PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. Destale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 29 (9031) TRST, četrtek, 6. februarja 1975 »“SrcifS ! TKtU £ ™Ja,1945* “jego; Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» 0VCU Prl Trebuši' 0(1 18~ septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v^^jlm E^p’ POLEMIKA 0 NEDAVNEM SPORAZUMU S SINDIKATI La Malfa in Agnelli o poenotenju draginjske doklade v industriji Podpredsednik Conlindustrie napoveduje 300.000 brezposelnih delavcev več v prihodnjih tednih RIM, 5. — Podpredsednik vlade ha Malfa nadaljuje s svojo trdit-^1°. da bo sporazum med Confin-dustrio in sindikalno federacijo o Poenotenju draginjske doklade in Prejemkov industrijskih delavcev •Počno škodoval razvoju italijan-skega gospodarstva. To svojo trdi-lev Ponavlja tudi v izjavah, ki jih J® dal tedniku «L’Espresso». Iste-tedniku je o teh vprašanjih dal intervju tudi predsednik Confindu-strie in predsednik družbe Fiat A-gnoUi. ki pobija trditve podpredsednika vlade. Republikanski prvak, ki je v vla-01 kot podpredsednik odgovoren za uskladitev delovanja vseh gospodarskih ministrstev, pripominja, da se 18 Morova vlada obvezala, da bo spremenila dosedanjo pot. V svojem Programu je vlada prvič uvelja-Vlla načelo tako imenovane «kom-Mbilnosti», se pravi, da morajo Piti višji delavski dohodki ne samo v skladu z najmanj tolikšno večjo Proizvodnjo, ampak tudi v skladu ^ morebitno večjo inflacijo. To pozioni, da delavci v letošnjem letu 8 bi smeli zahtevati nobenega po-isanja dohodkov za izgubo, ki so j utrpeli zaradi lanske inflacije n Podražitve potrošnega blaga, am-Pak bi se morali zadovoljiti s tem, a se njihovi letošnji prejemki ^Poredijo z dinamiko inflacije. tudi podpredsednik vlade o-a Confindustrii in sindikatom, da niso pred podpisom sporazuma sl?fVet°vali z vlado in da so dejan-, 0 s tem svojim dejanjem dali ral .u^arec vladni politiki. Ne ozila,,0? se na dejstvo, da so bile de-nn i Plače v lanskem letu moč-rial 0 .Piene, La Malfa pravi, da trrKVCt u à® vedno mislijo, da je h; a vsaki novi delovni pogod-povišati tudi prejemke. je *j° ^alfa ugotavlja, da če vo a?a načelno sprejela zahte-sko j .katov PO uskladitvi draginj-skih d?klade s povečanjem življenj-tolìk s ,àk0v. je pri tem mislila le Pov ’ kolikor naj bi se povečanje lo rlaSevan'ia omejilo, da bi ne ime-Na -,al'vruh učinkov na inflacijo. Varia te Malfove trditve odgo-AgneirPredsednik Confindustrie G. aindikaii V zTezi s sporazumot gneliiatl °. draginjski dokladi A-ti fin Pr^i: hočemo upošteva- sPekWCni Položa3 Podjetij in per-ne s_ e za leto 1975, izjavljam, da Plačah nisrno mog'* za letos Več nL:1',4.0^ .milijard lir več, tem-lire Al- ~ • «“‘V/ xiix uaivuj txvxvc- 1 5mo morali zaradi tega to s , ^ Rafiji socialno vojno? In Ali ,mKollkšnimi žrtvami za vse? dejanski ??gli zanikati, da so bili zadeti delavski dohodki hudo pri-n° brc^rad' iuflacije? Da je davč-stalo zeTn ."i3, delavske plače po-aarašča ° Vehko? Da brezposelnost kodniih ln_,da bomo imeli že v pri-r°nj - ,tednih, kljub vsem napo-brezPoselnSnnjSkih Podjetij, 300.000 «aredUi vnifh,yee? KaJ smo lahkl> lenega .ksnem položaju, za kadi se m 01z,va-ialci niso krivi? Ali .'•'orali zanreti „ =„ni ego- DRESCIANSKI PREISKOVALCI KONČNO NA DORRI POTI? Morda odkrit krivec pokola na Trgu della Loggia v Brescii Osumljeni terorist naj bi bil 40-letni možakar, ki je bil aretiran pred mesecem dni zaradi tatvine ■ Kaže, da so indici o njegovi odgovornosti zelo tehtni ■ V stiku je bil baje z voditeljem MAR Carlom Fumagallijem do nadomestili delavcev, ki prosto-voljno ali na zaradi upokojitve zapustijo službo. Izmenjava pisem med Morom in Brežnjevom MOSKVA, 5. — Italijanski veleposlanik v Moskvi Vinci je bil danes pri namestniku sovjetskega zunanjega ministra Kuznjetovu. Izročil mu je sporočilo predsednika vlade Mora v odgovor na pismo, ki ga je Brež-njev poslal italijanskemu predsedniku vlade 7. januarja. Zvedelo se je. da se pismi nanašata na običajne odnose med obema državama, zlasti pa še na predviden obisk Brežnjeva v Italiji in na konferenco o evropski varnosti. RIM, 5. — Generalni tajnik NATO Joseph Luns je prispel danes popoldne v Rim, kjer se bo udeležil neke konference pri obrambnem kolegiju NATO. BRESCIA, 5. — Nepričakovan razplet v preiskavi o pokolu na Trgu della Loggia v Brescii: vse kaže, da sta preiskovalni sodnik Domenico Vino in javni tožilec Francesco Trovato prišla na sled krvoločnemu a-tentatorju, ali vsaj človeku, ki je bil z njim v tesnem stiku. Kdo je človek, ki je osumljen pokola manifestantov na Trgu Della Loggia? Na to vprašanje je doslej še nemogoče odgovoriti, saj preiskovalci niso o njem hoteli črhniti niti besedice. Izvedelo pa se je vsekakor. da gre za moškega, starega o-krog 40 let, ki je bil aretiran pred mesecem dni zaradi tatvine. Sodnika sta mu poslala sodno sporočilo s katerim ga obveščata, da je osumljen pokola, poleg tega pa sta odredila, naj bo premeščen v zapor v Belluno, kjer je zaprt v samici. K tem skopim podatkom lahko dodamo le še, da se osumljenec predstavlja kot «tat-gentleman» in da se navdušuje za nacistično ideologijo. Gre vsekakor za človeka, o katerem doslej niso sumili, da bi ■ lahko bil v stiku s fašističnimi pre-I vratniškimi organizacijami, sedaj llliiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiii Boji v Indokini - ®8 niti tisoč, niti petsto, niti ene aa- To. smo mi takoj pove- istični kr, 11 zaPreti v svoj izbrali IT P°rativizem? Ne. Mi smo ns točko ?■ po^’ Pat iskanja stič-•jiva za 'vse»na^ bda sPreJem' strupen0j riniz|avah J'e Agnelli precej Pravi, ria Ra Malfovih kritik in gieda zf ecw Pahtičnega moža, 9Clvidno io S/°]e Pohtične koristi. dejstvo, i?’ dodaja Agnelli, da je Veščen, smairiio h?1 Prav°časno ob-ypsja. Tako; ll0 Ra Mallo z ravno-p°nfindustril °at:0 Pa Predsednik Predsednik da sta mu 0 svoj čas ade ib minister za de- Pagajanja s stnri;w-Ia’ nai obnovi m°znosti čimnr dlkal' in baj jih po gajanj ni zaključi. Toda po- Popustili ® PCe obnoviti, ne da bi Agnelli jn J ,za ^ odstotkov, pravi stria dejanskoka-Uje’ da confindu-5 °dstotkov n "'PpPUstila "iti za -- 0V’ ,Na 30-000 milijard lir Joškov za , b Več- Toda5 , S1”?lkati h44» milijard pobrali DrisnL^ 400 bulijard bodo fibdustriaZbndnil0’- i'11 ima Con fazunia s’ sinrifw-3 ?a osnovi spo-,a aibd'hat, 1.440 miliiard Aikati RIM, 5. — Danes zgodaj zjutraj so ' po dolgih pogajanjih, ki so se začsla 9. decembra lani, podpisali osnutek nove delovne pogodbe med Zvezo italijanskih založnikov in Zvezo italijanskih časnikarjev. Nova pogodba določa nekatere važne normativne spremembe, ki se nanašajo na pravice sindikalnega odbora v uredništvu, na vprašanje ravnatelja dnevnika in na večjo zaščito časnikarjev pri dnevnikih. Gospodarski del delovne pogodbe pa predvideva povišanje plače za 30 tisoč lir za vse profesionalne časnikarje, 35.000 lir mesečno pa za navadne urednike, ki imajo več kot 10 let delovne dobe. Pogodba predvideva tudi, da bo posebna komisija med založniki, časnikarji in tiskarji do 30. junija letos pripravila predloge, da se zaključijo dnevniki bolj zgodaj kot sedaj. Papež sprejel Allendejcvo vdovo VATIKiiN, 5. — Papež Pavel IV. je danes sprejel gospo Hortensio Allende, vdovo bivšega čilskega predsednika., V kratkem razgovoru po splošni avdienci je papež izrazil Allendejevi vdovi, ki jo je spremljala hčerka Isabel, svoje «globoko človeško razumevanje», gospa Allende pa se mu je zahvalila za zanimanje, ki ga je papež pokazal ne samo za njeno družino, ampak za vse čilsko ljudstvo. Po pričevanjih prisotnih je bilo srečanje ganljivo. ADIS ABEBA, 5. — Etiopske vladne čete so povsem obkolile glavno mesto Eritreje Asmaro, ki je bila v preteklih dneh prizorišče krvavih spopadov med vojsko in eritrejskimi uporniki. Po podatkih, ki prihajajo v Adis Abebo, pa so se gverilci umaknili iz mesta ter napadajo s hrbtne strani vladne e-note. Poročila beguncev govore tudi o grozodejstvih vladnih vojakov proti civilnemu prebivalstvu. O napetosti položaja v Asmari priča tudi dejstvo, da so že začeli e-vakuirati iz mesta vse tuje državljane. Med temi je tudi veliko Italijanov, za katere je dala Farnesina na razpolago pet transportnih letal, ki pa doslej še niso mogla pristati v Asmari. Vsekakor priča kujejo, da bo najmanj 500 italijanskih državljanov že jutri zapustilo Eritrejo in prispelo v Adis Abebo, od koder se bodo po vsej verjetnosti vrnili v Italijo. Generalni sekretar eritrejske osvobodilne fronte Osman Sabi je v intervjuju nekemu libanonskemu listu napovedal, da bodo uporniki nadaljevali vojno do poraza vladne vojske, če ne bodo novi etiopski voditelji privolili v pogajanja s fronto o neodvisnosti Eritreje. Dodal je, da so enote osvobodilne fronte dobile veliko novega orožja (predvsem iz Libije) in da so zato sposobne voditi dolgotrajen boj. Sabi je končno dejal, da je cilj osvobodilne fronte osvoboditi eritrejska mesta in podeželje, da bi preprečili krvave represalije vladne vojske proti civilnemu prebivalstvu. Neki drugi predstavnik Fronte pa je na tiskovni konferenci v Bejrutu povedal, da so etiopski zapori polni političnih zapornikov, da je bilo 30 000 Eritrejcev ubitih in da je drugih 100.000 uspelo zbežati v Sudan, kjer živijo v begunskih taboriščih. (Na sliki- prihod prvih begucev, ameriških državljanov, iz Eritreje v Adis Abebo). PARIZ, 5. — Prvi tajnik francoske socialistične stranke Francois Mitterand bo obiskal Sovjetsko zvezo v prvih dneh aprila; ne pa. kot je bilo prvotno predvideno, proti koncu februarja. Odložitev obiska so zahtevali sovjetski predstavniki, morda zaradi slabega zdravstvenega stanja Leonida Brežnjeva. DANES Podpredsednik vlade republikanec La Malfa In predsednik Con-fmdustrie Agnelli v izjavah, ki sta jih dala tedniku «Espresso», ostro polemizirata o nedavnem sporazumu med Confindustrio in sindikati za poenotenje draginjske doklade in o povišanju delavskih prejemkov. Za podpredsednika vlade bodo višji delavski prejemki še bolj zaostrili inflacijo in s tem močno škodovali gospodarstvu. Agnelli pa trdi, da so ta sporazum podpisali zato da se delavcem vsaj delno nadomesti, kar so izgubili lani s podražitvijo potrošnega blaga in oo se Confindustria ni mogla spuščati v «socialno vojno». Pomemben razplet v preiskavi o pokolu na Trgu della Loggia v Brescii: sodnika Domenico V-no in Francesco Trovato sta osumila pokola 40-letnega tatu, ki je bil a-retiran pred mesecem dni Kaže, da je dolgoprstnež vnet častilec nacizma in da je bil v stiku z voditeljem zločinske fašistične organizacije MAR Carlom Fumagallijem. Indici o njegovi krivdi so baje zelo tehtni, tako da naj bi tudi teroristov oče priznal: «Res je, moj sin je kriv». Med drugim naj bi preiskovalci odkrili d* so bili s teroristovim pisalnim strojem napisali letaki, v katerih si je organizacija «ordine nero» lastila očetovstvo podlega atentata. Ob zaključku Gromikovega obiska v Kairu so objavili skupno poročilo, v katerem se tako Egipt kot Sovjetska zveza zavzemata za takojšnjo obnovitev ženevske konference o Bližnjem vzhodu, ki je po skupni oceni najboljši forum za iskanje mirne rešitve krize. Še pred novo misijo ameriškega zunanjega ministra Kissingerja na Bližnjem vzhodu pa so se razširile govorice, po katerih naj b! se šefa ameriške in sovjetske diplomacije v kratkem sestala v Ženevi da bi si izmenjala vtise o razgovorih z bližnjevzhodnimi voditelji. 2 ZADNJE SEJE VODILNEGA ODBORA Tržaška Zveza zadrug podpira nove zadružne pobude na Krasu Predsednik Miccoli o nujnosti uresničitve nove mlekarne pri Repentabru Te dni se je v Trstu sestal vodilni odbor tržaške Zveze zadrug, da bi vzel v pretres vrsto perečih vprašanj z zadružnega področja. Odbor je med drugim sklenil, da bo v najkrajšem času organiziral posebne sestanke za zadrugarje, ki se ukvarjajo z ribolovom, proizvodnjo in delom, ljudskimi gradnjami in kmetijstvom. Na seji so bila v ospredju predvsem vprašanja, ki zadevajo ràzvoj zadružniškega sodelovanja v kmetijstvu. Odborniki so poudarili pomen Kraškega zadružnega hleva, ki ga uresničujejo na obsežnem zemljišču (74.000 kv. metrov) v bližini Praprota. O: ; za pomembno pridobitev, ki bo občutno prispevala k ohranitvi živinoreje na Krasu. Za kraško prebivalstvo, so poudarili na seji, ki ga v večini sestavljajo kmetje in pripadniki slovenske narodnostne '■'-.upnosti, je treba izvajati politiko, ki naj zaščiti njegovo etnično, kulturno, družbeno in gospodarsko strukturo, kar bo možno doseči samo z okrepitvijo sodelovanja na zadružni podlagi. Druga podobna pobuda, ki jo je treba gojiti in uresničiti, je Kraška zadružna mlekarna na Repentabru. V zvezi s tem je predsednik Zveze zadrug dr. Miccoli naglasil, da je ustrezna pomoč deželne uprave pomanjkljiva. Repentabrska občina je podprla r'obudo s tem, da je dala na razpolago potrebno zemljišče po simbolični ceni, deželo pa bo treba pripraviti — in v tem smislu namerava tudi Zveza zadrug ponovno nastopiti na deželnem odborništvu za kmetijstvo — da bo kraški mlekarni zagotovila iste ugodnosti, k so jih bile deležne druge podobne pobude v Furlaniji - Julijski krajini. Preprečiti je treba, so nadalje poudarili na seji, da bi Deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA odrekla že obljubljeno finančno pomoč, kakor je v zadnjem času slišati v pristojnih krogih. V tem smislu naj bi, si prizadevali tudi tisk, politične stranke, sindikalne in zadružne organizacije ter predstavniki oblasti, saj gre za pobudo, ki bi pomenila važno pridobitev ne le za živinorejce in krajevno prebivalstvo na sploh, ampak tudi za širši krog potrošnikov. Končno je treba zagotoviti pravočasno deželno pomoč tudi za dve novi pobudi na zadružni podlagi, ki naj bi se v kratkem uresničili na tržaškem Krasu, so ob zaključku seje naglasili predstavniki vodilnega odbora Zveze zadrug. Če vprašanje ne bo rešeno, sporoča sindikat, bodo v kratkem času izvedli svojevrstno sindikalno akcijo: trafike bodo ostale odprte, ne bodo pa prodajali kolkovanih papirjev in znamk. Datuma za to akcijo niso še sporočili. O njem so se namreč že dogovorili, a je tajen. Gen«ralni konzul Renko pri odborniku Coloniju Na sedežu deželnega odbora se je odbornik za splošne zadeve in za finance Coloni včeraj sestal z jugoslovanskim generalnim konzulom v Trstu Ivanom Renkom. V prisrčnem pogovoru sta pregledala sedanji položaj v Furlaniji - Julijski krajini ter se pri tem zadržala zlasti ob vprašanjih slovenske manj- v Italiji in italijanske manj-v Jugoslaviji. V ospredju je šine šine bil tudi skorašjen obisk (od 21. do 23. februarja) odposlanstva Zveze Italijanov iz Istre in z Reke v Furlaniji - Julijski krajini. V razgovoru sta odbornik Coloni in generalni konzul Renko obravnavala tudi razne oblike sodelovanja med našo deželo in SR Slovenijo oziroma SR Hrvatsko. Podpora sindikatov uradnikom pri INPS Tržaška sindikalna federacija je v svojem sporočilu podprla stavkovni boj uradnikov INPS in ostalega poldržavnega sektorja za reformo državne in druge birokracije ter obenem poziva delavce, naj ta boj podprejo. ZANIMIVO PREDAVANJE V KROŽKU «P. TOMAŽIČ» MESSNER O TRDEM ROJU SLOVENCEV NA KOROŠKEM Nacionalistični val kot odgovor na gospodarsko krizo in zaostritev socialnih nasprotij - Občutno povečan obisk dvojezičnih šol Sinoči je krožek «Pinko Tomažič» priredil zanimiv solidarnostni večer s koroškimi Slovenci, na katerem je govoril o boju za narodnostne pravice Mirko Messner, mladi javni delavec in kandidat na listi komunistične partije Avstrije za deželne volitve, ki bodo 2. marca. Messner je izhajal iz splošnega avstrijskega in koroškega političnega položaja, ki ga obeležuje premik vseh političnih formacij na desno kot odgovor na zaostritev razrednih in socialnih nasprotij s krizo, ki je zajela tudi Avstrijo. Za volilno kampanjo na Koroškem je značilen odkrit nacionalizem. Na volilnih plakatih vseh treh velikih strank — katoliške ljudske stranke, socialdemokratske in nacistične avstrijske svobodnjaške stranke — so značilne deželne barve in gesla, ki so v bistvu protislovenska. Za socialiste je postalo osnovno geslo «Koroška je ena», ki je posneto iz bojev za plebiscit po prvi svetovni uiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiitiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiD VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU Kljub zagotovilom ravnateljstva zaskrbljenost v štivanski papirnici Lastnik ne izključuje možnosti ponovnega vpisa delavcev v dopolnilno blagajno ■ Deželna uprava bo posredovala na pristojnih ministrstvih Deželni svet, ki se bo ponovno sestal prihodnji torek, da bi začel razpravo o proračunu za letošnje leto in hkrati o obračunu za poslovno leto 1973, je na zadnji seji med drugim obravnaval vprašanje štivanske papirnice. Ob tej priliki je odbornik za industrijo in trgovino Stopper orisal razvoj dogodkov v tem obratu, kjer je vodstvo pred kratkim vpisalo v dopolnilno blagajno za pet dni 800 od 'skupnega števila 1000 zaposlenih delavcev in uradnikov. Razpravo v deželnem svetu so z ustreznimi vprašanji sprožili predstavniki komunistične, demokrščanske in socialistične skupine. Stopper je o-menil, da je štivanska papirnica aprila leta 1973 prešla pod družbo znanega založnika Fabbrija, ki je v istem času prevzel tudi drugo papirnico industrijca Ferrara, tj. tovarno v Arbataxu na Sardiniji. Prehod v novo režijo je podprla tudi deželna uprava, vendar ne s finančnimi posegi. Pač pa je dežela leta 1969 priskočila na pomoč Ferraru, in sicer s tem, da je prevzela nase 2% obresti na večje posojilo pri zavodu Istituto Mobiliare , , , , , , Italiano (IMI). Finančno pomoč je za danes celodnevno stravko, za^ Ferraru svoj čas zagotovi! tudi Krož-di cesar ne bodo prodajali ne to- ^ sklad ^ pobude (FRIE). Nove naložbe so omogočile papirnici. da je dosegla ugoden razvoj proizvodnje, konjunktura pa je trajala le do polovice lanskega leta. Danes zaprte trafike v Trstu Sindikat lastnikov, oziroma upravnikov, trafik v Italiji, je napovedal baka, ne kolkovanih papirjev in znamk. Sindikat lastnikov trafik protestira proti podražitvi cigaret in proti temu, da od tega lastniki toba-karn ne zaslužijo večjega odstotka. IZ SKUPNEGA SKLADA 160 MILIJARD Komaj osem milijard za tržaško pristanišče Prevelika razpršitev podpor, pa še te deli vlada na obroke Mačehovska politika stiskanj tudi tam, kjer bi investicije dale novega in še tako potrebnega zagona šibkemu italijanskemu gospodarstvu 1975, ki mu tako gre za okrepitev blagovnih odnosov s tujino, se pri rimski vladi nerazumljivo nadaljuje. Tak primer smo doživeli včeraj z razdelitvijo skromnega sklada 160 milijard lir za tehnološko okrepitev italijanskega luškega gospodarstva. Minister za trgovinsko mornarico, demokristjan Gioia, je namreč odredil, da se iz tega sklada oddeli 8 milijard lir tržaškemu pristanišču, 30 milijard genovskemu in neapeljskemu, Livornu 12, Cagliariju 10, Benetkam devet in pol, Bariju 9 milijard in 200 milijonov, Savoni in La Spezii po 9, Palermu 7 milijard in 600 milijonov, Catanii in Civitavecchii po 5 milijard, Portu Torres 3 milijarde in pol, tri milijarde Raveni, dve milijardi in 200 milijonov Tržiču, poldrugo milijardo Augusti, eno milijardo in 300 milijonov Gaeti, 800 milijonov Pamellerii in Massi Carrari, 700 milijonov rimskemu Fiumicinu, 600 milijonov Olbii in pol milijarde luki Carloforte. Pa še teh milijard ne bo rimska vlada izplačala takoj, pač pa v letnih obrokih v treh letih, tja do leta 1978. Pri tem velja poudariti, da bosta dva največja obroka izplačana zadnji dve leti, ne pa letos, ko bo vlada izplačala komaj 25 milijard lir. Druga ugotovitev, ki se naravnost vsiljuje, je dejstvo, da 160 milijard ne zadostuje za posodobitev enega samega pristanišča, kot je Trst. To so pred časom že ugotovili tako sindikalisti pristaniških delavcev, kakor tudi voditelji tržaške luške ustanove. Mnogi so namreč mnenja, da bodo s temi milijardami lahko luške ustanove komaj krile deficite, nastale zaradi tehnološke zaostalosti luk. Iz tega začaranega kroga pa luke ne bodo mogle, dokler bo rimska vlada skušala samo ublažiti nastalo škodo, namesto, da bi jo odpravila. Tretja ugotovitev, ki jo moramo zapisati .predvsem zato, ker gre tu za usodo našega pristanišča in torej posredno tudi celovitega tržaškega gospodarstva, pa je zgrešen kriterij, kateremu se tudi tokrat minister Gioia in vlada v celoti nista znala izogniti. Gre namreč za nerazumljivo in škodljivo razpršitev denarja, ki ga je rimska vlada dobesedno posipala od komaj ribiških «portičev» tja do pristanišč, med katera moramo prištevati Neapelj, Genovo in Trst. Taka razpršitev škoduje smotrom resne luške politike v Italiji. Res je, da vlada zagotavlja, da nima na razpolago denarja, ker je pač kriza na dlani, toda prav tako je res, da bi v tem primeru morala koncentrirati svoje finančne posege v nekaj pristanišč in jim zagotoviti komaj dostopne naprave. Tako bi koristila luškemu in posredno tudi celotnemu italijanskemu gospodarstvu, ki išče izhoda iz krize prav z blagovnim prometom. medtem ko je pozneje povpraševanje po raznih vrstah papirja znatno upadlo. Vodstvo tovarne je začelo v rednih presledkih začasno prekinjati proizvodnjo: za osem dni v avgustu, za osem dni v oktobru, za štiri dni v novembru in za prav toliko v decembru 1974. V času, ko so stroji stali, so delavci skrbeli za vzdrževanje naprav ali pa so bili na dopustu. Januarja letos pa je vodstvo tovarne vpisalo 800 ljudi v dopolnilno blagajno, in sicer za čas od 20. januarja do 1. februarja. Dne 27. januarja je bil na sedežu deželne uprave sestanek, na katerem so predstavniki prizadetih delavcev izrazili svojo zaskrbljenost in naglasili obveznost tovarniškega vodstva, da spoštuje sporazum z dne 15. maja 1972, s katerim se je obvezalo, da bo izplačalo delavcem razliko do 100% redne plače, in to za dobo do 30 dni, v primeru začasne prekinitve proizvodnje v štivanskem obratu. Nekaj dni pozneje (29. januarja), se je deželni odbornik za Industrijo in trgovino sestal z lastnikom tovarne, ki je pojasnil, da je tovarni v zadnjem času zmanjkalo naročil in da je nekaj odjemalcev odpovedalo že sklenjene dobavne pogodbe. Če se bo neugodna konjunktura na tržišču nadaljevala — je še dodal lastnik — se bo vodstvo tovarne moralo tudi v prihodnje zatekati k dopolnilni blagajni, kar zadeva število zaposlenih pa nima papirnica namena odpustiti nikogar. Glede sporazuma iz leta 1972 je lastnik končno poudaril, da je vodstvo tovarne pripravljeno na ustrezna pogajanja s sindikalnimi predstavniki delavcev. Deželna uprava — je zaključil Stopper — bo še naprej budno sledila razvoju do • 22, na domače pokopališče. žalujoči žena Marija in sestra Vale!« Šepule, 6. februarja 1975 GORIŠKI DNEV PRED PROCESOM IN SVEČANIM ODPRTJEM RIZARME Bivši esesovski in nacistični zločinci so še vedno tesno povezani med seboj Težave italijanske televizijske ekipe v Nemčiji - Oherhauser toči pivo jezen kot pes - V dejavnost skupine Reinhard zapleteni tudi nekateri Italijani ZAČELE SO SE PREŠERNOVE PROSLAVE Kot smo že poročali, bo verjet-no čez nekaj mesecev sklicano izredno zasedanje porotnega sodišča za proces proti glavnim krivcem zločinov v Rižarni, svečana otvori-tev Rižarne ob navzočnosti predsednika republike, pa bi morala bili ) maju ali prvi polovici junija, ^očni datum bi moral biti v kratkem napovedan, ker se morajo na tako veliko in pomembno svečanost Pripraviti ne samo občina, ampak tudi borčevske organizacije, ustano-ve in druge krajevne uprave. Medtem se opaža v tisku in vseh jav-uib občilih vedno večje zanimanje za edino nacistično uničevalno taborišče v Italiji, za zgodovino in P?men Rižarne ter vsega, kar je bilo z Rižarno in z zloglasno sku-Pinc Einsatzkommando Reinhard Povezano. Tako pripravlja posebna okipa italijanske televizije celoumo oddajo v rubriki «A-Z» in je po pr-'dli stikih v Trstu pred nekaj dne-vi odšla v Nemčijo, da bi zbrala gradivo v neposrednem stiku z glavnimi obtoženci in drugimi es-esovci iz skupine Einsatzkommando AUers, šef skupine Reinhard, v civilni obleki Bernhard. Povsod so naleteli na •'olike težave in ovire, kaj kmalu P® so se tudi lahko prepričali, da >S) glavni nacistični esesovski kolesje še vedno tesno povezani in ^ pomagajo med seboj. Velika ve-ouia tistih, ki so prejeli obvestilo 0 sodnem postopku, se je v zad-nJm mesecih preselila drugam. Nekdanji najvišji esesovski in po-ucrjski poveljnik v Italiji gen. Wolf Pl imel časa za razgovor, ker ima opravke za ločitev od žene, njegov namestnik SS general Wilhelm Har-"*r je dejal, da nič ne ve, ker rs» z Julijsko krajino ni spadal P°d Italijo, ampak pod Nemčijo. AUers je odgovoril, da je izvrše-Jr,.sam° vojaške akcije in «čistil» rhzanska področja. Oberhauser, ki AUers, esesovski oficir toči pivo v neki pivnici v Muencb-nu, se je jezil kot privezan pes in je zavračal vsako krivdo. Tudi on je samo «čistil» teren in zbiral Jude, ko pa so jih odvažali v koncentracijska taborišča, je on spal. Nemška sodnika Johannes Warlo in Joa-chim Richer sta povedala, da je bil sodni postopek proti Allersu, 0-berhauserju in drugim prekinjen, ker niso mogli dobiti neizpodbitnih dokazov, da so sploh kakega Juda u-morili. Po «uspešno opravljenih nalogah» na Poljskem je torej skupina Reinhard prišla v Trst na dopust? Za zločinsko dejavnost v taborišču Tre-bhnka in sodelovanje pri iztrebljenju umsko bolnih in neozdravljivih Nemcev je nemško sodišče obsodilo AUer-sa na 8 let ječe (obsedel jih je 5). Najprej je opravljal svoj odvetniški poklic, že nekaj let pa uživa zasluženi pokoj, seveda ob varstvu zanesljivega esesovca. Robert Kampner, eden izmed sodnikov na velikem nii-rnberškem procesu, pa se mora pri-svojih 80 letih skoraj skrivati v skromni sobici in se izogibati represalijam starih in novih nacistov. Omenjena nemška sodnika sta še izjavila, da so bili vpleteni v dejavnost skupine Einsatzkomimando Reinhard tudi nekateri Italijani in da naj jih same italijanske sodne oblasti poiščejo. Oberhauser, nekdanji poveljnik Rižarne, toči pivo v Muenchnu iiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiuiiimiimiiiiiiiiiuiiiiuHuiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiimiti V «LA CAPPELLA UNDERGROUND» BOGAT CIKLUS FILMOV IZ FAŠISTIČNEGA OBDOBJA Danes Alessandrinijevo delo «La segretaria privata» Klub La Cappella Underground (Ul. Franca 17) bo danes otvoril obširen zanimiv ciklus italijanskih filmov iz fašističnega obdobja. Prikazovanje teh filmov je zelo redko, čeprav gre za ključno vprašanje odnosa med določeno ideologijo in filmskim sredstvom. Kdor bo sledil ciklusu, se bo lahko zavedal, da je to obdobje italijanskega filma zanimivejše, kot je bilo večkrat prikazano, kar spet poudarja, da se filmska proizvodnja lahko razvija relativno avtonomno od ukazov še tako ostre diktature. Predvajanja bodo ob četrtkih ob 19. in 21.30 in bodo vsebovala precejšnje število filmov vseh vrst, ki so vendar le majhen del takratne proizvodnje; zato klub namerava nadaljevati ta pregled tudi v prihodnji sezoni. Vstopnina za posamezni večer je 450 lir. Danes bo po kritičnem in zgodovinskem uvodu na sporedu film Goffreda Alessandrinija La segretaria privata (1931), v katerem igrajo Elsa Merlini, Nino Besozzi in Sergio Tofano. Gre za prototip številnih komedij desetletja. 13. februarja bo na sporedu zgo-dovinsko-propagandistični film Carmina Galloneja Scipione l'Africano (1937), 20. februarja pa dva filma. ki sta leta 1929 označila ekonomski napredek italijanskega filma, deli najpomembnejših režiserjev obdobja: Alessandra 'Blasettija Sole in Maria Camerinija Rotaie. S tem večerom se začenja posebna počastitev osemdesetletnega Camerinija, mojstra komedije in melodrame, ki se bo menda zaključila s srečanjem z režiserjem. Naslednji Camerinijev film, Figa- Predavanja KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza vabi na predavanje dr. STANISLAVA OBLAKA «Kaj moramo vedeti o davkih» ki bo danes ob 19. uri v srenj-ski hiši v Borštu (tudi za vaščane iz Zabrežca). Tajništvo Kmečke zveze tl,"iiii„tlllllllllni(llll|I|)|[|m|||mi|||)i||m|||||[|[|.... m m JgEP TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Pomiloščeni znani fašisti hi so se med seboj pretepali Spor je nastal zaradi različnega odnosa do misovske stranke hazsit11*513, ?3 se fa,«sti poceni iz-i ;e np n.a i' za_ški sodniji: nihče naj I znanih *>Udl’ c? ie skuPino dobro še ent skrajnezev prizivno sodišče toženo; 1 P.°Polnoma oprostilo. Ob-Pa ti iS? kdi 23-letni Claudio Scar-letni trvni Claudi0 Bressan, 29-letni v aacesco Neami in njegov 25-BernarbHat ,?ario’ ^^tni Franco so ter rn claudio Pettiros- dverna i*etm Claudio Ferraro. Pred dilo na e,toma jih ie sodišče obso-Pa hm . va meseca zapora, kazen bruiria 'uif:ndpUStil0' ker 50 se fe- fà- Prenir69 Pretepli na Tr§u Uni-skunina£!r 6 nastal med dvema se Prib£LT0faŠist0v' enih’ ki so ji, driiu-ZeVa 'i .misovski organizaci-nì’h i,Pa,1 ki 80 vztrajali v raz-Proti .KnPari.amentarnih skupinah. vendar a50*1 ?° vsi vložili Priziv. sodnih Je včeraj predstavil pred sodn k wJ' kl mu '1e Predsedoval mi sLM [S1' samo Francesco Nea- ročal « Hkl S^nik Burattini je Po-0 dogodku, nakar je tožilec De Franco zahteval potrditev obsodbe. Misovski veljak odv. Giacomelli je v dolgem govoru zahteval popolno oprostitev in sodni zbor je vse obtožence res na podlagi pomilostitve iz leta 1970 oprostil. Torej še z enim izbruhom fašističnega nasilja — ki se je sicer pričel in končal med samimi škvadristi — je tržaško sodstvo ravnalo milo, celo premilo. Novo vodstvo združenja «Pro Natura Carsica» Na skupščini članov združenja «Pro Natura Carsica» so bili izvoljeni novi člani vodstva: svetu bo predsedoval prof. Renato Mezzena, podpredsednik bo prof. Silvio Polli, svetovalec bo prof. Edmondo Honsell, blagajnik Bruno Kupfer-sin, tajnik pa dr. Giorgio Alberti. ro e la sua gran giornata (1931) bo na sporedu 27. februarja, ko se bo tudi začelo predvajanje v osmih delih Antologije italijanskega nemega in zvočnega filma. 6. marca bo na sporedu «herojski» film Goffreda Alessandrinija Luciano Serra pilota (1938) z Amedeom Nazzari-jem. Pri scenariju je sodeloval Roberto Rossellini, film pa je nastal na pobudo Mussolinijevega sina Vittoria. 13. marca bo spet Camerinijev film, tokrat z De Sicovo interpretacijo, Gli uomini che mascalzoni! (1932), 20. marca pa bo komedija z režijo Avstrijca Maxa Neufelda Mille lire al mese (1938), v kateri igrajo Alida Valli, Umberto Mei-nati in Osvaldo Valenti. 27. marca bo na sporedu film, ki ga je Augusto Genina leta 1930 realiziral v Franciji z znano igralko Louise Brooks. Sledili bodo: Camerinijev T’amerò sempre (1933); Amieta Paler-mija Cavalleria rusticana (1939) z Iso Polo, Leonardom Cortesejem, Doris Duranti; Camerinijev Giallo (1933) z Assio Noriš; Forzanov propagandistični film Camicia nera (1933) in dokumentarec Corroda D'Errica II cammino degli eroi (1938) ; dva filma Alessandra Blasettija, polna domišljije, La corona di ferro (1941) in La cena delle beffe (1941), ki združujeta veliko imen igralcev. Eliso Cegani, Luiso Fe-rido, Massima Girottija, Gina Cervina, Osvalda Valentija, Rino Morelli, Claro Calamai, Amedea Naz-zarija, Valentino Cortese; Camerinijev Il cappello a tre punte (1934) z bratoma De Filippo in Ledo Glorio; Mattolijev film Voglio vivere così (1941); prvenec Riccarda Frede Don Cesare di Bazan (1942) z Ginom Cervijem in Anneliese Uhlig ter fantastični eksperiment Maria Sol-datija Malombra (1942) z Iso Mirando in Andreom Cecchijem. S. G. VESTI Z ONSTRAN MEJE Rekreacijsko središče na ankaranski obali Izvršni svet koprske občinske skupščine je potrdil osnutek zazidalnega načrta turistično-rekreativ-nega področja na ankaranski obali. Načrt predvideva izgradnjo novega hotela ter dveh restavracij, od katerih bi bila ena namenjena predvsem kopalcem. Izvršni svet je priporočil, naj bi na ankaranski obali uredili kar največ zelenic ter gradili nekaj manjših pomolov za čolne. V razpravi o zazidalnem načrtu so nadalje opozorili na problem bližine luke in industrijske cone ter v zvezi s tem na ukrepe, ki naj bi zagotovili čistočo morja. Hkrati pa seveda odpira bližina velikih industrijskih objektov možnosti za razvoj poslovnega turiz-#a. Končno je ankaranska obala interesantna tudi za stanovanjske gradnje, ki naj bi se v prihodnjih letih znatno pomnožile. * * * V podjetju za popravilo ladij «2. oktober» v Izoli so začeli te dni popravljati 5.500 - tonski sovjetski tanker «Ahalcihe», na katerem bodo opravili dela za vrednost 2,5 milijona dinarjev. Vsekakor je to pomembna preizkušnja za kolektiv, ki se je pred kratkim preselil iz stare piranske ladjedelnice v novo v Izoli. Z novo gradnjo pa so se tudi usposobili za zahtevnejša dela. Pred njimi je sedaj še nakup plavajočega doka, ki jim bo omogočil nadaljnji razvoj glede obsega in kvalitete uslug. L. O. Poudarjena aktualnost Prešernove misli v današnjih pogojih manjšinskega življenja Na proslavi na Oslavju so sodelovali domači recitatorji in Sovodenjski nonet PRIPRAVE NA PUST j V nedeljo popoldne v Šempetru sprevod pustnih vozov in musk Pričakujejo veliko udeležbo Prosvetno društvo «Naš prapor», ki zajema vasi v goriškem delu Brd, je v torek zvečer priredilo na O-slavju Prešernovo proslavo. To je letošnja prva proslava, ki jo na Goriškem prirejajo društva včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo. Za društvo je to tudi prva Prešernova proslava po skoraj desetletnem premoru v tem delu Goriške. Zasluga za torkov uspeh pa gre v prvi vrsti mladim in agilnim prosvetarjem, ki hočejo na Oslavju, v Pevmi in Štma-vru spet oživiti prosvetno dejavnost. Zgornja dvorana gostilne «Pri Tildi» na Oslavju je bila za to priložnost polna domačinov, ki so z zanimanjem sledili programu. Odbornica PD «Naš prapor» Elija-na Bensa, ki je tudi napovedovala vse točke sporeda, je ob začetku izrekla nekaj misli o delovanju prosvetnega društva. Zaustavila se je predvsem ob dejstvu, da je za nadaljnje delovanje nujno potrebna dvorana, kjer se bodo mladinci zbirali. Prav v tem smislu so v teku popravila nekdanje prosvetne dvorane v Pevmi, ki bo v najkrajšem času spet služila svojim namenom, Veliko pozornost — je dejala Bensa — bo treba posvečati tudi najmlajšim, «kajti bodoča dejavnost našega društva bo slonela prav na njihovih ramenih». Zato je treba misliti na ustanovitev športnega centra, kjer se bo mladina zbirala in vzgajala v slovenskem duhu. Domači dijaki so nato prebrali tri Prešernove pesmi, in sicer «U-vod h krstu pri Savici» (Aleš Fi-gelj), «Kam?» (Bruna Planišček) ter «Memento mori» (Sonja Klanjšček). Gost kulturnega večera na Oslavju je bil Sovodenjski nonet, ki je pod vodstvom Zdravka Petejana zapel dve pesmi: narodno «Luna sije» Aleš Figelj in Kernjakovo «Ti pobeč pa k’na lurripaj». Osrednji govor o pomenu slovenskega kulturnega praznika je imel tajnik Slovenske prosvetne zveze Marko Waltritsch. V svojem govoru se je dotaknil pomena Prešernovega dne, ki pomeni za vse, ki delajo na kultur- SLOVENSKI MLADINSKI CENTER - GORICA priredi v soboto, 8. t.m., ob 17. uri v prostorih Slovenskega dijaškega doma, Svetogorska cesta 84 PROSLAVO SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA Sočlhlujejo gojenci in gostje iz Maribora. Slovenski dijaški dom in Mladinski krožek vabita vse občane, še posebno dijake, da se proslave udeležijo. I Gostje iz Sovodenj in domači od-I borniki so se nato dalj časa zadrža-I li v prijateljskem razgovoru ter zapeli še nekaj slovenskih pesmi. Bruna Planišček no - prosvetnem področju, obračun enoletnega delovanja in analizo vsega dogajanja na manjšinskem področju. Dejal je, da se je delo društev včlanjenih v SPZ lani povečalo in da je na Goriškem doseglo zavidljive uspehe, med katere spada tudi obnovitev nekaterih društev. Omenil je važnost lanske manjšinske konference v Trstu, kjer je bila širša svetovna javnost seznanjena s problemi naše manjšine. Rezultatov te konference sicer še ni videti, Slovenci si še vedno prizadevamo, da bi dosegli izglasovanje splošnega zaščitnega zakona, stvar pa se v rimskem parlamentu ne premakne z mrtve točke. Pri nas pa opažamo nekatere pozitivne premike, kot so razprava o prosti uporabi slovenščine v tržaškem občinskem svetu, sprejetje nekaterih deželnih zakonov v korist naše manjšine, ustanovitev slovenske konzulte v Gorici in tudi nedavno izglasovanje rajonskih konzult, kjer bo moč prosto uporabljati slovenski jezik. Tajnik SPZ je omenil še šolske volitve. Dejal je, da bodo starši, u-čitelji in profesorji, pomožno osebje in dijaki odslej skupno upravljali naše šole. Slovenci smo s pomočjo svojih društev in ustanov dosegli sporazum za skupen nastop na teh volitvah. Potruditi pa se moramo še, da dosežemo slovenski šolski okraj, kajti le tako bomo o svoji šoli odločali sami brez tujega vmešavanja. Sledile so spet recitacije domačih dijakov. Pesem «Ondan si začela» je prebral Aleš Figelj, «Slovo od mladosti» Bruna Planišček, «Sveti Se-nan» Sonja Klanjšček ter «Zdravico» Bruna Planišček. Ob koncu sporeda je nastopil So-vodejski nonet, ki je zapel tri pesmi, in sicer Vrabčevo «Eto pletem mrižu svoju», Petra Jereba «Pelin roža» ter Vrabčevo «Zdravico». Sonja Klanjšček nr\ v • vi • v rrziski župan podal ostavko Tržiški župan Versace je včeraj s petimi demokristjanskimi odborniki podal ostavko. Istočasno je sklical občinski svet za prihodnji ponedeljek. Na dnevnem redu seje bo izvolitev župana in odbornikov. Tako so demokristjanski župan in odborniki napravili to, kar je zahteval odbor njihove stranke, potem ko so se razbila pogajanja s socialdemokrati. Ni še znano ali je ostavko podal tudi odbornik Bassi, ki je zastopal v ožjem odboru PSDI, iz katere je pred nekaj tedni izstopil. PROSVETNO DRUŠTVO «DANICA» Z VRHA vabi jutri, 7. t. m., ob 20. uri na sedež pri črnicih na PREŠERNOVO PROSLAVO Spored: priložnostni govor, recitacije domačih dijakov ter nastop zbora Vrbovških fantov V Šempetru pri Novi Gorici že vrsto let prirejajo pustno veselje mladih in starih. Za letošnjo prireditev so že razobesili velike in kričeče plakate, ki obveščajo, da bo v nedeljo, 9. 2. ob 15. uri na prostoru trgovskega centra velika in vesela pustna prireditev. Aktiv mladine trgovskega podjetja Mani-faktura in Gasilsko društvo iz Šempetra bosta pripravila vse potrebno, da bo prireditev dobro uspela. Za najboljše skupine je pripravljenih pet nagrad v znesku od 500 do 2500 dinarjev in prav toliko za naj- PD «Oton Župančič» in ŠD «Juventina» prirejata v soboto, 8. februarja, ob 21. uri v prosvetni dvorani v Gorici PUSTNI PLES Za veselo razpoloženje bo poskrbe) ansambel «Kraški odmevi» iz Doberdoba. Na sporedu bodo tudi šaljive točke ter žrebanje številnih nagrad. Nastopil bo pevski zbor «Oton Župančič». Izkupiček sobotnega večera bo šel v sklad za gradnjo prosvetnega doma «Andrej Budal» v štandrežu. Vabljeni! boljše posameznike (v znesku od 100 do 500 dinarjev). Iz Bilj, Mirna, Renč, Vogrskega, Prvačine in drugih krajev prihajajo vesti, da se skupine in posamezniki zelo prizadevno pripravljajo. Organizatorji računajo, da se bo pustne prireditve udeležilo nad 10.000 ljudi, še posebno če bo lepo vreme. V slučaju slabega vremena, bo pustna prireditev na sam pustni torek, 11. 2. ob 15. uri. Kotar L. Prosveta Prosvetno društvo «Oton Zupančič» v štandrežu priredi v nedeljo, 9. februarja, ob 16. uri na sedežu «Otroško pustno rajanje». Na sporedu so šaljive točke, nagrajevanje mask in veselo rajanje. Vabljeni vsi štandreš-ki otroci. Razstave V prostorih Slovenske prosvetne zveze, Ulica Malta 2, razstavlja svoje slike Antonija Rožič iz števerjana. Razstava bo odprta do 15. t.m. Slikarka Noriš Bevilacqua - Ferfo-Ija iz Tržiča razstavlja te dni v kavami «Teatro» v Gorici. Razstava bo odprta do 20. februarja. V umetnostni galeriji «Il Torchio» v Ulici Mameli 6 razstavlja slikarka F ee Muhlfeld- Razstava bo odprta do 14. februarja, in sicer od 11. do 13. ter od 17. do 20. ure. ................................................. BREZPOSELNOST ŠE VEDNO GROZI 280 PAPIRNIČARJEM Slikal In Imlškl svet sl prizadevala V petek stavka prevoznega osebja ■ Ustanavljanje sindikata pripadnikov javne varnosti Položaj delavcev v papirnici LA-, Osebje avtobusnih prog bo stav- j odbora odvetniške zbornice v Go-CEGO v Sovodnjah je še vedno zelolkalo od 8.30 do 17. ure, železničar-1 4 ' ...... ' " ^ ' resen, saj jim niso še izplačali trinajste plače ter jim celo grozijo z odpustitvijo. Slab položaj delavcev tega obrata traja okoli šest mesecev, torej od takrat, ko so jih vpisali v dopolnilno blagajno s 24 u-rami. Pokrajinska sindikalna federacija in tovarniki svet LACEGO šta imela številne pogovore z zastopniki javnih oblasti, krajevnimi upravami ter deželo, da bi poiskala izhod iz slepe ulice, vendar dosedanji napori še niso zagotovili zaposlenosti ogroženih delavcev. Medtem se bodo predstavniki podjetja in zastopniki Zveze industrij-cev sestali v petek, da bi preučili, na kakšen način lahko odpravijo sedanje finančne težave. Sindikalne organizacije pa pripravljajo za isti dan v Sovodnjah dve skupščini, na katerih bodo sodelovali delavci obeh podjetij: prva skupščina bo ob 13., druga pa ob 15. uri. Pokrajinska federacija CGIL, CISL, UIL je oklicala za jutri, 7. februarja stavko osebja na avtobusnih, železniških, morskih in zračnih prevozih, ker vlade ne spoštuje sporazuma od lanskega avgusta glede osebja na avtobusnih progah ter ne izpolnjuje niti svojih obveznosti, predvidenih v načrtu za izredne naložbe v železnice, dalje ne upošteva načrtov glede ostalih prevoznih služb ter ne pristopa k u-vajanju javnih prevozov v mestih ter na daljših pokrajinskih progah. PD «JEZERO» — DOBERDOB vabi v soboto, 8. t.m., ob 20. uri na Prešernovo proslavo Z baletom, petjem, glasbo in recitacijami bodo nastopili učenci osemletke «Slava Klavora» iz Maribora. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiminiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiumiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiimn OSTRE POLEMIKE ZNOTRAJ RAZNIH STRUJ Zahteva po razčiščevanju v posoški RD prinaša na dan vedno nova nesoglasja Na vidiku spet novi odstopi v pokrajinskem vodstvu večinske stranke Razčiščevanje v posoški krščanski demokraciji, ki je sledilo odstopu političnega tajnika Leardija, se nadaljuje in odkriva vsak dan vrsto nesoglasij, ki so se v tej stranki nabrala v zadnjem času. Pisali smo že, da je na znanem sestanku pokrajinskega vodstva KD pred dvema tednoma, član odbora Mario Basso iz Krmina, pristaš bazistične struje, demonstrativno zapustil sejo in s tem javno protestiral proti vodstvu demokristjanske stranke. Istočasno je prišlo na dan tudi nesoglasje v svetovalski skupini v goriškem občinskem svetu in kot da ne bi bilo vsega dovolj je še v tržiški občinski upravi izbruhnila kriza, ki so jo povzročili socialdemokrati, V zadnjih dneh pa se je skupina vidnih demokristjanov zelo jas- no opredelila proti takšnemu vodenju politike s strani nekaterih voditeljev in tako bazist Basso kot morotejec dr. Piemonti iz Gorice sta poslala protestno pismo ustreznim strankinim organom. To pismo je podpisala vrsta aktivistov stranke, ne glede na strujarsko pripadnost. Ta teden sta se sestali na ločenih sestankih tako morotejska kot bazistična struja. Na sestanku mo-rotejcev je glavno poročilo imel deželni odbornik Tripani. Preučili so položaj, ki je nastal v federaciji in večina je podprla tajnika Leardija. Kritizirali pa so stališča podpisnikov že omenjenega pisma, zaradi česar je dr. Piemonti, vidni zastopnik morotejcev v Gorici, podal tudi ostavko na svoje funkcije v pokrajinskem odboru stranke. Tudi sestanek bazistov je bil precej razburljiv. Goriška skupina, v kateri sta predvsem občinska odbornika Agati in Moise in Krmin-čan Basso, je ostro kritizirala pak-tiranje nekaterih bazistov z moro-tejci in vodenje stranke. S svoje strani pa so zastopniki levičarske struje forze nuove zahtevali takojšnje sklicanje mestnega odbora KD, da bi razčistili nesoglasja v tem odboru. Pokrajinski tajnik Leardi je zahteval razčiščenje, v resnici pa prihajajo na dan ostra nasprotja ne le med zastopniki različnih struj, marveč v strujah samih. To je tudi v zvezi z bližajočimi se upravnimi volitvami, saj je v KD precej nesoglasja zaradi nekaterih napovedanih kandidatur v razne upravne svete. ji od 9. do 10. ure, osebje v mestnem prevozu od 9. do 13. ure. Sindikat sklicuje za petek ob 10. uri skupščino stavkajočih v dvorani Roma v Tržiču. V sejni dvorani na Korzu Italia v Gorici so se v torek sestali pripadniki javne varnosti (policije). Pogovarjali so se o sklicanju deželne skupščine pripadnikov javne varnosti, ki bo v prihodnjih dneh v Trstu. Goriški sestanek, ki je eden izmed tolikih, ki jih sklicujejo po vsej državi, je pokazal, da obstajajo v tej kategoriji številna vprašanja, ki jih je potrebno reševati z ustanovitvijo sindikata policajev. Pripadniki javne varnosti, ki so se v velikem številu priglasili k besedi, so poudarili pravico po ustanovitvi svojega sindikata, ki se mora boriti za rešitev številnih vprašanj personala, da bi njihovo delo potekalo v boljših razmerah. Pripadniki javne varnosti so nato * predlagali odpravo vseh tistih zakonskih ovir, ki preprečujejo ustanovitev sindikata ter pogajanja o vseh vidikih delovnega odnosa. Nadalje so se dogovorili, da bodo člani pripravljalnega odbora za ustanovitev sindikata na sestankih pojasnili agentom PS, delavcem in državljanom svoje cilje, ki so bili v sredstvih javnega obveščanja nepravilno r odstavljeni. Pokrajinsko sindikalno tajništvo je potrdilo svojo pripravljenost (ta pripravljenost je izpričana že na vsedržavni in deželni ravni), da v soglasju s prizadetimi ter ob spoštovanju zakonitosti in volje po delovanju v skladu z zakonskimi določili, razvija demokracijo in uveljavi ustavne pravice na vseh ravneh. rici. Odvetniki in prokuratorji, je rečeno v tiskovnem poročilu, soglašajo z vzroki stavke, kajti državna uprava ne upošteva upravičenih zahtev sodnih uradnikov. Poleg tega je treba še upoštevati, da manjka v sodnih pisarnah precej osebja. To velja zlasti za sodišča v Gradišču in Krminu, podobno pa je tudi v Gorici in v Tržiču. Pravosodnemu ministru so poslali pismo, v katerem od njega zahtevajo, naj uredi ta nerešena vprašanja. Predavanja Sestavljena lista staršev na slovenskem učiteljišču Na slovenskem učiteljišču «Simon Gregorčič» so se v torek popoldne sestali starši, da bi sestavili kandidatno listo za volitve v zavodni svet. Sestanek je odprl dosedanji predsednik šolskega odbora Mladen Uršič, o pomenu pooblaščenih odlokov in enotnega nastopa na slovenskih šolah pa je spregovoril član šolskega odbora Edmund Košuta. Sledile so volitve tričlanske kandidatne liste. Predlagani so bili Stanko Gergolet, Elvira Makuc por. Cargnel in Andrej Kosič. Volitve na tem zavodu bodo v nedeljo, 23. februarja. O stavki sodnih uradnikov, ki so jo napovedali sindikati v vsedržavnem merilu, so razpravljali na seji Prosvetno društvo «SOVODNJE» priredi v soboto, 8. t.m., ob 20. uri v prostorih Kulturnega doma PREDPUSTNI PLES Mize lahko rezervirate pri odbornikih ali na sedežu društva. Igral bo ansambel «The Lovers». športno društvo «SOVODNJE» priredi v torek, 11. trn., ob 20. uri v Kulturnem domu PUSTNI PLES Rezervacije miz sprejemajo odborniki društva. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel «THE LOVERS» Slovensko planinsko društvo priredi jutri, 7. februarja 1975. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Gorici predavanje o temi «5. jugoslovanska alpinistična odplava v Himalajo leta 1974, in sicer na Kangbačen (7.902 m)». Dr. Jože Andlovič iz Šempetra bo predvajal ozkotračni film o tej ekspediciji, jnž. Peter Ščetinin iz Ljubljane pa bo prikazal številne barvne diapozitive o potovanju po Indiji in Nepalu ter o vzponu na Kangbačen, ki ga je opravil z dvema tovariš» ma 29. septembra 1974. Kino Gorica VERDI 16.00—22.00 «Robin Hood». Barvna risanka. CORSO 17.15-22.00 «Anche gli angeh tirano di destro». G. Gemma in R. Brook. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Il saprofita», V. Moriconi in A. Cleave. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.(H>-22.00 «L’appartamento del 13. piano». V. Parra in E. Choen. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00—21.30 «Tarzan e i cacciatori bianchi». J. Weissmiiller. J rzic AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 16.00—22.00 «Organizzazione crimini». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «La sorpresero a letto con un altro». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Vse v redu», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Orgije», angleško-nemški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE Prosto. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Luigi Ucini, Genny Ar-teni, Alessia Zuppel. SMRTI: 87-letna gospodinja Marija Tabaj, 91-letni upokojenec Giacomo Vatta, 84-letna gospodinja Ana Blažič, 77-letni upokojenec Vincenzo Mi-ceu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti. Travnik št. 34, tel. 29-72. LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti - tel. 72-701. Godba «Kras» in prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba izrekata iskreno sožalje vdovi in družini pokojnega Pia Novatija, dolgoletnega sotrudni-ka domače godbe. LETNO POROČILO ZDRUŽENIH NARODOV ZATRJUJE ŽE V SAMIH 32 LETIH NAS BO DVAKRAT VEČ Poprečni prirodni prirastek znaša nekaj nad 2 odst. ■ Najbolj naglo se ljudje množijo v Afriki • Stara Evropa je še najbolj razsodna NEW YORK, 5. — Zadnja leta se čedalje pogosteje in tudi z večjo zaskrbljenostjo govori o tako imenovani demografski eksploziji. Problem postaja čedalje bolj aktualen zaradi naraščajoče krize v svetu. Če je kriza začasnega značaja, je naglo naraščanje prebivalstva trajen pojav in je bilo o tem veliko govora tudi v Bukarešti, kjer pa je prišlo do različnih stališč, kajti na eni strani so bili tisti, ki so mnenja, da naj bi se na vsem svetu začela razsodna kontrola rojstev, na drugi pa tisti, ki so mnenja, da se ravnotežje na svetu samo uravnava in v tem smislu naj se nihče ne vtika v prirodni prirastek. Da bi se moralo človeštvo vendarle lotiti nekega sistematičnega uravnavanja nadaljnjega naraščanja ljudi na svetu, nam posredno govore podatki, ki jih objavljajo Združeni narodi v letnem poročilu, v tako imenovanem demografskem koledarju. Pred seboj imamo podatke oziroma demografski koledar, ki ga je poseben urad Združenih narodov objavil za leto 1973. Čeprav so številke pogosto zelo dolgočasne, so še najbolj zgovorne in jih bomo zato nekaj navedli. V letu 1973 se je prebivalstvo sveta povečalo za 78 milijonov o-seb, tako da je konec decembra 1973 živelo na Zemlji 3.860.000.000 ljudi. Prirodni prirastek v 1973 pa je znašal 21,1 odst., kar je zelo veliko, kajti če se bo prebivalstvo večalo v tem smislu, nas bo leta 2007, torej že čez 32 let, na Zemlji že dvakrat toliko kot danes, torej 7.720.000. 000. Ti podatki prav gotovo niso povsem točni, saj je znano, da so posamezne države napravile ljudsko štetje bolj površno. Tako se na primer govori, da Kitajska šteje že nad 800 milijonov prebivalcev, pa čeprav po splošnem štetju računajo, da živi na Kitajskem le nekaj nad 700 milijonov ljudi. S tem v zvezi je bilo že konec lanskega leta rečeno, da nas je na Zemlji že 4 milijarde. Ne glede na ta bolj ab manj trezna ali razsodna ugibanja, drži, da nas je že skoraj 4 milijarde. Po podatkih Združenih narodov živi na azijski cebni kar 2.204.000. 000 ljudi, to se pravi obilnih 51 odst. vsega svetovnega prebivalstva. Na stari celini, v naši Evropi, se bbžamo pol milijardi. Leta 1973 nas je bilo 472.000.000, kar je obilnih 12 odst. svetovnega prebivalstva, «črna celina» — Afrika — je štela tedaj 374 milijonov ljudi, to se pravi niti 10 odst. svetovnega prebivalstva. V Latinski Amèriki jih je še manj: 309 milijonov, oziroma 8 odst. svetovnega prebivalstva. Avstrabja oziroma Oceanija nasploh šteje komaj nad 20 milijonov prebivalcev, kar je komaj 0,5 odst. svetovnega prebivalstva. Prav tako šteje razmeroma malo prebivalstva severnoameriška celina, torej ZDA in Kanada, ki štejeta skupaj 236 milijonov prebivalcev, oziroma obilnih 6 odst. svetovnega prebivalstva. Sedaj preidimo na najbolj deb-katen problem. Gre za prirodni prirastek, ki, kot smo rekh, nekatere zaskrbljuje. Najmočnejši prirodni prirastek beležimo na «črni cebni», kjer imamo v 39 deželah od 45. kolikor jih šteje Afrika, nad 2 odst. prirodnega prirastka na leto. V devetih državah afriške celine imamo celo obilne 3 odst. prirodnega prirastka. To se pravi, da na cebni, ki zadnja leta beleži stotisoče mrtvih zaradi lakote, beležimo hkrati tudi izredno naraščanje prebivalstva. V nasprotju s tem je Evropa tista celina, kjer imamo najnižii prirodni prirastek. Od 34 evropskih držav, jih 22 ne doseže niti 1 odst letnega prirodnega prirastka. Sem spadajo vse socialistične dežele, vštevši Sovjetsko zvezo. Velika, celo velikanska razlika je med posameznimi deželami obeh Amerik. Tu imamo na primer ZDA z zelo nizkim prirodnim prirastkom, hkrati pa imamo tudi dežele z izredno visokim prirodnim prirastkom, tako da niti za Južno niti za Severno Ameriko ne moremo dati nekega poprečja, ki bi veljalo za vso celino in hkrati za vse države. Za Azijo in Oceanijo drži splošno merilo: obilna 2 odst.; so pa tudi področja, celo večje zemljepisne regije, kjer imajo tudi obilne 3 odst. letnega prirastka. Ljudsko republiko Kitajsko smo že omenib, da šteje nad 700 milijonov prebivalcev, vendar pa nekateri pravijo, da je prestopila že mejo 800 milijonov prebivalcev. Po številu prebivalstva ji sledi «a-zijska podcebna» Indija, ki je prekoračila mejo 500 milijonov, vtem ko je Sovjetska zveza prav sredi 1973. leta prekoračila četrt milijarde, to se pravi 250 mibjonov ljudi. Tudi Združene države Amerike štejejo obilnih 210 milijonov prebivalcev, Indonezija, Japonska in Brazilija so prekoračile «mejo» 100 mibjonov prebivalcev, med dežele z nad 50 milijoni ljudi pa sodijo Bangladeš, Pakistan, Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Nigerija, Italija, Francija, Mehika itd. Največja mesta na svetu so Šanghaj, ki šteje skoraj 11 mibjonov prebivalcev, nato pride Tokio z o-bilnimi 8,5 milijona, podobno je z New Yorkom, z glavnim mestom Mehike: Mexico Ciudad, ki se bliža 8 milijonom, vtem ko je glavno mesto Kitajske komaj preseglo 7,5 milijona, London ima približno 7,5 milijona prebivalcev, Moskva kopaj 7 mibjonov, Bombay pa 6 milijonov itd. Ponavljamo, da velja- jo te številke za konec leta 1973 in so torej danes te številke nekoliko zastarele. Letno poročilo Združenih narodov navaja tudi podatke o poprečni življenjski dobi. Najdaljšo poprečno življenjsko dobo imajo na švedskem, kjer človek dočaka povprečno starost 77 let. Le eno leto manj lahko dočaka človek, ki se rodi na Norveškem, Holandskem, na Islandskem, v Franciji in v Belorusiji, kjer znaša poprečna življenjska doba 76 let. Samo ob sebi se razume, da je daljša poprečna doba žensk in to velja v glavnem za dve do tri leta, kajti le v Liberiji, Nigeriji, Indiji in Jordaniji je daljša poprečna življenjska doba moških, ki morejo v teh deželah dočakati leto ali dve več kot jih dočakajo ženske. Kar zadeva črno celino, je življenjska doba razmeroma kratka. V 21 državah «črne» celine znaša poprečna življenjska doba komaj 40 let, v 22 pa doseže «že» 49, le v devetih deželah «črne» celine preseže 50 let. V večini azijskih dežel znaša poprečna življenjska doba 59 let, za Evropo pa v splošnem velja poprečje 60 let. Najnižjo otroško smrtnost na svetu beležijo na Švedskem. To je razumljivo, kajti švedska zdravstvena služba in švedska življenjska raven sta najvišji na svetu. Leta 1973 je na švedskem umrlo v prvem letu življenja komaj 9,6 premil otrok. V vrsto teh visoko razvitih držav s skrajno nizko otroško smrtnostjo spadajo še Finska (10,1), Norveška (11,3), Islandija in Holandska (11,6) ter Japonska (11,7). V ZDA umre že 17,6 na tisoč novorojenčkov. Največjo smrtnost otrok pa imajo v Liberiji, kjer je 1973. leta u-mrlo od tisoč novorojenčkov skoraj 160 otrok v prvem letu starosti. V Ruandi na so leto prej imeli na tisoč rojstev kar 133 smrti. Kitajska je znana tudi kot dežela čaja. Na sliki vidimo lepo gojen nasad čajevca nekje v južni Kitajski, kjer čaj še posebno dobro uspeva BEŽEN PREGLED BOLJ ŽALOSTNE A JUNAŠKE ZGODOVINE MPLA je politično gibanje brez plemenskih predsodkov Voditelj gibanja Agostino Neto je zelo podrobno obdelal program, ki ga je prebral preko tanzanijskega Radia - Politična zrelost gibanja veliko obeta Skupina angolskih gverilcev se dogovarja za akcijo III. Tedaj je bila ustanovljena tudi druga izrazito nacionalistična oborožena formacija UPA, ki jo je vodil Holden Roberto. Ta se je o-klicala za angolsko vlado v izgnanstvu in napravila nekaj bolj simboličnih napadov na Portugalce, nakar je le ovirala dejavnost MP LA, katerega program je bil veliko resnejši in tudi razrednega značaja. Organizaciji UPA pa je vendarle uspelo doseči, da so iz Konga izgnali stalno predstavništvo MPLA, ki se je preselilo v Kongo Brazzaville. K sreči je tedanja nazadnjaška vlada tega Konga padla in jo je zamenjala naprednejša. Leta 1964 je MPLA odprla drugo fronto v Cabindi. Dve leti pozneje sta dve močni koloni angolskih partizanov obšli skoraj vse notranje pokrajine dežele in organizirali nova jedra odpora. Vlada v izgnanstvu je medtem delovala izključno v korist kolonialističnih sil in leta 1963 je organizacija afriških držav že ni več priznala. Agostina Neta so Portugalci konec 1960. leta drugič aretirali in ga deportirali na Portugalsko, od koder pa mu je leta 1962 uspelo zbežati. Od tedaj je resnični voditelj angolske revolucije. Pred državnim udarom na Portugalskem so sile MPLA nadzorovale že štiri petine angolskega o-zemlja. Leta 1968 je tudi glavni štab prešel iz Konga na angolska tla. Na osvobojenem ozemlju je MPLA organizirala šole, zadruge, zasilno zdravstveno službo itd. Vse to je angolski osvobodilni fronti u-spelo, pa čeprav je bilo v Angoli 80 tisoč odlično oboroženih portugalskih vojakov, ki jih ni oborožila le Portugalska, pač pa tudi NATO in jim nudila pomoč tudi Južnoafriška unija, ki je s svojim letalstvom sodelovala pri njenih vojaških akcijah in na lastne stroške zbirala tudi poklicne zločince za sestavljanje najemniške vojske. Nekega dne sredi 1968 je po «Radiu Tanzanija» iz Dar es Salaa-ma spregovoril borcem MPLA A-gostino Nete. Kljub razmeroma staremu datumu je govor še danes zelo aktualen in živ, saj gre za dejanski politični program MP LA, kateremu so prav sedaj dani prvi pogoji za razvoj. Nekaj odlomkov iz tega govora: «Gibanja, ki urejujejo borbo v deželah pod portugalsko tiranijo, so med seboj povezana in med seboj sodelujejo upoštevajoč različne značilnosti vsakega področja. Naša borba na noben način ne zavira razvoja naših narodov. «Sodelovanje meh narodi sedanjih portugalskih kolonij je bistveno za neodvisnost in zgradbo bodočih samostojnih držav. Na srečo imamo na razpolago izkušnje narodov Afrike, ki so se osvobodili imperializma. Izkušnje žal niso vedno pozitivne. Med šibke toč- liiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiimiiimiMimiMmMumiMiimiiimiinixTitMiiiimiiii'itMimtiiittiiiiiiiHmiii Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pred vami je velika naloga, ki pa jo morete sami izpeljati do konca. Razumevanje boste našli samo v domačem krogu, BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite previdni v svojem delu in ne izsiljujte razvoja svojih poslov. Preveč ste napadalni in nervozni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zaključek nekega potovanja vam bo zagotovil lep poslovni uspeh. V čustvenem odnosu se bo nekaj zataknilo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne odklanjajte nasvetov nekoga, ki vam je zelo blizu. Premagali boste neko nerazumevanje in se spet spoprijateljili. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dobro ste pripravljeni za vse nepredvidene dogodke, toda ni še dovolj. V večernih urah boste sklenili novo prijateljstvo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z odločnostjo boste premagali vse poslovne težave in prišli do cilja. Tudi v ljubezni boste uspeli. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Spremembe vam bodo odločno zagotovile dosego uspeha. Odlične zamisli za privatno življenje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Skušajte še naprej izpopolnjevati delo in svoje obveznosti. Nujno potrebujete mir in počitek. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Če hočete rešiti težaven problem, morate nujno spremeniti sistem organizacije. Prijetno srečanje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V teku jutra boste ugodno rešili neki zapleten posel. Vaš strah in skrbi so neupravičeni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne odlašajte še naprej nekaterih drastičnih ukrepov. Ljubljena oseba vam bo nekaj zaupala. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne opirajte se samo na svoje sodelavce, uporabite tudi svojo pravico. Strinjali se boste z načrti drage osebe. ke spada gospodarska odvisnost, ki preprečuje pot k pravi samostojnosti. «Mi, ki imamo še orožje v rokah, moramo stremeti po popolni neodvisnosti. Prelita kri naših najboljših borcev ne sme ostati brez zadoščenja. Bodoča oblast mora biti v rokah tistih, ki so se borili s puško v roki in ne monopol tistih, ki so se borili le z besedami. «Za uresničenje tega cilja mora naš narod ustvariti sebi lastno taktiko. Borbo mora voditi neodvisna stranka z jasnimi cilji. Člani morajo biti disciplinirani in politično poučeni. Voditelji morajo biti skromni in pošteni, vedno ob strani narode, ob vsakem težkem trenutku. «Eden glavnih problemov, ki smo jih pred kratkin obravnavali na naših sestankih, je bila prisotnost Portugalcev, ki se tudi borijo za odpravo fašizma, na našem o-zemlju. «Bilo je tudi več negativnih primerov, ki so izhajali iz plemenskih predsodkov. V naši deželi ne gre za rasni spopad. Ni naš cilj, boriti se nroti belemu človeku le zato, ker je bel. Mi se borimo proti tistim, ki podpirajo kolonializem in s—'trati moramo kot prijatelje tiste, ki nam na kakršenkoli način pomagajo. Ti posamezniki predstavljajo važno silo v našo korist na mednarodnem področju. «Ni naš namen, da bi pomoč i-skali le v državah južno od Sahare. Upoštevati moramo materialno in diplomatsko pomoč tudi iz Evrope. To pomeni upoštevanje vsega človeštva, ki se bori proti izkoriščanju. «Pozivamo zato portugalske vojake, naj zapustijo umazano vojno v Angoli, Mozambiku in Gvineji in naj si ne naprtijo nadaljnjih zločinov. Osvobodilno gibanje jim bo omogočilo, da varno dosežejo kraje, kjer jih ne bo nihče preganjal. «Sovražna propaganda se večkrat opira na združenje med o-svobodilnimi gibanji Mozambika, Gvineje in Angole kot na sredstvo tujih sil za vmešavanje v Afriki. Na te laži lahko odgovorimo samo z obtožbo držav članic NA TO, ki omogočajo Portugalski, da nadaljuje vojno. Nevarnost prihaja za nas tudi iz Južne Afrike, kjer se v zadnjem času veliko govori o odprtem posegu v vojno. Če bo do tega prišlo, bodo tudi rasisti iz Južne Afrike okusili našo moč in morali ob koncu priznati svoj sramotni poraz. «Sovražna propaganda je raznesla na vse vetrove vesti, da so bili večji oddelki MPLA podkupljeni z ameriškimi dolarji, da bi prenehali z borbo. Neresničnost takih trditev lahko občutijo vsi portugalski državljani, ki si le upajo na področja, koder naj bi do takih primerov bilo prišlo. Mi sami pa lahko trdimo, da so portugalski vojaki plačani, da svoja življenja žrtvujejo za interese tujih družb in v škodo portugalskega naroda. «Kdo izkorišča rudnike železa? Nemci! Kdo črpa nafto? Američani in Belgijci! Čigave so železnice? Angleške! Komu pripadajo delnice diamantne družbe? Američanom, Belgijcem, Francozom in Angležem!» Predvsem pa so zanimiva v govoru Agostina Neta pojasnila glede rasnega problema, ki za ljudi MPLA ni nikoli obstajal. Temu stališču se je uprla skupina Holdena Roberta, katero so Portugalci doslej vedno spretno izkoristili, bolj za razbijanje politične enotnosti kot pa za/vojaške akcije. MPLA sloni vsekakor na zelo trdni politični osnovi, ki je daleč bolj zrela kot v večini drugih afriških držav, ki so do neodvisnosti prišle na birokratski način in ne z oboroženo borbo. Neto je v svojem zgodovinskem govoru poudaril tudi gospodarsko neodvisnost dežele. Da bo pot do nje izredno trda, je jasno po naštevanju tujih interesov, ki so angažirani v Angoli. Nedavni sporazumi med portugalsko vlado in osvobodilnimi gibanji so za Angolo važni le kot politično priznanje MPLA. Dejansko je Portugalska dala isto važnost MPLA tudi dvema drugima gibanjema, ki imata le simbolično vojaško n oč in služita tujim monopolom za rušenje tega, kar MP LA gradi. Poleg tega spada med obveznosti osvobodilnih gibanj spoštovanje tuje imovine ali konkretno priznanje do izkoriščanja naravnih bogastev Angole v korist razvitih držav. Konec koncev je to pravi vzrok ljudske vstaje V Angoli so skušali kolonialisti preko portugalske vlade ustvariti birokratsko neodvisnost in skrhati moč MPLA. Politična zrelost MPLA k sreči obeta nadaljevanje borbe do popolne neodvisnosti Angole. Bruno Križman Djerdapsko jezero v nevarnosti zaradi nanaškov Ko je bil govor o gradnji jezu v Železnih vratih na Donavi, kjer so Jugoslovani in Romuni zgradili eno največjih hidrocentral na svetu, so nekateri strokovnjaki opozarjali tudi na to, da bo jez spremenil ekološko okolje tega področja, kajti umetno jezero, ki se ustvarja za jezom, se razpotegne po Donavi navzgor vse do Beograda, torej do izliva Save v Donavo pod samim Beogradom. Hkrati so opozarjali tudi, da je sotočje nekaterih pritokov Donave zelo neurejeno in da se bodo v Donavi za jezom nevarno kopičili nanaški, kar prav gotovo negativno vpliva na akumulacijo vode, v daljšem razdobju celo na sam učinek centrale. Drugi strokovnjaki pa so ta problem zanemarjali oziroma ga niso sploh upoštevali, češ da se za vsakim jezom zbirajo nanaški. Toda Donava ni majhna reka in nanaški, ki jih vanjo prinašajo nekateri pritoki, niso nanaški planinskih rek ih vodnih tokov. Zato danes že opozarjajo na dejstvo, da Djer-dapskemu jezeru grozi blato. Ko so se pred nedavnim v Nišu sestali odgovorni krogi, da bi razpravljali o letošnji akciji za pogozdovanje gorskih goličav in za urejanje travnatih predelov na tistih terenih, kjer je erozija zelo močna, so predstavniki gozdnih gospodarstev, občinskih skupščin, množičnih organizacij in zainteresiranih delovnih organizacij govorili prav o negativnih posledicah erozije na velikomoravskem sotočju. Gre za negativne posledice, ki se seveda kažejo v Djerdap-skem jezeru, kamor se z vodami Velike Morave steka tudi veliko blata in drugega materiala, ki jih Velika Morava s svojimi dotoki nosi v Donavo. Strokovnjaki sicer ugotavljajo, da je bilo v zadnjih letih storjenih na tem področju več obsežnih akcij in da se je zato količina' nana-škov zmanjšala. Posebno velja to za obdobje 1966-1974. Klub temu so nanaški še vedno veliki in resno ogrožajo biološko življenje v tem umetnem jezeru. Zaradi tega so v okviru vodnih gospodarstev tega področja sprejeli posebne načrte za ureditev celotnega sotočja Velike Morave, da bi se s tem zaščitil hidroenergetski sistem Djerdap. Ne gre za majhno stvar. Nasprotno, načrti, če se hoče problem rešiti, bodo zelo obsežni. V zadnjih časih so na tem področju pogozdili nekaj nad 1500 ha goličav in posejali s travo nadaljnjih 1700 ha tako imenovanega erodiranega zemljišča, to se pravi zemeljskih površin, ki so jih uničevale vode ob nalivih. Toda teh obilnih 3000 ha površin je razmeroma malo, če vemo, da bi bilo treba pogozditi ali kakorkoli urediti okoli 60 tisoč ha erodiranega zemljišča. Računi, ki so jih napravili pred začetkom te akcije za ureditev sotočja Velike Morave, pravijo, da se z vodo Velike Morave vnaša v Djerdapsko jezero vsak dan na stotine ton dušika, kalija, fosfata in površinskega sloja zemlje. To pa predstavlja «hrano» za približno 10 tisoč ha polj. Izračunano je tudi, da se v času velikih nalivov, posebno v času daljših spo-mladnih in jesenskih deževnih dni, steče skupno z vodo velikanska količina proda in zemlje, toliko teh nanaškov kot če bi 500 ha površine znižali za 20 cm. To pomeni, da se na eni strani uničujejo plodne površine na gornjih področjih rečnega sotočja, na drugi strani pa se v koritu Donave in v Djerdapskem jezeru nasploh zbirajo velikanske količine zemlje in proda, ki je prej z vodo odtekal skozi Djerdapsko ožino, kjer ie bil vodni tok veliko močnejši zaradi tega. ker je tu korito Donave zelo tesno. Točnih izračunov sicer še ni, toda strokovnjaki pravijo, da bo treba čimprej pogozditi velikanske površine sotočja Velike Morave in to tudi področja Jablanice. Ve-ternice, Toplice, Moravice in tudi Nišave. V teh vodnih tokovih se zadnje čase sicer opaža tudi ob večjih nalivih bolj čista voda. kar pomeni, da se je erozija nekolika ustavila, vendar so nanaški še vedno tolikšni, da predstavljajo problem za Djerdapsko jezero. 12.30 12.55 13.30 17.00 17.15 17.45 18.45 19.15 20.00 20.40 21.15 22.45 18.15 18.30 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 21.20 22.20 8.10, 17.15 17.45 18.00 19.30 20.05 20.50 21.30 21.55 19.55 20.15 20.30 22.00 ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Poljudna znanost Sever kliče Jug, Jug kliče Sever DNEVNIK DNEVNIK Program za najmlajše IL GIARDINO DEI PERCHE’ Program za mladino IHTAVI, DRAGI BRACCIO DI FERRO Poljudna znanost Italijanske kronike DNEVNIK POLITIČNA TRIBUNA ANONIMA CUORI SOLITARI Film je režiral Jay Sandrich in v njem igrajo glavne vloge Rosalind Russel, Douglas Fairbanks, Ross Martin, Maureen O’Sullivan itd. Vsebina filma je naslednja: Laurita Dorsey je že v letih, vendar še vedno prijetna gospa. Na videz se zdi, da je to bogata vdova. V tem svojstvu se vpiše v klub samotnih src, ki ga vodi gospa Stanton. Ker ne more v klub kdorkoli in je bolj ali manj član v njem anonimen, Laurita dobi le svojo razpoznavno številko (555). Od začetka ji bodo pisale le druge «številke» in sicer preko gospe Stanton. Kljub temu se začne intenzivna korespondenca med njo in nekim «246». Ker pa kaže, da se interesi in okusi teh dveh oseb skladajo, «555» in «246» skleneta, da se bosta sestala in spoznala. In Laurita ta ko spozna prijetnega zrelega moškega, ki je na videz prav tako premožen. Ime mu je Rez. In tako začneta dve osebi že v zreli dobi z ljubimkanjem, toda kmalu se ugotovi, da sta tako Laurita kot njen Rez le navidezno bogata. Laurita hoče svojega Reza razkrinkati, pri tem pa ugotovi, da je bil Rez v dogovoru s Stantonovo, ki mu je dobavljala priletne vdove, da jih oskubi DNEVNIK DRUGI KANAL Protestantizem Tedenska oddaja o judovskem kulturnem in družbenem življenju Športni dnevnik Dediščina Evrope: BURGUNDSKI VOJVODE Ob 20. uri DNEVNIK Kako nastane umotvor . Agenore Fabbri in njegova obarvana žgana glina Glasbena prireditev z Mio Martini Dostojevski: KROKODIL JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.35 14 10 TV ŠOLA Verne - Kohout: V 80 DNEH OKOLI SVETA (I. del) Obzornik Košarka: Zadar — Ignis (prenos iz Zadra) DNEVNIK G. CHEVALIER: CLOCHEMERLE Danes je na vrsti, peto, zaključno nadaljevanje. Da bi lažje razumeli današnjo zgodbo, bomo navedli kratko vsebino če trte zgodbe: Spor okoli javnega stranišča v izmišljenem mestecu Cloche-merle je prišel tako daleč, da ga rešuje sam notranji minister Luvelat, ,ki sklene, naj ljudstvo v Clochemerlu ukroti vojska. In res stotnik Tardiveau odjezdi s svojim oddelkom v puntarsko vas. Ljudstvo vojake gostoljubno sprejme in v vasi zavlada kratkotrajen mir Kam in kako na oddih SANJARJENJA — glasbena oddaja Oddaja finske televizije, s katero se je ta severna dežela predstavila na zadnjem festivalu folklore za zlato harfo v Dublinu DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček — risanke DNEVNIK...... Košarka: Zadar — Ignis (prenos iz Zadra) ZAKAJ TEČETE? Film s kranjskega festivala športnih in turističnih filmov TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.10 Verska gibanja v Italiji; 19.25 Pisani baločki; 20.00 Šport; 20.35 «Ta veseli dan» - veseloigra; 22.05 Relax ob glasbi. KOPER 6.30, 7.30. 12.30, 14.30. 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbena galerija; 10.10 Oddaja za šolarje; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistične beležke; 14.15 Zborovsko petje; 15.10 Oddaja za šolarje; 16.45 Popevka «Vesela jesen 74»; 17.00 Mladinski klub; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.30 Čarobna godala; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Izbran spored; 13.00 četrtkova tedenska oddaja; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 in 17.40 Oddaja za mladino; 17.05 Komorna in simfonična glasba; 19 30 Jazzovski koncert; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Politična tribuna. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe-8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši stran:; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glas-beno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 21.30 Popoffi 22.50 človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00 10.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Glasbena šola Murska Sobota; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na not;; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Zbor RTV Zagreb; 14.40 Mehurčki; 14.45 «Vrtiljak»; 16.45 Jezikovni pogovori - prof. dr. Jože Toporišič; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz domačega opernega arhiva: 18.05 Kulturna kronika; 18.20 Produkcija kaset; 18.35 Zabavni orkester; 19.40 Ansambel Mojmira Sepeta; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 France Prešeren: Krst pri Savici; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Majhen koncert Bertovih in Bou-lezovih del; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk. ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER Prvi, ki je bil gotovo vodnik, je dečkoma pomignil, naj mu sledita. Razumela sta in ubogala. Indijanci so ju vzeli medse in ju oboroženi s sulicami in loki odgnali po skriti pragozdni stezi proti svojemu selišču. Po poti so Indijanci ves čas molčali in dečka sta postajala zaskrbljena. Kam ju peljejo? Kaj nameravajo? Vedela sta, da so nekateri divjaki zelo neusmiljeni. Naposled so prispeli na majhno jaso sredi pragozda, na kateri so zagledali indijanske koče iz trave in ilovice. Okoli in okoli selišča je bila napravljena ograja iz debel in prepletena z ovijalkami. Skozi to ograjo je vodil le en vhod. Tam se je že vse trlo radovednežev: moških, žensk in otrok. Stali so negibno in tiho kakor mutci. Bil je napet trenutek. V selišču sta se dečka znašla pred indijanskim poglavarjem. Vodja skupine, ki ju j® zajela, je poglavarju nekaj poročal v dečkom® neznanem jeziku. Ta si ju je najprej temeljft0 ogledal in ju nato ogovoril v istem jeziku. R®" zumela ga nista in v stiski je Bojan še enkrat poizkusil srečo s kečuanščino. Poglavarju *e je od začudenja razpotegnil obraz. Razumel ga je. SPORT SPORT SPORI nogomet VČERAJ V MEDNARODNEM SREČANJU V GORICI Dokaj prepričljiva zmaga Jugoslovanov nad italijansko mladinsko reprezentanco Zmagali so s 4:0 - Več kot 5.000 gledalcev - Med gosti tudi dr. Fini in Valcareggi Italija — Jugoslavija 0:4 (0:1) ITALIJA: Pelosin, Brambilla, Ca-°nni, Galbiati, Brio, Broglio, Cec-Carelli, Ceccato, Vincenzi (Cesati), Vanin (Lorini), Virdis. _ JUGOSLAVIJA: Zalat, Bobinac, Jahič, Kufer, Korač (Kovačevič), Uogdan, Šestič, Popovič, Kranjčar, Janjanin (Zukanovič), Desnica. SODNIK: Barbaresco iz Krmina. STRELCI: V 8. min. p.p. Šestič; v L min. d.p. Šestič, v 3. min. Šestič ter v 10. min. Janjanin. OPOMBE: Lepo vreme, gledalcev vfč kot 5.000 (približno 1.000 Jugoslovanov). Na tekmi sta bila pri- pa je previsok. V 8. minuti pride do prvega gola za Jugoslovane. Na levi strani igrišča je dobil žogo Desnica, ki je preigral nekaj branilcev ter podal žogo na sredino kazenskega prostora, kjer ni imel Šestič težav in je poslal žogo v mrežo. Ena najlepših priložnosti za Italijo se ponudi v 15. minuti igre, ko Vanin (sam pred vratarjem) strelja naravnost nanj. V 24. minuti zapravi Šestič lepo priložnost za podvojitev, ko strelja prepočasi proti vratarju. Minuto kasneje, zaradi nesporazuma v italijanski obrambi, dobi žogo Janjanin, vendar ne zna izrabiti priložnosti. V 35. min. odbije vratar Pelosin močan strel Se-stiča. V 37. min je strel Vincenzija previsok za Zalatova vrata. Tekma se je odločila v prvih minutah drugega polčasa, ko so dosegli Jugoslovani dva gola. Prvi je padel takoj v prvi minuti, ko je Desnica z leve strani podal Sestiču, ki je drugič premagal negotovega NimumiiiiimimiiiiiimmiHiuiiiiimiiiiuiiiuniimHiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiiiiimiiiiuMiiii Pelosina. Tretji gol bi lahko padel minuto kasneje, ko je vratar Pelosin ubranil zelo nevaren strel Se-stiča. Jugoslovanski napadalec pa je dosegel svoj tretji zadetek v 3. minuti, ko je ukanil italijanskega vratarja. Do desete minute, ko Jugoslavija doseže svoj četrti gol, pa so se tako eni kot drugi ekipi ponudile nekatere izredne priložnosti za zadetek. Od štirih golov je bil prav gotovo zadnji najlepši. Levi zvezni igralec je dobil žogo na svoji polovici igrišča in jo je vodil sam do kazenskega prostora domačinov, kjer je preigral tri branilce in nazadnje še vratarja. Takoj potem pa se ponudi Italijanom najlepša priložnost tekme. Po lepi skupni akciji dobi žogo Virdis, ki strelja močno proti vratom. Zalat je že premagan, strel pa se odbije od vratnice. Po tej zapravljeni priložnosti se je ritem igre nekoliko ublažil. Jugoslovani so zadrževali žogo in od časa do časa so zaigrali napadalno. Tfei).ni' ,med mladimi reprezentanti auje in Jugoslavije je prisostvo-ia tehnični vodja itali- janske članske reprezentancè Fer-ruccio Valcareggi b?lna ^r- Fini in bivši zvezni trener Valcareggi. ..Prijateljski tekmi med mladin-in n i .^ef)rezentancama Jugoslavije orivi- i6, k* se je včeraj popoldne ipnc - a na Soriškem občinskem et.scu na Rojcah, je jugoslovanska la j;a.?adigrala domačine in zmaga-n; s.cJst;ini rezultatom 4:0. Včerajš-tkrvs si J6 ogledalo več kot 5 >Judi, kar je pravi, rekord za narn ° isUšče. Organizatorji so . Povedali, da so s prodajo vstop-^ zaslužili več kot 5.500.000 lir, gosln Smo uv°doina povedali, je jii-la 7„vanska reprezentanca pokaza-v na ra,zre(I boljšo igro, še posebno krilna153^1’ kjer sta se odlikovala dosegpi ?e-sno ,kril0 Sesto je sam v zon S0Ie in večkrat spravil SDln?neg0 ital>janskega vratarja. Na ši tat° Da 50 bili Jugoslovani bolj-v nhn° V, .naPatlu kot na sredini in šča anim. Posebno sredina igri-nirni n j6 .^kazala s hitrimi in toč-Prav ?°, ajami- Mnenja smo, da je mi ;n .ehka razlika med italijanski-ci (vuitJfaslevanskimi veznimi igral-janslri°Cl a 0 Poteku igre. V itali-Pove7p.reprezentanci «i bilo prave in tn Ve mad obrambo in napadom igra]mZar^ neučinkovitosti veznih niku V’ ki niso bili kos nasprot- v^i italijanski napad ni bil kdo-Veva i° n:inkovit. če izvzamemo le- tovo na ihjfl .sYirdisa' ki je bil go-Sredn;,-ajbo JS1 v italijanski ekipi, slavil \ on£}paimtiiiiiiiiMiiiiiiiM!Tiuiiiiitiiiuimfii!imifriMinmiiiminiiimiliii!niiiniiiliiiiiMnHmiiMi[iirriiiiiiiii[iiiiiHiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniimiMiiiiiiiliiiiimii]iiiiiiii!iiiiiii»liiiiMinMiii»» ZAKLJUČEN GROMIKOV OBISK V KAIRU SZ in Egipt za čimprejšnjo obnovitev ženevske konference o Bližnjem vzhodu V' Morda v kratkem v Ženevi srečanje med Gromikom in Kissingerjem KAIRO. 5. — Sovjetska zveza in Egipt sta prepričana, da je ženevska konferenca za mir na Bližnjem vzhodu najbolj primeren sedež za preučitev vseh asnektov reševanja krize. Tako je rečeno v skupnem egiptovsko - sovjetskem komunikeju, ki so ea objavili ob zaključku u-radnega obiska sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gròmika v Kairu. Poudarek na ženevski konferenci potrjuje, da je bil glavni cilj obiska šefa sovjetske diplomacije v Egiptu prepričati svoje sogovornike. naj se preveč ne zanesejo na Kissingerjevo strategijo postopnega reševanja bližnjevzhodne krize in naj podprejo prizadevanja Kremlja za čimprejšnjo obnovitev konference v Ženevi, na kateri bi lahko tudi sovjetska diplomacija odigrala vlogo, ki ji piitiče, česar bi prav gotovo ne mogla storiti, ko bi prevladala ameriška teza o dvostranskih pogajanjih in delnih rešitvah. Egiptovsljo-sovjetsko poročilo sprejema torej stališče sovjetskih voditeljev ter poudarja, da se tako Egipt kot SŽ zavzemata za takojšnjo obnovitev ženevskega zasedanja «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiitHiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiluniniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiHiiiiiiiiiiiiiiih Pmiški pogovori o petroleju Blagonravov je umrl MOSKVA, 5. - V starosti 80 let je umrl član sovjetske akademije znanosti Anatolij Blagonravov, ki je vec iet predstavljal Sovjetsko zvezo na raznih mednarodnih kongresih. kjer so obràvnavali vesoljska vprašanja. Blagonravov je bil topniški general v pokoju ter je od 1. 1953 vodil neki inštitut za inženjerijske raziskave. Zadnja leta svojega življenja je posvetil pobudam za člp-vekovo osvajanje vesolja. PARIZ, 5. — Danes je začel z!r-sedati glavni odbor «Mednarodne a-gencije za energijo» (A. I. E.), ki združuje v svoji sredi 16 držav: 8 držav EGS, Avstrijo, Kanado, Japonsko, Španijo, Švedsko, Švico, ZDA in Turčijo. Francija se ni pridružila pobudi. Na današnjem zasedanju so obravnavali Kissingerjev načrt o skupni politiki industrializiranih držav glede petrolejskih dobav. Med drugim ta načrt predvideva nekakšno osnovno ceno za nafto. Predstavnik ZDA Enders je izjavil, da je Kissingerjev načrt stvaren. Druge delegacije niso istega mnenja, čeprav s tega ali drugega razloga podpirajo ameriške zahteve. Mnogi se bojijo, da bi izvajanje načrta ko- ristilo le ZDA. V arabskem svetu je Kissingerjev načrt povzročil hude reakcije. Iraški poslanec v Franciji je govoril celo o «gusarskih dejanjih», ki jih ZDA izvajajo proti državam proizvajalkam nafte. Na sliki: ameriški predstavnik Enders, Nemec Ulfe Lantzke (generalni ravnatelj agencije) in Belgijec Davi-gnon, ki predseduje srečanju. z udeležbo vseh zainteresiranih strani, vštevši tudi zastopnike Organizacije za osvoboditev Palestine. E-gipt je s svoje strani v skupnem poročilu poudaril važnost in nujnost sodelovanja Sovjetske zveze na vseh ravneh in v vs^h fazah reševanja bližnjevzhodne krize. Med drugim poročilo izrecno poudarja, da bi morali biti sovjetski zastopniki prisotni v vseh organizmih, ki bi iih lahko ustanovila ženevska konferenca. Sicer pa poročilo poudarja nespremenjeno podporo Sovjetske zveze arabskim narodom ter odločnost moskovske in kairske vlade za nadaljevanje politike krepitve dvostranskega sodelovanja in prijateljstva. Obe vladi soglašata tudi o načelih, na osnovi katerih naj bi na Bližnjem vzhodu vzpostavili resničen in trajen mir: to bo mogoče le s popolnim umikom izraelskih čet z vseh arabskih zasedenih ozemelj in s priznanjem in zajartičenjem nacionalnih pravic palestinskega ljudstva. Dokument dodaja, da mora imeti morebitna rešitev na Bližnjem vzhodu univerzalen značaj: zadevati mora namreč vse strani, ki so vpletene v spor, in rešiti vse probleme, ki se tičejo bližnjevzhodne krize. Poročilo na koncu omenja še «delovno in prijateljsko vzdušje», ki se ga zabeležili na razgovoru med Gromikom in predsednikom Sadatom ter čisto na zaključku poudarja važnost, ki ga obe strani pripisujeta izmenjavi mnenj med generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom in egiptovskim predsednikom Sadatom. Te be sede uradnega poročila dajejo misliti, da bo Brežnjev vendarle opravil svoj nameravani obisk v Egiptu, ki je bil pred kratkim odložen iz še ne povsem pojasnjenih razlogov. Gromiko, ki je v prejšnjih dneh obiskal Sirijo, se je dopoldne vrnil v domovino. Na Bližnjem vzhodu pa medtem pričakujejo drugi važen o-bisk, namreč obisk ameriškega zunanjega ministra Kissingerja, ki bi moral dopotovali že prihodnjo nedeljo. V tej zvezi se je danes v krogih državnega departmaja zvedelo, da bi se utegnil Kissinger ob zaključku svoje nove bližnjevzhodne misije sestati v Ženevi s svojim sovjetskim kolegom Gromikom. V istih krogili poudarjajo, da se šefa sovjetske in ameriške diplomacije nista srečala že od novembra, ko je bil v Vladivostoku vrh med Brežnievonj in Fordom. Srečanje v Ženevi naj bi torej omogočilo izmenjavo mnenj-pa tudi vtisov o razgovorih cbeh ministrov z bližnievzhodnimi v'*'1' telji. Glede položaja na Bližnjem vzhod11 beležimo danes važen sestanek ob” rambnega sveta Arabske lige. ki le zasedal v Kairu ob navzočnosti zU' nanjih in obrambnih ministrov dvajsetih držav članic lige. Na zaseda nju, ki je bilo sklicano na libanonsko zahtevo, so razpravljali oren-vsem o izraelskih nanadih proti o-zemlju južnega Libanona. Iz Tel Aviva poročajo, da je lZ' raelski ministrski predsednik Rabin v govoru, ki ga je imel danes parlamentu, poudaril, da morebitn nove dobave sovjetskega orožja giptu ne bodo bistveno premaknil razmerje sil med Izraelom in ara skimi državami. Rabin je nan're^ dejal, da se je po zadnji vojn» 1Z^ raelski vojaški potencial močno krepil, «kar morajo vedeti tudi s vražniki Izraela», kot je priponj0 Rabin. Izraelski premier je dej -da so izraelski vojaški potencial i boljšali tako kvalitativno kot kva titativno, in to bodisi z lastno Pf _ dukcijo kot z nakupi v tujini- R bin seveda ni dal točnih nodatkp • dejal pa je, da bo v primerjavi oktobrom 1973 ob koncu leta izraelsko topništvo okrepil® za več kot 85 odstotkov, število kov bo naraslo za skoraj 50 odsto. kov, število vojnih letal pa za v kot 20 odstotkov. Pote 10. ali 11. stopnje na meji med SZ in Kitajsko RIM, 5. — Siloviti potres, jjìj včeraj nakaj po poldnevu Priz?_v. nekatere pokrajine na meji med b jetsko zvezo in Kitajsko, je bu ’ ali 11. stopnje po Mercallijevi i®5 vici. _ |j Do pretresa je prišlo točno 12.47 in 57 sekund ter epicenter J. bil v Mogoliji. Domnevajo, da bilo človeških žrtev, ker je del le gorata področja ali pa prto morje. Potres so zabeležili di v Trstu v razdalji več kot 8 soč km. Prisppvnjlo za DIJAŠKO MA 11(0