JjRkDNlSTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 Jnskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. popoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dati razen nedelj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po pošli ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko In Bosno K 21'60, polletna K 1080, Četrtletna '40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedeljo in pravnikov .* .* ob pol 11. dopoldne. \ *. * UPRAVNiSTVO so nahaja v Solenburgovi ulici 3tev. 6, H., in uraduje za stranke od 8. do J‘2. dopoldne in od 3. do 7. ivečer. Inserati; enostopna petitvrstica ISO vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejemu upravništvo. Nefrankirana ali premalo irankirana pisma se ne sprejemajo. ■ Reklamacije lista so pofetiune proste. Štev. 345. V Ljubljani, v sredo dne 31. julija 1912. Leto II. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in lane naročnina „ . , Za avstro-ogrske kraje: Poletna................................ K 2160 Polletna............................... „ 1080 ^Hetna ........... , 5 40 Všečna......................................180 .. , Za Nemčijo: poletna................................ K 26 40 ........................ . , 13 20 ^tletna................................„6 60 ™esWna.....................................2-20 • Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na-^mio je pošiljati naprej. . Posamezna številka 8 vin. v administraciji 'n tobakarnah: n • * Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ^Stvo „ Zarje* v Ljubljani. Po štirih letih. Skoplje, koncem julija. TUrjftiri so odkar se je izvršila v Abdu}lHa^zvana revoluc')a, ki je odpehnila zim i» , I^da s prestola in njegov koruptni re-Premp 5 !e- Ja za Turčijo skoraj nenadna iz-selip • u *e. ’zzva*a Povsod entuziastično ve- 0 J ln obudila najkrasnejše nade za bodočnost tur«!3 e države in njenih narodov. Mlado- a zn^aKa je za nekaj časa zbližala vse v fphV|5 I1? nar°de, ki jih je zgodovina naselila v«jp ',n ^oraj hipoma so se prenehale ra7«i» • i ak?'le- »Cete« so se prostovoljno nikd-fr 1LiS*Manil»Jor?ŽJe’ katerega niso dotlej ničn odložile. Videti je bilo, kakor da se res- kost? pnprav,ia doba svobode. bratstva in ena- V vsej Turčiji so bili takrat socialisti edini ^eptiki. Mi nismo verjeli, da dela zgodovina Koke in da bi se mogla dežela, v kateri je sto-hria g?sp°doval osebni despotizem, prepojen z hr^P!?Ji!frno koruPcijo, preleviti nenadoma, meča v'mnIo’ blTz sodelovanja ljudstva sa-državo Julikln9, ftitu^ionaIno in svobodno °"cirske kast* 1,/eVzza padca Abdul Hamidovega. in n°d"ai bi bilo to ljudstvo dobilo izobrazbe da zr,anja? Naivni Turki so mislili, valj vs .bo treba n'^ delati, pa da bodo dobi-Tur^u e’ kar potrebujejo, od nove države. Živer S'cer ne more očitat* prirojena lenoba, stanje brez c*e*a’ se mu vendar zdi idealno miad^0 J'e morala vsa oblast ostati v rokah 0hranj|k°v- ^nl Pa so poskrbeli, da si jo Štvo iin?') ^ v°ia^tvom so bili zmagali in voja-turir: 'mela biti opora tudi zanaprej. Mlado- dstav'........... 3 njim Emile 20LA: 7 Rim. čudeži S|*3e vmešal kardinal. Bog ni storil Sz in'v le,b" b',ed kakor Vpričo .1 toiSEi ft™ 1? bil videli Se vedi. spodobnost- v d™ Ju?ezn' le po^mno prezrl ^•vljenin in’ L t e ginjen od bolesti njiju veliČastnn i^ I jeP°te njiju srmti, je napravil kakor H.i -re vl° odveze, kretnjo posvečenja, življenja yeličastn Kakor rfo ^uvcici ivicuiju posvečenja, žuje *pti pripijsča, knez svete cerkve, ki uka-Zadnjo sodbo6 tesno objeta ljubljenca pred nJa 3r’ se8tra» Pusti! Ne moti Jima spa- Pstane3’° oči odprte, da se tita. Nal «n!fi ro^0nca in se niko,i ne nas5_ živilo ? spita roko v roki, ko nista ^rešiln v Se'^ “emllo^Dvole Bo °Wem le da‘le' je T S -n ^ *erovih ,ahk0 tak0 p0l,0sne S f ?0p?t ves rimski knez »Ves 35 °d starih bojev m strasti še vroče krvi sestim iu b0 ob2tudova,l in objokaval. Pusti aknje « Pusti ,u skuPaJ- Bog }u P°zna in pri- Vsi' opravjj ”avzoČi so pokleknili. Kardinal sam je Ča senca [tva^ke Znočilo se je; rasto- Sv^č sveff zacrrnila sobo. v kateri se je dvoje Potem0 kakor dvoie zvezd, del, kako cSe zna^l Pierre, ne da bi bil ve-nem vrfi. zS°dilo. na malem zapušče- utrujeno Pa Je bil šel, koprneč n?*^ke je rrepiavllala dražestne f?aske {pS 4sark0fa^ kjer }e pel iz tragične I avta, a Pkl curek svojo pesemco kakor i ni.ke in “ Je, ra7Pen-,al nad njim, ze- .rr,im nebom ^'ž.s v ograjah niso bile pod modro-rine o« °ommč druzega kakor nerazločne tva- ^j V;t ? !a*sen,!e bir ta dražestni, n,,stil v „t Jn kakšen brezupen odmev je njem Benedetin smeh, vsa ta pojoča st; pa oficirji. In namesto ustavnega življenja smo dobili vojaško diktaturo. Zaradi pravičnosti je treba priznati, da položaj mladoturkov ni bil lahak. Reakcija je bila premagana, ali njeni pristaši niso bili uničeni. Na ljudstvo se novi gospodarji niso zanašali, ker je bilo premalo zavedno in ker so sami spoznali, da bi se kmalu lahko pokazala razlika med njihovimi in ljudskimi interesi. To je bil tudi vzrok, da niso storili nčesar, da bi zbudili njegovo zavest. MladoturŠka politika je postaja fevdalno centralistična, njeno sredstvo pa je imel biti militarizem. Tega so gojili z največjo ljubeznijo, da bi si ohranili njegovo naklonjenost. Pri tem so si odtujili delavske množice in neturŠke narodnosti. V imenu svobode se je pričel mladoturški režim. Ali njegova svoboda se je kmalu poka* zala v čudni luči. V Carigradu se je razglasilo obsedno stanje. Po vsej deželi šo se ustanovila vojna sodišča. Začetkma je bilo to še razumljivo zaradi strahu pred reakcijo. Ali tako je ostalo vsa štiri leta. In stopnjema so mladoturki korakali v nazadnjaštvo. Prve policijske odredbe so veljale socialistom in nepolitičnim strokovnim organizacijam delavcev. Prepovedale so se politične organizacije neturških narodnosti. V parlamentu so se izdelavah reakcijonarni zakoni. Omenjevala se je politična svoboda v vsakem oziru; zatiralo se je časopisje, zborovalne svobode je bilo toliko, kolikor si je je kdo mogel sam vzeti. Krono vsemu so mladoturki posadili pri zadnjih volitvah z nezaslišanimi oblastnimi sleparijami in z neverjetnim terorizmom. Te volitve so bile tista kaplja, od katere se je voda v kozarcu prelila. Dotlej je nezadovoljnost še iskala legalna pota; po volitvah je minilo vsako upanje v zakonito zboljšanje. Posledica je bila vstaja v Albaniji in upori opozicio-nalnih elementov. Vlada je padla, ustanovila se je nova in vanjo so vstopili stari in preizkušeni nekdanji — Hamidovci. Ni se bati, da bi sc ta vlada upala še enkrat spraviti absolutizem v življenje, gotovo je celo, da bo v nekaterih zadevah pametnejša od prejšnje, ali tudi od nje ni pričakovati več kakor od mladoturške. . Da bi se uredile razmere v deželi, bi bilo predvsem treba temeljite volilne reforme. Po sedanjem volilnem redu so nelegalni boji, vstaje, upori, četovanja, atentati neizogibni. Zakaj po njem se ne more prava politična sestava nikdar pokazati v parlamentu. Delavstvo ne more dobiti pravičnega zastopstva, pa tudi narodne skupine se ne morejo uveljaviti. Tako je n. pr. nemogoče, da bi dobili Srbi le enega zastopnika v zbornici. Tega poguma pa tudi nova vlada ne bo imela, da bi segla z reformami tako globoko. Verjetno je, da bo zdaj ona izkušala odtujiti vojsko mladoturkom in se potem opirati nanjo. Po štirih letih smo dejanjsko tam, kjer smo bili pred takozvano revolucijo. Boj za moderniziranje Turčije se pa šele pričenja in v tem boju čaka socialiste važna vloga. Ali bo nova Turčija delo socialističnega ljudstva, ali pa — je ne bo. Mikado Mudzuliito. V Tokiju je umrl japonski cesar — mikado Mudzuliito. Njegova smrt obuja spomin na dobo, ki je brez primere v Japonski zgodovini, na dobo, v kateri se je staroazijska, fevdalno-absolutistična dežela takorekoč čez noč iz-premenila V moderno ustavno velesilo s kul- ...........— ... W|(LL1 iMJ ,-r—- radost, pričakujoča bližnjo srečo, ki leži zdaj tam gori v ničnosti stvari in bitij! Tako bolestno se mu je stisnilo srce, da je glasno zaihtel, sedeč prav na onem mestu, na prevrnjenem košu stebra, kjer je sedel dopoldne, dihajoč zrak, ki ga je bila dihala ona in ki je še ohranil čisto vonjavo oboževanja vredne žene. Naenkrat je udarila ura na oddaljenem stolpu šest, m Pierre se je silno zdrznil, ko se je spomnil, da ga sprejme papež še ta večer ob devetih. Se tri ure. Ob strašni katastrofi ni bil mislil na to. Bilo mu je, kakor da so minuli že celi meseci izza tega, in prišlo mu je na misel kakor davno dogovorjen sestanek, kamor pride človek po dolgoletni odsotnosti, postaran, vsled neštetih dogodkov izpremenjen v srcu in v duši. Trudoma se je zopet spravil pokoncu. V treh urah pojde v Vatikan in bo naposled videl papeža. XIV. Zvečer, ko je Pierre stopil iz Borga pred Vatikanom, je v globoki tišini potemnelega in že spečega okraja glasno in zvočno zadonela ura: Pol devetih. Prišel je prezgodaj. Sklenil je Podati dvajset minut, da pride šele ob devetih, točno za avdienco, gor pred vrata. y neskončni razburjenosti in žalosti, ki mu je stiskala srce, mu je bil ta rok kakor olajšava. Ko }e prišel sem, se je Čutil vsled tragičnega po-poldneva, ki ga je bi! preživel v mrtvaški sobi, kjer spita zdaj Dario in Benedeta v tesnem ob-Jemu svoje večno spanje, tako trudnega, kakor da so mu vsi udje polomljeni. Nič ni mogel jesti; okrutna, bolestna slika ljubeče dvojice ga je preganjala in tako izpolnjevala, da se je njegovim prsom nehote izvijalo stokanje in so se mu oči zalivale s solzami. Oh kako rad bi se bil skril,, da bi bil mogel plakati po mili volji ln izpolniti silno potrebo po solzah, od katerih ga je hotelo zadušiti J Premagala ga je bila taka ginjenost, da je prevzela vse njegovo mišljenje; turo stare Evrope in mlade Amerike, ne da bi se bila pri tem zatrla posebnost tisočletne japonske kulture. Leta 1867. je Mudzuliito prišel na japonski prestol. Takrat so vladali v državi fevdalni knezi, takozvaiii Dajmiji, in razmere so bile zelo podobne onim v starih fevdalnih državah v Evropi. Knezi so bili gospodarji pokrajin in mikadovi vazali; ali često je bil on. absolutni gospodar, samo igrača v njihovih rokah. Iz Iz njihovih vrst je izhajal vrhovni vojni poveljnik — šogun — ki je podedoval svojo oblast, in večinoma je bil on pravi gospodar v deželi. Ko je Mudzuliito postal cesar, je bilo minilo šele trinajst let, odkar se je dežela odprla vnanjemu svetu. Do leta 1854. je bilo Japonsko bolj ločeno od vsega ostalega sveta kakor Kitajsko s svojim zidom. Tujec ni smel na Japonsko, Japonec ni smel v tujino. Amerikanci so prvi izsilili pogodbo, ki je njihovim ladjam otvorila japonske luke; Amferikancem so potem sledile druge države. Mikado sam pa je še dolgo živel v popolni osamljenosti, kot sveto bitje, ki ne sme z nikomur priti v dotiko. Opirajoč se na oni dtl plemstva, ki je bil prijazen reformam, je pričel Mudzuiiito najprej boj za svojo osvoboditev od šoguna. Dve leti so trajale divje borbe, ki so se končale s tem, da je tedanji šugon Hito-subaši odstopil. Cesar je bil zdaj resnično absoluten vladar. Ali tedaj so se pričele na Japonskem reforme na vse strani, katerim ni zlasti kar se tiče naglice, enakih v vsej znani zgodovini. Dne 11. februarja 1889 je Japonsko postalo ustavna država, ki se je neprenehoma organizirala. Vojska se Je postavila na enako podlago kakor v evropskih deželah, gradile so se ladje, razvila se je trgovina, ustanovila velika industrija. Med najvažnejše reforme spada ta. da se je pravosodstvo ločilo od uprave. Pomen moderniziranja se Je pokazal najprej leta 1894. na vojni s Kitajsko. Ko je potem na Kitajskem izbruhnila takozvana bokserska vstaja, je Japonsko nastopalo v eni vrsti z evropskimi oz. ameriškimi državami in pomagalo poraziti upor. Največji zunanji uspeh pa je nova država dosegla na vojni z Rusijo, po kateri je Japonsko vstopilo med velesile. Dobiček te vojne je bil pretežni vpliv v Mandžuriji in polovica otoka Sahalina. Po končani vojni je sledila aneksija Koreje in s tem j£ dobilo Japonsko znatno posest na suhem in fl dna tla pod nogami na azijskem kontinentu. Danes igra mikadova dežela med državami enako vlogo kakor vsaka velesila. Naglo je Japonsko dohitelo stare evropske države; prehitelo jih ni. Njegove reforme so bile večinoma posnemanje in njegov glavni vzor je Nemčija. Tudi na Japonskem je ustavnost bolj navidezna kakor resnična; srečne vojne so utrdile militarizem z aristokratično Prevlako, in razvil se je močan nacionalističen šovinizem. Vsako gibanje, ki ga za količkaj večno svobodo, naleti na najhujši odpor v mi-Kadovi vladi in njegovi policiji. Brezobziren boj se je včasi vodil proti republikancem, z najbrutalnejso silo pa se je in je še zatiranje socializma, in v tem divjem boju je krvnik ena najvažnejših oseb. Kljub temu se socializem zelo krepko razvija, kakor pač raste v deželi kapitalizem. Sam Mudzuhito je eden najbogatejših azijskih velikašev. Dolga vrsta njegovih prednikov je znašala ogromna bogastva na kup. Tako je zdaj mikadovo imetje neizmerno. Kljub temu pravijo, da je bilo njegovo življenje zelo enostavno. Najrajši se je bavil z literaturo in je bil tudi sam pesnik. Njegov naslednik je princ Jožihito, ki je bil rojen leta 1879. in je povsem po evropsko iz» obražen. Poročen je s princeso Sadako. Ljubljana in Kranjsko. — Parlamentarne počitnice so za diverzne državne pravdnike sezona »dela«; ljubljanski državni pravdnik si je zavihal rokave in nam je zastran nedolžnih notic zaplenil dve številki zapored. Vnema in pogum tega gospoda je velika, ker je zaklenjena tribuna, kjer bi se njegovo početje lehko osvetlilo. Za enkrat nam ne ostaja druzega, da poskusimo svojo srečo ? pritožbo; poskrbeli pa bomo, da se bo pečal s slavnimi deli ljubljanskega državnega pravd-nika tudi dunajski parlament. — Hinavščina poklerlkaljenega liberalizma Glasilo s krščanskim apelom zoper socialno de^ mokratične brezverce omadeževane stranke govori o potrebi skupnega nastopa vseh nekle-rikalnih živi jev. Mnogokrat smo že naglašali, da bi bila v očigled koruptnemu gospodarstvu kleriklacev vsaj v kulturnih rečeh koristna kooperacija vseh neklerikalnih elementov, dasl slovenskim liberalcem od nekdaj nismo nmogo zaupali. Da smo imeli prav, so nam potrdile mo-ščanske volitve, ko je liberalna stranka, poza-bivši na elementarna načela politične dostojnosti, tako globoko zagazila v blato, da seda} iz njega n^ more. Nezmerna hinavščina in nespodobno komediantstvo je, Če vabi na protiklerikalni boj socialne demokrate tista klavrna stranka, ki je Še pred neka) dnevi denuncirala socialne demokrate za brezverce in ki se je še pred štirinajstimi dnevi pehala za krščanski značaj moščanske občine in se vojskovala za »svetinjo našega ljudstva«, za »sv. vero«. Namen antiklerikalne kooperacije bi bil, da se zajezi ostudna zloraba vere, ki jo klerikalci uganjajo, v svoje strankarske svrhe. Kaj bi bila v takem boju vredna liberalna stranka, to je očitno pokazala v Mostah, ko je šla na boj zoper brezverske socialne demokrate z roženkrancem in sveto vero. Šolobarde! — Liberalci, klerikalci ln delavska volilna pravica. »Slov. Narod« se še vedno ni opral sramote, ki je ob moščanskih volitvah vsled izdaje ostudnega letaka obvisela na grbi liberalcev. Da bi zadušil nezadovoljstvo, ki ga je lumpovsko in nemoralno vedenje po vsej pravici zbudilo v lastnih vrstah, hodi okolo moščanskih volitev lepo po prstih in se skrbno izogiblje grdobije, ki so jo liberalci pri volitvah zagrešili in ki glasno kriči, da je ves liberalni protiklerikalizem le puhla fraza, le jeza klike, ki so jo drugi koritarji od korita prepodili. Tudi o razveljavljenju železničarskih pooblastil je za Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice Rezervni zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 '/2 ®/0 brez odbitka rentnega davka. »a. Mia bedna smrt ljubeče dvojice se je v njegovem duliu pridružila tožbi, izhajajoči iz njegove knjige in ga je navdajala še z večjim usmiljenjem, s prave groze polno ljubeznijo do bližnjega, ljubeznijo do vseh bednih in do vseh trpinov tega sveta. Živi spomin na vse neštete telesne in duševne rane tam v Parizu, tukaj v Rimu, kjer je videl toliko krivičnega in grozovitega trpljenja, ga je tako strašno razburjal, da se je ob vsakem koraku bal, da se mu vlijejo solze in da bo nehote moral dvigati roke proti črnemu nebu. Tedaj se je sklenil počasi izprehajati po Petrovem trgu, da se malo umiri. Ob tej nočni uri je bilo tukaj neskončno temno in samotno. Ko je prišel, se mu je zdelo, kakor bi moral zabloditi v morju senc. Ali polagoma so se oči privadile. Velikanski prostor so razsvetljevali samo štirje kandelabri, vsak s sedmimi gorilniki na štirih vogalih obeliska, in pa maloštevilne plinske luči ob poslopjih pred baziliko. Tudi pod dvojnim portikom kolonade so gorele svetilke z rumenkasto lučjo sredi velikanskega gozda štirih vrst stebrov, ki so se čudno odražali od teme. Na samem trgu pa ni bilo videti ničesar razun brezbarvnega skoraj pošastno se dvigajočega obeliska. Tudi pročelje svetega Petra, komaj opazno, se je dvignilo kakor sanje, molčeče, mrtvo, v čudoviti, speči, negibčni in nemi veličini. Kupole ni videl; komaj da jo je nekoliko označevala ogromna modrikasta oblina na nebu. Najprej je slišal nekod v globočine te nedoločne teme šumenje studencev, ne da bi jih videl; naposled je razločil tenki, gibčni fantom neprenhoma se dvigajočih vodnih trakov, ki so zopet padali navzdol kakor dež. In nad ogromnim trgom se je razpenjalo neskončno brez-mesečno nebo; bilo je kakor iz temnomodrega baržuna, zvezde pa so bile videti debele ,in svetle kakor živi rubini. Veliki voz s svojimi zlatimi kolesi in s svojo zlato ojnico je bil obr- njen nad streho Vatikana, tam doli nad Rimom, na strani ulice Oiulia pa se je bleščal prekrasni, s tremi zlatimi zvezdami svojega pasu okrašeni Orion. Pierre je dvignil oči k Vatikanu. Ali tam je bila videti le zmes nakupičenih fasad in le v nadstropju papeževih prostorov je odsevalo dvoje svetilk. Le na znotraj razsvetljenem Da-mazijevem dvorišču sta žareli zadnje in levo pročelje v belem odsevu velikih oken svojih rastlinjakov. In še vedno ni bilo nobenega šuma, nobenega gibanja — niti sence se niso premaknile. Dvoje oseb je prekoračilo ogromni trg; tretja je prišla in tudi izginila, pa ni ostalo nič druzega kakor daljni odmev ritmičnih korakov. Bila je prava puščava; nobenega izprehajalca, nobenega druzega hodca, niti sence kakšnega živega bitja ni bilo videti pod kolonado, v gozdu stebrov, ki je bi! prazen kakor stoletne prašume prvih časov. Slovesna puščava je bila, ponosno brezupna tišina! Še nikdar ni bil dobil vtiska tako neizmernega, motnega spanja polnega smrtne plemenitosti. Deset minut pred deveto se je Pierre odloči! in obrni! k bronastim durim. Samo eno krilo vrat na desnem portiku je bilo še odprto. Sence so bile tam še temnejše in so vse zavijale v noč. Spominjal se je točnih navodil inon-sinjora Nanija; pri vsakih vratih ima vprašati za gospoda Squadro, nobene besede ne dodati — In vsaka vrata se odpro. Vodili ga bodo in le slediti mu bo treba. Nihče na svetu ne ve zdaj, da je tukaj, zakaj Benedete ni več. Ko je stopil skozi bronasta vrata m obstal pred nepremičnim švicarskim gardistom, ki je zaspanega obraza stražil vhod, je enostavno izgovoril domenjeno besedo; »Oospod Squadra.« liberalce Tri za »Sl. Narod« molk najbolj priporočljiv. Očitno postavolomstvo klerikalne volilne komisije smo mi v prvi vrsti pribili in smo opozorili državno pravdništvo — ki pa ima najbrž s konfiskacijami preveč dela, da bi se moglo is koristnejšimi rečmi pečati — da se za to kričečo zlorabo uradne oblasti, za odkrito kršenje občinskega volilnega reda malo pozanima. Ampak liberalci imajo kaj malo povoda, da govore o teh kočljivih pooblastilih, zakaj do zadnjega vsi tisti uradniki, ki so pognali socialno detno-kratčne železničarje na dan volitev brez potrebe v službo, so liberalci, liberalni uradniki so velikemu številu delavstva snedli in konfis-cirali volilno pravico in tisti liberalni gospod, o katerem so bile govorice, da je liberalnim agitatorjem kar in bianco podpisoval uradna potrdila, še do danes svoje zadeve ni pojasnil. Liberalci in klerikalci, ki jih veže že volilno krščanstvo, naj si kar složno sežejo v roke, ker so oboji izvežbani mojstri v teptanju delavskih pravic. Za »Slov. Narod« pa je to nauk, da si povsod opeče prste, kamor jih položi; česar se dotakne, povsod razgrne javnosti novo liberalno grdobijo' — Zagorje ob Savi. Trboveljska premogo-kapna družba je pustila skopati precej globok jarek med okrajno cesto in rudniško železnico proti postaji. Na cesti je precej velik promet, tudi ponoči se ljudje vozijo in hodijo k vlakom na postajo in nazaj. Jarek ni pokrit in ne ograjen. Nevarno je posebno ponoči, da se kdo ne ponesreči, ko gre peš ali se pelje z vozom. Gospoda v Zagorju, ki je zato poklicana, bi že zdavnaj trboveljski družbi morala naročiti, da naj jarek pokrije ali ogradi, a se ne gane. Opozarjamo gospode, da če ne ukrenejo takoj vse potrebno, da bodo odgovorni za vsako nezgodo, ki bi se zgodila vsled njih nemarnosti. — Velik »Jpas« je delo usmiljenja onemu, komur ga preskrbiš, da si ob njem vsaj par ur po celotedenskem delu razvedri dušo in srce ter pozabi nadloge in težave, ki ga tlačijo dan na dan. Seveda mora biti ta »špas« neprisiljen; m tako neprisiljeno zabavo bo imel vsak poset-nik vrtne veselice pevske podružnice »Vzajemnosti«, ki se vrši v nedeljo 4. avgusta ob 4. popoldne v Vodmatu na vrtu gostilne pri Babniku, vogal Bohoričeve in Zalokarjeve ulice. Poleg tega pa je tudi vstopnina tako nizka — 30 vin. zaosofro, otroci do dvanajst let prosti — da bo pač prišel vsakdo, kdor si želi »špasa« enkrat do sitega tiavžiti. Spored veselice bo to v polni meri skušal storiti. Pridite torej vsi, ki ste potrti, trudni, žalostni in »špas« na tej veselici Vas. gotovo ozdravi. — V Trubarjevem parku je na nekem mestu ravno pri otroškem igrišču pristop do železniškega tira čisto prost, ker ni tam niti žive meje niti žice. Otroci vedno tekajo tja gledat prihajajoče in odhajajoče vlake. Nevarnost je jako ,yeltka, da se zgodi kaka nesreča. Zato opozarjamo odločujoče faktorje, da pravočasno oskrbe na onem mestu Trubarjevega parka potrebne iVarnostne naprave. .— V dobi od I. aprila do 30. junija t. 1. je bilo v Ljubljani 137 porok, 321 porodov (med njimi 20 mrtvih); 11 otrok je bilo pozakonjenih; 297 ljudi je umrlo, med njimi 149 tujcev. —- Umrl je včeraj zjutraj sodrug Mihael Arko, črkostavec, v Zapotoku pri Ribnici po Dolgotrajni mučni bolezni, komaj 22 let star. Pokojnik je bil član svoje organizacije in marljiv elan pevskega odseka »Vzajemnosti« v Ljubljani. ;— Tehten vzrok za odpoved stanovanja. Neki čevljarski^ mojster in hišni posestnik v Rožni dolini, ki je velik naprednjak, ni našel iVsled hude alkoholne nervoznosti balinskih krogel, katere je imel spravljene v drvarnici. Po vsej sili je hotel imeti kroglje od 21etnega otroka stranke, ki je tako srečna, da sme stanovati v hiši tega ljubeznjivega človeka. Naprednjak je vpil nad otrokom, se pridušal kot najhujši žganjar in rekel otroku — hudič. Ker |e bila otrokova mati prepričana, da ni njen otrok nikamor dejal krogel, ker istega dne še na dvorišču ni bil, zato je opomnjla sirovega hišnega gospodarja in vrlega naprednjaka, naj lukar tako barabsko in neutemeljeno ne zmerja 'otroka. Povedala mu je tudi, da ima krogle v Svoji drvarnici. Ali to je bilo že preveč! Zadrl Se je na ženo, da nimajo ne ona. ne njeni otroci — _■ ... . JAARK TWAIN: Devica v rodbini Mac Williamsa. . Pravil sem Vam, kako strašno je razsajala Savica pri nas in kako je vsem materam po-Jfcnala v uide blazen strah; tedaj sem poklical Svojo ženo in pokazal na našo Klaro rekoč: »Srce moje, na tvojem mestu ne bi dpvo-lil otroku, da ima neprestano v listih smrekov les.« »Ljubček moj, kaj pa to škoduje?« je Bejala in v tistem trenotku hotela odvzeti Klariči kos lesa; žene ne sprejemajo še tako prepričevalnega nasveta brez ugovora, zlasti omožene ne. Odgovoril sem ji: »Draga, ciognano }e, da je smrečina od ysega lesa, kar ga ječlo otroci, najmanj redilna.« Moja žena je odtegnila roko, ki je ž njo hotela otroku odvzeti les, In jo križem položila. Napela je šobo in 'dejala: »Možiček, sam veš najbolje, 'da, sam veš. »Vsi zdravniki pravijo, da je terpentin jelovega lesa za Šibko hrbtišče in za obisti dober.« »Eh — zmotil sem se! Nisem vedel, da je otrok bolan na obisti in da ima nerazvito hrbtišče in 'da je zdravnik nasvetoval —« »Kčfo pravi, 9a je otrok bolan na obisti in 9a Ima nerazvito hrbtišče?« »Sama sl namignila, ljuba ženka.« »Kaj ti ne kane v glavo! Nikoli nisem kaj fakega namignila.« »Ampak, predraga, saj še nista potekli dve minuti, ko si 'dejala —« »Te je vseeno, kaj sem Sejala! Otroku ne škoduje, če grize košček smrekovega lesa, ako ničesar iskati na dvorišču, ker za dvorišče ne plačuje. Nato se je vrli naprednjak s fino liberalno omiko še huje pričel zadirati in še krepkeje priduševati — ter dopovedal ženi stanovanje Ali ne ve ta »gospod«, ki je že deset let hišni posestnik, kako, kje in kdaj se odpove stanovanje? Ker je prepovedal strankam hoditi na dvorišče, mu priporočamo, naj kolikor hitro mogoče preskrbi kak zrakoplov, da nihče ne bo stopil na dvorišče, kadar bo šel na dvorišče ali pa k vodnjaku. Ob ponedeljkih kar ne more prenašati, če otroci le malo glasneji postanejo nad vorišču. Kladivo vrže v kot in pravi, da ga motijo otroci pri delu. — Poskušen samomor. V pondeljek popoldne je v samomorilnem namenu na Starem trgu št. 34 pila 241etna služkinja Marija Purkartova iz Golega pri Ljubljani karbolno kislino, vsled česar so jo napadli taki krči, da je začela klicati na pomoč. Na lice mesta došli zdravnik ji je dal prvo pomoč ter odredil, da so jo z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Nesrečnica je zapustila pismo, v katerem pravi, da je vzrok tega čina nesrečna ljubezen. — Nerazjasnjena nezgoda. Dne 2. novembra je izginila 21etna Alojzija, hčerka posestnika Franca Mavsarja iz Drandola pri Čermošnicah. Takoj, ko so jo pogrešili, so jo začeli iskati, a je bilo iskanje brezuspešno. Starši in drugi sosedje so bili mnenja, da je otroka po nesreči ustrelil kak lovec in ga potem, boječ se kazni, kam zakopal, ali pa da je deklece ukradel brkasti ser, ki jih je bilo takrat več okolo Čermošnic, oziroma v kočevskih gorah in lovci tudi nekatere postrelili. Tembolj je bila trditev opravičena zaradi tega, ker je otroka videla kritičnega dne neka ženska iti od doma v smeri proti gozdu. Otroku so bili starši dovolili, da naj gre na pašnik k drugim domačim otrokom, ki so v bližini domače hiše pasli živino. Otrok je pa zabredel v nasprotno stran proti gozdu, odkoder se ni več vrnil. Dne 26. julija je našel Andrej Spreitzer iz Vildbaha v gozdu, »Kolrigl«, ki je oddaljen kake pol ure od Drandola, pod nekim bukovim drevesom skelet otročje glave brez spodnje čeljusti. Ta skelet znači, da je bil dotič-ni otrok komaj dve leti star, ker je na skeletu osem malih zob in sicer takih, kakršne dobijo otroci v starosti okrog dveh let. Raziskavah so še po daljnih telesnih ali kostnih ostankih, pa razun navedene črepinje ni bilo nobenega sledu. — Nevaren slepar. Janež Pantscher, rojen leta 1885., je Štajerc in izučen trgovski pomočnik. Zadnji čas je na Koroškem v Podkloštru, v okolici in v Beljaku osleparil več posestnikov in javnih organov za svoto čez 700 kron. Nekemu dekletu, ki mu je poklonilo venček, je ukradel večje svote denarja ter vseskozi po Koroškem kar na debelo sleparil ljudi. Končno je ukradel gozdarju Dopperju v Podkloštru prospekt posebno praktičnega merila ter se s tem izdajal za iznajditelja te mere, se predstavljal gozdarjem za pravega Dopperja in na ta način zopet izvabil mnogo denarja, vrhu tega je osleparil rnnogo lesnih trgovcev. Slednjič je prišel tudi na Kranjsko in poskušal na enak način slepariti, toda tu ni imel sreče. Ko je 25. julija t. 1. prišel skozi Radovljico, se je obveščeno orožništvo začelo zanimati za njegovo osebo, poslalo je za ubeglim patrulje in brzojavke. 25. julija t. I. ponoči so tega nevarnega sleparja v Škofji Loki zasačili. Pan-tscherja so dobili v nekem hotelu, kjer je pripovedoval, da bode drugi dan na železnici pustil les nakladati. Odpeljali so ga v sodnijske zapore v Škofjo Loko. — Preprečena pot. V pondeljek sta se hotela odpeljati v Ameriko leta 1893. v Stražnem vrhu rojeni in v Dobliče p. črnom pristojni Matija Kump in leta 1893. v Blokah rojeni Anton Troha, še preden sta zadostila vojaški dolžnosti. Nakana se je obema ponesrečila, ker ju je tik pred odhodom na južnem kolodvoru službujoči stražnik aretiral. Prvega je spremljal neki rojak, ki je svoj čas že bil v Ameriki. Izročili so jih deželnemu sodišču. — Nezgode. V pondeljek popoldne je llletni šolski učenec Anton Janežič pod nekim kozolcem na Ilovici v starem železju našel kos cevi, ki je bila napolnjena z neko eksplozivno tvarino, česar pa Janežič ni vedel. Deček je začel cev prazniti z nekim žebljem, pri čemur je cev eksplodirala in mu na levi roki odtrgala dva ga veseli, in to veš sam prav dobro. Grize naj ga in s tem je stvar opravljena!« »Nobene besede ni treba več, predraga! Vdam se sili tvojega dokazovanja in takoj naročim nekaj voz najboljšega smrekovega lesa. Nobenemu mojih otrok naj ga ne manjka, dokler —« »Prosim te, pojdi v pisarno in pusti me končno v miru. Najnedolžnejše opazke ne sme človek izustiti, ne da bi hlastnil po njej in začel rezonirati in rezonirati, da nazadnje sam več ne veš o čem govoriš, in tega ne veš nikoli !« »Dobro, zgodi se tvoja volja! Ampak v poslednji opazki je pomanjkanje logike, ki . . .« Toda preden sem izgovoril, je že odšla skozi duri in vzela otroka s seboj. še tisti dan pri kosilu mi je prišla nasproti bleda kakor stena. »Oh Mortimer, že zopet eden! Gordonov Jurček je obolel!« »Za davico?« ; r 5 »Za davico!« »Ali je kaj upanja?« ^T:r: »Prav nič! Oh, kaj bo z nami!« Čez nekaj časa je prinesla pestunja našo Klaro, da nama vošči lehko noč in da moli z mamo. Ravno pri besedah ». . . prav sladko zaspim« je nekoliko zakašljala. Moja žena je do smrti zadeta omahnila. Ampak takoj se je vzravnala, z vnemo, ki jo podeljuje bojazen. Otrokovo posteljico, je velela, je prenesti iz otroške izbe v najino spalnico, in sama se je prepričala, da se je povelje zgodilo. Mene je seveda vzela s seboj. Stvar je bila hitro urejena. V toaletni sobi moje žene smo postavili postelj za pestunjo. Pa se je domislila, da smo predaleč od drugega otroka, ta — če ga ponoči napade prsta in jo sploh tako poškodovala, da so ga morali odpeljati v deželno bolnišnico. — Nezgoda na železnici. Sprevodnik Rajko Kainz je ponesrečil 26. julija pri premikanju vlaka na postaji Zalog. Skočiti je hotel na službeni voz, pri čemur mu je izpodletelo ter je dobil znatne poškodbe na desni rami in na levi nogi. — Obesil se je na skednju posestnika Jakoba Pogačnika v Logu pri Škofji Loki 26letni delavec Martin Brtoncelj iz Bukovice, občina Selca. Brtoncelj je bil znan alkoholik. Vzrok samomora ni znan. — Kolo izposodil si je v nedeljo pri tvrdki Peter Škafer na Rimski cesti za nekaj ur neki brezposelni trgovski sluga, katerega še do danes ni vrnil. Kolo je tvrdke »Adler«, črno emai- • Hrano, ima navzgor zakrivljeno, že enkrat popravljeno balanco in je prostega teka. Tovarniška številka je 134.577, vredno je 90 K. Pozor pred nakupom. — S trebuhom za kruhom. V pondeljek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Macedoncev, 67 Hrvatov, 21 Slovencev in 17 Kočevarjev. V Heb je šlo 17, na Dolenjsko pa 20 Hrvatov. — Izgubil je neki gospod denarnico, v kateri je imel 20 K denarja. — Neki zavirač je izgubil sprevodniško ročno torbo. — Gosp. Karel Meden je izgubil denarnico, v kateri je imel čez 22 K denarja. — Gospa Ana Brovetova je izgubila zlato pleteno zapestnico. — Gospa Neža Aublova je našla zlat privesek. — Dne 1. avgusta t. L, t. j. jutri, dospe v Ljubljano elitni koncertni orkester Any Ritt-steiger z Dunaja in igra v kavarni »Central« pri jubilejskem mostu. Kavarna je navadno vso noč odprta. Kavarniški prostori so prenovljeni in se obisk slavnemu občinstvu toplo priporoča. Idrija. — Z občinske seje. Dne 26. t. m. je bila sklicana javna seja občinskega odbora idrijskega. Zupan sodrug J. Štraus otvori ob 6. zvečer sejo v navzočnosti 24 odbornikov. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo županstva. 2. Razpis službe živinozdravnika in tržnega nadzornika. 3. Novo merjenje idrijske katastralne občine. 4. Slučajnosti. Ad 1. Zupan poroča, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu sistiralo sklep občinskega odbora z dne 2. aprila t. 1., da se mirovno sodišče za mestno občino idrijsko ne ustanovi. Ker je priziv na deželno vlado zoper ta ukrep dopuščen, je starešinstvo mnenja, da se županstvo pritoži. Predlog se enoglasno sprejme. Ad 2. V imenu starešinstva predlaga župan, da se ustanovi za idrijski sodni okraj mesto živinozdravnika z letnim pavšalom 1200 K ter za nadzorovanje živil 800 K, drugo bi prispeval deželni odbor, za kar se je že izjavil. Tako bi dobila občina jdrijska za letnih 2000 K živinozdravnika in tržnega nadzornika v eni osebi. Predlog se soglasno sprejme. Ad 3. Župan poroča, da se mapiranje idrijske katastralne občine namerava izvršiti v razmerju 1:2880, za mestno občino kakor tudi za posamezne lastnike zemljišč pa t>i bilo boli umestno, da se to delo izvrši v razmerju 1:1000, zato se je županstvo s tozadevno prošnjo obrnilo na finančno direkcijo. Le-ta je voljna vstreči želji županstva, če se dovoli od mestne občine prispevek za štiri figurante. Ker je v ta namen že proračunjenih 2000 K, predlaga predstojništvo, da se votira še potrebni znesek za to merjenje. Predlog se soglasno sprejme. Ad 4. Zupan poroča o nameravanih generalnih načrtih za trasiranje železnične proge iz Škofje Loke, čez Žiri, Idrijo na Sv. Lucijo ter o tozadevnem sestanku v Žireh ter prosi, naj občinski odbor za ta sestanek izvoli tri odbornike. Predlagani so: župan Štraus, svetovalec g. Primožič in odbornik g. Troha, ki so enoglasno izvoljeni. Služba grobokopa se odda zasebniku Ivanu Vidmarju. Končno prečita župan vodovodno pogodbo med posestnico Marijano Kokalj in mestno občino idrijsko, katera se soglasno odobri. Na razna vprašanja glede vodovodne naprave in pomanjkanja vode obljubi župan vse potrebno ukreniti. Končno se sprejme še predlog Fr. Kosmača in Jak. Kavčiča, naj se izterja vse one, ki so si vodo brez vednosti županstva kedaj prisvojili. V slučaju, 'da bi se pristojbini 20 K od pipe upirali, jim mora županstvo pipe odvzeti. Predlog soglasno obvelja. Na davica — in uboga stvarca je spet pobledela kakor mrlič. Prenesli smo otrokovo postelj in postelj pestunje zopet v otroško izbo in postavili za naju postelj v sosednji sobi. Koj nato je dejala žena: »Ampak če Klariča malčka okuži?« Misel ji je zbudila nov strah, da smo z združenimi močmi komaj dovolj hitro prenesli postelj iz otroške izbe, dasi je moja žena sama pomagala in v divji bojazni skoro polomila postelj. Preselili smo se v spodnjo etažo. Ampak tu zopet ni bilo prostora za pestunjo in moja žena je dejala, da so njene izkušnje neprecenljive vrednosti. Pa smo se zopet z vso ropotijo vrnili_ v najino spalnico, veseli kakor ptice v viharju, Če najdejo svoje gnezdo. Moja žena je odšla v otroško izbo, da vse premisli in preudari. Takoj se Je zopet vrnila z novo skrbjo. »Kako neki, 'da malček tako čvrsto spi?« »Ampak, preljuba, ali ne spi zmerom kakor medved?« »Vem! Ampak ta spanec je čuden! Diha tako — tako — enakomerno! Oh, to je strašno!« »Ampak, 'dragica, saj diha zmerom enakomerno.« »Vem; ampak nekaj strašnega je v tem! Dojilja je premlada in neizkušena, Mary naj ostane pri njej, če se kaj zgodi.« »Dobra misel! Ampak kdo naj pomaga tebi?« »Saj znaš ti vse, kar potrebujem! Sicer pa moram ob taki priliki sama vse!« »Ostudno bi bilo,« sem dejal, »'da bi ležal y postelji in spal in prepuščal tebi vso skrb za to zaključi župan ob pol 8. zvečer sejo. — Shod Interesentov za železniško progo Škofja Loka—Žiri—Idrija—Sv. Lucija bo dne 6. avgusta v Žireh v občinskih prostorih. Po- \ vabljene so vse občine in druge interesirahe korporacije. — Gasilna straža v Idriji ima svoj redni j občni zbor 4. avgusta ob 1. popoldan pri gospe Mici Štrausovi v salonu; vabijo se vsi gospodje delavni in podporni člani k obilni udeležbi. ____________________________________ Sklicatelji. Štajersko. — Kako se rode otroci božji. Ko so šli v sredo dne 24. julija sejmarji iz Maribora, so našli v neki goščavi mlado žensko z novorojenim otrokom. Rekla je, da je v nedeljo ponoči pod milim nebom porodila in se potem zavlekla i v grmovje, kjer je od slabosti obležala. Od nedelje, da ni ničesar zavžila in dež jo je večkrat premočil. Piše da se Marija Bizjak. — Utopljenca so potegnili v Ceršaku blizu Fiirtove tovarne iz Mure. Dognali so, da je ponesrečenec gostilničar Franc Ossenag iz Jager-nika pri Nemškem Lonču. Sumijo, da je sam skočil v Muro, ker se mu je večkrat mešalo. — Nezgoda. Pri gradbi kanala na Franc Jožefovi cesti v Mariboru je zasulo delavca Soj- ? cerja. Pokvarjeno ima levo.nogo in levo roko. — Obtožen, ker je rešil samomorilca. Nedavno je hotel neki vrtnarski pomočnik iz občine Rognitz pri Gradcu izvršiti samomor ter se je obesil v gozdu na drevo. Hlapec Franc Kotschler, ki je prišel slučajno po poti, je prerezal vrv in življenja siti vrtnar je telebnil na tla. Padel je na korenino drevesa ter se lahko poškodoval. Vsa zadeva se je kmalu razvedela in prišla je tudi do ušes državnega pravdništva. ( Kotschler je dobil povabilo k sodišču. V svoji priprostosti se je veselil, da bo dobil kako nagrado, ker je rešil človeško življenje. Kako pa se je začudil, ko je zvedel, da je obtožen po § 413., ker je s tem, da je odrezal samomorilca, povzročil njegovo poškodbo. Obtožnica držav* nega pravdništva je zbujala pred sodiščem V Gradcu med številnimi poslušalci burno veselost., Okrajni sodnik dr. Popelak pa je oprostil obtoženca, ki se je po razpravi slovesno zaklel, da ne bo nikdar več nobenega obešenca odrezal. — Uboj. V konjiški okolici sta se v noči 25. julija sporekla rudarja Anton Korošec in | Ferdinand Železnik. V prepiru je Korošec Železnika ubil. — Strela je ubila 26. julija v Lučanah dve mladi dcklici, eno 13 in drugo 16 let staro. Udarila je v hlev Repoška, ki je tudi do tal pogorel. — Ogenj. V Pristovi pri Vojniku je treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Šipeca in hišo posestnika Jakoba Kožuha. Ogenj je popolnoma uničil vsa poslopjai. škoda znaša več tisoč kron. Koroško. — Samomor vojaka. V soboto so potegnili iz Gline truplo vojaka, ki je bil ustreljen v levo sence. Mcž se je ustrelil v vodi. Samomorilec je četovedja pri celovškem vojaškem oskrbo-vališču Ivan Kovač. Vzrok samomora ni znan. . j — Laški vojaški ubežniki. V zadnjih dneh so pripeljali v Beljak več laških ubežnikov, ki so pobegnili iz strahu, da bi morali iti v Tripo-ltanijo. Več ubežnikov je bilo še v vojaški obleki. Ubežnike so izpustili na prosto. — Smrtna nezgoda na gorah. V soboto je šel sedmošolec gimnazijec vit. pl. Luschan iz Milstata v spremstvu dveh turistov iz Spitala na Ankogel. Odšli so popoldne iz Malniče in srečno prišli do koče, kjer so prenočili. Drugo jutro so se napotili naprej. Ko so dospeli do snežin, je Luschanu spodrsnilo na zmrznjeni i» zledeneli snežni skorji in padel je čez 80 m visoko steno v prepad. Obležal je mrtev. Pon*' srečenec je silno razbit. Ima zmečkano lobanjo, polomljene roke in noge in je po celem telesu opraskan. Ko se je zvedelo o nesreči, je šla namesto nesreče taKoj rešilna ekspedicija. Prepeljali so ga včeraj popoldne v Malnico in od tod ga odpeljejo v Milstat. Ponesrečenec je bil sin bivšega notarja viteza pl. Luschana v Milstatu. — Uboj. Pred huzarsko vojašnico v Ce- j lovcu sta se sprla huzar Ivan Pap in otroka.« — Končno me je sprijaznila z mislijo. Stara Mary se je odstranila in se zopet preselila v otroško izbo. Klariča je v spanju dvakrat zakašljala. »Zakaj le ni doktorja? Mortimer, v sobi Je prevroče. V sobi je odločno prevroče! Privij kurjavo — takoj!« Privil sem in pogledal na toplomer in se potiho vpraševal, če je petnajst stopinj pretoplo za bolnega otroka. V tem se je vrnil kočijaž iz mesta s sporočilom, da leži naš domači zdravnik bolan v postelji. Žena me Je pogledala s steklenimi očmi in dejala z razbitim glasom: »Prst božje previdnosti! Tako je določeno vnaprej. Nikoli ni bil bolan — nikdar. Nismo živeli po božji volji, Mortimer! Vedno sem ponavljala. Zdaj vidiš posledice. Najin otrok ne ozdravi nikoli več. Boga zahvali, če ne čutiš krivde; jaz si ne morem odpustiti.« Dejal sem, ne da bi Jo hotel užaliti in ne da bi pretehtal vsako besedico, da se mi ne zdi najino življenje pregrešno. »Mortimer! Ali hočeš priklicati božjo knzett še na malčka?«... , ... Potem je zaihtela in nenadoma vzkliknila. »Ampak zdravnik bi bil moral poslati zdravilo!« »Saj je poslal,« sem Sejal, »tukaj Je. Čakal sem le, da ml daš časa.« »Daj jo brž sem! Ali ne veš, cla je 3rago" cen vsak trenotek? Ampak Čemu pošilja medicino, ko ve, da je bolezen neozdravljiva?« (Konec prih.) Živinski mešetar Knap. Med prepirom je potegnil huzar sabljo in hotel z njo svojega nasprotnika udariti. Mešetar pa je potegnil tiož, umaknil se huzarjevemu udarcu in ga zabodel. Huzar je padel na tla in je v kratkem 'umrl. Knapa so izročili sodišču, zagovarja se s Silobranom. ' — Nevaren tat aretiran. V okolici Velke se le posrečilo orožnikom, da so aretirali nevarnega vlomilca in tata 21 letnega Staubmana. Stanbman je v teku 3 dni izvršil v okolici nič Janj kot 13 vlomov in je ljudem veliko odnesel, “il ie že velikokrat kaznovan in so ga sodišča dalj časa brezuspešno iskala. Goriško. . — Renčani v Sarajevu. Stavbinski delavci " Sarajevu so priredili 21. t. m. lepo uspelo vejico; na veselici, na kateri se je nabral tudi *P znesek za miljonski sklad, so se posebno •dlikovali slovenski pevci iz Renč, ki so želi *a svoje točke iskreno pohvalo. . — Med kolesarji. Kolesar Franc Pelicon iz «pvodenj, je tožil kolesarja Ernesta Fabreto iz viorice, češ, da je on kriv, da je padel s kolesa 7* tla in poleg tega se zaletel še v neko deklico, ie ravno izstopila iz tramvaja tako, da je tudi *** padla s Peliconom vred. Pri prvi obrav-"3vi se je dokazalo, da je Pelicon sam kriv astnega padca. Zato Je bil toženec oproščen. * ejicon je napravi! proti tej razsodbi vzklic. v*kftcno sodišče na je potrdilo prvo razsodbo. K , ~ -lektrična razsvetljava v Kobaridu. Trg ■vooarid si oskrbi ulično in zasebno električno osvetljavo po hišah. V ta namen se uporabi oclna moč Idrijce pri Lepih Mlinih. Načrti in stroškovniki so že na deželnem odboru. —" "■■■ — Trst. ~ Odbor pevskega odseka »Ljudskega «■«« vabi vse pevce na pevski sestanek, ki stilni C?[rtck' .J- avgusta, ob 8. zvečer v go-8 ’ n‘en,at'orial-« Ker bo prva pevska vaja nem« -USta' 'e P°.trebn°. da se poprej sesta-m„ . v*0 Pogovorimo o nadaljnem delovanju. vi clam, kii majo veselje do petja ali drama-■ je. se sprejemajo. Pridite vsi! Odbor prosi ki ,, •? sodru?e in prijatelje delavske pesmi, ur; Vv ..evaj° potrebo delavskega zbora, da Slan v° ^°t re(*n' č*an’ a^‘ Pa kot Podporni ,Ker ,ma naš zbor veliko izdatkov, zato da store sodrugi svojo dolžnost ter ga Podpirajo v moralnem, še bolj pa v gmotnem ®z«ru. Vsa druga pojasnila daje odbor. — Blagajniško poročilo podružnice zidarjev v Trstu od 1./1. do 20 /6. 1912. Dohodki: 82q Erisl°,Pnin po 60 v . . . . K fu.Pllkf*0v P° 40 v . . . . 19627 ensklh Pnspevkov a 30 v 2609 * * a 40 v 179 l *kzni dohodki . . " Mm v blagajni ! * ‘gggg “Skupaj . . K l2997-0> Izdatki: Prispevki deželnemu tajništvu . . K 951-62 J® agitacijo................................. 535 62 Administracija, najemnina, inventar subvencija blagajnikom, poštnina, godba.................................... 1279-80 g«* poslano................................. 7859 53 ^»podpore................................... 23-80 fc^CO m čitalnico........................... 278 27 K 10938 66 2058-42 h 50 v k 20 v 537-— 19 60 . 409'80 . 7930-30 . 1304-50 35 80 50- ^ebitek v blagajni 30.-6. 19 Skupaj . 312 . Skupaj . . K 1299707 agaJnlško poročilo podpornega fonda od l./l. do 30./6. 1912. *7o-> • Dohodki: ■PoviSek ih pr*spevkov po 20 v Globe * Pnstopniuah . . . Dobiček veselice 4,/2. 1912. ’. [ Prebitek 31.-i2. 1911._3kupaj r K T 194060 1187 20 101 — 624 T235^4 1181-27 TTTftŠl » , , Izdatki: JŠk0 P°dPoro .... Prebitek v blagajni 30.-6. 1012.. Skiinfli Skupaj Skupnlračun. “kupni dohodki . Pfebitek 31.-12. 1911.’ Skupni izdatki . . . . Prebitek v blagajni 30.-6. 1912,’. SKupaj K 1037-20 „ 3379 11 K 4416-31 K 13522 54 389084 K 1^41338 K 11975 85 . 5437-53 K 1*413-78 na vi0 b,agJajniško poročilo je najboljši odgovor vse narodnjaške napade na našo organizacijo. je Predrzna vlomilca. Tržaški policiji se vC-f^ilo, da je aretirala dva silno nevarna nika“t a*in sicer 331etnega trgovskega pomoč-rika Ohersona in 36 leknega brivca Hen- skih vi °- Ta dva s,a izvršila že veliko ropar-bla2ai„0t?0v 1,1 sta Prava mojstra v navrtanju sarn« soboto ob 1. ponoči sta udrla v pi- ‘Vel ^ tvrdke Cossovich v Trstu. Navrtala sta ^ezn« ??a^no* Pri tem Pa ie Pad,a velika že-stn vif » a na t,a- Povzročila je tak ropot, da Sta n!?.”!1'?3 ^strašena zbežala. Toda na ulici licu cI JeLa,.,polical.eni naravnost v naročje. Na Pile Im ,*?Hi Vlomilne prUfrave, kakor svcure, Pravarv.’’ °^K0Varia|o povsem vlomilnim na-stg l.J11 najhujših angleških vlomilcev. Tatova ,e2enL j Pa sicer Jako e,e2antna moža, fino ob-Nno k!" s? na§11 na mizi pred vlomljeno bla-8e celo dva para finih belih rokavic. 1,000.000 vinarjev : : za tiskovni sklad „Zarje“ : : — 36. izkaz:__________ J. Mravlje Krapina 20 vin., rcrameracija žel. org. mesta v žep milj, skl. 106 vin., Stenšck. 20 vin., Polonšek 10 vin., ga. B. Piiko 30 vin., vesela družba v Merlembach na Nemškem po sodr. Erženu: F. Eržen 120 vin., Fr. Porenta 58 v, H. Stancar '60 vin., Fr. Muru 60 vin., M. Makovec 12 vin., Fr. Žnidaršič 12 vin., Ign. Strei 60 vin., L. Guzelj 12 vin., A. Guzelj 6 vin., K. Guzelj 6 vin., B. Šinkovec 12 vin., M. Bončina enoletni L Bončina S vin., Frančiška Eržen 12 vin., kopališče mestec 10 vin., gdš. B. H. 20 vin,, SlatinSek 40 vin., Sarajevski sodrugi po ss. A. Arčon In J, Vičič in sicer: J. Špacapan 100 vin., M. Vičič 100 vin., [D. Pahor 100 vin., A. Žigon 100 vin., J. Pregel 100 vin., J. Vižintin 100 vin., H. Arčon 41 vin , R. Krpan 50 vin.. K. Mozetič 50 vin., G. Žižmond 50 vin., L. Gregorič 40 vin., V. Žipan 40 vin., E. Arčon 40 vin., F. Špacapan 40 vin., J. Mozetič 40 vin, A. Škabar 40 vin., A. Bori 40 vin., Fr. Arčon 40 v, J. Vičič 40 vin., J. Tuzef 40 vin., G. Fajt 40 vin., M. Šigon 54 vin., Mandina Primožič 30 vin,, A. Žigon 30 vin., A. Nemec 30 vin., Fr. Pregelj 30 vin., V. Stepanovič 30 vin., A. Primožič 20 vin., G. Stepanovič 20 vin., J. Žigon 20 vin., A. Arčon 20 vin., A. Lutman 20 vin., J. Arčon 20 vin., J. Trojer 20 vin., A. Arčon II 20 vin., Fr. Arčon 20 vin., Fr. Krisjan 20 vin, A. Martinuč 20 vin, J. Vičič II 20 vin., L. Vižintin 20 vin., J. Mozetič 20 vin. A. Martinuč 20 vin., O. Arčon 20 vin. J. Arčon 20 v, A. Arčon 21 vin., J. Martinuč 20 vin., J. Birsa 20 vinarjev A. Trobec 20 vinarjev, G. Fikas 20 vinarjev., J. ^Rožič 20 vin arjev, J. Vodopivec 20 vin, A. Vodopivec 20 vin., A. Jeleršlč 20 vin., M. Mozetič 20 vin., H, Mozetič 20 vin., J. Pregelj 20 vin., J. Pahor 20 vin., J. Špacapan 20 vin.. Fr. Krpan 20 vin., Fr. Trojar 20 vin., A. Arčon 10 vin., J. Grajan 10 vin., R. Arčon 10 vin , Fr. Špacavan 20 vin., 10 v, H. Nemec 10 v, neimenovan 120 vin., po sodružlci M. Žižmond darovali in sicer-Fr. Štancar 100 vin., A Šinigoj 100 vin., A. Štebi 100 vin., V. Žižmond 100 vin., J. Volaj 80 vin, R. Merjak 60 vin., J. Rutar 50 vin., A. Žnidaršič 50 vin, J. Martinčič 40 vin., Fr, Volaj 50 vin., Fr. Žigon 40 vin., A. Dragutin 40 vin., R. Volaj 40 vin., A. Lukežič 30 vin., J, Merljak 30 vin., K. Vičič 20 vin., J. Arčon 20 vin, Fr. Arčon 20 vin., J. Krpan 20 vin., J. Tribuson 20 vin., Štef Rusjan 20 vin., J. Arčon 20 vinr, Fr. Žižmond 20 vin., A. Mardoto 20 vin., A. Pahor 20 vin, Fr. Gregorič 50 vin., J. Bancon 13 vin. Skupaj 174764 + 4164 -178928 vin. Prispevke za miljonski sklad sprejema, vlaga v ..Delavsko hranilnico" in izkazuje v ,,Zarji" sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Selenburgova ulica *t. 6, II. nadstropje. Vestnik organizacij. Odborova seja ljubljanske podružnice lesnih delavcev bo v četrtek 1. avgusta točno ob 6. v društvenem lokalu. Ker je to zadnja seja pred polletnim .Občnim zborom" se vsi odborniki in nadzorniki vabijo, da se zanesljivo udeleže te seje. Polletni občni zbor podružnice lesnih delavcev bo v nedeljo dne 4. avgusta točno ob 9. uri dopoldne. Odbor je sklenil povabiti na ta zbor našega starega bojevnika sodruga Tokana, zato upamo, da se mizarji tega zbora polnoštevilno udeleže, ker bo važen tudi zato, da se prepričate o delovanju svoje organizacije za preteklega polleta. Ljubljanska podružnica planinskega društva „Dle Naturfreunde1*. Jutri v četrtek 1. avgusta v društvenem lo--kalu (restavracija .International1' na Resljevi cesti) člansko zborovanje. Vplačevanje in sprejem novih članov. Sestava izletnega programa za avgust. Začetek ob 8. zvečer. Šišenska podružn.ca „Vzajemnostl“ priredi v petek L°b °- zvfčer v gostilni .pri Celarcu* v Spodnji Siski, Kolodvorska ulica, društven shod ter vabi sodruge, da se zanesljivo in polnoštevilno udeleže, ker je dnevni’red velevažen. Moščanska podružnica »Vzajemnosti*1 priredi v nedeljo 18. avgusta t. 1. ob 4. popoldne v gostilni „pri Dimu4* v Novem Vodmatu veliko veselico in prosi bratske organizacije, da se na to ozirajo in ne prirede ta dan drugih veselic. Proces proti Jukiču in tovarišem. - . - Z a g r e b , 30. junija. Razprava proti Jukiču se nadaljuje. Kakor je videti, bo zelo dolgotrajna, zakaj doslej se razvija prav počasi. Največje zanimanje zbuja seveda Jukič. Predlog njegovega zagovornika dr. Prebega, ki je zahteval psihiatrično preiskavo, je brezdvomno upravičen; obtoženi atentator se vede tako, da je njegovo duševno stanje nad vse dvomljivo. Če pravi uradni list, da Jukič le simulira blaznost, je ta trditev zelo nezmiselna; kajti če jo simulira, tedaj mora biti psihiatričnim izvedencem vendar mogoče, da doženejo, kaj je na stvari. Zdi se nam Ie, da sodna dvorana- ni pravi prostor za tako preiskavo; posebno če sumijo, da je simulant, bi bilo treba drugih odredb. Navadno pač opazujejo take ljudi, da ne morejo vedeti, kdaj so in kdaj niso opazovani. Državni pravdnik predlaga za Jukiča smrtno kazen; življenje človeka, naj je obtožen kakršnega koli hudodelstva, je na vsak način tako važno, da bi bilo treba njegovo odgovornost z vso resnostjo dognati. Jukič, ki je bil že včeraj zelo eksaltiran, se je danes tako razburjeno obnašal, da ga je dal predsednik enkrat odvesti iz dvorane. Čudil pa se je njegovi razdraženosti in izrekel sum, da ravna Jukič zdaj pod gotovimi vplivi. To se pravi, predsednik misli, da so Jukiča naučili, naj simulira. Tudi v drugih ozirih je bila današnja razprava zanimiva. Doslej še ni doprinešen noben dokaz za tisto zaroto, o kateri pravi obtožnica, da so jo obtoženci sami priznali. Kakor je očitno, da je bilo policiji veliko ležeče na tem, da bi konstruirala zopet kakšno veleizdajniško zaroto, tako tudi narašča nujni sum, da so imeli neznani provokaterji svoje prste vmes Bilo bi vendar dobro, če bi sodišče tudi tej okolnosti posvetilo svojo pozornost. Današnja seja se je otvorila ob četrt na 9. Jukiča sta pripeljala dva justična stražnika in dva orožnika v dvorano. Ko vstopi senat, vstane Jukič in vpraša poleg njega sedečega stražnika: »Ste 11 Vi porotnik?« Predsednik: Bodite mirni! .u, č Ponavlja svoje vprašanje in hoče tn nhn ter prevrne kloP- Oba stražarja •i«, « oro/nika ga pograbita za roke, on se Jim pa iztrga. Predsednik; Odpeljite obtoženca! 'da se preišče P°n°Vi včerajšnii Predl°** Juklčevo duševno stanje. Urzavni pravdnik ugovarja; senat odkloni predlog. Pr. Prebeg naznanja ničnostno pritožbo. Nadalje se pritožuje zaradi tendencioznega poročanja v »Narodnih Novinah« . Državnipravdnik ugovarja in pravi, da redigira državno pravdništvo poročila v uradnem Ustu (t) Cita se zapij*iik, ki je bil z Jukičem sestavljen pri policiji. Jukič izjavlja, da je pristaš stranke prava. Pripoveduje, kako je v Srbiji dobil razstreliva od nekega četaša. Revolverja ni dobil od nobenega srbskega častnika. Atentat je izvršil sam in nima nobenih sokrivcev. Po odmoru se vn o Jukič v dvorano in zakliče: »Ne bojim se krvnika! Čuvaj je zločinec! Njega posadite na zatožno klop!« Potem hoče Jukič zopet po sili vun. Dr. P r e b e g ponavlja še enkrat svoj predlog zaradi psihiatrične preiskave in pravi, da so imeli Jukiča pri policiji na nogah in rokah uklonjenega, zaradi česar je z glavo tako dolgo butal ob zid, dokler ga niso razvezali. Nato sledi zaslišavanje 151etnega OJure Cvijiča. Smatra se nekrivega. Predsednik: Ali ste z Jukičem skrivali eksplozivne snovi? C v i j i č: Enkrat sem mu iz uslužnosti nesel škatljico, v kateri je bil pikrin. Predsednik: Je li Jukič dejal, da je treba ubiti bana? Cvijič: Razvijal nam je svoje ideje. Hoteli smo ga odvrniti od njih, ker bi to le utrdilo absolutizem. O revoluciji in o takih rečeh ni bilo govora. Tudi tajne organizacije ni bilo. Predsednik: V preiskavi ste rekli, da ste vse vedeli in odobravali. Cvijič: Kar je Jukič začetkoma govoril. Ali često je menjal svoje načrte. Nikdar ni bilo govora, da naj žreb določi atentatorja. — Z Jukičem sem se večkrat shajal. Enkrat je pravil, da bo ustanovil republiko v Stenjevcu (v Ste-njevcu je norišnica!); tudi poljski Ladislav IV. da je ustanovil tako republiko norcev. Cesarcu je dal priimek »sveti duh«, Neidhardtu neko turško ime, Horvatina je imenoval policijski šef, češ da je ravno tako napihnjen ... Po procesiji je Jukič pravil, da ni mogel izvršiti atentata. ker sta ga zasledovala dva detektiva. Predsednik: Ali se je opravičeval? Cvijič: Čemu? Kar tako je pravil . . . Jukič se je cel mesec trudil v Srbiji, da bi prišel do bombe, potem jo pa tukaj spravi v drevo, kjer jo vsakdo lahko najde. Ali je bil nor, ali pa ni resno mislil . . . Dejal sem Neidhardtu in Horvatinu, da bo Jukič morda izvršil atentat, pa sta erkla, da on ni za to ... V zapisniku policije so reči, katerih gotovo nisem dejal. Dr. T ali er: Ali ste prečitali protokol? Cvijič: Ne. Za moje opazke se pa niso zmenili. Potem me je ravno tako zaslišaval namestnik državnega pravdnika. Če sem hotel pri preiskovalnem sodniku kaj popraviti, se mi je reklo, da ostane pri tem, kar sem dejal pri policiji, čeprav v resnici nisem rekel tistih reči. Predsednik: Pustimo to. Odgovorit« zdaj na obtožnico, kar imate odgovoriti. Cvijič odgovarja zelo jasno in inteligentno v obširnem govoru. Konec seje ob tri četrt na 3. ♦ / Zagreb, 31. julija. Včeraj so bili zopet vsi časopisi razun uradnega lista konfiscirani zaradi poročila o procesu. Zadnje vesti. PROFESOR NEUSSER UMRL’. Dunaj, 31. julija. Včeraj popoldne je v Fi-šavu umrl profesor dr. Edmund Neusser, ki je bil znan zaradi svojih znanstvenih del v krvnih boleznih in o pelagri. Neusser je doživel 60 let. Imel je raka na obistih. POŠTNI URADNIKI. . Praga, 31. julija. »Českč slovo« pravi, 3a * .Pasiv”? resistenca poštnih uradnikov neizogibna. Termin še ni določen. ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA. Praga, 31 julija. 5. septembra bodo pričeli zopet s predpripravami za češko-nemško spravo. 8. septembra se snideta češki in nemški komite. V najugodnejšem slučaju se Snide deželni zbor v sredi oktobra. IZPORI. Budimpešta, 31. julija. Ker so nekateri delavci stavkali v Ganzovi tovarni zaradi odpusta zaupnika organizacije, je tovarna Izprla vse delavce, približno 3000. Genua, 31. julija. Podjetniki so izprli vse delavce v luki. Prefekt je poklical v mesto večje cete policajev in vojaštvo. GENERALNA STAVKA V BELGIJI. Delavstvo terja splošno In enako volilno pravico. Bruselj. 30. julija. Izvrševalni odbor belgijske socialno demokratične delavske stranke je razdelil na miljone letakov po vsej deželi, v katerih naznanja, da stopi 600.000 delavcev prihodnje tedne v splošno stavko, če vlada ne da splošne, enake In direktne volilne pravice. Stavka je proračunjena na šest tednov. STAVKOVNO GIBANJE. Ženeva, 31. julija. Na shodu stavbinskih delavcev, pri katerem so bili navzoči zastopniki drugih organizacij, je bila sklenjena generalna stavka. London, 31. julija. Na dokih so pričeli včeraj zjutraj z delom, zaradi tega je bilo odpuščenih mnogo neorganiziranih delavcev. STRELA. Solnograd, 31. julija. Strela je udarila v neko kmečko posestvo v Klein - Ullsbergu. Ogenj je vse upepelil, 6 oseb je zgorelo. TURČIJA. Zbornica. Carigrad, 31. Julija. Za včerajšnjo sejo so odredili okolo zborničnega poslopja straZo, pred vhodom pa je stalo 150 mož. Tik pred začetkom seje, ko so prihajali poslanci, so vojaško stražo odpoklicali. Seja se je pričela ob eni. navzoči so bili vsi ministri. Veliki vezir prečita nato vladno Izje v kateri ta povdarja, da je pašla v težkem tre-notku na krmilo in upa, da jo bo ljudstvo pod- piralo s tem, da bo ostalo mirno. Vzroki sedanjih neredov so v tem, da so oblasti postopale pri volitvah neno.stavno, da so kršile postave in da so se oii irji udeleževali političnega življenja. Sedanja vlada se bo potrudila, da odpravi vse nepostavnosti. da nadomesti uradnike in oficirje, ki se ' tikajo v politiko, z novimi, odtegnila bo vse . ovizorične zakone, ki kršijo ustavo, varovala bo pravice, katere jamči ustava vsem narodnostim. Deset mesecev traja že vojna, nadaljevali jo bomo tako dolgo, dokler ne bomo dobili prilike za sklenitev miru. ki upšteva našo čast in naše dostojanstvo. Kar se tiče vnanje poitike, jo lio-j čemo nadaljevati v tem zmislu, kakor je bila započeta po padcu starega režima. Podlaga vseh naših razmer do tujih držav je odkritosrčnost. Debata o vladni izjavi. je bila zelo burna. Mladoturki zahtevajo, m| se odloži debata do jutri, da se prej vladna izjava natiska. V imenu vlade izjavlja Husejn-Hilmi, da zahteva vlada takojšnjo debato. Tef izjavi se pridruži tudi veliki vezir. Poslanec Talaat izvaja, da je vse ljudstvo zrevolucio-nirano. Na zahtevo nekaterih revolucionarjev, naj bi vlada razpustila zbornice. Uitsejn-Hilim povdarja še enkrat, da mora biti debata danes končana. Zbornica prekine sejo tako dolgo, da se natiska vladna izjava. Med premorom je sklenila mladoturška stranka, da izreče vladi nezaupnico. Ob 5. popoldne nadalujejo sejo. Prvi govorniki se zavzemajo za vlado, neki armenski poslanec graja vladni program, da je nejasen. Neki mladoturški poslanec je obsojal v svojem govoru albansko vstajo, zato je prišlo do burnih prizorov med albanskimi poslanci in nekim hodžo, ki žali Albance. Seio zopet prekinejo. Ministri gredo potem k posvetovanju. Zbornica je nato izrekla s 113 proti 45 glasovi ministrskemu kabinetu absolutno zaupnico. POLOŽAJ V ALBANIJI. Bomba/ Solun, 31. julija. V Monastiru se je razpočila bomba pred stanovanjem stotnika Halil-efendija. Razbila je pa samo vrata. Personalne Izpretnembe. Skoplje, 31. julija. Zborni poveljnik Iznutji Fasil-paša, vali Masčan-beg in mnogo nižjih uradnikov je odstavljenih. Posle zbornega poveljnika je prevzel Kadri-paša. Pogajanja z Albanci. Priština, 31. julija. Komisija je imela dolgo posvetovanje z albanskimi voditelji o njihovih zahtevah. Albanci ne odnehajo nikakor od svoje zahteve, da se zbornica razpusti. Komisija ni drugega dosegla kakor to, da so Albanci odprli svoje trge. PROCES PROTI RUSKIM MORNARJEM. Peterburg, 30. julija. Pred vojnim sodiščem se je pričela glavna razprava proti 09 mornarjem z ladje »Dvina«, ki so obtoženi zaradi revolucionarne zarote. Razprava je tajna. DELAVSKA NEZGODA. Varšava, 31. julija. V vasi Glerga se je zrušila neka nova stavba. 19 delavk la 4 mladostne delavce le ubilo kamenje, mnogo je pa težko ranjenih. Vojaki v nevihti. London, 31. julija. Neurje je zalotilo vojaško kompanijo na vajah. 60 mož je pribežala na neko posestvo, 40 se je zateklo pod neko drevo, v katero je s tako silo treščilo, da so vsi vojaki popadali na tla. En vojak je bil ta-kpj mrtev. 3 so prepeljali bolnišnico. Boj med belimi in zamorci. Georgia, 30. julija. Tukaj so se spopadli zamorci in beli, 7 zamorcev je umorjenih, 11 zamorcev in štirje beli težko ranjeni. Dva zamorca so privezali na železniški tir, da jih i<* zdrobil železniški vlak. ROSENTHALOV UMOR. Novi Jork, 31. julija. Policija ve za vsa imena Rosenthalovih morilcev, ki so člani zloglasne apaške čete. Policijskega lajtnanta Beckerja je najvišji sodni dvor obdolžil sokrivde pri Rosenthalovem umoru. Beckerja so aretirali na policijski postaji. Novice. , * Rodbinska žaloigra. Iz Dražčfart poročajo: 35 letna vdova Klara Piri je imela v najemu gostilno. V pondeljek so našli njo in njeni hčeri, v starosti šestih in osmih let, mrtvi. Zadušile so se s plinom. Samomor vseh treh je bil že pred časom dogovorjen. Vzrok so slabe gmotne razmere. Mož Pirlove je pred enim letom tudi izvršil samomor. * Poraba premoga v Berlinu. V nobenem mestu ne porabijo toliko premoga kakor v Ber- Samo pri tvrdki O a i-i Ti 0 01 •a o 4 5 ‘5?