POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. teleion 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji, vsaka beseda Dm l.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Stev. 4 • Narlbor, fetrtek ene 11. januarja 1940 » Lelo XV Draginjski val in delavstvo Ob vsakem draginjskem valu je tepeno delavstvo. Kakor je drugod, tako je tudi pri nas. V najboljši konjunkturi je bila povprečna dnevna mezda skoraj za dva dinarja višija kakor je bila pred sedanjim draginjskim valom. To prihaja odtod, ker hoče kapital tudi v krizi svoj riziko zmanjšati s tem, da tudi še po krizi pritiska na mezde, kolikor more. Roosevelt je v zadnji poslanici rekel, da je blagostanje (socialno) odvisno od narodnega dohodka, To pomeni v današnji družbi od prejemkov gospodarstva ali kapitala in delovnih slojev. — Produkcija, pridelovanje in poleg tega dobri zaslužki, ki konzumirajo izdelane in pridelane produkte, velik promet, more šele omogočiti boljše socialne razmere. Ni pa pričakovati tega rezultata, če se ne prepreči oderuštvo in oderuška špekulacija z blagom in v produkciji. Tako načelo velja v izrazito kapitalistični Ameriki, katere predsednik je že ponovno poudaril, da je od teh momentov in popolne socialne preskrbe odvisen čim boljši socialni položaj vseh državljanov. Ne trdimo, da je ameriški kapital enakega mnenja. Tudi ameriški kapital je brutalen z delavstvom kakor drugod ter najrajši pozablja na splošne interese in misli le nase. Ne čudimo se temu, ker poznamo zakone in logiko kapitalističnega gospodarstva, Vojne razmere so povzročile pri nas draginjski val, ki je vsaj doslej, to lahko trdimo, do polovice umeten. Odredbe proti draginji so počasne, ker je val prišel nenadoma in v splošnem tudi brez pravih vidnih vzrokov. Draginja se razteza na vse blago, čeprav ni splošnega pomanjkanja. Val draginje pritiska na delavčevo življenje, ki je bilo že doslej mizerno. — Nit* i v i* w Delavstvo ima v ta namen le svoje strokovne organizacije. Strokovne organizacije so orodje, ki imajo nalogo, voditi borbo za izboljšanje socialnega položaja. % i «t n i » .u - • > •* • **- »*'•;* <'* » — -*>* — Velika je zmota, če kdo misli, da bo samo z :ier-ganjem in zabavljanjem dosegel politični vpliv na razvoj dogodkov. Delavsjvo mora marveč aktivno poseči v politiko in s svojim zdravim načrtnim delovanjem doseči odgovarjajoči vpliv. Kroj družbe se prirezava v politiki, v politiki se odloča tudi o delavtski usodi. Strokovne °rganizacije so nepolitične in se morajo gibati po veljavni za konodaji v svojih mejah, čeprav nihče ne ve, kje je meja med politiko in ne-politiko. Navadno ije tako, če komu ni kaj všeč, je politično, če mu je všeč, P* ni. , V nepolitičnih strokovnih organizacijah se lahko udeležuje vse pametno in trezno delavstvo, ki priznava socialni boj za obstanek. Pravimo, da je to dolžnost delavstva. Delavec, ki ni član, je malomaren in hoče imeti dobiček od organizacije, ki ga iz vo ju je,j o organizirani delavci. Dolžnost vsakega delavca je, da pripada svoji organizaciji, da ga tovariši ne bodo smatrali za škodljivca in parazita. — Pripomnimo pa še, da mora vsak delavec tudi iskreno podpirati delovanje organizacije, ki ima edina pravico, da zastopa delavske interese na pristojnih mestih po svojem temeljitem presojanju položaja. Ta nora dobro poznati razmere in o njih obvestiti zaupnike in članstvo. Od discipline v organizaciji in zaupanja do nje, v njej in zunaj nje, je odvisen vsak uspeh, — Razkrajanje, naj pride od koderkoli, od nezadovoljnežev ali agentov provoka- Tudi delavci in nameščena smo tu Ureditev države v smislu sporazuma je v polnem teku. V duhu demokracije in svobode so se pričele upravne reforme prenašati, uvajati in izvajati. Tako menimo, da je prav. Poudarili smo pa že, da more ostati gospodarska politika, ki je jedro državne politike, le državna. Samoupravne stvari glede gospodarstva bodo ostale skupne, ker se gospodarska politika ne da deliti na posamezne dele ene geografične celote. — Tudi bi se gospodarstveniki lepo zahvalili za parcelacijo njihovega gospo- darstva in njihove politike, ker vedo, da bi razkosana gospodarska politika ne uspevala in imela neprestano komplicirane ovire in mnogo večji riziko. To vprašanje ostane kar izven disku-zije in se bo avtomatično vršilo dalje kakor se je vršilo doslej. -v Pogrešamo pa pri tem isto doslednost v socialni politiki in glede delavskih organizacij. Socialna politika in delavsko vprašanje je prav tako eno ' enotno in vsedržavno vprašanje kakor I gospodarstvo. Popolnoma sporedno je, le da se tiče delavskega razreda. Torej enakopravnih državljanov. • = Če se vrši preureditev države v znamenju svobode in demokracije, potem ima tudi delavstvo pravico, da pove m ^ uveljavi svoje trezne in pametne po-* trebe in želje. Šele tedaj bomo lahko z zadovoljstvom konstatirali, da se naši predlogi in naši interesi v formalnem oziru priznavajo ter vpoštevajo v smislu sporazuma — svobodno in demokratično. Anglija v usodnem letu Chamberlain o angleški politiki. Chamberlain je govoril dne 9. januarja o angleški vojni in zunanji politiki. Rekel je: »Ves naš trud je potreben, da se napravi konec politiki istalnih napadov. Novo leto je sicer začelo mirno, toda to je samo mir pred viharjem v tem letu, ki bo usodno v zgodovini sveta, Anglija in Francija imata nadoblast nad morjem. Nemška trgovinska mornarica, ki je štela eno četrtino angleške, je zgubila doslej 228.000 ton, do-čim znašajo zgube Anglije samo 122.000 ton, vsled tega, ker se je večji del izgub nadomestil z novozgrajenimi ladjami. Anglija je izgubila dve vojni ladji Poljsko, kako Nemčija postopa s Poljaki in Čehi, kako izrablja njihovo bogastvo, odnaša njihov živež, jih preganja iz njihovih domov ter naseljuje z Nemci domove, v katerih so Poljaki in Čehi živeli cele generacije. Anglija občuduje Finsko in njen odpor ter zagotavlja finskemu narodu po-moč v smislu sklepa Društva narodov. Po potresu prizadeti Turčiji bosta nudili Anglija in Francija izdatno pomoč. Zveza s Francijo bo še poglobljena. Anglija ima sedaj pod orožjem dva in tričetrt milijona mož. Njene obrambne »Royal Oak« in »Couraguous« ter tudi naprave doslej še niso prišle do veljave, 1 to pa ne znaci, da so mere varnosti odveč. V vojski so potrebne omejitve, ki so v interesu vseh. gotovo število manjših ladij. S potopitvijo nemške križarke »Graf Spee« je južni Atlantik očiščen napadalca. Gospodarski pritisk zaveznikov na sovražnika je vedno bolji občuten, dasi skuša ta pomanjkanje, ki ga občuti, prikrivati. Če pogledamo preko meje nemško Nemški narod naj ne verjame izmišljotinam, da ga hočejo zavezniki uničiti. Nemški narod se mora zavedati, da žele zavezniki socialno človečansko državo, vidimo predvsem nesrečno j pravično ureditev vseh vprašanj. Položaj na finskih bojiščih Finci javljajo nove odločilne uspehe, sovjetsko poročilo govori samo o vidniških bojih iz- S finskih bojišč prihajajo poročila o relativnem zatišju, razen na osrednji vzhodni fronti v okolici Suomisalmija, kjer so se dne 5. in 6. januarja odigrali novi veliki boji pri Raatiju. 44. sovjetska divizija je hitela na pomoč 164. sovjetski diviziji, ki je bila baje koncem decembra uničena in razkropljena pri Suomusalmiju. Kakšnih 30 km jugovzhodno od Suomusalmija, pri Raatiju, so Finci napadli -44. divizijo, in jo v silno težkem, zasneženem in močvirnem ozemlju porazili, še predno se je mogla razviti v bojno črto. Poročila trdijo, da je bilo ujetih 2000 ruskih vojakov, zaplenjenih 70 poljskih topov, 16 težkih topov, 14 protitankovskih topov, 16 protiletalskih strojnic, 47 vojaških ku- terjev, pa slabi delavske akcije v veselje nasprotnikov. Draginjski val, ki nas je zajel, zahteva strnitev delavstva v strokovnih organizacijah. — Prav tako pa je potrebno v strokovnih organizacijah smotreno in disciplinirano sodelovanje vseh onih, ki spoštujejo in priznavajo disciplino v svojih strokovnih organizacijah. Strokovne organizacije so organizirana zaščita delavskih interesov. Zato zagovarjamo organizacijo in jo spoštujemo. hinj, 75 strojnic! v zabojih in eno razstavljeno letalo. Sovjetsko poročilo teh bojev pri Raatiju ne omenja, ampak poroča samo o izvidniških bojih v odlseku Uhta, Rebolji in Petrozadovskem, ki so obmejni odseki na vzhodni finski fronti. Na Karelijski ožini, pred Manner-heimovo črto, je samo streljanje top-; niški progi Kanton ništva in strojnic. i Kitajski. NaSa politika nevtralnosti Izjava zunanjega ministra. Zunanji minister dr. Cincar-Markovič je dal izjavo beograjskim listom o zunanji politiki. Tako pravi med drugim: Jugoslavija je dočakala sedanji vojni sipopad v urejenih odnošajih z vsemi državami. Jugo^-slavija ne more imeti druge želje, kakor da ostane nevtralna v tetj: vojni. Državna politika gre za posredovalnimi akcijami za popustitev napetosti tudi v Podunavju in na Balkanu. Jugoslavija hoče dosledno ostati nevtralna. Za lokaliziranje sporov in ohranitev miru so tudi ostale države na teh ozemljih. — Upamo, da bo nevtralnost držav v delu Evrope doprinesla k pominjenju. — Če bo naša neodvisnost ogrožana in oškodovani naši življenjski interesi, ne bi se nam moglo zameriti, če bi se branili. — Upamo pa, da tega ne bo treba. ita*ija In Jugoslavija Po italijansko madžarski konferenci. Konferenca med Italijo in Madžarsko je zaključila z dogovorom, ki jamči Madžarski italijansko pomoč v slučaju napada. Ta pomoč Madžarski pa nikakor ni mogoča brez pristanka Jugoslavije, ker Italija in Madžarska nimata skupnih mej. Zato je pričakovati nadaljevanje italijanske akcije na Balkanu v tem pravcu, da se zaščiti varnost Madžarske, o čemer smo pisali že v prejšnji številki našega lista. Kitajci javljajo uspehe V pokrajini Šansi so v okolici Čang-čeja Kitajci uničili japonsko vojaško kolono, ki je zgubila okrog 3000 mož. Kitajske čete napredujejo ob želez-Hankov v južni Na zapadu boji izvidnic Kakor že tedne in tedne, tako tudi v | južni škotski obali. Z bombami sta ra- poslednjem času na zapadni fronti ni bilo večjih bojev. Angleška armada v Franciji bo v kratkem še pojačena, tako da bo francosko armadno poveljstvo lahko odpustilo iz službe vse nad 30 let stare vo-jake-delavce, ki so potrebni v tovarnah. Angleško letalstvo je bilo sedaj podrejeno enotnemu poveljstvu. Na francosko-nemški fronti je padel prvi angleški častnik. Napadi nemikih letal na angleške ladje Dve nemški letali sta napadli pet posamezno plovečih trgovskih ladij ob nili 32 mož posadke nekega parnika. Angleška letala so nato nemški letali pregnali. Potopljena nemSka podmornica Angleške vojne ladje so dne 7. t. m. potopile v bližini Rokavskega preliva eno nemško podmornico. V prvem tednu januarja je bila potopljena ena sama angleška trgovska ladja. Angleži smatrajo, da je to najboljši dokaz za to, da so angleške mere proti minam in podmornicam postale učinkovite. Zakaj so francoski socialisti glasovali za vojne kredite? Iz govora s. Bluma, Razpravljanje o Finski je zajelo ves tisk. V senci te kampanje je prišlo v Franciji do glasovanja o vojnem proračunu. Socialistična stranka se pridruži soglasnosti zbornice. Na ta način je stranka odobrila ob tej priliki sedanjo vojno. Zgodovinarji bodo imeli dovolj mate-rijala. Ti bodo morali ob popolni jasnosti in poznanju dejstev, presoditi dejanje. Naša naloga je samo, da obvestimo čitatelje o argumeitih, ki >jih poudarjajo francoski socialisti: »Niso vse vojne enake. Zato tudi sta- mati za svobodo češkega, poljskega in istotako tudi nemškega naroda. Zavrača tudi misel o razkosanju ali delitvi nemškega ozemlja. Vojna, ki jo podpira francoska socialistična stranka, je samo vojna proti gotovemu režimu, ki uničuje svobodo drugih in svojega naroda. »Ali«, je poudaril s. Blum v svojem govoru h glasovanju, »to ne pomeni, da bo socialistična stranka podpirala vsako vojno neglede na sovražnika. — V doma Ur st/eiu Čemu naj služi ta volilna geometrija? Se- njim letom, daj se mnogo 'piše in razpravlja o novem volilnem zakonu. »Slovenec« je o tem objavil že neke podrobnosti in sicer o razdelitvi volilnih okrožij. Po tej verziji naj bi bila država raz- | plugi, ipotem si lahko predstavljamo, da je deljena na 50 volilnih okrožij, od teh pa bi iih najnujnejše, kar naš kmet rabi, orodje za pra Koliko stane železen plng? ' Ako pomislimo, da v južnih krajih naše države obdelujejo zemljlo še vedno z lesenimi vilno obdelovanje zemlje. Železne pluge izdelujemo deloma doma, toda njih kvaliteta je znatno slabša od kvalitete inozemskih izdel- lišče proti njim ne more biti enako, Proletarijat se protivi akcijam, ki uni- fašizmif« čujejo svobodo človeka in narodov. —I Pod vtiskom tega stališča je Daladier Ali proletarijat se vnaprej ne odreka'moral dati izjave, ki obtožujejo režim temu sredstvu vojne , kadar gre sovražnikov. To je bil pogoj za glaso-za uresničenje njegovih zgodovinskih nalog. Z ozirom na razliko prejšnjih etap ima socialistično gibanje svojo samostojno zunanjo politiko. Prej je bilo delavsko gibanje samo v opoziciji proti vladi. Sedaj se je položaj izpremenil. Proletarijat ve, kaj hoče. In to, kar hoče, je svoboda narodov, Žiromski poudarja, da mora socializem biti po »sili svojega intemaciona-lizma«, zaščitnik narodnih svoboščin. Delavsko gibanje se mora enako zavze- bilo samo v Sloveniji 6. Zanimivo je, kako se namerava sestaviti ta okrožja. 1. volilno okrožje bi tvorili srezi: Radovljica, Kranj, Kamnik, Ljubljana okolica in Škofja Loka; 2. voiilno kov, stanejo pa naši domači plugi vsled okrožje bi bilo mesto Ljlubljana; 3. volilno j ščitne carine prav toliko kot inozemski. Sred- ,„r„ , . okrožje bi tvorili srezi: Maribor levi brsg (h nji železni plug nabavljen v Nemčiji stane kakšno križarsko vojno proti drugim !?teremu ^ tudi mefto MarLborl' Prevalje, I okrog 460 din postavljen na mejo, od meje sistemom se ne bo spuščala. Stranka1,.0^!* ^ra ' oveni^ra ec' 4 okrožje, do Zagreba se podraži skupno s carino in bo podpirala samo vojne operacije proti J \° *eStav )eno 1Z srezov- 0X3 a Sobota, prevozom za din 524 in ko trgovec proda plug Oornja Lendava, Ljmtomer, Ptuj in Maribor kmetu, priračuna še okrog 150 do 200 din !.vo- desni breg; 5 okrožje bi bilo sestavljeno iz J jega zaslužka. Na ta način stane sredhje valik vanje socialistov. Enako stališče zavzema angleška de lavska stranka. ♦ Taki so razlogi francoskih socialistov pri glasovanju v zbornici: svoboda človeka in narodov je ideal socialističnega gibanja po vsem svetu. Kanada v vojni. Vojna industrija v Kanadi zaposluje sedaj 45.000 delavcev. Ko boi v doglednem času letalska industrija docela v pogonu, bo Kanada lahko zgradila letno do 30 tisoč letal. Anketa o minimalnih mezdah dne 13. januarja v Beogradu. Ministrstvo socialne politike sklicuje v Beogradu dne 13. t. m. anketo o minimalnih mezdah. Na anketo so povabljeni zastopniki delodajalcev in delojemalcev. Pravijo, da naj bi se minimalna mezda draginji primemo zvišala. Pri določanju minimalnih mezd bi se moral vzeti za podlago življenjski eksistenčni minimum. Ni dovolj, če se zviša le sedanji draginji primemo, ker se ob sporednem zvišanju minimalnih mezd veča tudi oni minus, ki smo ga imeli že prej. Primanjkljaj v eksistenčnem minimumu postane kljub temu sorazmerno večji. Volitve za hrvaSkl sabor? Volilni red za hrvaški sabor je že predložen v podpis v Beogradu. Volilni zakon za narodno skupščino je menda že tudi gotov. Oba zakona bosta podpisana najbrže v kratkem presledku, vendar želi dr. Maček, da se volitve v hrvaški sabor izvrše takoj in neglede na volitve v narodno skupščino. Dr. Maček želi to, da bo mogel dati besedo tudi legalnim zastopnikom hrvaškega naroda. Mednarodna konferenca poklicnih tajništev v Bruslju. Dne 17. novembra 1939 se je vršila v Bruslju konferenca dvajsetih mednarodnih strokovnih poklicnih tajništev (internacionalnih zvez posameznih strokovnih organizacij). Navzočih je bilo 28 delegatov. Konferenci je predsedovalo predsedstvo mednarodne strokovne zveze. Na konferenci se je razpravljalo o nadaljnjem delovanju strokovnega gibanja v sedanjih vojnih razmerah, O predlogih in nasvetih bo razpravljala strokovna zveza na prihodnji seji. Namen konference je bil, da se koordinira delovanje poklicnih tajništev čim tesneje na vseh področjih z delo-vanjeip strokovne internacionale. Predsednik je v zaključku poudaril, da je konferenca tudi ob sedanjih ne-prilikah pokazala duha solidarnosti vseh udeležencev in njih organizacij. srezov; Celje, Krško, Brežice, Šmarje pri Jel- železni plug 1200 din. Za vsak uvožen plug se šah, Laško; 6. volilno okrožje pa iz sre-ov: Novo mesto, Logatec, Kočevje in Črnomelj. — Vsekakor najbolj zanimivo razdelitev okrožij predstavlja uvrščenje srezov Maribora desni in levi breg. Mi j- ,j..i . . » t , !•*•!> Popis vseh življenjskih potrebščin. Ako so pobira od sredine 1. 1938 carina 40 zlatih dinar jev (1 zlati dinar — 13 pajpirnatih dinarjev}, dočim je znašala poprej samo 20 zlatih dinar-jev. — Ako računamo pšenico po din 160 za 100 ,kg, potem mora dati kmet za en plug 800 kg ,pšenice, dočim je pred' svetovno vojno vesti iz Beograda točne, namerava vlada po j I. 1914 dal samo 280 kg pšenice. Kmet v za-praznikih izdati uredbo o popisu vseh zalog padnih državah še danes ne plača za plug več Gospodarska konferenca gospodarstvenikov iz vse države bo v Ljubljani dne 17. t. m. Glavni predmet konference bo nova davčna obremenitev gospodarstva. — ht, r. t» .«•* i*t.u življenjskih potrebščin, tako špecerije, manufakture ter industrijskih izdelkov, kot tudi poljedelskih pridelkov. Kaj bo nato ukrenila, še ni znano. Možnost je samo ena, da se omeji prodaja oziroma racionira ter prepreči nakupovanje na veliko. Položaj železničarjev proučuje minister. — Beograjska »Pravda« poroča, da minister železnic proučuje položaj železničarjev ter da bo ukrenil, kar bo mogel, za izboljšanje. Železničarji, zlasti delavci, so res prave ipare v našem gospodarskem kompleksu. Okoli 4000 bal bombaža za predilnice so tvornice nabavile v Trstu. Kontrola angleške- a konzulata v Trstu pa zahteva jamstvo, da se bombaž ali izdelek ne bo rabil kot vojna kontrabanda, marveč doma oziroma za izvoz v države, s katerimi Anglija ni v vojni. Ta postopek silno ovira dobavo surovin. Na skupščini beograjske delavske zbornice (• »Hrvatski dnevnik« poroča, da je beograjska 'delavska zbornica imela dne, 5. januarja izredno skupščino, na kateri je tajnik zfbomice Ljuibomir Mitič, eden izmed prvakov Jugorasa, strahovito napadal min^tra socialne politike dr. Budisavljeviča radi ustanovitve samostojnih borz dela v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, »Hrvatski dnevnik« piše: »Proti skupščinski večini se je pojavila znatna opozciija, ki pa ni dobila besede in katero so potem s silo vrgli iz dvorane. Opozicija je skušala demonstrirati iproti strahovitemu laz-sipavanju delavskega denarja v delavski zbornici, proti dvojnim plačam vodilnih funkcionarjev in honorarjem itd. Predstavniki te ju-go-rasovske opozicije pravijo, da bodo o -rsem obvestili predsednika vlade Cvetkoviča, ki je tudi predsednik Jugorasa.« Radi povijanja neposrednih davkov, taks, monopolov in trošarine so se dohodki države v minulem letu znatno zvišali napram prejš- kot 250 do 300 kg pšenice. 'Pri nas1, kjer je poljedelstvo še tako zelo zanemarjeno «, fc ». sKako dolgo pa že čepi tam gori?«, je poizvedovala Helen upirajoč svoj pogled poln začudenja na Dalejevega ljubljenca. »Ne vem. Tom pride in gre ...«, je odvrnil Dale. »Toda sinoči sem ga bil poslal tja gori.« »In je ležal tam, — docela svoboden, — neposredno nad nami, —• med tem ko smo spali!«, je vzkliknila Bo. »Da; in domnevam, da sta radi tega lahko še bolj varno spale.« »Ljubi Bog! Nel, ali ni to zverina? Toda nikakor ne izgleda/ kot kakšen lev, — kot na primer afriški lev. On je panter in nekoč sem bila že videla tako žival v nekem cirkusu.« »On je kuguar«, je rekel Dale. Panter je dolg in slok. Tom pa ni samo dolg, ampak je tudi debel in okrogel. Imam ga že štiri leta. Bil je majhna mačica, ne večji kot moja pest, ko sem ga bil vjel.« »Ali pa je tudi popolnoma krotek, — nenevaren7«, je vprašala Helen boječe. »Še nikdar nisem rekel nobenemu človeku, da Tom ni nevaren, toda v resnici ni«, je odvrnil Dale, Lahko mi verjamete. Divji kuguar nikdar ne napade človeka, ako se le more umakniti ali ako ni gladen; Tom je kot velika mačka.« Žival je dvignila svojo veliko mačjo glavo z zaspanimi, napol zaprtimi očmi in je zrla doli. »Ali naj ga pokličem sem?« To pot Bo ni našla besede, da bi odgovorila. »Ako pride k Vam, potem ga samo gladiti po glavi, in videli boste, kako krotek je ,.. Toda gotovo sta gladne?« »Ne preveč«, je odvrnila Helen, ki je čutila, da je njegov prodirajoči, sivi pogled uprt v njo. »Jaz pač«, je naglo odgovorila Bo,. »Čim bo puran gotov, bomo jedli. Moj taborni ogenj je tam okrog ogla med skalami. Poklical vaju bom...« Šele ko jima je obrnil hrbet, ie opazila Helen, da je izgledal lovec docela spremenjen; odkrila je, da je nosil svetlejšo, čistejšo usnjato obleko, brez plašča, in namesto škorenj z visokimi petami za ježo, je imel obute indijanske polčevlje in dokolenice. Ta sprememba obleke ga je napravila še prožnejšega. »Nel, ne vem kakšnih misli si ti, toda meni se zdi lep«, je izjavila Bo. Helen ni imela pojma, kaj je s tem mislila. »Poskusiva iti malo naokrog«, je predlagala. Podali sta se na to grenko pot in prišli do nekega borovega debla, nekaj metrov od njunega ležišča, tik na robu travnika, od koder se jima je nudil neoviran pogled. »Moj Bog! Kakšna slika!«, je vzkliknila Bo z velikimi odprtimi očmi. »Čudovito!«, je šepetala Helen. Nepričakovana igra barv je najprvo priklenila njen pogled. Temna s smrečjem porastla pobočja so bila posejana s svetlimi lisami listja trepetlik, v krasni rdeči in zlati barvi; globoko spodaj, na robu gozda so rasle skupinice trepetlik daleč ven na travnik, vendar njihovo listje ni bilo tako žareče in pisano kot listje njihovih sester na višinah, toda v soncu se je svetlikalo škrlatno in rumeno ter belo. Goste skupine belih smrek, ki so izgledale kot drevesa v mesečini, so obkrožale travnik, le tu in tam so stale posamezne izmed njih kot sulice izven gozda na travniku in njih spodnje veje so se skoro dotikale tal. Visoka zelenozlata trava, ki je naličila poizreli pšenici, je pokrivala zemljo in se nalahko pozibavala v vetru. Višje od tu so se strmo vzpenjala temna, zlatolisasta pobočja, kot odrezana in nedostopna, nagrmadena do kronišč in okopov temnega, železobarvastega kamenja. Proti vzhodu pa so se vrstile v krogu skalnate terase, sive in stare ter nazobčane, na najvišjih robovih presekane z razpokli-nami in zarezami, od koder se je zlival čez steno koničasto tenek, zaspan vodopad, podoben belemu dimu in izginjal, postajal dalje spodaj zopet viden, razdeljen v koničaste trakove, da ga takoj nato, po 'ponovnem padcu zmanjka v globinah med zelenjem. Dalejev klic ju je vzdramil iz zamaknjenosti. — Obrnili sta se se in odšepali z žumimi toda bolečine povzročajočimi koraki proti velikemu tabornemu ognju, ki je gorel desno od velike skale, katera je tvorila streho nad njuno spleteno kočo. Niti koča, niti hiša se nista zdeli potrebni. V izdolbenih skalah, ki so se v davnih časih nekoč odkrušile od visokih gorskih sten, so bila skrivališča in zatočišča ne samo za enega, ampak za sto lovcev. Par ponosnih smrek je molelo med skalami in pritlikave bele smreke so se razprostirale po pobočju do nekega rjavega potoka. To taborišče je bilo samo par korakov proč od klanice, okrog ogla ogromne skale; kljub temu je ostalo dotlej njunim očem prikrito. Tu seveda so se jima pokazali sledovi lovčevega domovanja — kožuhovina, kože in rogovje, precej velika skladovnica nasekanega lesa, dolga, dobro zavarovana skalnata polica, obložena z vrečami je izgledala kot velikansko skladišče, tovori in vrvi ter sedla, orodje in orožje. Nad ognjiščem je bila iz suhega dračja spletena streha in okrog njega je nihalo na nekem dolgem kolu brez-števila tabornih potrebščin. (Dalj« prihodnjič.) TRBOVLJE ,i stss ^ jfs “rias i ^s^rr«**; družbi Franc Alič. Mož se \p zadnje čase udal P*™ vT?n u.n.^L ioSia,5! Pijači in postal docela spremenjen. V tem sta-L • ' . četrtek, dne 11. januarja 1940 cb nju so mu začele rojiti po glavi misli na sa- I ®' ^urlN J 1v Sokolskl dv°rani (kmo^ Mo-momor. Na vsak način je hotel, da si konča I*$:„]?£ Č Čt" mV*?«?’ življenje skupno s svojo ženo in malim sine- 1 v >>Na ^ kom. Dne 6. januarja zjutraj je dozorel v njem -purhnuk T P m " ’ ^g0V.°i*’ k sklep, da si vzame življenje. Zena in sin sta | I^"ha°.1fy ' ,Tone Mfek Kreclt.ac,jsk' se komaj izmuznila iz stanovanja. Nato si je ‘Jprassmji6« m govor,In, zbor Ivan Molek Alič zataknil tri dinamitne patrone za pasi in I>>Ml VSI“- P°Je Pevskl zbor društva; sodeluje LJUBLJANA stopil na cesto pred hišo. V rokah je držal električni vžigalnik. Sosedje so se mu skušali približati in ga pomiriti, on pa ni pustil nikogar k sebi in je vsakomur grozil, da ga ba pognal v zrak. Čez nekaj časa je podrgnil z vžigalnikom po patronih. Strahovito je zagrmelo in Aliča je razneslo na kose. Del razmesarjenega trupla je obležal na licu mesta, ostale dele pa so pobirali daleč na okoli in vseh tudi niso našli. Kaj je tiralo moža v tako strašno smrt. se ne ve. ŠOŠTANJ Obdarovanje revnih otrok. Na nedeljo pred lanskim Božičem se je vršilo obdarovanje revnih otrok v okviru posebne prireditve. Ob tej priliki smo čuli govor, v katerem se je otrokom zabičevalo, da naj ne pozabijo, da je to obdaritev omogočila ena izmed najbogatejših gospa iz našega mesta, ki je s tem dokazala svojo- darežljivost in usmiljenost. Omeniti moramo, da so prvo inicijativo za prirejanje božičnic za revne otroke dali delavci in sicer svobodna delavska organizacija usnjar jev, ki je obstojala v tovarni W. in razna delavska kulturna društva. Te božičnice so bile mogoče nekoliko skromneje, toda izvedene so bile s pomočjo darov, ki so jih zbrali delavci pri raznih delavstvu naklonjenih prebivalcih in po svojih močeh tudi sami prispevali. Prav nič pa se ne strinja z dejanskim položajem, ako se bogato gospo, ki je darovala za letošnjo božičnico naziva mater vseh revnih otrok. Tak naziv bi ji mogoče šel, ako bi se bila pred leti z uspehom zavzela za tiste delavce in očete številniih družin, ki so bili vrženi iz tovarne W. in so potem nedolžne družine teh očetov morale prenašati težko pomanjkanje in bedo. Takrat je bila prilika, da bi se bilo izkazalo mehko srce matere vseh revnih otrok. S tem pa seveda ni rečeno, da smo proti obdarovanju revnih otrok. Narobe, želi mo, da bi otroci revnih starišev imeli dovolj jesti in bili obuti in oblečeni ne samo oi Božiču ampak vse dni m letu ter da bi za nje ne ostajale samo drobtinice, ki padajo z mize bogatinove, ampak da bi bili deležni vsega tistega blagostanja, ki ga ustvarja delo Pridnih rok in uma. SEVNICA OB SAVI Ob zaključku starega in pričetku novega leta naj se tudi iz našega Zasavja maloi oglasimo, na naslov onih, kateri pogosto govorijo: kaj nam je treba tega, kaj onega, kaj organizacije, saj če bodo kaj dosegli, itak tudi mi dobimo. Celo tako so predrzni, da blatijo one, kateri se žrtvujejo. Časi, ko je baje mana Padala izpod neba, so minuli. Treba si je priboriti vsako izboljšanje, j. ..... ■ Pravilneje bi bilo, da bi prijeli one, ki svoje delavce tako mizerno plačajo, da si ne morejo nabaviti najbolj potrebnih življenjskih potrebščin in s tem vzbujajo nezadovoljstvo. Taki gospodje delavstvu govorijo, da bo treba ustaviti obrate, tega pa ne povedo, da imajo za razne države dovolj naročil, pa nočejo pošiljati. Vzrok nam je znan, javnost pa naj o tem razmišlja. 4. redni občni zbor podružnice SDSZJ bo dne 13. januarja v lokalih pri g. Majerju Matiji v Sevnici, s pričetkom ob 5. uri- popoldan. Pozivamo vse člane, da se občnega zbora zanesljivo in točno udeleže. Oni pa, ki še ribarijo v kalnem, se občnega zbora lahko udeleže pod pogojem, da že na občnem zboru postanejo člani društva. — Odbor. tudi godba na pihala »Zarja« iz Ljubljane. K udeležbi prosvetnega večera, ki ima zabaven in poučen spored, vabimo vse prijatelje in prijateljice društva ter prijetnega večera. Tovarna v Mostah (kemična) je do nedavna dobavljala dioksid za izdelovanje aluminija tovarni v Lozovcu. Sedaj izdeluje tovarna v Lozovcu dioksid sama in rabi boksit, ki ga dobavlja iz rudnika v drniškem okraju v Dalmaciji. Ljubljanska poštna direkcija išče prostore za del uradov. V Ljubljani imamo poštno direkcijo v nekdanji Virantovi hiši na Šentja- kobskem trgu, čekovni urad v palači poleg Narodnega doma in glavno pošto poleg hotela »Slon«. Poštna direkcija se je pred- leti vselila v staro Virantovo hišo, palača čekovnega urada je bila zidana pred par leti. Glavna mestna pošta, ki je bila zigrajena še v Avstriji, je danes pretesna za narasli promet. Poštna direkcija išče sedaj še nekaj privatnih prostorov v središču mesta. To pa ne bi bilo treba. V središču mesta, zlasti v kompleksu od palače »Slavije« pa do »Gmajne« ali gostilne pri Figovcu, je še dovolj stavbnih parcel, ki bi se dale porabiti za gradbo palače poštne direkcije. Poštni uradi in čekovni glavni uradi bii se nahajali potem v soseščini, kar bi lajšalo promet in uradi bi dobili svoje prostore, ne da bi usurpirali privatna stanovanja še dalje. Pošta in čekovni urad v Sloveniji donašata razmeroma precejšen dobiček, ker je promet velik, urad pa z osebjem jako slabo, kakor kažejo statistike, preslabo dotiran. Merodajni činitelji s političnim in gospodarskim vplivom bi se morali za to stvar neko liko bolj pobrigati. Obtinski zdravnik dr. Jote Dolanc Hrastnik javlja, da je pričel z zobozdravniško prakso MAKIBOR Na živilskem trgu je treba napraviti red. Nekatere gospodinje so nas že parkrat opozorile na to, da lastnik neke mariborske delikatesne trgovine nakupuje pri Špeharjih svinjske krače na veliko in to že dopoldne, -pred 11. uro, dasi je nakupovanje življenjskih potrebščin na živilskem trgu pred 11. uro vsem preprodajalcem strogo prepovedano. Baje so bile radi tega vložene že pritožbe, pa kakor izgleda brez uspeha. Mogoče bo ta opomin 20 letnica obstoja tovarne čevljev »Karo«. Te dni je preteklo 20 let od ustanovitve prve tovarne čevljev v Mariboru, ki jo je priklical v življenje industrijalec g. Drago Roglič. fz delki te tovarne so se med tem udomačili po vsej Sloveniji in tudi preko njenih mej pod značko proizvodov tvrdke »Karo«. V soboto, dne 6. t. m. je lastnik tovarne priredil proslavo 20 letnice, na katero je povabil vse svoje delavstvo. Dolgoletni delavci so dobili pra.v zalegel. V sedanjih razmerah je red na živil- lepa darila, vsi skupaj pa so bili bogato po-skem trgu dvojno potreben. Jgoščeni. G. Roglič je pri tej priliki povdarjal Mestna občina in zaklonišča. Mestna občina ^Potrebo dobrih socialnih odnosov med njim in doslej še ni zgradila nobenega javnega zaklo-! delavstvom, ker le taki odnosi morejo služiti nišča. Kakor smo poučeni, tudi ni računati s napredku tovarne, pa tudi interesom delav-tem, da bi ga zgradila pred novim proračun- j stva. Delavstvo je po svojem zastopniku iz-skim letom, ker bo morala v to svrho najeti j reklo lastniku svoje čestitke obenem z zahva- posojilo in v proračunu poskrbeti tudi za primerno kritje, t. j. za obrestovanje in amortizacijo posojila. Ker pa je na druigi strani naročeno občinam, da svojih proračunov ne zvišujejo, je gotovo zanimivo vprašanje, kje namerava občinska uprava v proračunu prište-diti. da bo lahko dobila’Pokritje za novo posojilo, ki nikakor ne bo majhno, ako se bo pristopilo zgradbi zaklonišč v večjem obsegu, kot je to tudi predvideno in potrebno. Še vedno primanjkuje petroleja. Radi pomanjkanja petroleja je bilo najhuje udarjeno naše podeželje, vendar pa sa pomanjkanje petroleja občutili tudi v mestu zlasti revnejši sloji, ki v svojih stanovanjih še vedno uporabljajo za razsvetljavo petrolejske svetilke, saj n. pr. velika železniška kolonija še vedno nima električne razsvetljave, čeprav se nahaja v središču mesta. Ko so se pojavili prvi znaki, da bo petroleja zmanjkalo, se je pričelo pravcato verižništvo in kdor je irrjel denar si ga je pravočasno nabavil, reveži pa so bili s tem najhuje udarjeni in so morali drago plačevati petrolej, ki so ga dobivali le v manjših količinah. Povpraševanje po petroleju je še vedno veliko. Te dni so sicer nekateri trgovci dobili manjše količine petroleja, ki pa najbrž ne bodo zadoščale, da bi1 ga lahko dobil vsak potrošnik, kolikor bi hotel. Pričakovati je, da bo pristojna oblast ukrenila potrebno, da bo skoraj dovolj petroleja na razpolago, ne le samo za kritje potreb v mestu, temveč tudi na podeželju. Najbolje bi seveda bilo, da bi podeželske občine skušale izvesti elektrifikacijo, ker bi s tem za vedno! bilo odpravljeno vprašanje petroleja, ki se ga pri nas; še vedno veliko porabi za razsvetljavo. Stvar s čiščenjem hodnikov ni šala. Te dni lo za razumevanje delavskih teženj, ki ga je Pokazal lastnik v. dobršni itieri v času obstoja tovarne. Jasno je, da prihaja med podjetnikom in delavcem stalno do kakšnih nespo-razumljenj in trenj, saj to je v naravi gospodarskega reda, ki obstoja, toda razlika je v tem, kako se taki spori rešujejo in nasprotja odstranjajo. Ako bo tovarna »Karo« tudi v bodoče pokazala vselej razumevanje za delavske težnje, bodo znali to upoštevati tudi delavci, od česar bo tovarna imela veliko korist. Spremembe v knjižnici Delavske zbornice. Zadnjič smo poiročali o spremembah osebja pri tukajšnji ekspozituri in knjižnici Delavske zbornice, kjer sta bili odpuščeni obe dosedanji knjižničarki in vodja ekspoziture s\ Čeh. Kmalu po novem letu pa je bila v knjižnico zopet pozvana ga. Reberšek, ki ji je odpovedni rok potekel z 31. decembram 1939. Bila je nekaj dni doma, sedaj pa zopet vrši službo knjižničarke pod vodstvom nekega trgovskega pomočnika s podeželja, ki je bil pred par tedni na novo nameščen. Očividno novi vodja knjižnice ni sam zmogel opravljati tega dela ker je za to potrebno tudi strokovno znanje, ki ga ne more nadomeščati pripadnost k tej ali oni organizaciji. Občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Mariboru se je vršil minuli ponedeljek zvečer v »Narodnem domu«. Iz poročil, ki so jih podali društveni funkcijonarji je bilo razvidno, da se je društvo zlasti trudilo, da omeji in odpravi šušmarstvo, ki zelo škoduje vsem obrtnikom. Obrtniki vodijo tudi akcijo za zgra ditev lastnega obrtniškega doma v. našem mestu. Ljudska univerza. V petek, dne 12. t. m. bo je občina očistila hodnik pred nezazidanim, Predaval dr. Lujo I haller o razvoju medicine guštanj Jeklarna ima sedež v Beogradu. Jeklarna Jurija grofa Thurnskega je prenesla svoj sedež v Beograd. Tak razglasi čitamo v »Službenih Novinah« z dne 28. decembra 1939. Preselitev je bila sklenjena že 25. maja 1939 na občnem zboru v Mariboru. Jeklarski družbi spadajo jeklarna na Ravneh, kovnica vi Mežici in premogovnik v Holmcu. Glavnica družbe znaša 12 milijonov dinarjev, v upravi so sedaj: dr. J. Leskovar (Maribor), dr. Daub Krvin in ing. Kren R. (Dunai), d'r. ing. Lajtner P. (Kalfenber.g). dr. ing. Lukman Henrik (Bled), Josip Lukman (Ljubljana) in dr Vinko Zorc ^Beograd). Prokuristi so: David Lorberau, Fr. Aschenbrenner. Kurt Jentsch, Oton Bilovicki in Slavko Verdikon. (. , r - - • • ■ . f» MARENBERG Kako so plačani delavci? V našem kraju so delovne razmere še slabše kot kje drugje. Pri nekem stavbeniku znaša urna mezda din 2.70, čezurno delo se ne plača s: poviškom, kakor zahteva zakon o zaščiti delavcev, ako pa kakšen delavec reče, da bi bilo treba plačevati Po zakonu, pa zve, da takih delavcev, ki so »tak genau« ne rabi. Sedaj vlada precejšnja brezposelnost med našim delavstvom, toda za sta\bince je težko, ker obstoje znane omejitve glede podpor sezonskim delavcem. Prispevke v ta namen so nam točno odtegovali, dokler smo bili zaposleni. Mogoče se bo dalo sedaj to vprašanje drugače urediti, ker ho poslovala ljubljanska borza dela samostojno. zemljiščem nekega privatnika v neki prometni ulici. Lastnik je nato prejel račun za čiščenje v znesku din 150 in vrhu tega še policijsko kazen din 100. Občina naj bi se zanimala tudi za hodnik v Gregorčičevi ulici (na desni strani v smeri proti parku) od križišča Koroščeve ceste do ulice Ob parku. Tla tega hodnika so zadnje dni ena sama gladka ledena Plošča in je res čudno, da si ni še nikdo polomil svojih udov. Vprašanje je, kdo ima dolžnost čistiti dotični hodnik? Vodovodne cevi pokajo. .Kleparji imajo v našem mestu dela na pretek, odkar je nastopil mraz. Vsi so na delu pri tajanju zamrznjenih vodovodnih cevi. Sem in tja se tudi zgodi, da od prazgodovinske dobe do danes. Predavatelj je znan tudi izven naše države kot odličen poznavalec zgodovine medicine. Predpustno veselico priredi pevsko društvo pekovskih pomočnikov v soboto, dne 20. januarja t. I. v veliki dvorani »Narodnega doma« kot doslej vsako leto. Pester spored. Igrala bo godba »Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencevi«, pod vodstvom g. Maksa Schonherrja. Predprodajne vstopnice so cenejše in se dobijo pri vseh članih društva in v upravi našega lista. Tudi katran n! varen pred tatovi. Neki še neizsledeni tatovi so ukradli stavbeni tvrdki Mavrič, ki gradi hišo železničarske »Nabav- cevi popokajo in potem nastopajo1 v hišah Ijalne zadruge« v Cafovi ulici okrog 400 kg pravcate poplave. Zadnjo nedeljo je počila vodovodna cev v kleti nekdanje Unionske pivovarne. Priti je morala požarna bramba, da je izsesala vodo iz preplavljene kleti. katrana, ki se uporablja za izolacijo. Na 4 mesece zapora pogojno na dve leti je bil minuli torek pred tukajšnjim kazenskim senatom obsojen nek mladoleten kmečki fant Znaki javljanja nevarnosti. Banska uprava!ki J'e v okolici Slovenske Bistrice pokradel 16 dravske banovine je odredila, da je treba v knlp' Pr' »"tarni bodoče uporabljati naslednje znake za nazna-njanje ter prenehanje nevarnosti napada iz zraka. I. Nevarnost napada: 1. triminutno prekinjeno zvonenje zvonov, po načinu »plat zvona«; 2. 3 minute trajajoče tuljenje tovarniških in drugih siren s prekinitvami (okrog 6—10 na minuto); 3. več hitro zaporedoma si sledečih topovskih strelov; 4. določeni optični znaki belo rdeča zastava predeljena po dijagonali. II. Prenehanje nevarnosti: 1. 3 minute trajajoče neprekinjeno zvonenje (pritrkavanje zvonov); 2. 3 minute trajajoče neprekinjeno tuljenje siren. Vsi do sedaj izdani znaki za naznanjanje in prenehanje nevarnosti ne veljajo več. I. seja mestnega sveta mariborske mestne občine bo v petek, dme 12. januarja ob pol 19. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Pre koles. Pri aretaciji se je orožnikom Posrečilo izslediti tudi vsa ukradena kolesa in! jih bodo lastniki po dolgem času zopet dobili nazaj. Narodno gledališče. Četrtek. 11. jan. ob 20. uri: »Zaroka na Jadranu«. Petek, 12. Jan. go^ stovanje v Celju. RADVANJE Skoro zmrznil je v novoletni noči tkalec P. J. Na novega leta dan je veseljačil v neki gostilni in ker je bil čez mero vesel, ga je gostilničar vrgel na cesto, potem je bil pa še CELJE Pred celjskim sodiščem se obravnavajo tožbe pri VVestnu odpuščenih delavcev, ki so dobili v svoje delavske knjižice ob odpustu rdeče pečate. Ti delavci trdijo, da so bili na podlagi teli pečatov žigosani kot prevratni elementi in zato niso mogli dobiti dela v nobeni drugi tovarni in pri nobenem podjetju, ker da je to dogovorjen znak med podjetniki. Okrožno sodišče v Celju je razpravljalo o taki tožbi delavca Mihaela Kolenca, pa je si svojo sodbo od 16. oktobra 1939 delavčev zahtevek za odškodnino zavrnilo. Nato se je delavec pritožil na apelacijsko sodišče, ki je' sodbo razveljavilo in vrnilo stvar v ponovno presojo okrožnemu sodišču, ker to sodišče ni izvedlo vseh Potrebnih dokazov. Kolikor je razvidno iz poteka procesa se gre zato. da se posreči dokaz, da odpuščeni delavec res ni bil sprejet nikjer v službo radi rdečega pečata v delovni knjigi. Prav bi bilo. ako bi se ti procesi zaključili v korist težko prizadetih odpuščenih delavcev. SV. LOVRENC NA POHORJU Za zvišanje mezd v kamnolomu. Kljub strogi zimi obratuje Ehrlichov kamnolom naprej in je zaposlenih okrog 20 ljudi. Delavci so zahtevali, da se tudi njim povišajo mezde, kakor v drugih obratih, pa doslej še niso uspeli s tem zahtevkom. Tudi lesni delavci še niso prejeli povišanja. Potrebno bo, da tudi oni spregledajo in iščejo pomoči v svoji razredni delavski organizaciji. Težave za gostilničarski led Zdravstvena oblast je prepovedala gostilničarjem, da bi si oskrbovali ledenice z ledom iz spodnjega ribnika, češ, da so v tem ribniku tifusni bacili iti bi vsled tega lahko led ogrožal prebivalstvo. Gostilničarji so sedaj v skrbeh za svoj led. ki ga rabijo zlasti v poletju za tujce. Zamrznjene žage. Mraz je hudo pritisnil tudi naše žagarje, ker so zamrznili pohorski potoki, se je ustavilo: delo na žagah. LIBOJE PRI PETROVČAH Rudarji se bomo morali sami pobrigati za boljše mezde. V rudniku Keramične d. d. v Libojah je zaposlenih okro-g 180 rudarjev. Predlanskim so bili skoro stoodstotno organizirani v ZRJ. To pa seveda ni bilo prav nekaterim gospodom, ki so z že znanimi metodami razbili organizacijsko skupnost rudarjev in jih tako prestrašili, da so zapustili organizacijo in se razbežali, p » »»j.. --- «> > ŠT. ILJ POD TURJAKOM Pohujšanje je prišlo v našo dolino Šentflorjansko. Res, prav resnično pohujšanje. Od kod je prišlo se ne ve. Bilo pa je tako sladko, da je zapeljalo' človeka, o katerem bi bili mislili, da je zavarovan pred takimi skušnjavami. Temu pohujšanju ni žrtvoval samo noči, ampak tudi denar. Ko je izčrpal lastna sredstva, si je najel posojilo. Pohujšanje se je vršilo 'pod krovom, za katerega bi rekel človek, da bo zagorelo v ognju, kakor Sodoma in Gomora, ako bi se kaj takega dogajalo pod njim. Pa se ni zgodilo ničesar. Nazadnje je prišla vsa stvar na dan. Tedaj se je fara razdelila na dva tabora, tako zelo se je bil že razpasel greh. Eni so se zg"ražali, drugi so pohujšanje zagovarjali. Posledica pa je bila, da so pohujšanje povabili nekam, v Slovenjgradec, tisti pa, ki je zapadel pohujšanju, je moral tudi iz doline po svojih potih. Ne bi bili napisali tega, ako bi se vsem merilo z enako mero, ako bi se na ene ne kazalo s1 prstom, dočim se čez druge pokriva plašč pozabljenja. Mi ne obsojamo. ampak samo ugotavljamo, ako se bo kdaj primerilo, da bi kdo pozabil pometati pred svojim pragom in začel pre/t tujim, ter se delal kot da bi pred njegovim bilo vse čisto SELNICA OB DRAVI O delavski zaščiti in uredbi o pobijanju draginje bosta v nedeljo, dne 14. t. m. govorila ss. dr. Reisman in Eržen Viktor na predavanju, ki se bo vršilo s pričetkom ob pol 9. uri dopoldne v gostilni Lipar. Delavke in delavci, udeležite se tega važnega predavanja v čim večjem številu. — Sklicatelj. RUŠE V nedeljo obiščemo Selnico. Na zadnjem predavanju, ki je bilo tako lepo obiskano in je končalo ob splošnem zadovoljstvu, smo si rekli, da bi imeli čimpreje zopet podoben večer z govori o naših delavskih zakonih in drugih vprašanjih, ki nas v teh časili najbolj zanimajo. Ker pa so predavatelji zavzeti s predavanji po drugih krajih, so Rušani vabljeni-, da se udeleže podobnega predavanja to nedeljo, dne 14. t. m. v Selnici ob Dravi, ki prične ob 9. uri v gostilni Lipar. S terrt bomo izkazali obenem svojo pozornost sosedom, ki so se že pretepen. P. J. je padel v nezavest in je malo.ponovno izkazali kot eni najbolj zavednih na-manjkalo, da ni zmrznil. Prepeljati so ga mo-1 ših sodrugov, posebno pa lanskega decembra, rali v bolnišnico, odkoder so ga po par dne- 1Z ozirom na zimski čas pa bo to tudi ldp kra- vih odpustili. Stvar bo imela še svoje posledice pred sodiščem. Bolniška blagajna bo sko ro gotovo zahtevala regres, ker obstoji upra vičetia domneva, da P. J. ne bi bil moral v vzein garancije za Mesitno hranilnico po novih bolnišnico, ako bi ne bil pretepen, radi česar pravilih. se je na mrazu onesvestil. tek izlet in se bomo v družbi Selničanov, domačije naših Strnadov* ter predavateljev iz Maribora tudi po domače porazgovorili kar nas ravno zanima. Predavata ss. dr. Reisman in Eržen. Pričakujemo res številen obisk iz i Ruš. — Semičan. ZAHVALA Zahvaljujemo se našemu šefu gospodu Dragu Rogiiiu za vsa prelepa darila, ki nam jih je podaril ob dvajsetletnici obstoja podjetja. Obenem se mu zahvaljujemo za ponovno zvišanje plač ter mu želimo še mnogo let uspešnega delovanja! Nastavljene! industrije fevljev „KARO“ MARIBOR Poslovne knjižice in legitimacije Vsaj za nezaposlene brezplačno. S 1. januarjem 1940 je stopila v veljavo obveznost delavskih poselskih knjižic in name-ščenskih legitimacij. Naredba je bila sicer že prej razglašena, vendar je naval za izstavo knjižic in legitimacij ogromen šele sedaj ob novem letu. Občinske uprave in policijske oblasti bodo potrebovale precej časa, preden bodo mogle ustreči strankam. Primerno je zaraditega, d!a se rok za obveznost teh dokumentov brez sankcij podaljša vsaj za par mesecev. Še ena stvar je, iki otežkoča interesentom nabavo dokumenta. Nabava velja 40 do 50 din, to je, 'pristojbina za dokument din 10, oziroma din 20 ter slike, kar je za marsikoga že precejšen kapital. Imamo namreč tisoče nezaposlenih in takih, katerih zaslužek ne zadošča niti za najskrom-nejše preživljanje, ki dokumenta tudi ne morejo dobiti brez navedene denarne žrtve. Za te naj bi občina ali država, ob dokazani potrebi, nabavila ta dokument brezplačno, ker služi inte- resom države v svrho evidence in identifikacije oseb. Kakor čujemo, se bo rok za obveznost nekaj podaljšal, potrebno ibi pa bilo, da se onim, ki nimajo sredstev za nabavo dokumenta, ta' brezplačno dobavi. Za obrambo Švice. Po vesteh švicarskih listov bo te dni sestavljen četrti švicarski armadni zbor za obrambo države. JktavsUa Datitdca* ne dobiva nobcMU subuenci{, zato fto-cavnaf nacočnino tokovi TISKOVNI SKLAD Maribor: Haber Henrik din 150; Sv. Lovrenc n. P.: Na predavanju 7. t. m. zbrali din 72; Novo mesto: Moretti Jos. din 5;: St. Vid n. Ljubi j.: Habjan Hilarij din 100. — Iskrena hvala. Posnemajte! Par nasvetov tistim, ki goje zimski šport Motnost SirSe vladine koalicije O tem se mnogo govori. Kmetiški minister Branko Čubrilovič j strankam. Preklicujoč poročilo o svo- je povedal novinarjem, da je pristaš širše vladne kombinacije, zlasti, ker je zemljoradniška stranka naklonjena sestavi vlade široke koncentracije. To stališče poudarjajo tudi samostojni demokrati. Misel o široki koncentracijski vladi ni tuja niti meščanskim opozicionalnim jem govoru v Vukovaru, je Miša Trifunovič označil samo oni del kot netočen, ki vsebuje trditev, da pride že skoraj do nove vlade. Vse to, razume se, ne pomeni, da pride do koncentracijske vlade. »Radn. Nov.«, B. Razno Hripa se pojavlja v Sloveniji. V Mariboru in Ljubljani se hripa naglo širi, čeprav je mrzlo in suho vreme. Kdor oboli za hripo naj se pazi, da ozdravi, ker je sicer v nevarnosti, da oboli za pljučnico itd. S strihninom sta se zastrupila 22 letna služkinja Angela Zrnelova in 22 letni Jožef Til, vojak iz Vršca v Škofji Loki. Zrnelova je pila strup iz obupa, ker se je njen izvoljenec tisti dan poročil z drugo, Til ipa iz ljubezni do Zr-nelove, v katero se je zagledal v času svojega bivanja v Škofji Loki. Ko je videl, da je Zrnelova stresla nek prašek v vodo in pila, je pil še sam. v pravilni slutnji, da se dekle hoče zastrupiti. Oba sta umrla. Odstavljeni vodja davčne uprave v Jajcu je ustrelil davčnega Inšpektorja. Finančni minister je odstavil vodjo finančne davčne uprave v Jajcu Djordje Radivojiša. Ko bi bil moral dne 9. t. m. Radivojiša izročiti ključe inšpektorju Fuadu Dervišu, je potegnil revolver in ga ustrelil. Gangsterski napadi sredi Zagreba. Zadnjič so neznani lopovi napadli v zgodnjih večernih urah blagajnika zavarovalnice »Rosia Fon-cier« v prostorih na Jelačičevem trgu. Te dni pa je nek tolovaj ustavil sredi noči na trgu v bližini Iliče nekega novinarja in ga z revolverjem v roki prisilil, da mu je izročil denar iz svoje denarnice, nakar je izginil v megli. Novinar ugotavlja, da ni bilo v tistem času daleč naokoli nobenega stražnika. — V Zagrebu je bilo poslednje mesece povodom uličnih demonstracij razbitih več izložbenih oken pro-dajalnic orožja in orožje iz njih Pokradeno. Izgleda, da so v demonstracijah sodelovali gangsterji, ki so se na lahek način oborožili. Iz Celk« Poslabšanje zavarovanja rudarjev. Vlada Protektorata je izdala naredbo, po kateri se zavarovanje rudarjev na Češkem zniža na stopnjo zavarovanja ostalih delavcev, ker so Prišle Bratovske skladnice zopet v finančno krizo. Vlada utemeljuje to uredbo s tem, da je treba sanirati Bratovske skladnice, katerim so se zmanjšala sredstva vsled odcepitve Sudetskega ozemlja in porasta bolezni in ne-izgod rudarjev — radi pospešenega dela v ! zadnjem času. ' Čehi se trudijo za svoje liste. Kljub težavnim razmeram in vojnemu stanju skušajo Čehi vzdržati svoje časopisje na dosedanji višini. Božične in novoletne številke so izšle v izredno velikih nakladah in s krasnimi kulturnimi prilogami. Dnevnik »Narodni prače«, ki je od 1. januarja glasilo edine strokovne centrale delojemalcev, je izšlo za novo leto na 36. straneh in razen tega še na 6 straneh »Ve-černik« tega dnevnika. List je tudi bogato ilustriran. Bivši minister socijalne politike ing. Nečas ima v tej novoletni številki važen članek o glavnih nalogah urada za določevanje cen, ki ima nalogo varovati ljudstvu dosedanji obseg prehrane in tudi pošteno podjetnost Koliko je krematorijev na Češkem? Na Češkem je sedaj 9 krematorijev, ki so sorazmerno razdelejni na posamezne okraje. Sredino Češke je zajel krematorij v Pragi, ki ima z ozirom na milijonsko mesto največjo frekvenco, letos že 2640 kremacij. Vzhodna Češka ima krematorij v Pardubicah, ki zaznamuje od januarja 526 kremacij. Zahodni del Češke ima krematorij v Plznu, ki beleži letos 235 kremacij. Sever ima krematorij v Semitih, ki je dosegel letos 153 kremacij in na jugu, v Čeških Budjejovicah so izvršili 135 kremacij Pri zimskem športu in sploh pri gibanju na prostem v mrzlem letnem času, se je treba ozirati na mnogo več činiteljev, ki utegnejo škodljivo vplivati na človeka in ki jin je treba zato čim bolj pobijati, kot pa v poletnem času. Predvsem trpi vsled mraza, vetra, mokrote, megle in snega koža na obrazu. Tanke, vrh-kožne stanice se vsled mraza skrčijo na minimum, potem omrtve in s časoma zgube vsako prožnost. V tem tiči vzrok trajne rdečice v obrazu, ki je posledica mraza. Zato je treba kožo ščititi pred vpiivom vetra in vremena. To se doseže najbolje na ta način, da se kožo namaže z maščobo. Predno gre človek za dalj časa na prosto, bi moral obraz namazati s kremo. Vazelina in tako-zvanih brezmastnih mazil koža ne vpija in za to svrho niso porabna. Kadar človek pride iz mrzlega na toplo, je hitra sprememba temperature škodljiva. Počasno ogretje vpliva mnogo bolj ugodno, posebno še na krčenje in širjenje stanic. Ako je koža preveč občutljiva, potem niti poleti ni priporočljivo'umivanje z docela mrzlo vodo. Mlačna voda je primernejša. Osuše-nje kože naj se izvrši bolj z vpijanjem mokrote v obrisačo, kot pa z drgnjenjem. Ako pa se je kljub opreznosti naselila rdečica v obrazu, potem je temu mogoče odpomoči z diater-mijo itd; Pri športu v višinskih legah nad 1000 metrov se pridruži vsem tu opisanim škodljivim vpli- pozneje prenašati neprijetne posledice. Okrog 185.000 tirolskih Nemcev se mora v j Razen tega je krematorij v Nimburku, kjer je teku dveh let izseliti iz južne Tirolske. Nemčija bo te izseljence baje naselila na bivšem poljskem ozemlju. Ostali Nemci bodo ostali v Italiji. Radi silne povodnji v Bolgariji so tri vasi, kjer prebiva okrog 2000 prebivalcev popolno-* ma odrezane od sveta. Oblast je organizirala posebno reševalno akcijo. 7 mrtvih in 19 ranjenih vojakov je terjala železniška nesreča, ki se je dne 6. t. m. dogodila v bližini Pariza. Tudi Angleži bodo dobivali nekatera živila samo v omejeni količini. Kot- že napovedano, bodo v januarju tudi v Angliji omejili kupovanje nekaterih vrst živil. Surovega masla bo dobil vsak prebivalec po 120 g na teden, sladkorja 360 g, I35g slanine, 105 g gnjati in vrhu tega bo omejena tudi potrošnja mesa. Ta omejitev potrošnje je potrebna radi tega, da bo-jlo transportne ladje čim bolj razbremenjene s prevozom življenjskih .potrebščin. Koliko bencina in nafte so zaplenil’ Angleži in Francozi Nemcem. Od početka vojne in do konca decembra 1939 so Angleži' in Francozi zaplenili toliko bencina in nafte namenjene za Nemčijo, da bi*50 nemških bombnikov lahko vsak dan skozi 18 mesecev letelo med Nemčijo in Anglijo in nazaj. bilo letos 200 uoepeljitev. Na Moravi so do slej 3 krematoriji: v Brnu (od januarja 4(19 kremacij), v Moravski Ostravi (238 kremacij) in v Olomucu (211 kremacij). Ker se na Češkem id^ja kremacije stalno širi, se pripravljajo v Pragi na zgradbo drugega krematorija v mestu Taboru imajo že v proračunu zgrad bo krematorija, a tudi nekatera druga mesta se že zato zanimajo, tako da se bo število krematorijev v bližnjih letih znatno povečalo. Zadnje vesti Parnik natovorjen s kolonijalnhn blajjom, zlasti tudi s kavo, je dospel v sušaško luko. Angleži, ki so nam blago dobavili, zahtevajo jamstvo, da blago ne bo prodano Nemčiji. Nov pravilnik za finančno pomožno osebje je podpisal finančni minister, s čemer se bo kakor se zatrjuje, položaj finančnih organov izboljšal. Za delavstvo monopolskih obratov je v imenu svobodne strokovne organizacije interveniral pri glavni monopolski upravi tajnik organizacije s. Belič. Obljubljeno mu je bilo, da bo več zahtev delavstva ugodno rešenih. Novi prostovoljci za Finsko, 2000 po številu so odšli jz Švedske. vom za kožo tudi višinsko sonce. Ne samo, da se lahko pouažejo pege na koži, dobi človek tudi opeKliue in to celo v obliki mehurjev. Zato je treoa biti na višinah oprezen iPo-leti in pozimi. Broti sončnim žarkom zadostujejo že maščobna mazila, ki se uporabljajo proti mrazu. Seveda so- mazila proti vplivu sončnih žarkov — mazila, ki vsebujejo rjave ali rdečkaste barvne snovi in ne propuščajo ultravioletnih žarkov — še boljša. Dežniki, šali in obleka v rdečkasti, rjavkasti, zeleni, rjavi ali rumeni barvi — čim temnejša je barva, tem bolja je — prav tako ne prepuščajo ultravioletnih žarkov. Razen teh mer opreznosti za kožo, se je treba varovati tudi pred mrazom. Volnena Podobleka za roke in noge je za vsakogar, ki goji zimski šport neobhodno potrebna. Roke je treba umivati samo v topli vodi in jih pred odhodom na prosto namazati z maščobo. Docela napačno je greti mrzle roke ob peči, ampak jih je treba segrevati z drgnjenjem. Ako so ušesa občutljiva, jih je treba isto— tako namazati z maščobo. Kdor trpi radi mraza, mora začeti z zdravljenjem že spomladi ali pa zgodaj jeseni, predno začne mraz. Na vse to s nova v Dravakl banovini, M plodonotno delnja I« od lata <927 In je Izplačala tokom obstoja nad 17 milijo*«« til* na pogrebninah ln dott Eavarujo n pograbal*« **«" oeebe obeh apolov od 17.4» 70. Ma do največ din 10.000 — ln na doto mladoletne od 1. 4» 11 da največ din 25.000*— plačljiva ob dow lenem 31. leta. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BRBZOBVEZNO POJASNILA MALI OGLASI Kali Clttateif t kapa-felo bJ>1cenefte pri nallh lnaerentlhl Moške, ženske obleke, predpasnike, srajce, nogav'ce, kravate, pletenine, čipke, gumbe ; moške, ženske Jtofe belo platno In splošno manu fakturno blago nudi v veliki izbiri in nizkih cenah Magdalenska oblačil n 1 c a A. Kumperlčak, Maribor (Palača dr. Sedaj) Valvazorjeva — Ovofakova ulica — (smer Fiankopanova ul.) Moške, ženske obleke po meri. Krojač v hiši. FRANC REICHER, MARIBOR Tržnika cesta 18, se priporoča ceni. občinstva za Izdelavo oblek za gospode ln dame po naj-nižjlh dnevnih cenah. Hitra Izdelava, Zahtevajte vedno m povsod kruh In pecloo iz Delavske pekarne v Mariboru. »! Telefon 2324 Zfl konzorcij izdaja in urejuje Adpli Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.