Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
Liflt izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6"<i0 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30--Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
St. 261.
Telefonaka številka 65.
Celje, v sredo, 16. novembra 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
<Politični odsevi.
(Glasovi iz Hrvatske. Železniška pragmatika zopet na površju. Upokojenje Aranitzkega. — Konec pogajanj na Češkem. — Klerikalci skušajo razbiti Zvezo južnih Slavena. — Aehrenthal postavljen na laž. Vesti o njegovem odstopu.)
Minule dni smo poročali, da se je podal ban dr. pl. Tomašič na Dunaj, da konferira z oger-kim min. pred. grofom Khuen-Hedervaryjem in železniškim ministrom Hieronymom ter da poro ča tudi cesarju o političnem položaju na Hrvaškem, osobito pa o svojem prizadevanju ustvariti v hrvaškem saboru delazmožno večino. G uspehu teh konferenc in avdijence pri cesarju so priobčile zagrebške »Narodne Novine« — uradni list hrvaške vlade — komunike, v katerem se pravi, da bode sklical železniški minister Hieronymi anketo »u svrho promjene zakona o željezničarskoj pragmatici«. Komunike pravi nadalje, da bode ogerska vlada po anketi poslala novo zakonsko osnovo glede pragmatike hrvaški vladi, da jo pregleda in spopolni s hrvaškega stališča, odnosno da stavi svoje predloge. Na to pride osnova v oger-ski parlament, kateri se s svojo sedanjo vladno večino ne bode upiral željam ogerske vlade. Ne-službeno javlja isti list nadalje, da bode šel sek-cijski načelnik Aranitzki v pokoj.
S tem je nastal na Hrvaškem popolnoma nov političen položaj, ki se da presojati z optimistične, vladi in rednemu delu v hrvaškem saboru naklonjene in s pesimistične, hrvaškemu državnemu pravu in večnemu neredu v deželi naklonjene strani. V prvem smislu priobčimo glavne momente iz pogovora, ki ga je imel ban dr. Tomašič z dopisnikom »Agr. Tagbl.«. Tomašič je mnenja, da z navedenima uspehoma njegovega dunajskega potovanja je odstranjena glavna ovira sporazuma s koalicijo. Sabor bo sicer sedaj takoj po otvoritvi odgoden, ker se sestava vladne večine nedvomno ne bode mogla izvršiti do 22. t. m., a to odgodenje nima posebnega političnega pomena, ker bode mogel sabor pbzneje tem marljivejše delovati. — Podlago za sestavo večine bode tvoril vladni program v kraljevem reskriptu, s katerim se bode novi sabor otvoril. Z upokojenjem Aranitzkega pa bode osobito ustreženo srbski samostalni stranki, katera bode sedaj lahko podpirala vlado, dočim ji to poprej ni bilo mogoče, ker je Aranitzki bil šef hrvaške sodne uprave za časa veleizdajniškega procesa. Tomašič je docela prepričan, da se mu bo posrečilo doseči sporazum in mirno delovanje hrvaškega sabora.
Pesimistično sodi o položaju glavno glasilo hrvaške samostalne stranke, »Hrvaški Pokret«. List sodi, da je sicer koalicija dosegla velik polit, nspeh s tem, da je zopet spravila v tok vprašanje železniške pragmatike, da pa pomenja to, kar je
dosegel ban, le mali uspeh, kateri ne bode mogel zadovoljiti koalicije. Sklicanje ankete, za katero ni določen rok, pomenja le zavlačevanje cele zadeve; tudi se Madžari niso odločili spremeniti zakona o pragmatiki z državnopravnega temveč s strokovnega stališča. Stvarnega uspeha za sedaj j ni nobenega, pač pa je nevarnost, da bode vprašanje železn. pragmatike zavlačevano in infini-tum, ban pa bode med tem razbil koalicijo in si ustvaril pokorno večino.
Ne moremo soditi, ali je to stališče koalicije le še kujanje zaradi lepšega, predno stopi v vladno večino, ali istinita volja, da koalicija niti sedaj ne vstopi v večino in kar je glavno, omogoči redno delovanje hrvaškega sabora. Zdi se nam, da so onkraj Sotle še vedno preveč zaverovani v takozvano hrvaško državno pravo, ki je na veke pokopano; blodnje za njim pa he dopuste rednega dela in razvoja v deželi, ki jo zelo. narodno in gospodarsko slabi in dela Madjarom cesto do morja. Ali hrvaški politiki v koaliciji ne vidijo, kaj se godi na Ogerskem in kaj poreče k temu krona, ki je pri nas kakor na Hrvaškem še vedno bolj odločilen činitelj ko v kateri drugi evropski ustavni državi? Tomašič je v pragmatičnem vprašanju za sedaj dosegel to, kar je doseči mogel; kajti zakonov, ki jih je sklenil ogerski parlament, ni mogoče preklicati in pogaziti izven parlamenta. In d1 zdi se nam, da bode preje došlo do razbitja koalicije izven sabora, ko pri koristnem gospodarskem in socijalnem delu v saboru ... Včasi je praktičnost več vredna ko sive teorije Pa to je — naša sodba.
O včerajšnjih dogodkih v Pragi se da kratko poročati sledeče: Ceško-nemška spravna pogajanja so razbita. Na zborovanju nemških poslancev je bila odklonjena kompromisna formula, po kateri naj bi se celo spravno gradivo izročilo pei manenčni komisiji, na drugi strani pa naj bi rešil deželni zbor vsaj najnujnejše davčne predloge. — Nemški poslanci so na kratko odklonili predlog, naj reši deželni zbor davčne predloge in so se izrekli le za permanenčno komisijo, katere veljavna doba naj bi trajala do 20. decembra. Gotovo je, da Cehi tega kompromisnega predloga ne bodo sprejeli. Pogajanje je torej smatrati za razbito. — Ker je Avstrija dežela neomejenih možnosti, je sicer še mogoč preobrat. Ali iz vsega se vidi, da so se Nemci sami krčevito potrudili razbiti pogajanja, že iz tega razloga, ker bi morali na Češkem priznati toliko obsovraženim češkim narodnim manjšinam v nemškem ozemlju pravico do obstoja in razvoja. Vrašanje nastane: kaj sedaj? In Nemci že odgovarjajo: hočemo absolutizem! Absolutizem, ki bi nam morda še zagotovil prevlad^ v državi. Za slovanske stranke v parlamentu, ki
se skliče že v najkrajšem času, bo sedaj doba hudih skušenj in samopremagovanja, da nam ohra-njio parlamentarizem in nas obvarujejo naskoka nemštva in reakcijonarstva, ki hoče iz narodnih sporov kovati svoj kapital in nas na ljubo uem-
štvu in esterajherstvu zasužnjiti.
*
Značilno je, da izrabljajo slovenski klerikalci Elsnerjevo imenovanje za naskok proti Savezu južnih Slavena. Naravno je, da v interesu svojega političnega prestiža in svojih temnih oolitičnih mešetarenj ne morejo priznati, da nosijo oni kot ogromna večina na Slovenskem in posebej še na Kranjskem odgovornost za Elsnerjevo imenovanje. Ce reprezentirajo res oni ljudstvo in če bi to »ljudstvo« govorilo, bi gotovo Elsnerja ne bilo v Ljubljano. Ali sedaj kričijo, da je vsega kriv Ploj in »Savez južnih Slavena« s svojo politično taktiko. Nesmiselnost na eni in lumparija klerikalnih trditev na drugi strani je očividna. Samo kje je še na Slovenskem človek, ki veruje v Šusteršičevo opo-zicijonalstvo in uspešnost njegove taktike za narod?
*
Masarykova odkritja o Vasičevi aferi imajo vendar — tudi čisto mirno in brez pretiravanja so-jeno-fatalne posledice za Aehrenthala. — Na Ma-sarykova odkritja in obdolžitve proti grofu For-gacu, je — kakor znano — odgovoril minister grof Aehrenthal s protiargumentom, da je popolnoma nemogoče kaj takega o grofu Forgachu misliti, vsaj je celo srbska vlada baš radi njegovega prijateljstva napram Srbiji zahtevala, da naj ga minister ne odpokliče iz Belgrada. Na včeraj najavljeno interpelacijo nacijonalista Gerasimoviča v srbski skupštini je namreč srbski minister za zunanje zadeve Milovanovič zelo previdno, ali vendar odločno zavrnil omenjeno Aehrenthalovo trditev in ga postavil na laž. Cela afera je vzbudila na Dunaju in v Belgradu velikansko senzacijo. Značilno je, da prihajajo iz Budimpešte glasovi o Aehrenthalo-vem odstopu — iz zdravstvenih ozirov.
Karel Hinek Macha.
Ob stoletnici njegovega rojstva.
(Izvirni dopis »Nar. Dnevnika«.)
V Pragi, 15. nov.
K .H. Macha se je porodil dne 16. listopada 1810 v Pragi na Mali Strani, kjer mu je bil oče mlinarski pomočnik. Za mladih let mu je šlo še dobro, četudi je oče imel tako majhno službo. Ko pa se je oče preselil v Novo Mesto, so se razmere poslabšale. Odslej je živel v slabih gmotnih razmerah, ki ga niso zapustile za njegovega življenja. V začetku sedmega leta je začel pohajati v
LISTEK.
Tast Kondelik in zet
Vejvara.	13
Češki spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
Šli so v vežo — Vejvara naprej, za njim Pepica, gospa Kondelikova, Marjanica — poslednji Je bil mojster Kondelik.
»Eden bi moral ostati pri vratih, ne?« je rekel šepetaje oče Kondelik.
»Kdo pa?« je odgovorila na isti način njegova žena. »Ti in Vejvara ne moreta — in medve ženski ne bi nikogar zadržali.«
Potihoma, komaj da se je slišalo, so stopali po stopnjicah.
Iz ulice se je zaslišalo sedaj pasje lajanje — gospej Kondelikovi se je zdelo to kakor napoved groznega dogodka. V njeni bujni domišljiji se je ravnal vsak glas po njenem razpoloženju. Nekje so se zaprla s truščem vrata, da je po celi hiši za-grmelo. Kri se ji je strdila v žilah. Ko bi bila kedaj videla Makbeta — in čeprav ga ne bi videla — bi se bila spomnila na ono grozno loputanje po vratih in jutranjem mraku po umoru kralja Dunkana — ne, tega gospa Kondelikova gotovo ni videla, sicer ne bi napravila koraka naprej.
Slednjič — slednjič so bili v drugem nadstropju in so obstali pri vratih Vejvarovega stanovanja.
Vejvara je hitel naprej, da bi zazvonil, toda gospa Kondelikova je dvignila svarilno kazalec.
»Počakaj, Fran,« je zašepetala.
Sklonila je glavo in je pritisnila uho na vrata. Niti glasu, niti šuma.
Plin na hodniku je gorel z umazano rumenkastim plamenom — obraz gospe Kondelikove je bil kakor pepelnat, ko se je obrnila od vrat.
»Zazvoni, Fran«, je rekla in se je umaknila Vejvari.
Mojster Kondelik je stal ravno tako daleč od vrat kakor od stopnjic in ko je videl Vejvaro, ki je pritisnil na gumb zvončka, je krepkeje stisnil svojo palico in je pomaknil klobuk na čelo.
V predsobi je zazvenel tresoči se glas zvončka, da je prodrl do kosti. Nekaj časa je bilo tiho, toda naglo so se oglasili znotraj težki doneči koraki, bližali so se in na pragu se je pojavila postava mladega, širokoplečega moža. Nad širokimi usti so se ježili rdečkasti brki .
Ozval se je krik — gospa Kondelikova je od-skočila od vrat in je dvignila roke kakor v o-brambo.
»Jaz sem vedela, da to ni dekla!«
Čeprav je bil neizrečeno presenečen, vendar je Vejvara stopil naprej, da bi šel v predsobo. Toda tu ga je od jedne strani zagrabila gospa Kondelikova s krikom: »Jezus, Marija, ne hodi tja!« — in od druge strani ga je objela Pepica: »Počakaj — Vejvara!«
Marjanica, na katero je padel strah vseh, je letela k stopnjicam, čudno, da ni podrla mojstra Kondelika, za katerega je prišel trenotek, da si
sam ni bil svest, kaj dela. Stiskal je palico, rinil se v ospredje in klical:
»Strani, Beti!«
Toda pred Kondelikom je bil Vejvara in iz njegovih ust se je zaslišalo:
»Dovolite, prosim, občan, kaj pa tu stičete?«
»Srečen dober večer voščim, milostljivi gospod«, je spregovoril rdečeglavi hrust in se je nerodno priklanjal, »jaz sem prišel za sestro, da bi vedel, kje služi. Hotel sem ji pomagati s kovčkom, in medtem ga ima že tu. Blagovolite oprostiti.«
In se je umaknil v predsobo, da bi mogla gospoda noter.
»Kje pa je Rezika?« je oprašal Vejvara.
»Takoj pride, milostljivi gospod. Šla mi je po klobaso in je rekla, naj počakam tu, ako bi prišli.«
Vejvara se je previdno izvil tašči in ženi in je prestopil prag, takoj za njim je šel mojster Kondelik in s tem osrčeni, sta se odločili iti noter tudi dami.
Bojazljivo se je ozirala gospa Kondelikova, odkod planejo ostali »tolovaji«, toda nikjer ni bilo nič sumljivega. Na mizi v kuhinji je ležala odprta knjižica, gotovo Rezikina last, s katero si je rde-čelasec krajšal čas, ko je bil sam. Nekaj o Melu-zini.
Sedaj je hitel Vejvara, da odklene vrata v obednico, in razsvetil je takoj plin, razsvetli tudi v spalnici in v salonu — povsod vse v redu. Neizrečeno mu je odleglo in njegov pogled je tolmačil ženici in tašči, da se ni treba bati. Mojster Kondelik je ostal v predsobi kakor na straži.
farno šolo pri Sv. Petru, pozneje v glavno šolo pri piaristih. Po dokončani ljudski šoli bi se bil moral poprijeti rokodelstva, a na lastno prošnjo so ga dali stariši v gimnazijo v Novem Mestu. Tedaj se je poučevalo še nemški in ni čuda, da se je prej seznanil z nemško literaturo kakor pa s češko. Čital je vse povprek, kar mu je pač prišlo v roke. Spiesove fantastične povesti, Ratcliffove romane, Claurencove, sentimentalno mističnega Novalisa, Wernerja, Schelinga, Lafontainea, Ossiana, Schil-lerja in Goetheja. Opuščal pa tudi ni viteških in . roparskih romanov, ki so bili tedaj ravno v modi. V tistem času se je zgodil preobrat v narodnem oziru. Ze v prvih gimnazijskih razredih se je čutil Ceha. Začel je čitati češke knjige, zlasti Puchma-jerja, Kollarja in Klicpero. V tej dobi je pričel tudi s prvimi pesniškimi poskusi. Gotovo je, da je pisal prve verze v nemškem jeziku. Prva, v češkem jeziku spesnjena romanca se imenuje Strabo. Tej so sledile pesmi večinoma v češkem jeziku spisane, med njimi: Na pokopališču, Pevec itd. Ze tukaj I opažamo karakteristično potezo: neobičajno otož-nost, mehkočutnost in tenki čut do narave, ki ga ni zapustila nikdar in ki jo opažamo pri vsakem poznejšem delu. Velikega pomena je bilo za njega leto 30, leto političnih prevratov. Tedaj, ko je prišla na površje slovanska vzajemnost. Mžcha je začel študirati poljski jezik, spoznal dela Mal-czewskega, Slowackyja in Mickiewicza. Po njih se je seznanil z W. Scottom in Byronom, ki je naredil na njega najglobokejši utis. Pod vplivom Baronovega romanticizma je spisal »Krivoklat in Ci-kani. Tu se vidi, kako je umel Macha prispodobiti svoje nazore o prirodi, človeštvu, o svetu sploh, Byronovim. Byronski duh se kaže tudi v »Krko-noška pout«, Mnich in Maj. Vendar pa je v vseh teh delih nekaj, njemu lastnega, kar odločno ka-rakterizira njegovo notranjost in njegove čute. Leta 1831. je dovršil gimnazijo in se posvetil filozofiji. Najraje se je pečal z logiko in višjo matematiko. Obenem se je pridno poprijel češčine. Zlasti rad je poslušal Jungmannova češka predavanja. Začel se je zanimati za prirodo, živel v nji in jo opazoval. S svojimi prijatelji je delal izlete v krasne pokrajine in stare gradove. Leta 1883 je v Krkonošah, 1. 1835 pa v Italiji. Zanimal se je tudi za dramo in gledišče. Večkrat je natopil na dile-tantskih odrih. Ob tej priliki se je seznanil z Eleo-noro Šomkovo, ki ni bila sicer prva ljubezen, vendar je vzplamtel do nje v taki ljubezni, da je postal ob vsaki, tudi najmanjši priliki ljubosumen. Ona je bila tudi glavni impulz duševnega konflikta, ki ga slika v »Maju«. Leta 1835 je izdal povesi »Cikani«, ki je pa dolgo časa ni dala cenzura natisniti. Leto potem je izšel »Maj«, ki ga je kritika popolnoma obsodila in odklonila, ker baje prevladuje v njej preveč byronizem. ki škoduje narodni literaturi češki. V tem letu je tudi absolviral visoko šolo ter takoj nastopil radi gmotnih razmer službo pravnega praktikanta v Litomeržicah. Kar mu je prispela novica, da se mu je porodil sin in on se je začel pripravljati za poroko. Pa tu ga zadene usoda. Pri nekem požaru se je prehladil, da je moral leči v postelj. Po kratki bolezni je umrl dne 5. listopada 1836 v starosti 26 let. Še dolgo časa po njegovi smrti so ostala njegova dela nepoznana in nepripoznana. Žele takoimenovani »Kruh Majovy« (Halek, Neruda, Heyduk itd.) mu je pripomogel do veljave, ki si jo v resnici zasluži.
K. H. Macha je bil mnogostranski talent: pesnik, romanopisec, historični in socijalni, in končno dramatik. On je bil glavni zastopnik Byronovega romanticizma, četudi so ga pripoznali le po četrt-stoletju. Njega spremlja globoka žalost, kakor senca, ki jo je povečala cela vrsta razočaranj, ki jih je doživel v svojem življenju in stremljenju. Njegovi lirični motivi, ki v svetovni literaturi nimajo več veljave, imajo radi naziranja v ničevnost človeškega življenja, neko posebno vrednost. Svoje človeške in pesniške občutke je izrazil Macha naj-
bolj v »Ciganih« in »Maju«. »Cigani«, ki jih ni dovolila cenzura dolgo časa v tisk, imajo prav pri-prosto, pa čudovito vsebino. Dva domnevna cigana potujeta po svetu okrog. Starji — nekdanji gondolier v Benetkah — išče zapeljivca svoje ljubice, mlajši pa, ki postane kar čez noč grofov sin, svojo domovino. Oba prideta do grada Kokorina na Češkem. Starji cigan spozna v mračnem in zločinskem grofu tega gradu nekdajnega zapeljivca, ki ga umori. Mlajši pa v umorjenem grofu svojega očeta, ki ga je bil spravil ob življensko srečo. S to katastrofo konča roman. Pravi romantični postavi sta glavna junaka, s skrivnostno pa burno preteklostjo, z edino strastjo ljubeznijo, ki ju tira v naročje smrti. Iz te povesti odseva cela notrajnost pesnikova. Vsi dvomi in ljubosumnost, ki jih je imel, ko se je seznanil z Eleonoro. kažejo pestrost in živost njegove fantazije. V mladem, črnolasem ciganu je poosebil samega sebe. — Skoro v istem času, kakor »Cigani«, je izšla njegova romantična pesmica »Maj«, kjer opisuje isto duševno razpoloženje, iste duševne muke. »Maj« je najmarkant-nejša doba češkega byronizma. V njem nahaja mo mesta, ki nas spominjajo na Parisino, Korzarja, Šilonskega ujetnika. Glavnega junaka je vzel iz či-tiva mladih let in iz tedajne literarne mode: Poglavar roparjev Viljem — »strašni gospod gozdov« —, ki ga je oče v mladosti zavrgel in pognal v svet, umori zapeljivca svoje ljubice in ob enem tudi, ne da bi vedel, svojega očeta. Radi tega mora umreti na vislicah in pahne tako svojo ljubico v smrt, ki ne more preživeti njegove nesreče. Pesnik skuša opravičiti z globljo psihologično razlago dejanja človeka, ki ga svet obsoja, ker krši vsled neza-krivljenje usode občni mir, ker ima občutke kakor vsi ljudje. Kakor »Cigani« odlikuje se »Maj« po popisovanju notranjega življenja, po opisovanju narave, ki poda vsemu skupaj neko celotno harmonijo. Vsa njegova dela se odlikujejo po globokem čutu, moškem pregledu in preciznih življenskih nazorih.
2ivel je kratko časa in stal je v dobi, ko se je začela razvijati njegova plodovitost in individualnost. A moral je umreti. Vendar pa se bo bliščalo njegovo ime med prvimi čeških pesnikov, četudi bi ne stvaril ničesar drugega kakor »Maj«. Njegove pesmi so popolnoma prešle v narod in menda ni Čeha, ki nebi ponavljal v mladosti, ko se mu prikrade v lepem majovem večeru ljubljena podoba v srce:
»Bil pozdni večer, prvni maj,
Večerni maj, byl lasky čas .. .«
Štajerske novice.
„Martln Krpan". To nedeljo zvečer predstavljajo naši celjski igralci znano veliko narodno pravljico „Martin Krpan", katera Je pred dvema letoma dosegla tako velikanski nspeh. To je naša največja narodna igra. Dejanje se vrši na dvoru cesarja Janeza V., v gorski vasici Vrh od Sv. Trojice na domn slovenskega junaka Martina Krpana in v ostroga divjaka Brdavsa, ki oblega cesarsko mesto Dunaj. Opozarjamo, da naj nihče ne zamudi si pravočasno preskrbeti vstopnic, da ne uode treba na večer predstave koma od blagajne oditi, kakor se je to zgodilo zadnjič. Pred-prodaja vstopnic je v Zvezni trgovini. Predstava se začne v nedeljo točno ob 7. nri zvečer. Med dejanji bode svirala narodna godba pod vodstvom novega kapelnika Seiferta. V nedeljo zvečer torej vsi v celjski „Narodni dom !"
Argentinsko meso za graške okoliške občine. Poljedelsko ministerstvo je z odlokom z dne 12. t. m. na prošnjo graških okoliških občin dovolilo uvoz argentinskega mesa v okoliške obeiue
Zazvenel je zvonček — vračala se je Rezi-ka z večerjo za brata. Za njo je lezla Marjanica.
Rezika je bila v veliki zadregi, ko je videla številno družbo, in se je trudila prikriti s predpasnikom majhen vrč piva, ki je bil gotovo namenjen bratu.
Vejvara se je vstavil takoj v predsobi in jo mirno vprašal:
»Kdo pa vas je k nam poslal, Rezika?«
»Stara gospa Najmanova, milostljivi gospod.«
»In pri kom morate pravzaprav služiti?«
»Moj Bog. pri gospodu Fejfaru.«
Vejvara se je vdaril z dlanjo po čelu.
»Pri gospodu Fejfaru! Pri gospodu avskul-tantu Fejfaru?«
»Da, milostljivi gospod!«
»Toda to ni pri nas,, draga prijateljica! Ta stanuje nad Osveto! Mi smo Vejvarovi!«
Reziko so naglo popustile vse zadrege. Njen obraz se je razjasnil, usta so se razširila in dekle se je zasmejalo.
»In vedno se mi je zdelo, da oni niso oni milostljivi gospod, ki je hodil za gospodično Najma-novo! No, seveda, sedaj, ko vidim milostljivo gospo ...«
In Rezika se je zopet na vse grlo zasmejala.
Sedaj se je oglasil rdečelasi hrust, Rezikin brat:
»Ti si teslo, Reza! Kam pa si vendar zlezla!«
In obrnil se je k Vejvari: »Milostljivi gospod, blagovolite oprostiti, toda naša Reza je bila, odkar je na svetu, malo
trapasta... Torej pojdi, preglavica, in zloži si vse zopet v kovček. Sreča, da sem prišel...«
»Trapasta!« se je namrdnila Rezika. »Ti, Matija! Povpraševali sva od hiše do hiše, in če je nama tu hišnik rekel, da gospod Fejfar tukaj stanuje —«
»Vejvara, Vejvara!« je ponavljal mojstei Kondelik.
»Ampak to je tudi nekak trdoglav dedek, milostljivi gospod!« se je jezila Rezika. »Jaz sem mu prav povedala: Fejfar! a on me je poslal v drugo nadstropje. Ne štejte mi to za zlo, jaz ne morem za to ...«
»Jaz sem takoj rekel, da je to nekaka pomota«, je pripomnil mojster.
»E, ti nisi ničesar povedal«, se je vprla gospa Kondelikova. »Sedaj vemo to vsi!«
Najbolj vesel pa je bil Vejvara. Od samega veselja je stisnil rdečelasemu bratu Rezikinemu pet desetič iti mu podrobno povedal, kje gospod doktor Fejfar stanuje. Čez četrt ure ni bilo po Re-ziki in njenemu bratu ne duha ne sluha. V kuhinji se je začela udomačevati Marjanica, kateri se je sedaj tudi vse smešno zdelo.
Gospa Kondelikova je sedela v obednici v naslonjaču in si globoko oddihovala.
»Hvala Bogu, da se je takole končalo. Vidiš, vidiš, Pepica, kaj se lahko vse zgodi.«
»Pravzaprav sem to zakrivila jaz«, je odgovorila Pepica, »ker nisem Franu vsega napisala. Toda ko sem tako hitela.«
»Takele ste vse ženske«, je rekel mojstr Kon-
v množini 12 ton (12.000 kg) vsakih 21 dni meseca decembra, januarja in februarja. Dobro bi bilo. da bi se tndi spodnještajerska mesta obrnila z jednako prošnjo na ministerstvo za uvoz argentinskega mesa.
v Izgnan najemalec delavcev. Celjsko okr. glavarstvo je izgnalo delavskega agenta Henrika Viljema Biotenberga iz Holthausena ua Nemškem, ker je brez dovoljenja najemal rudarske delavce, posebno v trboveljskem okolišu za vestfalske revirje; izgnan je iz celega celjskega političnega okraja.
v Družbi sv. Cirila in Metoda sta poslali marljivi rodoljubi Draga in Božena Grossmann v Ljutomeru 2000 rabljenih poštnih znamk; nedavno sta jih poslala enako število in nabirali bodeta še. Priporočamo v posnemanje!
v Požar. 14. tm. je v Pristovi pri Konjicah izbruhnil požar, ki je vpepelil tri poslopja; ko je začelo goreti, je pihal močen veter.
v Smrtna „operacija"\ Iz Konjic se poroča: Operacijo z smrtnim izidom je izvršil tukaj nek želar na svoji ženi; izdrl ji je namreč z navadnimi kleščami boleč zob. Klešče so bile najbrž zarjavele, ker je žena dobila po operaciji zastrupljene krvi in je kmalu umrla v hudih bolečinah. Cela spodnja čeljust j« bila segnjita. Ubogo žrtvo nevednosti so pokopali 12. tm.
v Čudna zabava. Minulo soboto je neki de-čak v Ptuja za „zabavo" ustrelil z revolverjem z nlice v klubovo sobo hotela „Osterberger". K sreči ni bilo nikogar v sobi.
v Surovost. Iz Ptaja nam poročajo: Ragoz-niškemu županu Brumnu je nekdo v pondeljek po noči skoraj popolnoma uničil lep sadovnjak s tem, da mu je drevesa spotrl. Morda je tudi več storilcev. Sluti se, da so to učinili nekateri kmetje iz maščevanja, ker jim je moral Brumen kot župan dostaviti od okr. glavarstva plačilne naloge za neke globe.
v Neurje. Iz Slov. Bistrice se poroča: V pondeljek zjutraj je razsajal močen vihar, ki je napravil mnogo škode na drevesih, strehah in stolpih. Porušil je veliko zidano skladišče sena firme Kincl in tov., da je ostalo samo podzidje. Škoda znaša 7000 K. K sreči so se mogli še pravočasno rešiti delavci, ki so bili v skladišča na posla. Deske, ki so se na kolodvoru nalagale, je vihar raztresel do 20 metrov daleč na okoli.
v Ukradena krava. Kakor se poroča iz Št. Jurja ob j. ž., je bila v noči 13. tm. vkradena ena krava. Tat je 19 letni tvorniški delavec Jakob Filej iz Lokarjev, ki je bil že dragi dan pod ključem. Filej je ukradeno kravo po noči gnal v Ponikvo in jo nekemu tamkajšnjemu posestniku prodal za 268 K. Ker Filej ni imel živinskega potnega lista, se je kupcu cela stvar zdela sumljiva; za to jo je naznanil takoj žandarmeriji. Filej je priznal tatvino; nameraval se je s skupljeuim denarjem peljati v Donavice. Kravo so vrnili okra-denemu, tatu pa izročili vkrožni sodniji.
v Podporno društvo za revno deco. polonija'1 v Gradcu slavi to soboto štiridesetletnico svojega obstanka. Ob tej priliki bo 1000 dečkov in deklic obdarovanih z obleko. K slavnosti pride tndi nadvojvoUinja Marija JožDfa iz Dunaja.
delik karajoče. »In mi pa bi morali za vas to izbojevati ...«
»Ti bi res veliko izbojeval«, je menila gospa Kondelikova. »Tudi v tebi je bila dušica majhna.«
»No, Beti!« je ugovarjal mojster z globokim glasom. »Jaz sem bil pripravljen na skok, katerega najprej zagrabim ...«
»No, dobro, oče«, je rekla gospa, da bi končala, zakaj sramovala se je malo svojega strahu. »Sedaj sva se odpočila, pa pojdiva.«
»Ne, Beti, jaz ne grem. Tak sem kakor cunja, ves moker. Pošljeva po pivo in posediva danes pri Vejvarovih. Ali imate mlin (igra), Vejvara?«
»Tega nimam,' oče, toda domine«, je odgovoril Vejvara.
»Pojdite z njimi k vragu. To je igra za »špi-talarje«! Na kaj vse mora človek pomisliti, kadar omoži hčer! Za Božič dobite od mene mlin. Tako, sedaj naj gre Marjana po pivo — pa suho srajco mi posodite. Ali imate kaj za prigrizniti?«
Čez nekaj časa je veselo prasketal v peči ogenj in obednica se prijetno razgrevala. Pepica je znašala k večerji, kar je kje dobila. Vejvara je nalival pivo, silil in je ves vesel že desetič ponavljal:
»Glej, Pepica, drugače ne bi dobila očeta sem. To imamo vesel večer. Ali se more kaj podobnega aranžirati?«
In gospa Kondelikova se je na naslonjaču blizu peči oprostila vseh svojih tesnob in strahu.
(Dalje sledi.) .......4
V nedeljo, dne 20. novembra, zvečer ob 7. uri se Igra v celjskem Narodnem domu „Martin Krpan", narodna pravljica t petih dejanjih.
Opozarjamo na plesne vaje Narodne čitalnice v Celju, ki se vrše vsako nedeljo od 2. do 6. ure pop. in vsak četrtek od 6. do 8. ure zvečer.
v Za traplstovsk. opata v Rajhenburgu je
izvoljen o. Placidus, nečak prejšnjega opata.
v Na koleri oboleli major Stressler bo v
petek, 18. tm. odpuščen iz izolirane bolnišnice ter se bo povrnil spet k svojim domačim.
v Nova pošta. 16. tm. se otvori v Cirkovcah, ptujski okraj, novi poštni urad. — Vsa\ dan bo poštna zveza s Pragerskim. V dostavljalni okraj, nove pošte spadajo kat. občine: Cirkovce, Draženci, Mihovci, Zgornje Jablane, Pongrci, Starošinci in Spodnje Jablane.
v Iz Maribora. Po dobi burk in veseloiger se uprizori 20. tm. ob pol 8. zvečer v slovenskem gledališču krasna ljudska igra: „Gospodje sinovi". Igra ie polna uličnih prizorov, dramatičnih scen in tudi komičnih zapljetljajev. Sveži duh, ki veje iz te igre, bo gotovo zadovoljil slehernega.
v Martinov sejem v Ormožu je bil letos v primeri s prejšnjimi slabo obiskan. Oblasti so se bale kolere ter vsled te bojazni niso pustile ogrskih in hrvatskih kramarjev črez mejo, tudi če so se mogli izkazati, da pridejo iz okrajev, ki so kolere prosti. Celo kramarji, ki so se pustili v ljutomerskem okraju prek meje, so bili pred Ormo* žom zavrnjeni od žandarmerije. Kakor se trdi, mesto Ormož ni" branilo kramarjem se vdeležiti sejma. Zavrnjeni kramarji so se pritožili na ogrsko ministerstvo in zahtevajo odškodnino.
v Krvavi pretep. V noči 12 tm. so popivali v Slovenji vasi pri Ptuju posestniški sinovi Janez Sagadiu. Janez Rožman iz št. Jungerte, Jožef To-minc iu Franc Žunkovič iz Zlatoličja. Ob 1. po noči sta se odstranila prvo imenovana ter sta pričakovala Tominca in Žuokoviča; ko sta slednja prihajala, sta ju zavratno napadla ter z ročico pretepla po glavi in roki, da je Tominc obležal v krvi. Sagadin je zaprt, Rožman je zbežal.
Od Sv. Trojice v Slov. gor V četrtek se je vršila pri c. kr. soduiji v Sv. Lenartu obravnava o zadevi dr. Kraigher - Weingrl, o katerem slučaju ste tudi vi pred kratkim poročali. Dognalo se je, da je gospod zdravnik popolnoma korektno postopal, ter da ga je državnega pravdnika namestnik popolnoma po krivici ovadil. Sicer pa je bil ta menda le slepo orožje, prave krivce bode iskati v njegovi soseščini. Zakaj pa nesramni nemškutarji poprej niso nastopili proti denunci-jantstvu. ko bi imeli vzrok za to ? Saj je vendar splošno znano. kal:o je neki zdravnik v siluih, epidemičnih slučajih svojo pomoč odrekoval, in kako je zaklical nekemu slovenskemu kmetu, ki ga je klical po ponočnem zvoncu : „Ich lass den Hund ,,zamschiessen", wenn er noch vveiter ruft!" Dotični zdravnik je bil pač njihovega kalibra, zato je smel početi, kar je hotel. Sedanjega zdravnika pa, ki je nad vse vesten in povsod priljubljen, pa bi radi v žlici vode potopili, ko bi ga mogli. Pa prej boste šli vi kakor on; ker zna-čainost in pravičnost še je vedno obvladala ne-značajnost. reuegatstva.
Aretacije. 17 letni dninar Rudolf Hangl iz Vestrnice pri Mariboru je prišel pred kratkim k mostnemu delavcu Antonu Rižnerju ter ga prosil za suknjo, češ, da je njegova čisto premočena. Rižner je izpolnil njegovo prošnjo, a po odhodu Hanglovem zapazil, da je zginila denarnica s 67 kronami vsebine. Hangl je bil kmalu nato aretiran; ko so ga preiskali, so našli pri njem ukradeni denar. 17 letni hlapec Janez Mramor iz Buč, okraj Kozje, ki je vlomil pri posestniku Jan. Kranjca v Bučah ter odnesel 60 kron ter več drugih vrednosti, je bil v Gradcu aretiran. Mramor se je bil skril na podstrešju. Od graškega okrajnega sodišča zasledovan Martin Trunčič iz Šmohorja je bil pred kratkim v Gradcu aretiran in izročeu sodniji.
Druge slov. dežele.
Vlom pri dr. Tumi v Gorici. Pred nekaj dnevi so vlomili tatovi v stanovanje odvetnika in voditelja soc. demokratov, dr. Tume v Gorici ter ukradli briljantne uhane in druge dragocenosti njegove žene v vrednosti 4000 K. Tatov niso izsledili.
Rusjanov polet v Zagrebu. Dne 13. t. m. popoldne je g. Rusjan na zagrebškem vojaškem
vežbališču napravil prvi poizkušni polet s svojim aeroplanom. Že po 28 metrih teka se je aeroplan dvignil, obkrožil vežbališče in se nato zopet gladko spustil na tla. S tem je Rusjan dosegel svetovni rekord v dviganju, kajti doslej je znašal tek (po zemlji) najmanj 32'5 m in se na manjšo distanco doslej še noben zrakoplov ni dvignil. Prihodnjo nedeljo se vrši prvi javni polet z Rus-janovim aeroplanom.
Občinske volitve v Ljubljani. Na ljubljanskem magistratu sestavljajo sedaj volilne imenike. Zgotovljeni bodo meseca decembra. Vseh volilcev bo okrog 10 tisoč.
Parnik »Ljubljano" so spustili včeraj v Ljubljanico pri Ljubljani.
v Napredne zmage pri obč. volitvah na Goriškem. Pri občinskih volitvah v občini Biljana v Brdih so zmagali v pondeljek naprednjaki na celi črti. To je jako značilno, ker so še pri zadnjih deželuozborskih volitvah dobili v tej občini naprednjaki komaj 45, klerikalci pa 193 glasov!
v Polom na Koroškem. Pri polomu, ki je nastal po krivdi monsignorom Weissa iu Kayserja v klerikalni gospodarski organizaciji na Koroškem, igra veliko vlogo premogokop Sonnberg. Kayser ga je kupil leta 1907 za 270.000 kron in vtaknil vanj ogromne svote, ki jih je ukradel monsignor Weiss v zvezi klerikalnih posojilnic. Za spoznanje značaja te kupčije bodi omenjeno, da toži sedaj dunajski inženir Odermatt prejšnjega lastnika tega premogokopa Zunzerja na plačilo 150.000 K provizije. Sedaj pa se vpraša, koliko je v resnici vreden premogokop, ki je bil prodan za 270.000 K, od katere svote pa je bilo več kot, polovica ob ljubljenega le kot provizija?
Dopisi.
Slovensko gledišče v Mariboru. ..Krasna Lida", ki jo je uprizorilo dramatično društvo v Mariboru v nedeljo 13. novembra kot drugo po* poldnevno predstavo, nam je ostala v prijetnem spominu izza lanskega leta. Ta češka velika burleska kar kipi samih šaljivih prizorov, ki se stopnjujejo v 4. dejanju do one meje, ob kateri si gledalci globoko oddihujejo od želodčnih bolečin, ki jih povzroča dolgotrajen smeh. Igralo se je gladko, elegautneje ko lani — naši igralci so pač zelo napredovali, oziroma se dopolnili z dobrimi močmi, kakoršna je zlasti gdč. Hrenova, ki je nastopila v vlogi tete Logarjeve z velikim uspehom. Naivka gdč. Zinka (Dariuka) je stoiila kakor po navadi vse, istotako gdč. Posebova (Elvira von Schweinshausen), da zadovoljita občinstvo. Naslovno pevsko vlogo je igrala gdč. Rajšpova, s katero se je sprijaznilo občinstvo takoj po prvem nastopu; dramatično društvo si sme čestitati, če si pridobi to izborno pevsko moč še za druge predstave. Naglas in nekateri vokali še done tupatam nekoliko tuje, kar pa ne moti, saj je poslušalce obilo poplačalo njeno petje iu dobro igranje. Izborno razpoložen je bil ta večer gosp. Majer (Jarnik), le kuplet ni uspel zaradi neslovenske kompozicije. G. Weixl je na našem odru že stalen igralec plemeuitaških vlog, v katerih mu gotovo nihče v Mariboru ni kos, zato je naravno, da je pogodil tudi tovarnarja Armbrustscliutza. G. čop je dobro karakteriziral svetovalca Krišpi-noviča, a bil bi, če bi ne bil premočno izpre-minjal svojega glasu, ugajal še bolj. Hvale so si zaslužili živahni jokey Miran, Marj&n, Berlič, Pajnhart, barizonke in ostali igralci v manjših ulogah. — Intendanci trdimo, da bo ta burleska vselej ugajala in zato priporočamo, da je ponovi ob priliki zopet, vsaj v prihodnji sezoni. — Tudi godbo moramo pohvaliti; igrala je točke: Auber „Družbena uvertura", Schueider„Domovinski zvoki1', Smetana, sekstet iz »Prodane neveste"', Drescher „čez vodo" itd. — Prihodnjo predstavo naznanijo lepaki na dan 20. novembra ob pol 8. uri zvečer. Uprizori se ljudska igra v treh dejanjih p6o-sp o die sinovi".	P. P.
Dnevna kronika.
v Smrt poljskega pisatelja. V Varšavi je umrl na srčni kapi poljski pisatelj Ksaver Chamiec, blagajnik tukajšnjega književniškega podpornega društva, znan kot eden najuglednejših pisateljev na polju poljske kulturne zgodovine. Chamiec se je udeležil 1. 1908 kongresa slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Domovina slovenska je napravila nanj najlepši vtisk, zlasti pa ga je očaral Bled s prekrasno svojo okolico. Ko se je vruil v Varšavo, je opetovano še pisal v Ljubljano, kako rad se spominja prekrasnih dni, ki jih je preživel na slovenskih tlth in da bo porabil prvo priliko, da se
pobližje seznani z razmerami na Slovenskem. To mu žal nji bilo več usojeno. Ksaveru Chamiecu bodi tndi"med Slovenci ohranjen blag spomin.
Požar v dunajski lovski razstavi. Takozvani Luna-park je v nedeljo 13. t. m. pogorel. Pogorela so vsa lesena poslopja ,ki so tam stala, med drugimi tudi znana panorama »Bitka pri Lisi«. Ko je izbruhnil požar, je bilo le malo oseb navzočih, ki so se vse rešile. Policija je prihitela ter potegnila kordon, tako da ni mogel nobeden blizu. Tisoč-glava množica je opazovala požar. Požar je prvi zapazil stražnik na stolpu sv. Štefana, odkoder je bila tudi takoj požarna bramba alarmirana.
v Nov trik v dr. Crippenovi aferi. Iz Londona poročajo: V dr. Crippenovi aferi se je pojavila zopet nova vest. V Vinipegu v Ameriki se je baje na enkrat našla dr. Crippenova žena ga. Bel Ehnore, ki se je po zagovora dr. Crippena ločila od njega in odpotovala v Ameriko. Policija v Vinipegu baje- strogo straži go. Bel Elmore in ona je tudi že priznala, da je res dr. Crippenova žena. ki je bil radi umora nad njo obsojen na smri. Radi tega dr. Crippen ne sme biti umorjen. V Londonu se smatra to novo vest zopet za izum dr. Crippenovih prijateljev, ki hočejo na ta način doseči, da se izvršitev smrtne kazni odloži ter doseže porniloščenje za njega.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
Iz avstrijske delegacije.
Dunaj, 16. nov. Deleg;. Šusteršič se je danes branil proti očitanju, da njegov predlog nezaupnice proti Burianu ni aktuelen. Na to se je zavzemal za priklopitev Bosne in Hercegovine k Hrvaški. Dejal je, da če bi Burian to izvršil (!), bi mu izrekel zaupnico. (!)
Češko-nemška pogajanja v Pragi.
Praga, 16. nov. Po čeških listih soditi, se češke stranke ne bodo udale in bodo predlog Nemcev zavrnile. Danes se odloči usoda češkega deželnega zbora. Mladočehi in agrarci imajo posvetovanja svojih klubov, ki se bodo zavlekla do popoldneva.
Po zaključenju moravskega deželnega zbora.
Brno, 16. nov. Kakor češki so izdali tudi nemški socijalisti proglas na volilce, v katerem pravijo, da se bodo tako dolgo borili proti finančnim predlogom večine v moravskem deželnem zboru, dokler se ne bodeta finančna in deželna uprava temeljito reformirali! in se ne bode v deželnem proračunu oziralo tudi na potrebe delavstva.
Sklicanje državrega zbora.
Praga, 16. nov. Po informacijah tukajšnjih političnih krogov bo državni zbor sklican dne 23. nov. in bode ostal skupaj do Božiča.
Anarhist zaprt zaradi veleizdaje.
Praga, 16. nov. Včeraj so zaprli v Karlinu anarhista Friderika Sojlra. Obdolžen je veleizdaje.
Tolstojeva bolezen.
Petrograd, 16. nov. Po izjavi svoje hčerke Aleksandre boleha Tolstoj na vnetju spodnjega dela levih pljuč. Srce deluje dobro, telesna toplota znaša 38 7. Tolstoj dobro spi in je dobre volje.
Tržne cene,
Budimpešta, 15. nov. Mast. Svinjska mast 163, namizna slanina 139.
Praga, 15. nov. Sladkor. Surovi sladkor K 20 60, nova kampanja K 21'50. Tendenca: mirna, vreme lepo in mrzlo.
Budimpešta, 15. nov. Žitna borza Pšenica za april K 10 92. rž za april K 7 87, oves za april K 8 27, koruza za maj K 5 59. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca se drži, promet 10 tisoč stotov, pšenica v efektivu začetkoma za 5 v dražja, pozneje nespremenjena, ostalo se držalo, termini oslabeli, vreme oblačno.
Trst, 15. nov. Sladkor. Centrifueal pilčs prompt K 28 do K 29V2, za dobavo K 273/8 do K 283U. Tendenca mirna.
Budimpešta, 15. nov. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 140—142, mlade težke 148—150, mlade srednje—'—, mlade lahke—'— v kg.— Zaloga 24785 komadov.
Po svetu.
v Umor na poročni dan. Sin kmečkega posestnika Ivan Todorescu iz Temeresta na Ogrskem je prišel pred mesecem od triletne vojaške službe. V domači vasi je imel za ljubico 15 U-rno dekle, s katero se je hotel te dni poročiti. Večer pred poročnim dnevom je pa dekle izginilo. Nesrečni ženiu je končno zvedel, da je šla njegova nevesta k vdovcu Avramu, s katerim je živela že dlje časa v prijateljstvu. Zjutraj je šel varani ženin v stanov anje svojega tekmeca, kjer je ustrelil njega in njegovo nevesto. — Bila sta takoj oba mrtva.
Ovacije jugoslov. visokošolcev v Pragi profesorju Masaryku. V nedeljo opoldne se je zbralo pred stanovanjem prof. Masaryka okoli 300 jugo-lovanskih dijakov, ki študirajo v Pragi, ter so mu priredili presrčne ovacije. Posebna deputacija je sporočila, ker prof. Masaryka samega ni bilo doma, njegovi soprogi od dijaštva sklenjeno zahvalo za njegov možati nastop v prilog Jugoslovanov. Na to so dijaki demonstrirali pred namestni-štvom ter tam vpili: »Doli z Aehrenthalom, doli s Forgachom, doli z Azevom!« Potem so se demonstranti med prepevanjem jugoslovanskih pesmi razšli.
n
>x
na
os n
t* ■as
I*
ja
■s s
p . & o
1 ■C g
ft< H

VsaH poscstniH Konj
naj rabi le splošno znani
originalni h ozob« <£]
z znamko I ^ I Stoji močno! Vsaka neprilika izključena t Edino praktičen za gladka pota i Dobiva se v podkovalmcah
in trgovinah z železnino. Svarilo Samo H ozobci so pravi, ker so iz posebnega jekla. Pazite na ponaredbe, ker drogi izdelki so iz slabega materijala.
£g • P
e-S
Prodajalka
22 let stara, zmožna obeh deželnih jezikov, vešča
v mešani trgovini, išče službo do 1. decembra.
Naslov na npravništvo tega lista pod „3452".
622 3-1
Nikdar več
ne menjam mila, odkar uporabljam Bergmani.ovo Steckenpferd - lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinju na Labi, da to milo. ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti solnčnim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfumerijah. 120 40-40

Na debelo I
Na drobno!
Priporoča se
edina narodna Imovina
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač
Celje Priča & Kramar	Celje
Graška in Krožna ulica.	31135-22
Darujte družbi sv. Cirila in Metoda]
i
Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri
Zvezni trgovini
V Celin.

jisani ZmnTitZ ima: tefiaJ na kr0fllah prl vozu'te6aj na kr0fllah pri ,Z8eku'
L. G. SMITH & BROS tečaj' na kroglah pri tipkinem dvigalu.	266 -35
Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj.
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte prospekt!
10 letno funkcijsko jamstvo!
K

DIEHL, žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropi novca, brinovca, vinskega žganja i,, domačega
konjaka.
Telefon št. 48.
Poštne hran. račun št. 64.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
===== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
,LASTNI DONI'
S® 50
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
54
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na tira" nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje1 zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih aii v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
S^Su SS^itS SS^OaSi^iiJi iiSitii iS^itiiiS^i ta jvj^ita ^^na li^^iiii^sssiiii	uiN^u is^aia^^iiii^^iiii i^^iia JiJ^itii ^s^ttu li^^iiij ^s^iti] i^^iiii
Čdino narodno HannoscsHo podjetje V Celjn.
ftl prVa južnoJtajersHa Kamnoseka ^ ^ industrija družba.
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in cementa.	:::
Špecijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropllnlh in krstnih ::: kamnov itd.
BruSenje, poliranje in 1
struganje kamena s troji. 8
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitoT no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobiSč
:::	(raker).	:::
Brzojavi: .Kamnoseška industrijska družba Celje'
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom.
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;;: iavanje napisov v Iste. sss