MUZEJ 'I'. I RAVNATELJ St. «64 (&fllMla T "VI j V Trata, V tom, 11 liania »57. ttevUka M Letnik Lil EDINOST UnAiiiUo in npn»diUoi Tr«t (3), n&ca S. tnmc—co d'A»in 30. T«- • Idoa 11-« Dopisi naj se po&jafo ixkli«Ćao mdaiStvu, o^lui, reklo- j m*c0B in denar pa npnmuitvu. Rokopisi o« ne vračajo. Nofmnkiraao j pisan so no sprejemajo. — Lost, založba in tkk Tiskarne «Edžnoet». j Podurednslfero ▼Gorici: ulica Giosož Carducci it. 7, L n. — Telet it. 327, j •.-3rv Glavni in odporni urednik: pro£. POip Pori«. Za n&ie Umole! F lip. os. Naslednji dopis smo iprejeli iz Solkana in dopisnik se ozira na domačo razmere svoje var «1. Njegova izvajanja pa imajo kljub temu splošno važnost in Ijajo brez izieme za vso našo deželo. Posebno'pa ona izvajanja, ki se nanašajo na vzroke širpenj najl hujše sovražnice našega ljudsna-jetike. Zato priobčil jemo dopis na tem mestu kot svalilo ne samo našim Solkancem, temveč tudi vsem os ta Um krajem naše dežele. Morda se težko najde kraj, kjer bi j etika zahtevala toliko žrtev kot ravno pri nas. Žalostno je videti mlade nadebudne taiite v najlepši dobi sedeti ali pa hoditi po vasi ko sence, rs a oiiraz.ii se jim vidi napisana smrt. Milo se stori človeku in nehote se vpraša, odkod toliko jetike? Solkan s tako lepo eoinčno lego in tako zdravim podnebjem in pa toliko bolnih na plučiht Vzrokov je dosti in vsi bi se dali lahko odpraviti. Prvi in glavni vzrok je kajenje, ki je močno ukoreninjeno med našo mladino* potem zahajanje v gostilne in kavarne, kjer se gube noči. Ako greš po ulici, vidiš vsakega fantiča s cigareto v ustih, kako se ti predstavlja in smehlja, češ, glej kakšen fant odi fare sem jaz, in v dokazilo potegne dim globoko v pljuča in zapiha. Ker ee je pa preveč pokazal s svojo «fumado», začne kaši jati ko konj. Nič ne de, fcodih ne pusti, da popivajo po gostilnah in kavami, ter s tem gubijo zdravje in moči. Ti so po mojem mnenju glavni Tvzroki te strašne bolezni mladine. So drugi tudi, ki k temu pomagajo. Solkan je industrijski kraj, kjer se izdeluje pohištvo od naj pri proste j še vrste do najfinejše. Pri izdelavi lesa je vedno prah. Posebno v tovarni pri strojih so takšni oblaki prahu, da delavec komaj vidi delavca Ta prah tudi mnogo pripomore do bolezni, toda je ne povzroči. Kaj pa kmetski stan? Ta dela vedno na svežem. čistem zraku na polju, bi moral biti torej zdrav ko riba in vendar ni tako. Tudi med njimi so j etični kot med mizarji. Kaj je vzrok? Prav ono, kar sem gori navedel. Stališi, ako hočete imeti zdrave, Čvrsto sinove in hčere, pazite nanje in dajte jim pouka. Kadar vidite fanta s ci-reto, .dajte mu 'po prstih. Pohajanje po gostilnah in kavarni naj bo prepovedano vašim nai-debudnkn sinovom, dokler niso močnega in trdnega zdravja. Tu imate priliko pokazati, da ste pravi očetje! Ako vi prepoveste- neder asi emu sinu pohajanje gostil en, mora biti to za njega kot amen v očenasu in povelje, katero mora brezpogojno ubogati. Ne se pustiti omehčati z morebitnimi prt?šnjami, fcer ravno če boste strogi in s tem tudi pravični, boste uživali spo&tovaaije in ljubezen svojih otrok. Ko imate čas, vzemite v roke odraščajočo mladež ter poučite jo o grdih razvadah za njihovo zdravje. Poglejte jim otrogo v oči in spoznaji boste njihove napake. Ko bomo iztrebili iz naše mladine ta zla in take razvade, potem bomo lahko beležili Sol- kan kot nagboij zdravi kjnaj daleč ofcrog. Mladina, čitaj jn pusti se poučetrati od stturefših in izpolnjuj nji&ove nasveta, ne bo ti žal, Se hvaležna boB. Oklepaj se društev Sn deluj, s tem delom si boi krepila moi-gane in se odvračala od grdSi razvad:! Čitaj m uči se, ker časa imaš dovolj! Išči lepe in zdrave zabave, kjer ai boš krepila telo in dušo! Ako boš to delala, ne bo ti treba kupovati vencev in hoditi za pogrebom svojih drugo v. Poglej svoje bolna drug© in glej, kako oni trpe in s strahom pričakujejo konca svojega tako mladega življenja. Oni naj ti bodo v svarilo! Njih bledi obrazi, njih vdrte oči, njih grg-rajoča prsa, njih suha kož cena roka in njih velika želja po zdravju, katerega — oni dobro vedo — nikdar več ne dosežejo. Enkrat zapravljeno in po svoji lastni neumnosti, se ne vrne več. Zborovanju v Rimo Ecngres sindikatov zdramtkfff in živinozdravnikov - ScBtandt tajnikov drž. ustutboncer RIM, 11. (Izv.) Davi je bfl o-tvorjen v senajtorski dvorani na Kapitoiju kongres taSistovskih sindikaitov zdrsuvmko'v in živfc-nozdravnikov. Kongres 'je crtvolil s kratkim pozdravnim govorom predsednik, pripravljalnega. odbora dr. Anton Caazella. Za njim je povzel besedo predsednik konference fašistovskih sindikatov on. Rossoni, ki je izročil kongresu pozdrave konference. Po izvolitvi predsednika je kongres popoldne nadaljeval svoje delo. RIM, 11. (Izv.) Jutri ob 10. uri zjutraj se sestanejo v palači Ldttorio pod predsedstvom on. Turati j a generalni tajniki državnih udružen j javnih uslužbencev (učiteljev, železničarjev itd.), Jki so neposredno podrejena fašistovski stranki. Na sestanku bodo poročali tajniki posameznih udruženj o dosedanjem delu. Nato pa bodo določene nove enotne smernice za bodoče delovanje. Vprašanje plesov Okrožnioa notranjega mini-strstva RIM, 11. (Izv.) Kakor doznava agencija «L'Informatore del-la Stampa» je notranje ministrstvo pred časom opozorilo prefekte na potrebo, da zatrejo zlorabo takozvanih krožkov in plesnih šol, v kaiterih se shajajo dvomljivi življi, ter da prepovedo o priliki cerkvenih slovesnosti javne plese, ki bi utegnili žaliti verski čut prebivalstva. Izvajanje teh odredb ni l>ilo povsod enako. V nekaterih pokrajinah so bile izvajane te odredbe preveč strogo, v drugih pa preveč površno. Zato je izda*-lo notranje ministrstvo nove odrjedbe, v katerih ^zabranjuje preveliko strogost, češ da predpostavi ja»jo plesi, ako so dane potrebne garancije za moralo in ako ne žalijo verski čut prebivalstva, pošteno in dovoljeno zaibavo. Vojna mornarica zapustila Ostijo RIM, 11. (Izv.) Tudi tekom včerajšnjega dne je bilo morje tako nemirno, da se ni mogel nihče približati vojnim ladjam, ki so bile že tretji dan zasidrane v ostijskem vodovju. Že v soboto zvečer je odredil poveljnik vojne mornarice manjšim edi-nicam, naj se radi razburkanega morja povrnejo v Civita-vecchia. Včeraj okrog- 17. ure pa so zapustile Ostijo tudi ostale edinice. Čim bo dovoljevalo stanje morja, se povrne vojna inoi-narica spet pred Ostijo, kjer jo bo pregledal načelnik vlade. Delovanje posebnega tribnnala RIM, 11. (Izv.) V četrtek, dne 14. tj uli j a se bosta vršili pred posebnim tribunalom dve kratki kazenski razpravi proti Karlu Maestriju in Alfeju Corazzo-liju, ki se bosta morala zagovarjati radi prevratne propagande in radi ščuvanja k razrednemu sovraštvu in k vstaji proti državni oblasti. Palača «Idttorio» RIM, 11. (Izv.) Danes dopoldne ob 11. uri je sprejel predsednik vlade upravni svet anonimne nepremičninske družbe. Upravni svet družbe, ki je lastnica palače «Littorio», ki se t njej nahaja sedež vodstva, far Sistovske stranke, je podaril načelniku vlade vse akcije dru£fee. Predsednik vlade se je zahvalil za plemeniti dar in, ker je upravni svet družbe istočasno podal svojo ostavko, je imenoval nov upravni odbor. cBaHlla* RIM, 11. On. Mussotmi je včeraj sprejel on. Renata. Riccija, ki mu je poročal o organizaciji «Balilla». Fašistovske mladinske organizacije štejejo sedaj 397.865 naraščajnikov in 461.815 baJil. V raznih mestih se bodo ustanovili «Balilski domovi*. Tudi v Gorici se bo ustanovil tak dom, ki bo tako organiziran, da bo v »jem lahko gostovala vsa mladina Italije, ki bo romala na bojna polja RIM, 11. (Izv.) Predsedstvo tair šistovske ustanove «Balillas» razpisuje natečaj za 100 štipendij ev, in sicer 50 po 800,— lir za naraščajnike in 50 po 400.— lir za člane mladinske /ustanove «Bafrilla». Stipendije bodo podeljene dne 25. oktobra. Duj stika ministra t Rimu RIM, 11. (Izv.) Sinoči sta prispela v Rim grški zunanji minister Andrej Mihalakopulos in finančni minister Cafandaais v spremstvu svojih soprog. Na postaji so oba ministra sprejeli grški poslanik s poslaniškim osobjem, italijanski poslanik v Atenah in načelnik kabineta ministrskega predsednika. Davi sta obiskala ministra grob neznanega vojaka in sta nanj položila krasen venec. Ob 11. uri je posetil državni podtajnik on. Grandi grškega zunanjega ministra ter se ž njim r azgov ar j al nad eno uro. Ob 17. uri je sprejel v palači C.higi oba ministra načelnik vlade. Po daljšem razgovoru je povabil on. Mussolmi oba gosta na intimen obed, ki jim gja bo jutri priredil v vili «Torloniji». Jutri zvečer priredi sprejem in obed grško poslaništvo, v sredo bo grški finančni minister obedoval pri finančnem ministru on. Votpiju. Zvečer pa se bo vršil na čast gostov svečan sprejem na Kapatolju. Grška ministra ostaneta v Rimu^štiri ali pet dni. ________ Italijanski poslanik v Washlno-tonu prispel v Genovo GENOVA, 11. Na parniku «Conte Biancamano» sta dospela včeraj v Genovo med 1570 drugimi potniki tudi De Martino, italijanski poslanik v Wa-shingtonu, in soproga. Jemenska misija odpotovala v domovino GENOVA, 11. (Izv.) Ob 12.15 je prispela na genovsko postajo iz Turina jemenska misija, ki se vkrca danes popoldne na pamik «Franceeco Crispi», na katerem se povrne v domovino. Sporazum mm radikal! In SLS Ob 17.30 se je odpeljal VuM-v Maribor, kjer so se zvečer vršila pogajanja med radikali, SLS in Nemci za skupen nastop pri skupščinskih volitvah v mariborski oblasti. Jutri se načelnik vlade povrne v Beograd. ilriocJfui tekom razgovorov A dr* Korošcem BLED, 11. (Izv.) S prihodom kralja in načelnika vlade je prenešeno težišče političnega položaja na Bled, kjer se zbirajo v zadnjih dneh vodilni politiki. Včeraj je sprejel kralj Ve^ ljo Vukičevića in Pavla Radića. Jutri pa dospeta na Bled Stjepan Radič in Miša Popović, jugoalovenskih poslanik v Ate- 2e v soboto so poročali jugo-slovenski listi o sporazumu med dr. Korošcem in Veljo Vukiče-vićem. Danes se ta vest potrjuje. Ministrski predsednik se je mudil skoraj dve uri na dvom in je poročal kralju o seji radikal skega glavnega odbora, o notranjih bojih v radikalski stranki, pa tudi*o sodelovanju njegove skupine z dr. Korošcem. Zvečer je dospel na Bled še dr. Korošec in je imel dolgo konferenco z Veljo Vukičevičem v vili Munkaič. O svojem razgovoru nista hotela podati ni-kakih izjav. Zvečer sta skupno večerjala v hotelu Toplice. Kljub rezerviran osti obeh po* litičnih osebnosti pa so zvedeli novinarji, da je bil na včerajšnjem sestanku med Vukičevičem in dr. Korošcem dosežen popoln sporazum tudi v podrobnostih. Sporazum med SLS in Vukičevičevimi radikali je bil protokoiiran tudi pismeno. Sejm je obiskalo okrog 70 tisoč oseb LJUBLJANA, 11. (Izv.) Danes ob 20. uri se je zaključil 7. ljubljanski vzorčni vel esejem. Zadnja dva dneva, posebno še v nedeljo, je bil poset sejmišča izredno velik, V nedeljo je bilo n« sejmišču nad 15.000 oseb. itakor se ceni, celoten obisk do-' sega letos okrog 70.000 ljudi. To sicer nekoliko manj, nego lani, vendar pa je (med obiskovalci letos bilo več resnih interesentov za blago, kakor lansko leto. Največ kupčjskih zaključkov beležijo usnje in usnjati izdelki, les «Tavolette», papir, pohištvo, čokolada in kmetijski stroji. Usnja in kmetijskih strojev je celo primanjkovalo. Dve tretjini razstavljalcev sta se iz-javili, da jih je kupčijski potek sejma zadovoljil, in so se številne tvrdke prijavile že za prihodnji vzorčni velesejm. Jeseni, meseca septembra, se bo vr&la pokrajinska razstava, ki bo nudila poleg kmetijskega oddelka, tudi razstavo knjig. Priključen ji bo tudi trgovski oddelek z jesenskim in zimskim blagom. _ Jugoslovanski konzuli se bedo lokom tedna povmOi v Albanijo BEOGRAD, 11. (IzvO Kakor se doznava iz ministrstva za zunanje stvari bo tekom tega tedna dr. Voja Marin ković izdal naredbo jugoslovanskim konzulom, naj se povrnejo na svoja mesta v Albanijo. JogoMla In nemflla Prod sklenitvijo trgovinske pogodbe BERLIN, 11. (Izv.) V jugoslovanskih diplom a tičnih krogih v Berlinu so mnenja, da bo čimprej podpisana nem š ko-j u posloven ska trgovinska pogodba, ki bo po mnenju onih krogov še bolj okrepila tudi politične odnošaje med obema državama. Ekspozč ministra Borova o bolgarski zunanji politiki SOFIJA, 10. Zunanji minister Burov je podal v sobranju ekspoze o svojem resortu. V svojem govoru je povdaril, da so ostale smernice bolgai*ske zunanje politike nespremenjene in da so jih po vrsti odobrile vse stranke, tako da je treba smatrati bolgarsko zunanjo politiko zares kot narodno politiko. «Ta politi ka», je izvajai Burov, «stremi za tem, da ustvari medsebojno zaupanje, lojalne odnošaje in enakost med Bolgarsko in njenimi sosedi. V okviru teh pogojev si išče prijateljev med dišavami, ki jih je ustvarila vojna, na Balkanu, ki se razvija v znamenju naglega napredka. Drugi cilj te politike je zaupanje in prijateljstvo vseh velesil, in komčno je njen tretji namen, da doseže svoje legalne pravice pri Družbi narodov, ki bi morala bolgarsko državo ščititi in varovati pred imperializmom njenih bližnjih in daljnjih sosedov.« V očigled kritiziranja delavnosti Družbe narodov, se je Burov postavil ob stran Družbe narodov, češ da predstavlja vtelešeno čuječo vest človeštva. Glede Rusije je izjavil, da ž njo Bolgarska ne more spet navezati diplomatskih odnošajev, ker se za sovjetsko vlado skriva propaganda tretje interna-cionale. V tem pogledu bo Bolgarska sledila zapadni demokraciji. Minister je izrazil svoje zadoščenje, da so velesile odtegnile vojaško kontrolo nad Bolgarsko in to v soglasju z njenimi 9osedi. Dalje je minister govoril o reparac i j skem ki gospodarskem problemu v Bolgariji, o bolgarskem izhodu na Egejsko morje — o tem vprašanju je zavzel precej rezervirano stališče — in končno o vprašanjih bolgarske manjšine v sosednih drŽavah in o obvezni vojaški službi. K zadnjima dvema problemoma pa je dodal,, da še ni prišel trenutek, da bi se ju sploh načela Kar se tiče bolgarske zunanje trgovinske politike, so se pričela pogajanja za zaključitev trgovinske pogodbe s Turčijo in v najkrajšem času se bodo načeli slični razgovori tudi z Jugoslavijo. Polom Konference za omejitev pomorskega oboroževanja ŽENEVA, 15. (Izv.) Danes popoldne bi se bila morala vršiti ponovna seja razorožitve ne konference, na kateri bi bili morali zastopniki Anglije, Amerike in Japonske poskušati doseči sporazum ter na ta način preprečiti polom konference. Predsednik ameriške delegacije Gib-son bi bfl. najbrže na' današnji seji prečita! poslanico predsednika Goodidgeja, v kateri baje predsdn&i Združenih držav precej ostro napada Anglijo. Ker so hoteli udeleženci konference prprečiti javno črtanje poslanice, je Ibfila današnja plenarna seja preložena na nedoločen čas, kar pomeni v drugih besedah, da je bfla raczorožitvena konferenca zaenkrat likvidira*-na. RevotoersH M na Irskem Podpredsednik Irske umorjen od o; železne mostove, vagone, nasipe je odnesla en kilometer daleč. Pri Neudorfu ob reki Gottlenbi je voda v par minuta] podrla nasip, ki ie bil zgrajen šele pred pa,r tedni in je stal 300.000 mark. Najhujše je prizadeta dolina Gottleube. V petek ponoči so cele gore voda. 3 metre visoke, prihrumele v dolino, prinašajoč pogubo. O polnoči je prišel drugi naval. Dopisniki berlinskih listov izjavljajo, da ni mogoče opisati prežaJostne slike, ki jo nudi cv-pustošena pokrajina. Krvav spopad v Sagda&n med vojaki in shiiti BAGDAD, 11. V Bagdadu so praznovali sedemdnevnico Mul-bram. Sedmega dne pa so se o priliki neke procesije blizu mo-šeie Kadim al spopadli shiiti in neka skupina vojakov. Vzroki sicer4 niso pojasnjeni, izgleda pa, da sta se kot prva sprla neki vojak in neki shiit. Ta incident je razburil duhove. Vojaki in shiiti so se spopadli in že v tem metežu je obležalo nekaj človeških žrtev. Ko pa je končno posegla vmes policija in vojaštvo, seveda z orožjem, je število žrtev narastlo, tako da -so kasneje našteli 11 mrtvih in okro*r 50 ranjenih. Po neki drugi govorici, naj bi pomenil ta incident očiten odpor shiitske stranke proti sunit-ski, ki predstavlja v tem času tudi vladno stranko. Boji v Maroku PARIZ. 11. Spričo napredova*-nja Španskih Čet se je uporniški glavar Slitten-el-Khamlihi. brat Abd-el-Krima- zatekel v francosko postc-jsrnko Asserdu in položil ororje. Ta* udaja je bila spnejeta tudi s strani Špancev. Slitten el-Khamlihi bo interniran v Fezu. Pctrcs MELBHOUHNE, 11. Nekolikim zemeliskim tresljajem, ki so si. Isledili tekom poslednjih tednov je sledil včeraj v avstralski pokrajini «Victoria» silen potres. Paul Unpxiy umrl PARIZ, 11. Franojaeki senator Paul Dupuy je ipo kratki .bolezni včeraj zjutraj umrl. Rodil se je 1878- 1. v Parizu. Leta 1920. je bil sprejet v senat, kjer je nasledoval svojega očeta. Paul Dupuy je bil po vsej Franciji znan kot odličen novinar. Bil je podpredsednik novinarskega sindikata in ravnatelj več francoskih listov in publikacij, med katerimi so «Petit Pari-sien«, «ExceIsior», «Science et la Vie» in drugj. il Mmki olimpiada o Prosi Televadne svečanosti. - 85.099 gledalcev. - Ssdelovanje 17 narodov. PRAGA, julija 1927. Druga olimpiada, druga telovadna slavnoet čeboslovaških delavskih organizacij, ki so jo pripravljali leto dni in pol, se je vršila v Pragi v dneh od 2. do 6. julija in na prostoru, kjer so se pred letom dni slavile vsesokolske svečanoti. Delavske svečanosti, po svojem obsegu sicer nekaj manjše, nego lani sokolske, predstavljajo vendar za Prago svetoven dogodek. Saj je bilo videti tiste dni po oraških ulicah mnogobrojne goste iz 17 držav. 17 narodov je v teh dneh poslalo predstavnike svojih delavskih slojev na drugo praško olimpiado. Pa ti gosti niso prispeli v Prago samo kot predstavite-I ji in opatov aJ c i, temveč so nastopili v okviru svečanosti tudi Itot telovadci in lahkoatleti v posebnih skupinah. Poleg Amerike m držav zapadne in severne Evrope so bila na praški olimpiadi zastopane vse države srednje Evrope. Po številu telovadcev in predstavnikov se je odlikovala predvsem Nemčija, ki jih je poslala 3000. Iz Poljske fio prispeli kolesarji poljske in nemške delavske zveze iz Poznanja in 8 poljskih atletov. Iz Jugoslavije je došla delegacija slovenskih delavskih organizacij in iz Romunije delavska družina nogometašev. I Vsa ti gostje so v nedeljo, dne 3. julija defilirali pred predsedniško tribuno in pred občinstvom, ki je Štelo kakih 85.000 gledalcev. V predsedniški tribuni so bili tedsaj predsednik T. G. Masaryk, načetnik vlade Švehla in zunanji minister Be-neš. Defiliranju so sledile ženske proste vaje, pri katerih je sodelovalo 3.500 deklet. Nastopilo je 1.500 starejših telovadcev z vajami s kladivi. Za. temi so nastopili inozemski gostje. Najsi-jajnejše so bile vaje starejših telovadcev. Tisoči občinstva so oduševljeno ploskali in vzklikali tem veličastnim scenam in gibom tisočerih teles. Ta nastop je izvajalo 6.200 telovadcev, brez štetja in taktiranja, ob akordih orkestra. Na goste je ta veličastnost vplivala nemo, a zato tem globlje. Pri tako dolgih, nedoslednih vrstah je enotno izvajanje vaj pod vplivom gla3i:e sila težko. Olimpiadni odbor je rešil ta problem komplicirano, toda odlično. Višek telovadnih svečanost" jc tvorila svečana scena: «Z delom do svobode», ki jo je izvajalo 2000 ljudi. Stotera telesa, ki jih je gibala glasba, vsa ta zdisciplinirana, harmoničn. razporejena masa je nudila zares globok umetniški užitek. V okviru II. delavske olimpiade so se prirejevali po vsej Pragi koncerti, svečane gledališke predsptave, pa tudi strokovna predavanja odličnih gostov o delavskih problemih. Tu naj navedem predvsem predavanje predsednika mednarodnega delovnega urada g. Alberta Thcanasa: «Kako naj izkorišča delavec svoj prosti čas», ki je v njem dejal, da dovede sistematična telovadba delavca najlepše do visoke telesne, pa tudi duševne kulture. Obhod, ki se ga Je udeležilo 5C.960 oseb. - Poklon narodne-mu sveten Taki nepregledni sprevodi mednarodnih telovadnih organizacij imajo v Pragi že svoj zgxxiovinski in tradicionalni značaj. Pričeli so se pred 45. leti o priliki prvega sokolskega zleta. Praške ulice so ob takih trenotkih okrašene s tisoči zastav. Ljudstvo, ki se ga, kot n. pr. za čas«a lanskega vsesokol-skega, zleta nabere do 100.000 in več, se gnete ob ulicah, koder korakajo armade telovadcev in atletov v svojih krojih in s svojimi prapor j i. In >masa ljudi zaori v pozdrav temu tri-umfu človeškega telesa. Nekako tako se je razvila svečana manifestacija, v sredo, dne 6. julija. Sprevod delavskih telovadnih organizacij se je pomikal po praških ulicah v gostih, sklenjenih vrstah. A Praga, ona stara Praga je pozdravljala z navdušencem in ljubeznijo sinove svojega naroda. Saj jih pozdravlja, in ljubi vedno tako in vse tako, pa naj delajo po uradih in vojašnicah ali po njivah in tovarnah. Cehoslovaški delavci so doživeli v Pragi dneve burnih, manifestacij in svečanosti. Njihova moč, njihove organizacijske sile so se v teh dneh pokazale v vsem svojem sijaju. Dokazali so jih pa predvsem s svojo te-lovajdbo, ki je težišče njihovega kulturnega delovanja* To pa radi tega, ker je ni po vsej Če-hoslovaški organizacije, ki bi gojila v mejah telovadbe v toliki meri tudi duševno izobrazbo. Ako je sokolski zle* 1. 1926. pomenil svetoven dogodek, ki so se g-a udeležili skoro vsi evropski in drugi narodi, potem velja ista sodba tudi za letošnjo delavsko olimpiado. In da je temu tako, je najbolj jasno dokazal sprevod po mestu. Na čelu svečane manifestacije je korakala delegacij«. 16 drugih narodov. Oduševljene mase so ji vzklikale v pozdrav, možje so toplo odzdravljali. Tako je Čehoslova&ka v svoji prestolici pogostila v teh dneh prvikrat zastopnike skoro vseh evropskih držav. Med njimi so bili Poljaki, Romuni, Jugoeloveni, Nemci, Avstrijci, Madžari, ki 90 tokrat prvič v tako velikem Številu došli v Prago, in dalje Angleži, Francozi, Švicarji, Belgijci, Holandci, Lotvinci, Finci Ukrajinci in drugi. Iz Amerike je prispelo v Prago Številno zastopstvo čehoslovaćkega delavskega Sokola. Tisoči in tisoči, vse do petdesetih, zastava pri zastavi, vse do 685; vsa ta nedogledna množica se je pomikala po praških ulicah proti zgodovinskim Sta-romestnim Namestim, kjer so se delavske mase poklonile če-holovaškemu narodnemu svetcu Janu Husu, ki je dne 6. ju-lija, *415. radi svoje revolucio- narne ideje v Kostnici v Nemčiji zgorel na grmadi. Manifestacijski obhod in sploh vsa olimpiada je iznenadila in nrekosila vse pričakovanje. Delavske telovadne organizacije so dokazale, da so sposobne istih žrtev in naporov in istega truda ter da poznajo isto disciplino kot sokolske zveze. La v tem smislu je uspeh II. olimpiade delavskih organizacij obenem velik uspeh vsega čehos-lovaš-kes^a naroda. Politične beležke Sovjetske oblasti preti menjavanju osebnih imen. Ob izbruhu komunistične revolucije je rusko časopisje pričelo živahno propagando za menjavo krstnih imen, ki naj bi se ne glasila več po svetnikih marve-č po komunističnih simbolih. Propaganda ni ostala brez uspeha; mnogi so se dali « prekrstiti«, a kmalu se je izkazažo, da je med njimi največ takšnih, ki so menjali ime ne morda iz komunističnega prepričanj«* temveč zgolj zato, da bi se pod novim imenom lažje skrili policiji. Med «prekrščenci» je bilo nenavadno mnogo razbojnikov in raznovrstnih nevarnih zločincev. Da odpomore tem zlorabam, je bil sovjetski komi&ari-jat za notranje zadeve primoran omejiti prekrščevanje. Izdal je odredbe, po katerih je iz-prememba imena dovoljena le iz resnih razlogov. Do sedaj je namreč zadostovalo, da je kdo zamogel isposlovati {dovoljenje za ijcpremembo imena, da je le n. pr. navedel, da mu prvotno ime ne ugaja. Moskovska «Pravda» je priobčila te dni članek S. Javor-skega o pomenu «Severnih Dar-danel», t. j. morskih ožin med Malim in Velikim Baltikom ter Sundom. Kakor znano, je plovba skozi te ožine radi plitvin in pečin zelo težavna in je zlasti velikim ladjam, če jiih ne vodijo piloti, ki dobro poznago tamoš^ nje morje, skoro nemogoča. Iz tega izvaja Javorski, da je Rusija v slučaju oboroženega, konflikta z Anglijo kolikor toliko vama od te strani, ker bi angleške velike bojne ladje mogle preko omenjenih ožin v Baltiško morje edinole v slučaju, ako bi danska, vlada stavila Angležem naj razpolago svoje iz-vežbane pilote. To se pa po mnenju Javorskega ne bo zgodilo, ker bo Danska v slučaju konflikta z Anglijo, kolikor toliko stala nevtralna. Angleška mornarica bi pa mogla brezskrbno pluti skozi ožine Sunda, ako bi se morsko dno v ožinah umetnim potom poglobilo, čemur se pai Danska ie strategičnih vzrokov upira. Ali bo njen odpor u-spešen, se za sedaj še ne more vedeti, kajti pritisk, ki ga izvajata nanjo angleška in francoska diplomacija za dosego tozadevne privolitve, je zelo silen; razen tega je politični vpliv Anglije na. Dansko velik in dansko gospodarstvo je jako odvisno od angleških tržišč. Z ozirom na ta dejstva je pričakovati, da se bo Danska morala odreči suverenosti in kontroli nad omenjenimi ožinami, ki bodo postale mednarodne, oziroma — bolj« rečeno — angleške. Eksploatacija bolfuaUk Mm-Bih rudnikov. Po statistiki, ki jo je nedavno objavilo bolgarsko za trgovino in obrt, so v preteklem letu obratovali na Bolgarskem samo bakreni rudniki v Plakainici, ki so last neke francoske družbe. Ta družba poseduje razen rudnika v Plakainici, ki meri 221 ha, Se naslednje rudnike: v Zgorigraidu (500 ha>), I k onomu (450 ha), Trudu (500 ha) ter v Gorigradu (400 ha). Najstarejši med vsemi sta rudnika v Plakainici in Gorigradu,. ki se natoajata: v vzat-skem okrožju severno od Sofije, a Se od leta 1904. ne obratujeta ve«. Leta 1926. je bBo v imenovanih rudnikih izkopanih 35 tisoč 536 ton bakrene rude, vsebujoče okoli 60 odstotkov bakra. Od te količine se je teretilo 1169 ton. Razvoj ruske industrije. Po vesteh te Moskve bo sovjetska vlada v biižnjiii 5 letih posvetila vso pažnjo naevoju industrije na j ugru in vzhodu Z. S. S- R. V Uralu bo osredotočena vsa kovinarska industrija in v ta namen je bil ie odobren kredit v znesku 644 milijonov rabljev. Za Sibirijo je bil v isti namffni odobren kredit v znesku 185 mlijooov, za severni Kavkaz 435 milijonov, za Zakavkaz pot 718 milijonov rabljev. DNEVNE VESTI Bankevcl, II se vzamejo Iz prameis Finančno ministrstvo je razposlalo podrejenim uradom sledečo nujno okrožnico od 23. junija 1927, št. 26699: «Na podlagi čl. 11. kr. odloka-zakona št. 812 od 6. maja 1926. nehajo bankovci izdana od zavodov Banko di Na poli in Ban-co di Sicilia s 30. junija imeti postavni obtok in zgnbija velja-vo 31. decembra 1930. Po 30. junija ni torej več cb-binstvo primorano sprejemati omenjenih bankovcev kot plačilo. Pač pa jih bodo spre j emajli — brez omejitve svote — državni računski uradi in zakladnico, in sicer do 31. decembra 1930. Po tem dnevu pa se bodo smatrali za zastarele in bode brez vsake vrednosti. Iz nobenega razloga se omenjeni bankovci ne bodo smeli vračati iz državnih blagajen zopet v obtok.» Opozarjamo čitatelje na to okrožnico, da se bodo znali ravnati. Bankovci bank «Banco di Napoli» in «Banco di Sicilia» s tem ne zgubijo svoje vrednev-&ti, temveč jo ohranijo kot prej, samo da nihče ni več prisiljen sprejemati lakih bankovcev kot plačilo — razen zakladnic in državnih računskih uradov. — Kdor ima te bankovce, naj torej plača z njimi davke, pristojbine in druge dajatve. t FRANCETU VII,HAR IZ VEL. OTOKA. Prejeli smo: Se brnijo zvoki večnolepe «Vi- gred se povrne.....a prijatelja več nazaj ne bo...», ki zvabi solze iz srca in zlije v ihtenje in jok. Grobovi tulijo...., zopet so se odprla groba vrata in zahtevale od nas mlado življenje— 'Dragi France! Tiho, kot si živel, je Sla Tvoja smrt mimo nas. Tvoji ožji prijatelji in društveni sode-^ lavci stojimo v duhu ob Tvoji sveži gomili, kamor Te je tirala za-vratna bolezen, ki Ti je izpodjedla zdravje, da si shiral in onemogel, da Ti je zastal korak... Pa do zadnjega si stal ob naši strani, dokler Te ni prehitela smrt. Ni Te plašilo ne slabo vreme, ne oddaljena pot, da, nikdar Te ni manjkalo pri vajah za igre, za katere si bil vnet z du&> in telesom, katerim si bil tudi mojstrsko kos. Dragi France! Počivaj sladko v domači grudi, v katero so Te za-grebli! Tvoj duh pa naj bo me£ nami. Bodri naj nas k delu, da bomo vredni one grude, v kateri sedaj počivaš. Fašlstovska stranka in Društvo prostovoljcev. Društvo vojnih prostovoljcev v Rimu nam sporoča, da je vodstvo fašistovske stranke radi polemike lista «Camicia Rossa» preiskalo položaj v omenjenem društvu ter izjavilo, da priznava društvo, njega voditelje in glavnega tajnika ter predsednika Evgena Coselichi. Premestitev nemškega konsnla. Nemški konsul v Trstu g. Henrik Limner je bil pred kratkim imenovan v drug konsulat. Posle tukajšnjega nemškega konsulata je prevzel grof von Doenhoff. Kdo tre kaj o njem? G. Alojz Maver od Sv. M. M Zg. št. 1060 sporoča javnosti preko «Edinosti», da je njegov sin Alojz odšel pred dobrim mesecem z doma in se od tedaj ni več vrnil niti dal kakega znamenja o sebi. Fant je star 15 let, plavolas, v razmerju s starostjo visoke rasti. Kdor bi vedel, kje se nahaja, se pnoei tem potem, da bi obvestil očeta direktno ali preko varnostnih oblastev. Iz tržaškega življenja Krono epilos prefestnesa ljubezenskega razmerja Varani maš težko ranil proSestal-ka la bJhoto ljubico. Sinoči ob 19.45 je v ulici S. Mau-rizio nenadoma zadonelo več re-voiverskih strelov, katerim so sledili bolestni kriki na pomoč. Ljudje, ki so se tedaj muditi tam v bližini, so bili priča dramatičnemu prizoru: V omenjeni ulici, par korakov od veže hiše št. 2, je neki moški oborožen s samokresom tipa «Browing», izpalil zapore moda kake štiri strele proti skupini treh oseb, obstoječe — kakor se je pozneje izkazalo— iz 27-letnega pomorskega kurjača Huga Zucchini, njegove 25-letne ljubice Ane Skerf, stanujočih v omenjeni hiši, ter njunega znanca, pomorščaka Alojzija Avellino. Zucchini se je vračal v spremstvu ljubimke in prijatelja domov; hotel je baš stopiti v vežo, ko ga je neznanec, ki mu je sledil v majhni razdalji, zahrbtno napa* del ter pričel streljati nanj. Streli, iz paljeni iz neposredne bližine, so pogodili svoj cilj; Skerlova, katero je krogla zadela v levi bok, se je takoj zgrudila, dočim se je Zucchini, čeprav zadet od dveh krogel v levo ramo ter v prsa,. obrnU proti napadalcu, ki je po kfvavem deja- nju pričel bežati po ulici Solitario. Avellino, neki miličnik in nekateri mimojdoči so se spustili za njim; po kratkem zasledovanju so ga dohiteli in nato so ga odvedli v vojašnico državne milice v ulici Fer-riera. Medtem so drugi mimoidoči priskočiti na pomoč ranjencema; Zucchini je imel še toliko moči, da se je v spremstvu nekega moškega podal v bližnjo bolnišnico, kjer so ga po prvi pomoči sprejeli v kirur-gični oddelek. Rani, ki jih je zado-bil. sta nevarni; ena krogla se mu je zapičila v ramo pod levo ključ; nico, druga pa mu je najbrž poškodovala pljuča. Kmalu potem je bila prepeljana z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico tudi Skerlova, ki je bila isiotako nevarno ranjega; krogla ji je predrla obisti. Ranjenca bila takoj operirana. Ozadje drame. Medtem je bil napadalec odveden na kvesturo, kjer se je izkazal za 36-ietnega pomorščaka Marcela Possidel, stanujočega pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 435. Pri zaslišanju je mož izjavil, da je Izvršil krvavo dejanje z namenom, da se maščuje nad Zuccbinijem radi zelo delikatne zadeve, v kateri je bila prizadeta njegova čast. Na podlagi njegovih izpovedb ter izjave nekaterih znancev Zucchinija, ki so bli zaslišani po dogodku, je bilo mogoče ugotoviti vzroke krvave drame. Njeno ozadje je dokaj medlo. Possidel in Zucchini sta si bila svoj čas dobra prijatelja; spoznala sta se pred kakimi 5 leti, ko sta bila vkrcana na istem par-niku. Kot prijatelj je Zucchini zahajal k-Possidelu na dom in tako se je sčasoma seznami z njegovo ženo Ido, ki ji je sedaj 36 let. Ni dobro znanos kako so se potem razvijali dogodki, in tudi ni naša naloga, da bi se s tem podrobneje pečali; zdi se pa, da se je med Zuc-chinijem in Possidelovo ženo sčasoma razvilo tajno ljubezensko razmerje, ki se je nadaljevalo tudi potem, ko je Zucchini že živel v naravnem zakonu s svojo sedanjo ljubimko. Ko je Skerlova pred par meaaci zvedela zato, se je podala k Possidelovi ter jo skušala pregovoriti; da bi se ne pečala več z njenim ljubimcem. Ni znano, kako sta se ženski pogledali ob tej priliki; dejstvo je, da je tedaj nečedna zadeva pršla na uho Possidelu, ki je razjarjen sklenil, da se maščuje, čeprav je Zucchini baje odsihdob baje prekinil odnošaje z njegovo ženo. Svoj naklep je skušal izvršiti ob raznih prilikah, pa mu ni u-spelo. Pred približno mesecem dni se je podal s svojim 18-letnim sinom na dom k Zucchini ju, ki pa je bil tedaj odsoten. Našel je pa njegovega brata, kateremu je povedal, da mu jo je Hugo grdo naku-hal in da jo bo zato ob priliki, ko se sreča z njim, zelo slabo izkupil. Mladenič je uganil, kaj namerava Possidel, zato je svetoval bratu, naj se mu izogiblje. Da prepreči, da bi se ne zgodilo kaj hudega, je brata pogostoma spremljal. Pred kakimi li duevi je Zucchini prejel pismo, podpisano od Possidelove, v katerem ga je ta vabila na sestanek zvečer ob 9. uri pri Sv. Andreju. Toda Lucchini je spoznal, da je pisava potvorjena in da pismo ni pisala Possideiova, temveč najbrž njen mož, očividno z namenom, da bi ga zvabil v past. Zato se Lucchini ni podal na sestanek, marveč je poslal na označeni kraj sestro svoje ljubimke. Toda Possidela tedaj ni bilo na spregled. Včeraj popoldne se je Lucchini, ki je bil vkrcan na parniku «Vien-na», vrnil s potovanja iz Egipta. Na pomolu v prosti luki V. E. III. ga je čakala Skerlova v družbi Avellina, kateremu je Lucchini imel pripeljati hčerko iz Brindisi-ja. Vsi trije so se nato napotili j/o-ti domu. Idoč iz proste luke, je Lucchini uzrl pri izhodu Possidela, ki je stal pred vratmi, kakor da bi koga čakal. Med po tom a je ugotovil, da mu Possidel sledi; šel je za njim do ulice S. Maurizio, kjer je v hipu, ko je Lucchini hotel stopiti v vežo, nenadoma potegnil samokres ter pričel streljati. Ostalo je znano. Pri zaslišanju je Possidel med drugim izjavil, da so bili njegovi streli namenjeni samo Lucchiniju, zato da mu je žal, da je po nesreči ranil tudi Skerlovo, do katere ne goji nikakega sovraštva. Porotne olmrave Državni prardnik pravi, da Je Co- lia morilec kotlarja Rutttgliano. Včeraj zjutraj se je nadaljevala razprava proti Ivanu Zagaria in Nicoli Colia. Kakor smo že poročali, je prišel včeraj na vrsto govor državnega pravdnika odv. cav. Desay. Držami prardnik pravi: Zagaria nas vodi v tej obravnavi. Njemu ob strani korakajo priče, katerih besede le deloma kri-lajo izvajanja obtoženca- Pomaga nam pri vsem tudi Colia. On taji vse. Ni poznal Ruttigliana, na večer zločina ni bil z Zagarijo, ni bil z Ruttiglianom. Zakaj te laži? Zakaj ta človek ne govori resnice, če mu ta ne more Škodovati T Je bil doma? To pravi le njegova *Ju- usodnoga večera v ulici Riguttl? Vse dokazuje, da je Colia morilec Ruttigliana in rrri vam hočemo tudi navesti vzrok, zakaj je Colia moril. Ako- Rutti^liano ni imel pri sebi papirjev, čemu torej umor? Javni tožite4j vam odgovarja — Colia je moril, da zadosti zločinskemu zakoniku tržaškega staromest-nega slabega življenja. Še več — Colia, vsega zmožen žločinet-, jc bil brezdvomno poglavar ene teh družb. Najspr^hodu proti Opčinam Co* lia ni iskal več papirjev. Hotel je imeti denar in denar. Tega ni bilo in s tem je bila usoda Ruttigliana zapečatena. Zločinski zakonik pravi v tem slučaju le: »Moriti Tako v vsakem slučaju. Tan; ni pravice, ki deli kazen. Ako bi Ruttigliano ne bil govoril pred smrtjo, bi zločin Še danes bil v tema. Zakaj ni Zagaria preprečil zlo činr:. Zakaj ni kričal, klical na pomoč? Tudi on je Član tržaške apa-^ke družbe, tudi on je kriv iuit-tiglanove smrti. On je peljal liutti-glana na njegovo zadnjo pot. Ni ga opozoril na nevarnosti. Sodite slučaj po njegovi vrednosti in mislite si, da te vrste ljudje ne žvijo ločeni, temveč s počie* i mi ljudmi med katerimi iščejo svoje žrtve, ropajo in morijo. Naš zakon je veliko premil v teh slučajih. On le določa gotovo dobo ječe zanje. Vsaj to jih mora zadeti, sicer v resnici ni pravice na tem svetu. Vaš pravorek mora zaznamovati Colio kot morilca in Zagarijo kot njegovega pomagača. To pričakuje od vas vsako t love-čansko čustvo, to pričakuje od vas pravica. Odvetnik Freschi govori. Začenjam se boriti na terenu z izvajanji presvetlega državrtv* pravdnika. Četudi je moja rno< v tem zelo skromna, vem da boste morali pritrditi našim tezam, kajti pravica zahteva od vas gospodje porotniki, resnico — pravorek. Za-morete li obsoditi Colio? Vi ne smete biti masa, vi ste cvet našega ljudstva in morate razumeti, kar bramba Colije od vas zahteva. Boste zahtevali obsodbo Colije, radi tega, ker Colia laže. ker je njegov alibi zlomljen, uničen, ker so £a priče v obravnavi ubile, razbile? Naj enkrat izgine ta dogma iz te dvorane, češ da je obtoženec kriv, ker laže. Tudi nedolžen lahko laže, dočim zamore obtoženec, res kriv, pripraviti samoobrambo. Njega alibi do desete ure ne drži. Tudi tu Colia laže. Toda mi darujemo ta alibi državnemu pravd-ništvu. Nas zanima to, da nimamo niti ene priče, ki bi zamota govoriti o Coliji po deseti uri usodnega dne. Svetla obleka? Visoka postava? So to dokazi? In vi gospodje porotniki — boste brezpogojno verjeli Zagariji? Temu človeku iz tržaškega «geta»? 'Ta vam je na primer dejal, da je Colio našel tisti večer v ulici Bec-cherie in potem trdi, da je hodil z njim po ulici Fabio Severo. Državni pravdnik: To je mogoče. Odvetnik Zennaro: Hvala g. državni pravdnik! Vi branite Zagarijo? Državni pravdnik: Jaz branim pravico. Zagaria laže — nadaljuje govornik — toda Zagaria je nedolžen in vi ga bosto morali oprostiti. Vendar laže — in vi, g. državni pravdnik ne govorite več o pripravljenem umoru, ako moramo sprejeti za resnico izvajanje priče Mesho-vića glede pozicije treh, ki gredo po ulici Fabio Severo. Colia na desni, Ruttigliano na sredi. Zagaria na levici. Torej Zagaria se nahaja v strelni črti. To mora biti dovolj. Kdor pozna staromestno življenje, ve, da Zagaria ne more in ne sme govoriti resnice. Gre m 11 za življenje. Gargano je izginil. Samomor? Njegova okolica, njegova banda ga je umorila, ker je govoril. V celi obravnavi imamo le fragmente resnice. Edini, ki je poznal resnico, je ubogi Ruttigliano. In ne morem skriti ginjenosti. Življenje njegovo je odtekalo z njegovo krvjo in z življenjem bi moral odnehati vsak obzir. V zadnjem kriku «Mamma mia», kriku skrajne ljubezni bi moral biti tudi -ad brezpogojnega sovraštva do tiste* ga, ki je ubogemu uropal najdragocenejše — življenje. Jaz nisem umetnik v govorjenju — v vsaki obravnavi pustim del svoje duše in sedaj mi je dovolj — predajam usodo mojega varovanca v roke mlademu levu, odvetniku Giannini-ju in vam, gospodje porotniki. Govor odvetnika Zennaro. Zagaria je bil v vsem le priča in danes imamo obravnavo proti njemu. Življenje je le igra sreče — kolo sreče se ne ohrača dobro za Zagario. On mora odgovarjati za zločin, za katerega je določena kasen 6—2A let ječe. Nočem kritizirati tu postopanja organov javne varnosti, toda priznati je treba, da je ta teorija zgro* šena. Imamo tri oeebe — eno, ki pasivno prisostvuje vsemu, eno, ki pade pod smrtonosnim strelom, eno, ki je ustrelila. Umirajoči izgovori ime in poudari, da ni Zagaria streljal. In vendar — Zagpria je v ječ! že dve leti — neglede na razsodbo v Vidmu. Te*a premišljenega umo- 1111 UUUIOJ XV *u M" * . ------- JT _ '__r „ bimka, a mi vemo — po pričanju ra je padla te v preiskavi, g. vrnjenega brata — da ga nI bilo do- 1 žavni pravdnik — zakaj torej sod-ma. In Se šeet prič, ki so ga videli no postopanje proti Žaganji? V TfSta, cine 12. jKlIja 1927. »EDINOST« m. Govornik prekine radi pozne ure svoj govor, katerega bo nadaljeval danes. Za njim bo govoril odvetnik Giannini. Pričakuje se odgovor državnega pravdnika — temu bodo brezdvornno sledili odgovori odvetnikov, tako, da je še vprašanje, ali razsodba pade tekom današnjega dne. Oba obtoženca sledita mirno izvajanjem govornikov, le Zagaria dela tupatam medvzklike. TELESA VZGOJA" SPORT PRAVILNIK T. V. L. A. Za laJbkoatžet3ko prvenstvo S. U. za leto 1927. Tekmuje se v sledečih disciplinah: Moški; teki: 80 m, 200 m, 400, 800 m, 3000 m; pešboja 3000 m in Štafeta 4X60 m, met diska, skok v višino in daljino. 11. 1) Tekmujejo lahko vsi Iahko-atleti-mje člani. S. U., ki jih prijavi društvo. 2j Tekmuje se po službenih pravilih S. U. 3) Članica sme prijaviti v vsaki disciplini največ 3 tekmovalce ter eno štafeto. Jurija si pridržuje pravico število tekmovalcev omejiti, če bo smatrala to za potrebno. 4) Prijavnina za vsako disciplino znača 0J3O L, za štafeto 2 L. 5) Lahko atleti iste članice mora^ jo imeti vsi enake drese. 6) Tekmovanje začne na igršču Adrije 24. VII. 1927 ob 14. uri. 8) Druitvo, ki doseže ilajveč točk v tekmovanju, se proglasi za prvaka lahkoatletike za 1927. Društvi se pokloni diploma; Isto za člansko prvenstvo. 9) Zmagovalcem v posameznih disciplinah se poklonijo častni trakovi. 10) Klasifikacija —: 5, 3, 1, točka štafeta: 10, 5, 3, točke. 11) Prizivi se sprejemajo 15 minut po vsaki disciplini. Prizivu je priložiti 10 L, ki se v slučaju odobritve vrnejo. 12. Prijave s prfjavninc se sprejemajo do 17. julija ter se naslov-ljajo na S. U., Via Zanetti I/l. Naknadne prijave se ne upoštevajo. 13) T. V. L. si pridržuje pravico sklepati v vseh nepredvidevanih slučajih kakor tudi možnost spremembe pravilnika med tekmovanjem. T. V. L. A. KUPA «NA& GLAS*. Odločilna zmaga Pr os vete nad Concorclio. -Senzacilonali?! rezultat tekme Primorje - Obzor. Prosveta - Concordia 4:2 (2:1) Primorje - Obzor 4:2 (1:2) j, Kakšno veliko zanimanje je vladalo med našim športnim občin-« stvom za nedeljske tekme, nam je bil priča obilen poset. In zbrana publika se ni varala v pričakovanju. O bo tekmi ste bili ves čas tako napeti in razburljivi, da nismo že več časa sem imeli priliko prisostvovati takšnim tekmam. Vse bolj zanimiv in napet je boj za kupo «N. Gl.» kot pa samo prvenstvo, ki so je ravnokar odigralo. Rezultati in izidi tako negotovi in nepričakovani, da znajo nuditi občinstvu obilo razglabljanja in ugibanja. Tako nedeljski dan. Kot prvo tekmo sta igrali četi Prosvete in' Concordie. Prosveta že poznana četa ni poznala natančno moči nastajajoče sile, ki se imenuje Concordia. Že tekma na sebi je kazala enakovredni si nasprotnici. Concordia je bila sicer nekam nervozna v igranju, kar pa je nudilo tekmi lepSb in živo obličje. Prosveta je ohranila svojo tradicijonelno mirno kri in tudi preračunjajočo tehnično igro, ki je brez dvoma bila usodna za Concordio. Prvi polčas nudi gledalcem polno lepih in obojestransko nevarnih kombinacij. Obrambe obeh čet sta močno obremenjeni z delom čiščenja in odbivanja. Iz lepo izpeljane tehnične faze zabije Fabjan prvi goal za Prosveto. Concordia se zgane, močno pritiska in ne mine prevelik čas, ko Concordia izenači. Obeh čet se polasti volja zabiti naslednji goal, goal, ki bi bil even-tuelno goal zmage. Le proti koncu prvega polčasa .zabije Prosveta drugi svoj goal. In takrat po zaslugi Gergoleta I. V drugem polčasu izenači Con-cOrrlia v novič. Prosveta se tedaj postavi odločno v napad in ne mine par minut in Fabjan zabije lepo žogo v desni kot vrat. Iz nerazumljivega razloga razveljavi sodnik že zabiti goal. Četa Prosvete se mirno brez ugovora podvrže razsodbi sodnika, kar je na publiko jako učinkovalo. Po točno izpeljani tehnični fazi napadalnega trija Prosvete, zabije Gergolet tretji neubranljiv goal v mrežo Concordie. Tekma se v napetem tempu nadaljuje vse do konca. Publika Concordie močno vzpodbuja lastno četo, da bi izravnala rezultat. Brarnba Prosvete pa močno že prf prihodnji tekmi vzame zasluženo zmago. S tem je našim športnikom znano, kateri četi igrata finalne tekme. Primorje bo imelo proti sebi lanskega prvaka «Prosveto». Ze v nedeljo je vladalo na igrišču splošno zanimanje, katera izmed čet bo odnesla kupo. Radovednost bo seveda sproti naraščala in prepričani smo, da nam bo nudila prihodnja nedelja izreden športni užitek. PobKka živa in v gotovih momentih viharna. Kdor bi si upal še trditi, da ne vlada v našem javnem življu zanimanje za sport, se temeljito moti. Nedelja je pokaza- la, da se publika zanima za res interesantne tekme v izredni meri. Sodnik gospod Žerjal na mestu. R. F. BAZENA: Zarja - Presveta, Trst. Po dolgem tramiranju nastopi v nedeljo 17. t. m. na bazovškem igrišču ha žena-družin a «Zarja» v svoji prvi tekmi s «d?rosveto». Tekma začne ob 18. ter obeta biti dokaj zanimiva. Komur je na srcu ta pristno naš sport, naj ne zamudi nedeljske prilike. Ussti z goriškega Goriške mestne vesti Razne nez^de in pietepi So nekateri ljudje, ki si že v soboto radi poplačajo trud celega tedna. To so storili tudi nekateri precej ererki možaki iz ' mpetra, ki ^o se v soboto stepli kar na lepem. Nekatj besede je gotovo imelo tudi vino, ki je navadna začetek takih sprijemov. Med junaki sta bila tudi D'Osvaldo Feruecio, star 49 let iz Šempetra in Lanfranchi Lcrenzo, star 30 let, tudi iz Šempetra. Bila sta memla najbolj neustrašna in najbolj navdušena. tako da sta si vzela celo spomine na ta dan. Prvi jo je dci>il po levi roki, drugI pa kar po glavi na črepinji in zgornji ustnici. Bila sta od Zelenega križa prepeljana v mestno bolnišnico. Tu se bosta ohladila vsaj za1 silo, in potem mogoče še kje. Čudno in nejasno nesrečo je doživel tudi Mincmi Rihard, star 20 let iz Solkana. Pravi, da je padel s kolesa ter se poležal. Ima bude zareze na trebuhu in višje pri prsih. Zdravil se bo precej časa v mestni bolnici Med pretepom jo je dobil tudi Bastjančič Anton, stanujoč v ulici Fioretti. Bil je precej častno odlikovan, na vidnem mestu na glavi, ter nato z avtomobilom rešilne postaje v triumfu prepeljan v mestno bolnico. Tudi v pondeljek je imel Zeleni križ obilo dela. Najprej je bila rešilna postaja klicana na svetegorsko postajo, kjer je Di Lembo Jožef, star 27 let, stasau-joč v ulici Oflicina, padel po nesreči m neprevidnosti pod va^ron, ki ga je podrl in mu spravil iz sklepa levo nogo. Zdravi se v mestni bolnici. Srčne bolečine si je sama hotela zdraviti Alojzija Budal, sta-ra 29 let iz Mirna, ker jo je menda zapustil njen ljubljeni. V ta namen se je poslužila nekega sredstva, s katerim se preganjajo nadležne miši. boleč tudi ona pregnati nadležne srčne bolečine. Po nesreči pa ji je to sredstvo zašlo v želodec, ter ji povzročilo prav nasprotno kakor je ona hotela — še želodčne bolečine. Po stopnicah pa je padla Fi-iomena Feraaoh>, stara 24 let, stanujoča na Campo santo. Pokvarila si je desno nogo in si Jo sedaj zdravi v mestni bolnici. SKLEPI UmVffEOA ODBORA gorlfik* pafcmUna fc mm#• 7. js-Ufa 1137. Zadeve, ki so se potrdil«: stop'T^LstanavIjajočeanu se kmetijskemu uradu. Bovec: Prispevek italijanskemu Rdečemu križu; Itevai jM, Brestovica, Slap: Prispevek državnemu patronatu zdravstvenem«; fiifcaTf Prispevek za gradnjo spomenika italijanskemu karabini rjn ; Bovec: Odstop gozdni upravi nekega zemljišča za napravo drevesnice; Kal: Letna pristojbina za licence; Brzali: Prispevek za ceste za leto 1927; Kojsko, št. Vilka gora, Bil j a na: Pristop h konsorciju za kmet. u-rad; Slap: Davek na obrt in patente; Štanjel, Gabri je; Vzdrževanje občinskih poti; Kojsko: Pristop k Udruženju samobitnih činiteljev; Vrtojba: Davek na napise 1. januarja 1927. dalje; Budan je, £rželj, Vipava: Davek na obrt; Kobjeclava, Gabrije, Štanjel: Davek na obrt in patente; Komen: Načrt pogodbe za nabavo električne sile; Goče: Prispevek šolskemu patronatu; Vrhpoije, Vipava, Kobjegiava: Davek na pse; Lrože: Prispevek šolskemu patronatu za nabavo šolskih izpričeval; ieropas, Bate: Pravilnik za občinsko policijo; Čezsoča, Miren: Prispevek za ceste za L 1927; : Sprejem vzdrževanja o-nega dela državne ceste 1. raz., ki pelje po občinskem svetu. VCSES5SKO Prihodnjo nedeljo, t. j. cine 17. t. m. priredi tukajšnje «Pro-svetno društvcv> na dvorišču gostilne g. HvaliČa veliko veselico. Na vzporedu je krasna komedija «Davek na samce«, zraven istega nastopi več sosednih društev z raznimi pevskimi točkami. Kdor se hoče pošteno po-zabavati in cd srca nasmejati na(j ue ftarmuli te p*tflike. Vabilo kobarf^dm športnikom Duumvirat, ki začasno vodi športno društvo «Audsax», vato člane in športnike nečlane (oix> jega spola) na izredni občni zbor, ki se bo vršil v prostorih Pevskega m tamburaškegra društva dne 14. t. m Spored: 1. Tajniško poročilo, 2. Blag-ajniško poročilo, 3. Po-jasnija* v razumevanje delovanja. 4. Volitve pravega odbora. 5. slučajnosti. Nadejava se obilne udeležbe s strani resnih delavcev. — Duumvirat. IZ PRAPROTA V naši vasi je preminul v nedeljo ob 12. uri mimo in udano obče spoštovani Franc Kerše-vam v visoki starosti 76 let. Vso dobo svojega življenja je preživel v poštenem, neumornem in (Dalje na IV. strani) POSLANO*) Podpisani preklicu je in obžaluje žalitev izvršeno v nedeljo 26. 6. 1927 v gostilnr g-. Zuader v VoiČah proti g. Janku Bukovec, ker je isto izrekel v razburjenju in pijanosti. Frane Butar, Vclde 5. Slovom zapisnika: nahajajo-Čegra se v spisih št. 49/27 Reg. gen. Kr. Preture v Kanalu sklenila se je dne 2. junija 1927 med g. Francom Lovišček iz* Krštenice in Ivanom Kralj iz Merskega naslednja poravnava; «PHsotzti obdolženec Kralj izjavlja, da sprejema odpužče-nje in se zavezuje plačati tožite*jet XJrj 350 tekom 8 dni za irtmdtti1 postopanja, kakor tudi strodke pravde in pristojbino za rosodbo. Obdolženec Kralj izjavlja, da obžaluje, da je izrazil na račun tožrtelja Franca Lovišček obrekovanje navedeno v tožbi, ker isto ne odgovarja resnici in pooblašča tožrtelja, da objavi vsebino navzočega zapisnika v kakem časopisu na stnočke obdolženca samega.» __(831) •J Za članke pod tem naslovom odklanja nre&uitvo vsako odgovornost. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri oče, tast in stari oče v nedeljo 10. t. m. ob 8. uri zjutraj, po dolgi bolezni izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil v torek, 12. t m., ob 6. uri zvečer, iz hiše žalosti na Prošeku št. 151. PROSEK, 11. julija 1927. Fran in Ivo (odsoten), sina. Marija in Mila9 (odsotna), hčeri. Josip Lukša, zet. Olga in Ida, nevesti, vnuki in ostali sorodniki. (832) n □ □ n □ □ □ □ BEHLITHCMOGL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Fiizi 23, pouk in pre-894 011 UR A De Jong's holandskir zasluži UMIlnlJ prednost radi 'njegove pristnosti in izborna kakovosti. 870 ffflllf najbojše vrste. Soc. Ligure-Lombarda L 5. Agencija Trst. Piazza Scorcola 3, teL 32-37. Iščejo se založniki za Postojno, Bistrico, Buzet, Sv. Lucijo, Bovec in Cerkno. 881 STANOVANJE, 2 sobi, kuhinja, dve kleti in vrt se proda. Pojasnila daje Kerpan Kan S. M. M. zg. 669_ 925 KOLARSKI delavec se sprejme Via Isti-tuto 20 . 926 PLANINO, koncerten, dober, s križanimi strunami, trije pedali, moderator, mahagonij se proda. Via Solitario 25/01. 927 DOBRO IDOČA trgovina s skladiščem na prometni cesti se da v najem. Natančne informacije pri goriški upravi. 928 BRIVSKI pomočnik se sprejme takoj. J. Cubr, H. Bistrica. 924 GLYKOL je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglostt. Izdelek lekarne Castella-novich, Trst, Via de i Giuliani it. 42. 770 TRGOVSKI pomočnik, boljša starejša moč, išče mesta v trgovini z jestvinami; gre tudi kot vodja trgovine, najraje na deželo. Naslov pri upravništvu. 843 SPALNA SOBA iz hrastovega lesa se proda radi selitve. Naslov pri tržaškem upravništvu. 912 STISKALNICA olja in vse pritikHne na prodaj pri Sv. Antonu St. 69. pri Kopru. 9J8 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 893 BABICA, diplomirana, sprejema noseče Bice Hladiš, via Madonnina 10, II. 904 KRONE 812 kriliiat!, jlatii, Mmli zlate mm ZLATO plačuje po višjih cenah nego vsak drugi ALBERT PO V H - urarna Trst, Via Mazzlni 46 Po njegovi zaslugi blestijo vse kovine PODLISTE FRANCE BEVK: (32) t Xalt.ec je hodil na delo dan za dnem. Zvečer je prinašal domov dva kosa kruha, ki jih je prihranil od ixsst. Redko je prinesel tudi denar. Če je posedel v hi&i malo dalje Časa kot dm^f ljud-je, mu je dejal gospodar: «Jaka, plačal ti bom drugo nedeljo.« «Saj ni za tistor» je dejal Jafcec vljudno, ker ni hotel priznati, da gre prav za tisto. Sa4 je vedel, da tudi drugo nedeljo ne bo plačilai. Nekoč se je vrnil domov, Micka je dejala mimo, kakor da nič ni: »Krčmarica, danes ni dala več mleka; dejala je, da ga nima.» Imela je dve kravi v hlevu. To je Jaka vedeL Hotel je iti do nje, a je obrnil sredi pott plašen kflffsak ki je stopil k bratu. Ta mu je dejal: «Saj sem vedel, kako bo. Saj tudi mi nimamo...» Jakec ni poslušal do konca. Stopil je k Dol-jaku in povedal s soizo v očeh, kako je. Gospodinja ni rekla besede, nalila je steklenico mleka. «Pridi vsak večer ali vsako jutro; če ne boš mog-el plačati, boš prislužil.» JL Jakec se ie mudil v Rečmi in se je vračal mimo krčme domov. Ko je šel mimo oken, mu je posnafcal iz izbe ogromen človeJ^. z velikimi brkami, ki ga ni koj prepoznal. «Jaka, pojdi noter!* «A ti si, Balant? Nimam časa — grem domov !» Nekaj važnega. Žena te bo ie fakata» Da bi ne bito sramote, je Jakec vatopiL Culov v kateri je nesel kruh, je polotil na klop m prisede! k Balon tu, Širokemu, bahatemu človeku, ki je bM vsako leto le nekaj dni In je hiral delavce za Rtmmnijov Balant je potisnil pred Jakca Irnraif* z njem: «Pij! Kako ti gre, Jaka?» s Tako,» je dejal ta in odrezal drobijeoec kruha in ga vtaknil v usta. «Hiča hi—ii, oženil sem se™» »Vse sem slišal,» je dejal Balant. cTodt princa fce imaš. In zdaj — ali zdaj mWift biti ckofma?__» «Kaj vraga hočem?« je dejal Jakec. cizplača se mi ne. Delam ves dan, ne zaslužim pa nič. In če zaslužim, mi nihče ne plačaj* «Vidid, je dejal Balant vesel, da ofcmča Jakec sam od sebe vodo na njegov mlin. < v Trstu, dne 12. fnlija 1927. ! trdem delu. Kot Je bilo lepo guvo življenje, tako je bila mirna njegova sfmrt. Vsi vaščani Žalujemo za njim in izrekaimo 'tvsem sorodnikom; posebno pa idružini Kosminovi iz Dekani in družina Otokarja Kerševana iskreno soialje. —• VaŠčan. IZ STANDREŽA Krompir in gospodarska zadruga. Letošnji šparglji so prinesli našemu gospodarstvu veliko zgtibo namesto glavnega dohodka in to radi prenizke cene in kratke mere. Veliko bolje, kot smo mislili, se je pa obnesel krompir in spravil kmeta spet v tir, da se je nekoliko zravnal. Res pa je tudi, da je v naši vasi letos malo krompirja. Vsak se je zbal lanske sezone, zato je pa vsadil le manj prompirja, pri tem se je seveda dodobra uštel, ker je cena kromprju letos razmeroma precej visoka. V tem letu se ne ponuja kakor druga leta — trgovci ga sami iščejo. Kaj pa gospodarska zadruga (vrtojbenska), ono veliko kmetovo trgovsko podjetje? Krompirska sezona je to prekoristno zadrugo v zadnjih dveh letih močno omajala, a vendar ne še vrgla ob tla. Letos, ko bi se zadruga lahko spet dvignila in opomogla, so nekateri pometali puške v koruzo. Radi hloda na ce-.sti ne bomo vendar obtičali; hlod se odmakne in voz mora naprej. To veliko, ponavljamo: samo kmetovo podjetje, ki je skozi leta vršilo veliko misijo in stalo na Čelu vzgleda drugemu zadružnemu življenju, je danes stopilo popolnoma v ozadje in sploh se ne ve, ali še obstoja ali ne. Slišijo se glasovi, da se za tem podjetjem sedaj skriva majhna količina kmetov,ki dela na lasten račun; če je to res, je to popolnoma proti zadružnemu življenju in smislu zadruge. Bila bi potreba, nujna potreba, da se stvar razjasni in razčisti, da bi zadružna ideja s tem ne trpela. Pri več shodih, ki so jih priredili zadružniki v zadnjih letih, so nastopali razni kripači, ki so nedvomno pripomogli do razdejanja tega društva in odstopa premnogih članov. Take kričače je treba odpraviti, ker kdor hoče kaj doseči, ne bo opravil s kričanjem in raz-diranjem zadruge ničesar. Iz tega se le razvidi, da tak človek prav gotovo išče pri podjetju osebnih koristi ali pa hoče postati potom vpitja slaven. Skrajni čas je, da se nekoliko zmaknemo in zajezimo zadrugo z novo silo. Saj je Še vedno dovolj ljudi med nami, ki znajo ceniti zadružno življenje. Z ubijanjem zadružnega življenja bomo ubili tudi naš gospodarski položaj. Ne bodimo plehki in ne zanemarjaj-mo tega, kar je naše. Zato pa pozivamo naše strokovnjake, naj se ogiase k diskusiji tega važnega vprašanja; sedaj je čas za to. Petem ko bo konec sezone, kmetje ne bodo več sledili z istim zanimanjem raznim polemikam in nasvetom. Naš list «Edinost» pa vemo, da nam bo šel brez pridržkov na roko. Namen naj bo reorganizirati staro zadrugo in napraviti iz nje močnejše gospodarsko podjetje. Interesiranci. Iz tržaška_pokra!ine IZ SENOŽEČ. Predzadnjo nedeljo smo imeli v Senožečah veselico, ki zasluži, da • jo prav pohvalno omenimo. Prire-; dilo jo je pevsko društvo «Tabor» iz bližnje Dolenje vasi in sicer v dvorani tukajšnjega «Kat. izobraž. društva«. Dolenjski mešani zbor je zapel pod vodstvom svojega marljivega domačega povovodje prav krepko par pesmi, ki so jako ugajale, a za tem so dolenjski igralci predstavili Še dramo «Na Visokem« ter veseloigro «Vedež». Nekaterim igralcem se je sicer s početka nekoliko poznalo, da nastopajo prvič na odru a kmalu so vsi svojo nalogo prav dobro vršili, tako da je bil končni vtis gotovo najboljši, Skoda le, da ni bil oder dovolj razsvetljen. Sicer je vse nepričakovano dobro poteklo in ne-utrudljivim Dolenjcem gre vsa čast in hvala, da so toliko dosegli in s svojimi skromnimi močmi tudi najbolje izvršili. Prostorna dvorana je bila sicer polna udeležencev, a za tako redko prireditev v Senožečah smo pričakovali večjega zanimanja v kraju samem in tudi po Notranjskem. Posebno mladina ki rada gleda in posluša, bi ob taki priliki videla, kaj premore kdor le hoče. Seveda godcev Dolenjci niso najeli za svojo veselico. č Male stavbe (Dodatek k članku pod istim naslovom v «Edinosti* z dna 6. folija 1927.) Pi-sec prejšnjega članka je za-počel v našem časopisju novo nalogo, ki je v toliko važna kolikor je važen časopis za ustvarjanje javnega mnenja in pa stavbarstvo za naris in zunanji izraz narodove duše. Res je, da »e mi z «naiiO» hišo, to se pravi s hišo, ki jo je rodila le liarcv-dova duša v sanjah o svojem lastnem domu, ne moremo ponašati pred svetom, ker je nimamo. Naša hiša, stanovaliače, je prepojena zmes vseh mogočih tipov in načinov, naši pa ostanejo le drobci od vsega. Tudi Gorenjska hiša ni lo na-Sa, ampak se ji že pozna vpltw nemške alpske stavbe. Toda ne o tem, pač pa o hiši nadih gor m talim napisati par besed, ker je to stvar pisatelj nekako prešel in se bolj omejil na Kras in Istro ter planinski kos dežele, ki je Bovec in Trbiž z vsem okrajem. Dolina pa, ki vodi od Sv. Lueije na desno ima zopet svoje posebno lice, ki ga pisec najbrž ne poena, pa je za celotno sliko dokaj važno, ker je razmeram in zemlji odgovarjajoče. Idrijska dolina je strmih bregov in zelo obljudena. V vsako količkaj pripravno globel v hribu se je naselila hiša, v večje obronke že vas. Take vasi* so Roč, Jazne, Otalež, Plužne", Še-brelje itd. Tu?di stavbam v tej dolini se zelo pozna vpliv kranjske hiše, predvsem Gorenjske. Toda medtem, ko je zadobila ta hiša na Bovškem svojo posebnost v tem, da- je visotka, je hiša idrijske doline nifeka, večkrat tako, da lahko puliš slamo s strehe. Strehe so vse zelo strme, večina teto. je na deželi v okolici Idrije slamnatih v mestu pa kritih z lesenimi deščicami, ki tvorijo rede. Vzrok, da so strehe tako strme je čisto eno&taveai in sicer ta, da zamore sneg, ki je v teh krajih precej obilen, zdrseti ž njih, kot so recimo na Krasu strehe ploske radi burje. Naj>-več hiš je postavljenih tako, da sega izpod strehe le pritlični del. Vse ostalo pa je med strešnimi robovi. Zato so hiše spodaj v tlorisu precejšnjega širo-kostnega obsega. Vhod je navadno s strani, pa bodi potem hiša postavljena na vodoraven prostor ali potisnjena v breg. Teh poslednjih, v breg vrženih hiš je zlasti v Idriji mnogo. Med:/jm ko gleda njih sprednja stena naravnost zadnje sploh ni. Z brega laliko večkrat stopiš zadaj na streho. Taka hiša ima ob strani stopnice, ki vodijo do prvega in dalje do drugega stanovanja pod streho. Stopnice so izven hiše. Prav spodaj, ob njih početku pa so vrata v klet, v katero vodijo stopnice in je pod zemeljskim površjem ter obsega poslovico prvega stanovanja To prvo stanovanje pa obsega tri četrtine dolžine zgornjega stanovanja. Pisec prejšnjega članka je o-menil glavno shajališče kraške hiše. Tam imajo ognjišče. Naša hiša ima pa tudi tako zbirališče, kjer se suče večina družinskega življenja, in ima celo dve zbirališči, eno zimsko, drugo poletno. Zimskozbirališče je peč. Poletno pa je takozvani «podičk», pravilno -avstraiake nadio-odd aj ne postaje so deževale od vseli strani pritožbe, v katerih so se poslušalci hudovali in jesili, • da je vzpored' preveč enoličen. Grozili bo celo, da ne bodo vešč plačevali pristojbin, ako se vzpored temeljito ne zboijša. Te dneve je prinesel radio vest, ki je po pravici razburila ves južni del Avstralije. Poslušalci so doas-znali,da se je izvršil nad avstralsko luko Adclaide napad sovražnih letal, ki so z bombami uničili nešteto hiš in da se letala pripravljajo, da napadejo tudi druga mesta. Povsod je povzročila ta vest neznanski strah posebno med ženskami in otroci. V neki bolnišnici so trumo-ma zapuščali bolniki svoje aor be, češ da gredo svoj dom varovat! Počne je se je izkazalo, da je bila vest izmišljena in da je hotelo ravnateljstvo radio-po-staije iznenaditi* svoje naročnike, ki so se pritoževali venomer radi proenoiičaiaga vzporeda. Radio na poljskih železnicah. Po uspešnib poskusili so se poljski železniški votaovi te dni opremili z radiote&efonskismi prelomnimi aparati, in to zaenkrat samo službeni vozovi na progi Varšava - Skorojevića. Ker se je izkasalo, da je ta novotarija zelo praktična, je poljsko ministrstvo za promet sklenilo uvesti radflotelefooske aparate tudi na nekaterih drugih železniških progah, da bi potniki imeli čim udobnejše potovoi-nje. Neznane vasi v SibirfjL - Pred kratkim je bila odposlan na v Blagoveščensk (Amurska oblast) ekspedicijo, da izsledi v tamošnjih močvirjih neenane naselbine, o katerih je šla govorica po vsem Amuru. Ekspedicija je potovala v čolnih 50 vrst po reki Arhari, nadaljnjih 40 vrst po pustih močvirjili, 15 vrst pa je gazila v samem blatu. Ob reki Salokoči je ekspedicija naletela na nerniasrio vas, obstoječo iz 10 hid. Ta vas ki šteje kakih 40 prebivalcev, ni bila doslej zaznamovana na nobenem zemljevidu. Prebivalci, bodisi moški kakor ženske, se pečajo z lovom na zvert in so izvrstni lovci. V vasi ne poznajo nikaikih oblasti. Do prihoda ekspedicije niso seljaki v kleli nobenega tujega človeka- — Dramatična borba mod menihi in. tolovaji. Pred par tedni je bil posvečen v Kornešti v severni Besarahiji nov samostan. Ob tej priliki so pobožni prebivalci romali v samostan in prinesli mnogo bogatih darov, bodisi v denarju ali raznih dragocenostih. Med komarje pa se je pomešalo 10 tolovajev, ki so si tekom svečanosti natančno ogledali samostan, obenem pa so tudi ugotovili vrednost darov, ki so jih prejeli menihi. Uspeh tega ogleda so razbojniki kmalu izkoristili. Nekega večera, ko so bili menihi zbrani v samostanski kapelici pri večernih molitvah, so iznenada napadli samostan. Ker so bila vrata samostana zaklenjena, je glavar razbojnikov prepletal zid ter jih od1 znotraj odprl. Nato so nekateri razbojniki vdrli v samostan, dočim so drugi ostali zunaj na straži. Tolovaji so najprej napadli neke*-ga trgovca, ki je prenočil vt sat mostanu, m mu ugrabili znesek 30.000 lejev. Nato so skušali vdreti v samostansko kapelico, da bi ukradli dragocenosti, ki so jih videli pri ogledu. Toda menihi, ki so se medtem zabarikadirali v kapelici, so se jam postavili po robu; branili! so se pred razbojniki z vilami, grab-1 jami, sekirami in z raznim drugim orodjem. Glavar tolovajev je pocval opata, naj brez vsakega odpora izroči vse dragocenosti in denar. Ker se opat ni zmenil za ta poziv, so tolovaji, pričeli streljati s puškami in revolverji v kapelico; naposled so kljub pogumnemu odporu menihov razbili vrata, vlomili v kapelico ter. jo oplenili. Medtem so menihi, od katerih je bil tokom borbe eden ubit, pokleknili sredi cerkve ter začeli moliti Ko so razbojniki pobrali dragoceno cerkveno opremo m druge dragocenosti, so boteli imeti tudi denar. Sicer so našli 90.000 lejev, a to se jim je zdelo premeta, zato so dolgo mučili opata, da bi jim povedal, kje je skrit denar. Ko so pa uvideli, da je njihovo prizadevanje za- man, aor nsdoittj napi en jene dra-goctfkofid na koave ter zfeežaB. Prodno so odšli, so še zagpotiHi menihom, da jih bodo pobili e opat naslednji dan nmananfl dogodek orožnikom, ki so takoj pričeli zašle-(kmvtj n^bo^nike. Toda zasledovanje, prt katerem ye sodelovalo vso civilno prebivalstvo, do sedaj ni Še imedo nikakega uspeha. Miroljuben učitelj. Kelemen SandJor, 30-1 etni učitelj v Prcedyu pri Budimpešti, je nedavno podedoval po materi znesek 1000 pengo (okoli 3000 lir), o katerem ni vedel, kako bi ga najbolje porabil. Naposled je sklenil, da ga stavi na razpolago angleški delavski stranki (Labour Party), kjer- je prepričan, da se ta stranka najuspešnejše bori za ohranitev svetovnega miru. Iz joče zopet v Ječo. Withman, ki se je poročil poročil pod raznimi nepravimi imeni z nič manj ko sedem in štiridesetimi ženami v raznih ameriških mestih, je bil radi mnogoženstva obsojen na eno leto ječe. Komaj je po končani kazni zapustil ječo v Filadelfiji, ga je Že zaprla policija v New-Yorku. Ovadila ga je bila ena izmed njegovih sedem in štirideset zakonskih žen, da ji je pokradel draguljev in kožuhovine v vrednosti mnogih tisočakov. Bajte je Wlthman tudi drugim svojim ženam kradel dragulje in dragocene predmete. Pobesnela ženska. V Augsburgu (Nemčija) je vdrla bo, v kateri so se nahajali trije ženska Wilhelmina Treuheit v so-moški, s katerimi je živela v sovraštvu. V hipu jih je oblila s petrolejem in prižgala obleke. To se je zgodilo s tako neverjetno naglico, da so se zavedeli možje, ko so bili že tako rekoč sredi plamenov. Rešiti se niso mogli, kor je bila ženska za sabo vrata zaklenila. Skozi okno so priklicali požarno brambo, ki jih je rešila iz obupnega položaja in jih prepeljala v bolnišnico, ker so bili vsi hudo opečeni po telesu. Pobesnelo žensko so aretir&H. Birmanski ropar. Birmo (država v Vzhodni Indiji) oziroma nekatera njena - okrožja vznemirja roparski poveljnik Uga Sanpse. Načeluje tolpi šestih mož, s katerimi strahuje policijo in celo vojaštvo. Kolikokrat so ga imeli že v oblasti, vedno se jim je izmuznil. Ropar je bil svoje dni v državni službi. Radi tatvine stare zarjavel« puške je bil naznanjen oblasti, ki ga je nato dala zapreti. Ovadil ga je bil ljubček njegove Žene. Uga Sanpse je prisegel maščevanje. Od tedaj je postal strah in groza vsega okrožja Tfcazi. Vlada je razpisala 5000 rupij nagrade onemu, ki ga pripelje Živega ali mrtvega, in ta razpis, je nabila na vrata sodnijskoga poslopja. Za par dni je visel pod uradnim razglasom dostavek s podpisom samega roparja Sanpe-ja, v Katerem ponuja ta 1000 rupij onemu, ki mu prinese glavo njegove žene in njenega ljubčka. Ta dostavek je drzni ropar sam pritrdil na sodnijska vrata. Na fazni tečaj. Ameriški letalec Byrd, ki je preletel z letalom in s tremi sopotniki iz New-Yorka na Francosko, namerava v kratkem leteti na južni tečaj. Na severnem tečaju je ž« bil, celo še pred Amundsenom, zato se mu je zahotelo sedaj novega podjetja. Na južni tečaj vzame s seboj štiri spremljevalce; dve oziroma tri mesta za časnikarje so še prosta. Požar v cerkvi. V Kustonju ob Volgi je izbruhnil v tamošnji cerkvi med službo bož- jo poiar. Izpod ruševin so izvlekli štirinajst trupel .Nekateri trde, da je bil požar namenoma podtaknjen, češ, gre za ver&Ko sekto, koje pripadniki domnevajo, da bodo iz-veličani, če store prostovoljno smrt v ognju. Le par ur milijonar. James Walker je podedoval po svojem stricu Rolphu, o katerem ni niti vedel, da je tako bogat, nad pet milijonov dolarjev. Zadeva z dedščno je bila pravkar pri notarju in pri oblastih urejena in novo pečeni milijonar je najel letalo, da se z njim popelje na svoj prejšnji dom. Nesreča je hotela, da je letalo padlo pri Pottsville-ju v Pennsylvaniji (Zedinjene države Severne Amerike) na tla, pri Čemer se je seveda Walker ubil. Pilot Lambert se je težko poškodoval. Prav vidi se, da Walkerju milijoni niso bili namenjeni. Radi ljubosumnosti. .Berlinska kriminalistična policija je izdala te dneve statstiko o umorih, ki so se bili izvršili v letu 1926. Ta statistika pojasnjuje ne samo starost, spol posameznih morilcev, marveč navaja tudi povode k tem zločinom. Točni računi so ugotovili, da je bilo od vseh v Nemčiji v letu 1926. izvršenih umorov šest in petdeset odstotkov torej več kakor polovica izvršenih iz ljubosumnosti. DAROVI člani dramatičnega društva «Sovič» v Postojni so darovali mesto cvetja na prerani ggrob marljivega sočlana in vrtega igralca pok. Frana Vilharja iz Velikega otoka lir, 225.— za ašolsko društvo«. Pokojniku časten spomin, zavednim darovalcem srčna hvala. V počaščenje spomina pokojne ge. Furlani daruje ga. M. Stepan-čičeva lir 20.— za »Šolsko društvo«. Srčna hvala! Ker se je predsednik «spone» oženil, so darovali zavedni Šetn-peterci lir 100.— za «Šolsko društvom Novoporočencema obilo sreče v novem stanu, darovalcem srčna hvala! Za pogostitiev gojencev otioške-ga vrtca na Vrdelci so darovali ob zaključku šolskega leta: g g. Budin Anton, Tominc Frančiška in Ablauf Martin po 10.— lir; Pahor Mihael 6.— lir; Grmek Marija, Vi-šnjevec Tereza, Požar Justina, Pahor Ana, Križmančič Ivana, Godina Josip, Vodopivec Amalija, Re-bek Milko, N. N., Batista Marija, Godina Mici, Vouk Marija, N. N., Perinosso Josip, Jelen Amalija, AmbroŽič, Baretto Alojzija, Prelog Fran, Stojkovič Alojz po 5.— lir. Nekateri so darovali manjše zneske v skupnem znesku 55.— lir. Vsem cenjenim darovalcem srčna hvala I Vrtnarici se tem potom iskrena zahvaljujeta za krasno cvetje tu darove. Bog plačaj vsem! Ob zaključku tečaja za trgovske vajence so darovali nekateri gojenci v zahvalo, da so se v teh' tečajih dokaj koristnega naučili lir 125.— in sicer: F. Košuta, LL Drufovka, M. Ivančič, A. Turk, Ai Fuks, R. Žezlina, B. Benčič, E. Co-lja, R. Kukanja, V. Kukanja, J. Guštin, J. Turk, A. Furlan, A. Tau-čar, J. Adamič, S. Dekleva, P. Ipa-vec, V. Škrlj, F. Batista, M. Fab-jan E. Zečarič, A. Vitez A. Petelin, vsak po 5.— lir, s prebitkom za učnino lir 10.— vkupno lir 125.—. Iskrena hvala našim vrlim, res ukaželjnim in požrtvovalnim fantom! SPOMINJAJTE SE < do 13. Ob nedeljah je urad zaprt, fttev. telef. 25-67. M$m ilsi. tari mu e U 0 >Q s o T3 cd G U o a Vdika manufakturno trgovina IMsCarflssccI 3 gorica m CsrM3 Največja izbera moškega in ženskega sukna za obleke, hkčevine, žameta, zefirja, perkala, prtenme, perila, bri3ač, zaves, posteljnih pregrinjal, odej volnenih in bombažastih, volne in žime za žimnice ter vsakovrstno perje. VeliRa izBern izgets^nlii efclek zc moJKe in dečke. Lastna krojačnica za ženske in moške. Sprejme vsako naročilo, ga izvrši točno in po zmernih cenah. Velika izbera kožuhovin. Na drobno !> Na debelo! 3 S a § d 0 < a r o n 0 W. J. KRIŽANOVSKA: ROMAN se prodaja ▼ TRSTU : v Tiskarni „Edinost", Via S. Francesco 20 (tudi trdo vezan) in v Knigarni-papirnlci Stoka, Via MHano 37. V GORICI: v Narodni knjigarni, Via Carducci 7, v Knjigarni kat. tisk. društva, Via Carducci 2. V IDRIJI: pri Franu Ciniburk. SOLKANU : pri Mariji Gomiščck. V POSTOJNI: pri Antonu Mllavcu. lir Po pošti L. 7-5Q Prodajalci dobijo obiSajni popust