, le začasno. Upamo, da se bodo odgovorni državniki ozirali na ustavnoi zajamčene pravice slovenske manjšine in na koristi prijateljskih odnosov med dvema sosednima državama.
JOŽE POTRČ
Tega zločina nad otroki ni več mogoče mirno gledati
Groza je pomisliti, kaj je sredi XX. stoletja, pot drugi svetovni voljni, v srcu Evrope mogoče: neka, baje pravna,, baje civilizirana dežela načrtno nadaljuje in stop-njuje proces dušenja zaupane ji vsaj ravno toliko civilizirane, a materialno nemočne narodlne manjšine. Ali sme v času, ko se napredne sile V vsem svetu zavzemajo za človeške pravice kolonialnih narodov, isti svet brez sramu gledati, kako se mladi rod majhnega, pa, kulturno čudežno prizadevnega naroda v kulturni rasti zatira in moralno strupi. Otrokom se Vceplja prezir do duha in. življenja lastnih staršev, lastnega naroda, vzgajajo se renegati, polutani, izprijenci. Saj ni samo, da se s poukom izključno v tujem jeziku zoži ali sploh zapre vod, po katerem priteka temeljno znanje V otroški razum, da bo ta mladina slabo pripravljena za življenjski boj. Škoda je še mnogo usodnejša,; s, tem, da se zatre materin jezik v otroku, se osuši v njem najdragocenejši del notranjega življenja; Ves zaklad z materinim jezikom zraslih predstav se zavrže, miselni svet in svet fantazije: je spodrezan, kore-nine moralnega čustvovanja zastrupljene. Tuji jezik se ne dodaja materinemu, da bi obogatil znanje in razvil sposobnosti, temveč se Vsiljuje otroku kot edino sredstvo sporazumevanja — jezik brez Vseh čustvenih in moralnih odmevov, nekak esperanto! — toda za izraz najintimnejših čustev, najintenzivnejšega mišljenja! Na,-mesto rok in nog se dajejo proteze, namesto glave robotski možgani. In* res: kar more zrasti v taki šoli, kar naj —• očitno po nameri — zraste, je umsko nerazvit, moralno top robot, sposoben predvsem za janičarsko služenje. Tudi če bi pustili ob stran druge aspekte koroškega vprašanja, tega zločina nad otroci ni mogoče hladno gledati.
Zares, ni samo ogorčenje, kar nas navdaja — človek tudi strmi: kako nespremenjen je V bistvu ostal, kljub Vsem političnim in socialnim pretresom zadnjih desetletij, genocidni bes, ki je gnal Vele-nemce v cesarski Avstriji in Heimatdienst v prvi Republiki. Sprememba je le V dovr-
šenosti tehnike zatiranja. — In to so ta,-isti Avstrijci, ki na vse grlo zahtevajo še več pravic za svojo manjšino: v Poadiž-ju, ki zdaleč ni tako zatirana kot naša. Če bi mi, kakor smo več kot upravičeni, zagnali krik, sorazmeren krivicam, ki se gode Slovencem na Koroškem, bi ga bilo čuti — če že ne do neba, pa Vsaj, recimo:, do — Organizacije združenih narodov.
Navsezadnje — res, kdo ve: morda je ta predrzna brezobzirnost na Koroškem, to prenapenjenje loka lahko šansa za Slovence. Krotka manjšina ni nevarna, n.jeno' barbarsko zatiranje pa bi utegnilo zbuditi nekaj pozornosti v svetu — in doma.
Ob odloku koroškega deželnega glavarja, s katerim se dejansko ukinja dvojezično šolstvo na Koroškem,, so' bila globoko prizadeta čustva vsakega Slovenca in Jugoslovana, posebej pa še nas, ki smo
V	času narodnoosvobodilnega boja delili najtežje dni z našimi rojaki onkraj meje.
Materin jezik je ena od tistih človekovih vrednot, ki se ob njej merijo pojmovanja, človečnosti in srčne kulture.
Med narodnoosvobodilnim bojem na1 Koroškem smo1 se trudili, dai bi otrokom slovenskih staršev omogočili pouk v materinem jeziku, vneto srno, trgali lepake z nacističnim, geslom, »Karntner, sprich deutsch!« toda hkrati smo avstrijskim tovarišem, ki so prihajali v partizane iz nemške vojske, brez vsakih pomislekov
V	nemščini pojasnjevali smisel borbe proti nacizmu in fašizmu, da bi zanetili iskrico odpoTa v avstrijskem narodu.
Živo se spominjam politične ure neke partizanske edinice na Koroškem, ko sem
V	ilustracijo narodnostnih razmer in, raznarodovalne dejavnosti v cesarski Avstriji prebral članek iz nekdanjega, »Mira« o boju koroških Slovencev za šolo V materinščini V 70. letih prejšnjega; stoletja. Zares star je tal boj, saj traja že Več sto let, lestvica raznarodovalnih ukrepov pa je zelo obsežna! Šovinisti so zgradili dobro premišljen in preizkušen sistem, v katerem je bila šolska politika samo en člen, čeprav zelo tehten in uspešen. Ta sistem je pripeljal pod nacisti do najbolj nečloveškega fizičnega iztrebljanja slovenske narodnostne skupine na Koroškem,.
Ali ni odlok koroških deželnih oblasti o ukinitvi dvojezičnih šol nadaljevanje tega sistema?
Današnja Jugoslavija ni stoja,dinovičevska polkolonialna zemlja; vselej boi Vedela, kaj ji je storiti. Toda celo zaspanega ljubljanskega intelektualca utegne tak surov udarec, kot je zdaj padel po nas, zbuditi: da se bo spomnil na vse, kar je Koroška za nas pomenila od Brižinskih spomenikov d o, Janežičevega Slovenskega Glasnika in do Prežiha; spomnil, da je Celovec ob Ljubljani, mimo! Ljubljane in včasih nad Ljubljano vodil slovenski kulturni razvoj.
Še danes je predvsem od naše prizadetosti in budnosti odvisna usoda Slovencev na Koroškem.
STANKO ŠKERLJ
Ni naključje, da je angleški zgodovinar A. J. P. Ta:ylor na podlagi znanstvenih raziskovanj zapisal v svoji knjigi o Habsburžanih: »Na Koroškem so Nemci nameravali zgraditi vsenemško cesto: k Sredozemlju in tu so raznarodovali najbolj uspešno in najbolj brez pomislekov.«
Ne: besede, dejanja sodi zgodovina,!
Uredba o dvojezičnih šolah je bila porojena V dneh, ko je1 poraženi nacizem na razvalinah nemškega rajha razgalil najstrahotnejšo bedo šovinističnih miselnih zablod. Peščica razsodnih ljudi je s tem skromnim delnim priznanjem ene najosnovnejših človeških pravic skušala, vsaj za silo pomiriti prebujeno zavest o storjenih krivicah koroškim Slovencem in dokazati svetu, da se kaj takega v drugi avstrijski republiki me more več ponoviti.
Minilo1 je borih trinajst let. Medtem so na Koroškem spet oživele Vse nekdanje raznarodovalne organizacij e, čeprav jih mirovna pogodba prepoveduje. Razsodnost se strahopetna umika napadalnemu šovinizmu, ponavlja se igra s kršitvijo določil mednarodne pogodbe še preden so se začela izvajati, na, račun drugega naroda v deželi pa; se uveljavlja nezakonitost in protiustavnost.
V času, ko se utrjuje spoznanje, da je miroljubno sožitje med narodi edino jamstvo za napredek in obstoj človeštva, ko Združeni narodi iščejo pota, kako bi se zavarovale človeške pravice Vsem ljudem, in narodom — tudi najmanjšim, mora tako nezakonito ravnanje koroških oblasti vzbuditi najodločnejši odpor in obsodbo vseh poštenih ljudi, ki jim je mar človeška bodočnost.
PAVLE ŽAUCER
Michael Guttenbrunner:
Zakoreninjenci
Pevci naše dežele so pevci domače slanine:, in vsak za primero: si stavi neko drevo;
često sem slišal in si dobro' zapomnil, da soi čvrsto, zrasli z zemlja.
Kadar pa vstanejo veliki časi, z zametkom debelega konca, takrat slavijo, da jim ni treba pred puške, pijana enodnevna gesla vsakovrstnih tiranov.
Ko mine vihar,
spet pojo, ko da se nič ni zgodilo, prase na ražnju in zelje in repo domačo.
Nimajo niti besede:
za premagane in oropane,
katerih kri je curljala z evropskih krvnikov.
Sam pojem danes v Vojni.
Ker neporavnanih krivic seme zopet zori, in nova grožnja preplavlja svet.
Ko so V borboi odšli partizani in je svoboda svojel jutranjice, v mraku gozdov prižgala, so s,e oborožile puščave, so' segli gozdovi z zelenoi močjo po orožju.
A osVojači in njihovi hlapci pisači so vedeli le za; bandite.
Podgane razžrle so nemške klavnice babilonski stolp'.
A Više od leta dol leta,
je dvigal človek glavo krvavo in ranjeno,
obsijanoi z upanjem zmage.
Zdaj pa, nova nevarnost zre kakor meduza na vzhod1 in zapad.
Koga bi bilo treba pognati k Vragu?
Od domoljubnih pevcev tega ne boste izvedeli.
(Prevedel Kajetan Kovič)
veškega svetal, katerega; obrisi so se že zaznavali... bile so duhovni mostovi k njemu. . .
Tudi koroški Slovenci so imeli to funkcijo in Koroška jo je imela z njimi. ..
Biti Korošec pomeni biti Evropejec; pomeni spoštovati tujo narodnost, pomeni nad svojo lastno narodnostjo spoznati nekaj Višjega,... Koroško ... ali Evropo; pomeni gledati V oči dolžnostim, ki jih narodom nalaga Zahod, pomeni hoteti bodočnost Evrope... Kajti ta dežela, ta dežela Avstrije, ki se ozira na dva, tisočletno zgodovino... ki Avstrijo razmejuje proti dvem državam;... ki je prepletena z narode združujočimi prometnimi žilami... ta dežela;, katere južni del naseljujeta dve narodnosti, ni katera koli brezr pomembna pokrajina, ki se na evropskem zemljevidu kaže ravno le v centimetrih, kakor mnogi menijo —, to: je preskusni kamen zahodnih narodov, celica evropske bodočnosti, ni manj kot simbol Evrope...
»Sieben Tage Karnten«, Dr. Otto M. Polley
Berite te zgodbe, vi „ pesniki domovine “ Avstrije
Čez noč so začeli izkopavati Slovenci svoje duševne talente in V najkrajšem času so se z njimi srečno bohotili; izkazali so se
V	svojem duševnem organizmu neizmerno močni in v najkrajši dobi so razvili vse sposobnosti, ki jih potrebuje narod za obstanek... Cankarjeva dela se združujejo pred očmi poznavalca v različnih krogih, ki se med seboj prestrigujejo; med seboj prepleteni Venci so to1, ki najdemo
V	njih po treh trnih, ki se jih držita kri in prah, vedno eno> rožo: divjo, svetlo rožo, z ravnim, jasnim in razprtim cvetom. Eden teh krogov obsega dolino šentflorjansko. »Polikarp« in pa, »Razbojnik Peter« sta dve teh povesti iz doline šentflorjanske in zadnja je celo vesela povest; nič ni bolj zabavnega, ko opisovanje krize Vesti, ki sel poraja v srcih »vrlih« malomeščanov, iz Cankarjeve roke. Berite te zgodbe, vi »pesniki domovine« Avstrije, ki nikoli še niste človeško premagali miselnosti »krvi in zemlje«!
(»Odlomki iz eseja Ivan Cankar«, Michael Guttenbrunner)
... in koroški kulturni glasovi o koroških Slovencih
Prepričani smo, da tudi v naši državi pretežna večina prebivalstva ne odobrava nebrzdane gonje nacionalističnih hujskačev. Tudi na Koroškem in v Avstriji živijo milijoni miroljubnih ljudi, ki obsojajo razplamteVanje šovinističnih strasti, ljudi, kisi želijo mirnega sožitja med narodi ter prijateljskega sodelovanja med drža« Vami. Iz vseh plasti ljudstva prihajajo trezni glasovi, ki izražajo željo po končni pomiritvi na Južnem Koroškem, ki poudarjajo potrebo' po medsebojnem razume-
vanju in spoštovanju. In lahko smo prepričani, da bi na Koroškem kmalu zavladalo mirnoi in enakopravno' sožitje med nemško in slovensko govorečimi sodežei-lani, če bi Vsi ti ljudje, pa tudi pristojne oblasti, odločno zavrnili tiste elemente, ki protipostavno rovarijo proti naši narodnostni skupini in njenim pravicam.
Tukaj pona.tiskujemo le nekaj mnenj, ki so; jih o koroških Slovencih izrazili priznani koroški kulturni delavci!
Koroška bi bila revnejša brez koroških
Slovencev
»Kot otrok sem torej moral slišati slovenske pesmi, znal pa nisem nobene, in danes mi jei, kakor da sem v svojem življenju nekaj zamudil. Tako sem se po svojih zmotah, ki so seveda izhajale tudi od lažnih prerokov in sploh po: tuji krivdi, odtujil drugi nič manj lepi duši moje domovine. Vsoi mojo mladost mi je duh časa dopovedoval, d!a, ima slovenski jezik pri nas v deželi le še manjšo, gostinsko pravico, da se zadovolji s prostovoljno darovano ljubeznijo zvestih privržencev«.
(»Im Morgenlicht« Josef Friedrich Perkonig)
»Dolgo časa moja duša in moje; uho nista bila zmožna, da bi slišala skrivne zvoke drugega jezika v' deželi, in da bi slutila Vso toplino: in razgibanost, ki jo
izžareva slovenska narodnost. A zdaj sem V spominu na mnogotere ljudi in dogodke prisluhnil; to doživetje me je tako prevzelo, da je postalo trajno in mi narekuje, da izpovem: Brez koroškega Slovenca bi bila Koroška revnejša; to lahko trdim, ker vem, da bi brez njega tudi maje življenje bilo bolj siromašno. Če zaprem oči in prikličem nje, ki so vtisnili svoje sledove V mehki vosek mlade duše in jo v marsičem izoblikovali, potem romajo mimo mene sošolci in sosedje, ljudje, kakršni morajo; biti in posebneži, puškarji, žicarji, kmetje in vozniki, pevci in pretepači, bahači in skopuhi, nesrečniki in nepridipravi, spodobneži in neugnan-ci. Dosti jih je bilo med njimi, ki so govorili slovenski in so v slikanico mojega življenja nakapali mnogo barv. Slišim jih pripovedovati in peti. Bil je prijeten čas,
ko se je to godilo, ker ga je v nemali meri Vedrilo njihovo mladostno' razpoloženje, ki ga še niso skrivale mračne sile počasi razkrajajočega, se sveta. Tudi duha dežele bo koroški Slovenec prepojil s svojimi čistimi izvirki in ga prevel s šumenjem svojih temnih lip,.
Dajte mu prostor pri Vaši mizi, dragi rojaki, in ponovite njegov lepi običaj: Položite predenj hleb kruha in postavite zraven poln vrč!«
(»Koroški Slovenec« Josef Friedrich Perkonig)
Manjšina je zaklad, ki se ga izplača ohraniti
Kajti manjšina ni bila samo neudobnost, kakor se je večini hotela včasih dozdevati, v resnici je bila zaklad, ki se ga je izplačalo ohraniti... bila je obogatitev kulturne dediščine Koroške... bila je sestavni del te kulturne dediščine. Koroška bi bila revnejša brez koroških Slovencev, je izjavil pesnik Koroške, Josef Friedrich Perkonig. Koroška ne bi bila Koroška brez koroških Slovencev, je bilo treba, dostaviti.
Manjšine: so imele v bitju narodov in držav funkcijo... bile so spomeniki in priče mnogolikosti življenja, ki je bilo v nevarnosti, da se duševno uniformira in izenači.. . narodom so bile zaupane in so bile preskusni kamni njihovega čloVečan-stva... bile so poslanci večjega, bolj člo-
Ne besede, dejanja sodi zgodovina!
Tudi v Trstu: Oblast krši zakone in ustavo
SlOVEnSK#
Stran S
Celovec, petek, 10. oktober 1958
Štev. 41 (857)
Besedam morajo slediti tudi dejanja
Tudi v vrstah nemško govorečega prebivalstva je mnogo ljudi, ki obsojajo in odklanjajo umazano gonjo proti dvojezični šoli ter t proti slovenski manjšini na Koroškem. Stvarno mnenje o tem vprašanju je iznesel socialistični državni poslanec dr. Neugebauer, ki je v „Arbeiter-Zeitung“ v članku „Manjšinsko šolsko vprašanje na Koroškem“ med drugim zapisal:
Več let tudi ni bilo nobenih težkoč. Šele ko so se nacionalistični krogi spet upali nastopiti in posebno potem, ko je Avstrija dobila) svojo državno pogodbo, so se pojavili glasovi, ki so bili usmerjeni proti »prisilni odredbi«. Domovina in narod sta pojma, ki imatal za; vsakega človeka veliko vrednost — pa tudi druga narodnost ima domovino', svoj materni jezik, sVojo književnost, ki jo‘ ljubi. Nacionalisti so povsod1 in v Vsakem času ošabni in predrzni do rasnih zablod. Nekoč so izpričali, da, je za njih pravica, kar njim koristi. Ekstremisti, ki so Vedno sVolje »nacionalne; koristi« visoka cenili in pomen drugega naroda, omalovaževali, so rušilci stare mnogomarodne države Avstrije, ki bi lahko postala mala Evropa. Oni so tudi kalilci miru na Koroškem.
Novi vladni predlog o, koroškem manjšinskem šolskem Vprašanju temelji v nasprotju s staro, šolsko odredbo rial načelu priznavanja. V državi ali deželi nacionalne strpnosti, kjer narodi nemoteno, mirno, v medsebojnem spoštovanju, brez. so vraštva, brez terorja, brez iztrebljanja živijo drug poleg drugega:, bo jatvno' priznanje k svojemu narodu samo po sebi razumljivo. Po vladnem predlogu, zgrajenem na načelu priznavanja,, bi bile v jezikovno mešanih občinah Koroške, nacio nalno različne, šole. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem pa. odklanja načelo priznavanja: za generacijo, ki je morala skozi toliko sovraštva, prisiljevanja in ustrahovanja), ni uporabno,. Ravno zaradi tega je rešitev šolskega vprašanja tako težka.
Pa tudi OVP-jevski državni poslanec dr. Weiss je v svojem članku „Evropa in koroško jezikovno vprašanje", objavljenem v celovški „Volkszeitung“, zastopal mnenje, ki bi si ga morali vzeti k srcu zlasti njegovi strankarski prijatelji. Tako pravi med drugim:
Zdaj je z odlokom gospoda deželnega
glavarja, o koroškem manjšinskem šolskem vprašanju nastal položaj, ki zahteva veliko pozornost. Ta odredba, katere zakonitost vsekakor ostane sporna, daje za Vzgojo upravičenim od njih že leta zahtevano pravica soodločanja pri močno, ospo-ravanem vprašanju učnega jezika. S tem pa je postala preizkusni kamen za demokratično mišljenje koroškega prebivalstva. Zdaj bo treba dokazati, da je šlo pri sporu za, učni jezik izključno za, sprostitev od nasilja, za svobodo in pravičnost in da niso bila samoi nacionalistična stremljenja na obeh straneh, ki so ga tako močno zaostrila. Sedaj velja svetu dokazati, da V leta trajajočih sporih ni šlo za boj proti nekemu jeziku in še posebno nei za boj proti ljudem, dia Nemcem te dežele ni šlo za diskriminacijo slovenskega jezika in Slovencem ne za državi sovražno propagando. Ni mogoče, doVolj resno, svariti pred tem, da bi se iz jezikovnega, vprašanja napravil narodnostni boj. Treba je misliti na tiste1, ki so v glavnem, prizadeti, namreč naši otroci, na katerih glavah se ne smejo poravnavati ne, politični ne, nacionalni spori in ki za dogodke v preteklosti ne nosijo, odgovornosti.
Mogoče je umestno, ob tej priložnosti spregovoriti tudi besedo o smotrnosti pri-učenja slovanskih jezikov. Koi so za avstrijski paviljon na svetovni razstavi v Bruslju iskali hostese, je bilo; posebno težko najti dekleta, ki so podkovana V slovanskih jezikih. Isti problem se Vedno znoVa, tudi pojavi, kadar je treba, zasesti mesta v diplomatski službi ali V uradih za; zunanjo trgovino. Danes se že trudimo, čeprav tudi z manjšim uspehom,, da razširimo trgovino z Vzhodnimi deželami, ampak mi upamo;, da bodo nekoč nastale' dlruge politične razmere in bo odpadla železna zavesa. Potem bi' se lahko razvil prav tako živahen trgovinski promet z, Vzhodom, kakor danes obstoja z državami Zahoda. Takrat bomo potrebovali ljudi, ki ne govorijo samo angleško in francosko', marveč znajo tudi kakšen slovanski jezik ali imajo Vsaj pogoje, da, se, ga, lahko: hitro naučijo. Mogoče boi potem, ko odpade prisilnost učnega jezika, marsikateri z bolj svobodnega vidika gledal priučenje jezikov, tudi kakšnega, slovanskega,
Če bi si ta mnenja osvojili tudi današnji
Kakor se pri nas na Koroškem, odnosna v Avstriji v zadnjem času dogaja, da oblasti trpijo kršenje zakonov in ustave ali pa jih celo same kršijo, kadar gre: proti koroškim Slovencem in njihovim pravicam, tako se: dogaja tudi v Trstu, da; italijanske, oblasti kljub točnim zakonskim določilom o enakopravnosti Slovencev in njihovega jezika zavestno diskriminirajo tamkajšnjo slovensko manjšino.
Že drugič se je namreč zgodila, da je vladhi komisar za tržaško ozemlje: na zahtevo šovinističnih in s) fašističnim duhom prežetih strank V protislovju z; določili o enakopravnosti slovenskega, jezika, prepovedal slovensko predvolilno zborovanje. S svojim odlokom je kot predstavnik vlade in oblasti prekršil kar štiri Veljavne zakone: republiškol ustaVol, Volilni
Večkrat se potniki pritožujejo, ko jih cariniki na mejah preiskava) o in stikajo za tihotapskim blagom. Tihotapstva, to: je lahkega in prepovedanega zaslužka v škodo redniei trgovine in medsebojne blagovne izmenjave med državami, si seVe ne dovoljuje nobena država. Zaradi tega, so caL rinski organi budni in zahtevajo od potnikov, dai jim pokažejo denar in blago, ki ga izvažajo ali uvažajo. V mnogih primerih se, izkaže, dai imajoi cariniki opravka s potniki, ki jim niti na misel ne: pride, da bi tihotapili, toda cariniki so, tudi le, ljudje in ne morejo Vedno vedeti, s kom imajo opravka, zato včasih bolj natančno: izvajajo svojo službeno, dolžnost tudi s človekom, ki si »črno« ne, drzne prenašati nobenih stvari. Večkrat pa se primeri,, daj cariniki naletijo na tihotapsko blago Velike vrednosti.
Prikrito: očitno za tihotapstvo namenjeno blago zaseže,joi, prikazano blago pa za-carinijo po predpisih ali pa ga mora potnik proti potrdilu deponirati.
Če je uradni postopek vljuden in dostojen, ve vsak pameten čloVek, da cariniki storijo le svojo: dolžnost, ker imajo sVoje stroge službene predpise. V takih primerih se zadeva tudi lepo izravna,. Drugače je seveda, če si obmejni uradnik lasti pravico oblastneža, in izvaja nad potnikom nepotrebne šikane. Tak način bi upravičeno razburjal potnike ter bi nikakor ne koristil tujskemu prometu.
hujskači, potem reševanje manjšinskega problema na Koroškem odnosno v Avstriji ne bi več povzročalo nobenih težkoč. Potem slovenščina na Koroškem ne bi bila več „tuj jezik“ in v njenem učenju nihče ne bi več videl „nasilja".
zakon, Ustavno listino Združenih narodov ter predvsem Posebni statut londonskega sporazuma, s katerim je bila vladii in oblastem naložena dolžnost, da bodo spoštovale načela enakopravnosti med Slovenci in Italijani.
Organizacije in predstavniki tržaških Slovencev so proti te,j' očitni diskriminaciji slovenske, manjšine ostro protestirali ter poudarili, dal je vladni komisar, ki ga je vlada poslala z namenom in nalogo, da skrbi zal izvajanje, ustavnih in zakonskih določil ter prispeva z modrimi ukrepi k ustvaritvi ozračja, potrebnega za sožitje in sodelovanje med Slovenci in Italijani, i s svojim protiustavnim ukrepom zadovoljil nezakonitim zahtevam nacionalističnih skupin in jih tako podprl V njihovih težnjah.
Na carinskih mejah padejo carinikom. Večkrat V roke, težki ptički,, ki, tihotapijo ogromne Vrednote. Na italijanski meji so imeli cariniki, kakor se sliši, že Večkrat Velike uspehe1. Tudi v Jugoslavijo ne; potuj etjol lei Ijudjei, d,a popijejo liter ati dva vina ter da občudujejo, prirodne lepote, temveč tudi s prepovedanimi trgovskimi nameni, s, tihotapskim blagom. Pred nedavnim je prevozil švicarski trgovec Hans Wengen s svojo: družino, v luksuznem avtu državno mejo: pri Podrožčici. Jugoslovanski cariniki so, se po1 opravljenih formalnostih pobliže zanimali za reprezentativnega potnika; in njegovo: elegantno
Sadna drevesca vseh vrst in sort,
za 20 % ceneje kot drugod, dobavi drevesnica inž. Marko Polzei pd. Vazar p. St. Vid v Podjuni — St. Veit im Jauntal.
vozilol. In kaj so našli? V votlih Vmesnih stenah avtomobilskih vrat so odkrili nič manj kot 618 moških in ženskih švicarskih ur v Vrednosti okoli 5 milijonov dinarjev. S to najdbo so cariniki brez; dvoma ugotovili tihotapstvo velikega, formata, čeprav pred uradnim poslovanjem tega niso mogli vedeti.
Pri zasliševanju je mož dejal, da je Vzel urei s; seboj v Jugoslavijo; po naročilu nekega švicarskega poslovnega prijatelja, da bi jih v Jugoslaviji izročil gotovim zaupnikom,. Za uslugo bi prejel provizijo v znesku 100.000 dinarjev. Konec velike transakcije je bil, da so, cariniki zaplenili Vse ure. Takšna odkritja so za carinike na, vseh mejah najboljša šola in pobuda, dla; s še Večjo vnemo: izvajajo svojo odgovorno; služba.
Odgovorna carinska služba na mejah
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00
19.00,	22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 11. oktober:
I.	program: 8.45 Širni prsani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.20 Za mladino — 17.10 Koncert — 18.15 Vseved iz Roža ima besedo (slov.) — 19.00 Srečanje pri Donauland — 21.00 Naš 100.000 šilinški quiz.
II.	program: 9.15 Ti in žival — 11.00 Narodne pesmi — 14.15 Pristanišča, dekleta in mornarji — 14.45 Tehnični pregled —
15.00	Mladinski koncert — 17.10 Lepa pesem — 19.35 Operni koncert — 21.00 Operetni koncert.
Nedelja, 12. oktober:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Jutranje melodije —
11.30	Veselo petje, veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesne melod’je —
19.00	Športna poročila — 20.10 „Kdo je storilec?", kriminalna uganka.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
9.00	Operni koncert — 16.00 Glasba za ples
—	18.00 Melodije iz filmov — 19.45 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Lovske zabavice.
Ponedeljek, 13. oktober:
I. program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Trdi orehi (slov.)
RADII O PROGRAM
— 16.00 Baletna glasba iz operet — 17.10 Podeželjski zvoki — 18.40 Za ženo in družino (slov.) — 20.15 V slučaju slučaja...
II. program: 9.35 Dela velikih mojstrov — 15.30 Vedno veselo — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Zabavni koncert — 19.30 Spomin na Josepha Haydna.
Torek, 14. oktober:
I.	program: 8.45 Kaj vas napravi nervozne? — 14.00 Poročila, objave. Za uho in peto (slov.) — 16.00 Južne impresije — 17.10 Popoldanski koncert — 19.15 „Žens,ka zvijača" komična opera.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 15.30 Glasba iz filmov — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Samo zate — 20.00 Naša mala igralna doza.
Sreda, 15. oktober:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 16.00 Zabavna glasba — 17.10 Glasba, ki se nam dopade — 18.10 Govori se o tem — 20.15 Življenje polno glasbe: Ray Martin.
II.	program: 8.20 Za razvedrilo — 14.15 Avstrijska glasba — 15.30 Zabavno in veselo — 16.30 Gaudeamus igitur — 17.55 Popoldanski koncert —19.30 „Elektra mora žalovati", slušna igra.
Četrtek, 16. oktober:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Gospodarska šola za vsakogar (slov.) — 16.00 Dobre volje — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Mladina v poklicu — 18.40 Oddaja za kmete — 19.00 Prilcesinja dneva — 20.15 Potovanje v Ennstal — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 8.10 Glasba na tekočem traku — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Popoldanski koncert — 19.30 Kdo je kdo? —
20.00	Zveneči filmski magazin — 21.00 Serenada.
Petek, 17. oktober:
I.	program: 8.45 Pesmi in glasba iz Koroške — 14.00 Poročila, objave. Okno v svet. Akustični mladinski list (slov.) — 17.10 Baletna glasba — 19.05 Zgrabi srečo — 20.15 „Hotel Paradiso", slušna igra.
II.	program: 8.20 Zabavne melodije —
15.30	Glasba skrbi za dobro voljo — 16.30 Melodije za naše male — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Popoldanski koncert — 19.30 Narodna glasba — 20.00 Pozdrav z Dunaja.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00. 13.00, 15.00,
17.00,	22.00.
Sobota, 11. oktober:
5.00	Jutranje melodije — 8.05 Mladina poje — 10.10 Pesmi in plesi iz Srbije — 10.35 Od valčka do foxtrota — 11.00 Iz francoskih oper — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Izpod zelenega Pohorja — 13.55 V ritmu sambe, rumbe in mambe — 14.30 Voščila — 15.40 S knj žnega trga — 17.25 Za prijetno zabavo — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.45 Okno v svet — 20.00 RTV Ljubljana za konec tedna... — 21.00 Zabavni zvoki.
Nedelja, 12. oktober:
6.00	Veder nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Pihalne godbe re kosajo — 8.00 „Trije mehovi laži", mladinska igra — 9.10 Zdaj pojmo, zaigrajmo... — 11.05 Izbrali smo za vas — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.25 Z domačimi zabavnimi ansambli — 16.30 Glasbeni mozaik — 17.30 Lesena skleda — radijska igra
—	20.00 „Triuph varietč".
Ponedeljek, 13. oktober:
5.00	Jutranja godba — 6.40 Naš jedilnik
—	8.05 Orkestralna matineja — 9.00 Pisani zvoki z Dravskega polja — 9.20 Poje mladina — 10.10 Od arije do arije — 11.35 Popevka za popevko — 12.15 Kmetijski nasveti
—	14.35 Zabavni potpourri — 16.00 V sve-
tu opernih melodij — 18.15 Polke in valčki
—	18.30 Športni tednik — 20.00 Plesni in zabavni orkester igra.
Torek, 14. oktober:
5.00	Za dobro jutro — 8.05 Poje Ljubljanski vokalni oktet — 9.00 Odlomki iz slovanskih oper — 10.45 Za dom in žene — 11.00 Nekaj dalmatinskih pesmi — 11.30 Oddaja za otroke — 12.15 Kmetijski nasveti — 14.15 Zanimivosti — 14.30 Voščila — 16.00 Za ljubitelje glasbe — 18.00 Družinski pogovori
—	20.00 Koncert komornega zbora.
Sreda, 15. oktober:
5.00	Jutranje melodije —	8.05 Lahka
glasba — 9.00 Jezikovni pogovori — 10.10 Zbori „Svobod“ pojo — 11.00 Poje Frank Sinatra — 11.15 Iz filmov in glasbenih revij
—	12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pojo in igrajo Veseli planšarji — 14.35 Zabavni zvoki — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Z ljudsko pesmijo po Jugoslaviji — 18.00 Kulturna kronika —
20.00	S salzburškega festivala.
Četrtek, 16. oktober:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.40 Potopisi in spomini — 10.10 Poslušajmo ansambel Srečka Dražila — 10.30 Revija popevk —
11.30	Oddaja za cicibane — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Iz Verdijevih oper — 14.30 Voščila — 17.10 Domači in tuji skladatelji in solisti — 18.15 Melodije & la carte — 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 17. oktober:
5.00	Pester spored melodij — 8.05 Od arije do arije — 8.40 Triuph variete — 9.40 Kmečka godba^vam igra — 11.00 Za dom :n žene — 12.00 Slovenske narodne — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.45 Poje zbor Norman Luboff — 13.30 Iz oper in baletov — 14.35 Napevi za razvedrilo — 16.00 Petkovo glasbeno popoldne —	17.10 Domači zabavni
ansambli — 18.00 Radijski leksikon — 18.10 Moderni ritmi — 20.30 Mojstrska dela koncertne 1'terature.