INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE Knmn r Q J letnik XVIV. št. 5 maj 2013 80 LET GODBE DOBREPOLJE 21. IN 22. JUNIJ 2013 in,- i» m G n U fl S .m__- - Si, ■ P; gjl n ti m i. it! «a ETI H? i v f Godba Dobrepolje že vrsto let pri kulturno-zabavno prireditev pod i DAN GODBE, katere se udeležuje orkestri in godbe Dolenjske in Be ter tudi godbe iz drugih slovenski Letos bo ta prireditev že 17. leto združili s srečanjem dolenjskih in skih godb, praznovanjem 80. ob ustanovitve Godbe Dobrepolje i občinskim praznovanjem dneva c Republike Slovenije. a m al KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO, VSE SAMO ZA Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo. Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si "a Prodajni centri MIX: Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190] Piše: župan Janez Pavlin Spoštovane občanke, dragi občani! Prve besede tega članka bom namenil Strugam, saj bo v tem mesecu zaključena velika in pomembna investicija - izgradnja gasilskega doma oziroma večnamenskega doma v Strugah. Dela so potekala po planu, v tem trenutku se že kaže dom v pravi podobi, zasijal pa bo v vsej polnosti ob otvoritvi konec meseca. Ob tem bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri tem projektu, članom PGD Struge ter še posebno občinskemu svetu, da je podprl celotno investicijo v enem koledarskem letu. S to investicijo bodo gasilcem omogočeni pogoji za kvalitetnejše opravljanje gasilske službe. V začetku meseca smo iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobili sklep o sofinanciranju projekta »Ureditev vaškega jedra v naselju Pri Cerkvi - Struge, 1. faza,« ki ga je občina opredelila v Načrtu porabe sredstev za leto 2013. Skupna vrednost projekta vključno z davkom na dodano vrednost znaša 238.312,50 EUR, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa bo občini za sofinanciranje projekta zagotovilo 137.263,00 EUR. Delež sredstev, ki je namenjen za sofinanciranje investicij iz načrta razvojnih programov posamezne občine, se določi za vsako proračunsko leto tako, da ga lahko občina porabi v tekočem proračunskem letu na podlagi načrta porabe za financiranje: stroškov nakupa zemljišč, potrebnih za izvedbo investicijskega projekta, stroškov predhodnih študij, investicijske in projektne dokumentacije, stroškov gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, stroškov gradbenega nadzora, drugih upravičenih stroškov, opredeljenih v navodilih organa upravljanja sredstev ko-hezijske politike ali v pogodbi o odobrenih sredstvih sklada ali skladov Evropske unije. Pred nami je torej razpis za izbiro izvajalca in pričetek ureditve vaškega jedra v Strugah. Vesel in ponosen sem, da bomo v letošnjem letu v Strugah zaključili dve pomembni investiciji. V Ponikvah se aktivno izvaja izgradnja vakuumske oziroma podtlačne kanalizacije po prejetju sklepa o sofinanciranju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v višini 104.000, EUR. Občina je pripravila odlok o komunalnem opremljanju, ki je bil predstavljen odboru za gospodarstvo in vaškemu odboru Ponikve, v prihodnjih dnevih pa tudi vaščanom Ponikev. Predvidevamo, da se bodo prvi uporabniki lahko že priključili na kanalizacijsko omrežje konec meseca septembra ali v začetku meseca oktobra. Sama trasa izvedbe kanalizacijskega omrežja je kar zahtevna zaradi šeste kategorije izkopa, kjer je potrebno vsakote-densko, nekje pa celo vsakodnevno miniranje. Ob kanalizacijskem kanalu se izvaja tudi TK kanalizacija, na trasi mimo šole pa še rekonstrukcija vodovoda s hidrantnimi priključki. Vsem vaščanom se zahvaljujem za strpnost in razumevanje ob gradnji. Za kakršne koli informacije o izgradnji podt-lačne kanalizacije sem vam na voljo osebno ali po telefonu. Za nami je neformalna javna razgrnitev Občinskega prostorskega načrta (OPN) in javni razpravi na Vidmu, katere se je udeležilo 39 občanov, in v Strugah, katere se je udeležilo 37 občanov. V mesecu dni so občani vsak dan prihajali na to javno razgrni- tev in se seznanili z dopolnjenim osnutkom OPN ter poplavno študijo. Vse pripombe, ki so bile podane, bodo strokovno pregledane, analizirane in ustrezno argumentirane. Želja je, da bi čim prej prišlo do uradne javne razgrnitve skupaj s celovito presojo vplivov na okolje ter da bi pridobili tako željen dokument občine. V mesecu maju so se intenzivno izvajala vzdrževalna dela na vseh lokalnih in vseh javnih poteh. Teh je bilo zaradi izrednih zimskih razmer več kot običajno. V Predstrugah se bodo začela izvajati zaključna dela na cesti do igrišča. Pri tem se bodo izvedla še dela rekonstrukcije vodovoda in TK kanalizacije. V pripravi je obnova stopnic iz parkirišča za zdravstvenim domom do občine, ki so v izjemno slabem stanju (slaba izgradnja, kamnite plošče so praktično položene na pesek in ne na kvaliteten beton), prav tako se bo izvedla obnova stopnic na pokopališče pri Jakličevem domu in obnova stopnic iz parkirišča na pokopališče. Veliko dela je tudi pri mrliški vežici, tam je potrebno obnoviti 'cokel' (nekaj časa že odpada), tlakovanje kamna (slaba gradnja) in obnoviti keramiko na vhodu (neustrezna, drsi, na mnogih mestih odstopa zaradi nekvalitetnih materialov). Želim Vam lep junijski mesec, ki bo poln raznih prireditev in dogodkov. Bodimo ustvarjalci, nosilci novih idej in pobud, vsak naj prispeva le delček (sebe) k skupnemu dobremu. Vse manj je prostovoljstva, čuta za skupno, vse bolj pa se zapiramo vase (zase) in postajamo podobni virusu HIV, ki je tako mogočno obdan, da mu skoraj nobena stvar ne more do živega. Dokažimo, da na tem koščku zemlje živimo ljudje, ki imamo še vrednote, tiste krščanske, ki ne pozna negativizma, nestrpnosti in »kritizerstva« vse povprek, ampak modrost, razumevanje drug drugega, kritiko na osnovi argumentov in spoštovanje moralnih oziroma etičnih načel. Črpajmo modrost na osnovi bogate kulturne dediščine in bogastva, ki je skrito v nas, ljudeh. Bodimo majhna občina, a z velikim srcem. ♦ KAZALO Literarni natečaj..............................................................................................................................................................8 Spoznavanje dediščine v skupini Ježki............................................... 12 Oratorij 2013......................................................................................................................................................................13 80 let Godbe Dobrepolje....................................................................................................................................14 15. kolesarski maraton........................................................................................................................................28 Mi lan Sa šek je novi pred sed nik grosu pelj ske obrtne zborni ce Po predčasnem odstopu Jožeta Intiharja s položaja predsednika je 1. aprila letos skupščina Območne obrtno-podjetniške zbornice Grosuplje (OOZ Grosuplje) za novega predsednika OOZ Grosuplje do konca mandata (junij 2014) izvolila Milana Saška iz Zgornje Slivnice. Milan Sašek je podjetnik z mizarsko dejavnostjo že 20 let, a v zborničnih organih je le z nekajletnim mandatom v skupščini in upravnem odboru relativno nov človek, doslej neobremenjen z zbornično »politiko«, zato pa bolj prekaljen v trdem boju za posel in preživetje na trgu. Ana Vatovec Milan Sašek se je v podjetniške vrste vpisal po zadnji vojni, ko je izguba nekdanjega jugoslovanskega trga prizadela podjetje, kjer je bil zaposlen, o čemer pravi: »Treba je bilo preživeti družino.« Začel je na »klasičen« obrtniški način: v domači garaži in po petih letih uspel zgraditi mizarsko delavnico, ki jo je skladno z zasluženim denarjem opremljal z novimi stroji. Medtem je začel zaposlovati in v najboljših časih imel na plačilnem seznamu deset delavcev, danes pa ima s prilagoditvijo na današnje tržne razmere le še pet zaposlenih; za urejanje »papirolo-gije« v podjetju že desetletje skrbi njegova žena. »Trenutno se najstarejši sin uči mizarstva v domači delavnici. Spoznati mora vse postopke dela,« pripoveduje Milan Sa-šek o svojem nasledniku, ki sicer pripravlja magisterij iz lesarstva. Mlajši sin obiskuje gimnazijo in se še ni opredelil za prihodnjo poklicno pot. V Mizarstvu Sašek izdelujejo vsakovrstno pohištvo za notranjost bivalnih prostorov in opremo za ladje; delajo tudi za tujino. »Vsi bi radi delali serijsko, a perspektiva slovenskega mizarja je v strokovnosti, kakovosti, perfekcionizmu. Potrebno je znanje in treba je obvladati vse postopke, a šola v tem pogledu ne da dovolj prakse. Znanje je treba stalno nadgrajevati,« razlaga Milan Sašek svoje izkušnje in videnje prihodnosti v dejavnosti, ki jo opravlja. Milan Sašek je prevzel krmilo OOZ Grosuplje v prelomnem, neugodnem času, ki zaradi težke gospodarske situacije že tako slabi moč podjetniških vrst, s spremembo zakonodaje (prostovoljno članstvo v zbornici) pa je država zbornico izpostavila tveganju, da zaradi velikega osipa članov celo propade. Kako ocenjujete situacijo kot novi predsednik OOZ Grosuplje? Sprememba zakonodaje je slaba usluga obrtnikom. Država si je kupila mir pred obrtniki, ki so predvsem zaradi stroška članarine na referendumu glasovali proti obveznemu članstvu. Sedaj pa je država že začela kazati pravi obraz z napovedjo prihodnjega povišanja prispevkov za socialno varnost, ker je začutila, da je tukaj še nekaj denarja, ki ga lahko pobere. Brez povezovanja bomo obrtniki težko preživeli, saj je boj posameznika proti državi že vnaprej obsojen na propad. Zato sem optimističen glede nadaljnjega obstoja zbornice. Zbornica naj bi po drugi strani s prostovoljnim članstvom postala bolj ljudska - organizacija ljudi, ki imajo skupni interes. Ta pa je pravzaprav enak, kot so ga imeli obrtniki na začetku združevanja, ob ustanovitvi zbornice. Bolj ko bo država »tečna«, bolj bodo obrtniki in podjetniki potrebovali pomoč pravnikov, davčnih svetovalcev, izmenjavo izkušenj ... Opazno je tudi stremljenje države k temu, da je čim več obrtnikov. S podpiranjem nastajanja vedno novih firm siromaši naše gospodarstvo, zmanjšuje poslovne možnosti vsem; zaradi tega propadajo komaj nastali s.p. -ji in podjetja, ki so ravno dobila poslovni zagon. Treba bi bilo organizirano pridobiti večje posle in jih razdeliti med izvajalce. Vzoren primer organiziranosti je združenje tesarjev pri Obrtni zbornici Slovenije. Z deregulacijo vstopa v obrtno dejavnost država dela še eno veliko napako. Namesto da bi šli v večjo strokovnost, se naj bi v prihodnosti skoraj z vsemi obrtnimi dejavnostmi lahko ukvarjali tudi ljudje brez ustrezne strokovne ali poklicne izobrazbe. To bo katastrofa za gospodarstvo: slabša kakovost dela, nekonkurenčnost, manjši ugled obrtnikov, prazne poklicne šole . Ali sprememba vodstva na OOZ Grosuplje prinaša spremembe tudi v program zbornice? Mesto predsednika zbornice me je doletelo nepričakovano. Ker sem v vlogi člana upravnega odbora in skupščine soglašal z obstoječim programom dela zbornice, ga imam namen naprej izvajati, poseben poudarek pa nameravam dati stroki v smislu združevanja, izobraževanja in vzpostavljanja urejenih razmerij - po vzoru združenja tesarjev. Trenutno je že v teku ustanavljanje frizerske sekcije in upam, da nam bo v nadaljevanju uspelo po stroki združiti še druge obrtnike. Ta strokovna telesa naj bi dajala zbornici pobude za delovanje: za izobraževanja, usposabljanja, vrste svetovanj, sejemske predstavitve, obiske sejmov ... Želim si tudi pridobiti večji projekt, za izvedbo tega pa bi razdelili delo našim zainteresiranim članom. Začeti si moramo pomagati doma med seboj, od »zunaj« nimamo česa pričakovati. Sicer pa zbornica nemoteno nadaljuje z realizacijo svojega programa dela. V marcu je bil izveden seminar na temo »Poslovanje na afriškem trgu« in organizirano redno usposabljanje voznikov, ki se ga je udeležilo kar 90 voznikov. Aprila je bil dobro obiskan seminar o novostih na področju delovnega prava in o pokojninski reformi. V teku so priprave na sejemski nastop na MOS-u v Celju. Z namenom poglabljanja sodelovanja s Skladom obrtnikov in podjetnikov je bil organiziran sestanek s članom uprave Sklada. OOZ Grosuplje je s programom strokovnih in podjetniških izobraževanj, usposabljanj ter sejemskih predstavitev kandidirala za občinska sredstva za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Obrtniki in podjetniki so posredno temeljni nosilci razvoja vsake občine, zato so na ta način vložena občinska sredstva dobra naložba. Upam tudi na prihodnje dobro sodelovanje z Občinama Grosuplje in Dobrepolje, medtem ko nas je Občina Ivančna Gorica uradno zavrnila, ker naj bi funkcijo zbornice nadomestil žu- panov podjetniški kolegij. Ne glede na to so ivanški obrtniki in podjetniki tudi v prihodnje povabljeni v naše vrste. S 1. januarjem 2014 članstvo v obrtni zbornici ne bo več obvezno. Kako se OOZ Grosuplje pripravlja na spremenjene pogoje delovanja? Kot območna zbornica smo del sistema Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, od koder čakamo na predloge za pripravo tržnega sistema delovanja, saj imamo tudi v prihodnje namen sodelovati z zborničnimi strokovnjaki pri nudenju uslug svojim članom. Doslej smo bili z brezplačnimi informacijami na voljo vsem ljudem, ki so potrkali na naša vrata, v prihodnosti pa brezplačnih informacij za ne-člane ne bo več. Cenovna politika za plačevanje naših storitev za člane in tiste, ki ne bodo naši člani, se bo postavila na ravni Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Na primer za pripravo dokumentacije za kandidiranje na javnih razpisih, pripravo dokumentacije za delo v tujini, pa za delovna in druga dovoljenja ter razna svetovanja bodo naši člani plačevali občutno manj kot pa ne-člani. Verjetno bomo z določenimi pravnimi strokovnjaki na lokalni ravni sklenili poslovne dogovore in bodo za naše člane delali s popustom. Delovanje zbornice bo v največji možni meri prilagojeno našim članom. Koliko bo znašala prostovoljna članarina, še ne vemo. Do konca leta bodo sprejete spremembe statuta OZS in OOZ Grosuplje, ki bodo opredelile tudi to. Ali ustanovitev obrtne zadruge sodi v kontekst prilagajanja na nove razmere? Smo v prehodnem in prelomnem obdobju, kaj nam bo v resnici prineslo, pa še ne vemo. Zaradi »varnostnih« razlogov smo se odločili ustanoviti še zadrugo, kot vzporedno organizacijo zbornice. Ustanovni postopek se je začel 15. maja letos, njen osnovni namen pa je lokalno povezovanje obrtnikov in skupno nastopanje na trgih. Vanjo bodo povabljeni vsi sedanji člani OOZ Grosuplje, a več o tem bomo povedali v prihodnjih mesecih. ♦ 16. red na seja Ob čin skega sveta Ob či ne Do bre po Ije Na dnevnem redu 16. redne seje OS Občine Dobrepolje je bilo sicer 10 točk, najpomembnejše 3 so poročilo o izvedenih in planiranih delih v občini, Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Dobrepolje in določitev cen vzgojno-varstvenih storitev v JVIZ OŠ Dobrepolje - VVE Ringaraja. 1. Poročilo o izvedenih in planiranih delih v občini Župan je ustno predstavil izvedena in planirana dela v občini: • svetniki so bili seznanjeni s predlogom rešitve izvedbe komasacije Podgora (kjer je župan z lastniki zemljišč, ki so se pritožili, tik pred sklenitvijo dogovora, na podlagi katerega bi bile umaknjene tožbe, kar omogoča nadaljevanje in končanje postopka izvedbe komasacije ) • župan se je sestal s predstavniki Telekoma (zaradi zagotovitve ustreznega prenosa podatkov - interneta v naselju Ponikve. Za položitev optičnih kablov do Podpeči pa so predstavniki Telekoma v stiku z vaščani) • v pripravi je gradivo za ureditev kotlovnice in šole (kjer bi bilo z zamenjavo energenta zmanjšanih do predvidoma 20 % stroškov) • v pripravi je razpis za šolsko kuhinjo (napravljeni sta bili 2 različici, kjer se upošteva tudi racionalizacija glede na prvotni razpis) • dela na projektu Kanalizacija Ponikve se bodo nadaljevala takoj, ko Občina prejme sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo • v teku so postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za čistilno napravo Zdenska vas • aktivnosti v zvezi s križiščem proti Mali vasi potekajo (opravljena je bila parcelacija, sledijo postopki za odkup zemljišč in ureditev ustrezne dokumentacije) • opravljena je bila racionalizacija luči v šoli in knjižnici • objavljeni so bili razpisi v zvezi s kulturo, športom, turizmom, kmetijstvom in z lovom Razpravljavce je v razpravi med drugim zanimalo, kakšno je stanje obstoječega kanalizacijskega omrežja. Podana je bila pobuda za izvedbo vseh aktivnosti s strani Občine, da bi zaživela obrtna cona Predstruge. Svetnike je zanimalo, kdaj je predviden začetek del za izvedbo obnove šolske kuhinje. Podali so pobudo, da bi se dela lahko izvajala v času šolskih počitnic. 2. Svetniki so sprejeli Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Dobrepolje, 1. obravnava Pri tej točki je bil navzoč direktor javnega komunalnega podjetja Grosuplje - Tomaž Rigler, ki je bil tudi poročevalec in je svetnikom predstavil odlok ter v razpravi odgovarjal na zastavljena vprašanja svetnikov, v zvezi z obravnavanim odlokom. Povedal je, da je bil odlok pripravljen kot posledica spreminjanja zakonodaje in da vsebuje pravice in naloge, kjer je oz. bo zgrajeno kanalizacijsko omrežje, in območja, ki ne bodo opremljena z javno kanalizacijo. Tako se bo ta v praksi dotaknil skoraj vsakega občana. Prisotni svetniki so zastavljali vprašanja v zvezi z izvajanjem odloka, kot na primer: ali se morajo vsi uporabniki priklopiti na čistilne naprave in kako se bo le-to obračunavalo, ko bodo le-te začele funkcionirati, kako bo z obračunavanjem padavinskih voda, kakšne so ocene glede finančnih učinkov za posamezno gospodinjstvo, ali ne bi bilo za posameznika cenejše, če bi se lahko odločil, ali se bo priključil na javno kanalizacijo, ali pa si izgradil svojo malo čistilno napravo, zakaj bi potekal odvoz blata in fekalij v čistilno napravo na območju Ivančne Gorice ... Podali so tudi pobudo, da naj se v odlok navede, da se občane oprosti plačila padavinskih voda, če le-ti dokažejo, da je padavinska voda speljana v ponikalnice. 3. Sklep o določitvi cen vzgojno-varstvenih storitev v JVIZ OŠ Dobrepolje - VVE Ringa-raja Franjo Kastelic, predsednik Odbora za družbene dejavnosti, je prisotnim predstavil pozitivno mnenje odbora k predlaganemu Sklepu. Osnova za predlog nove ekonomske cene vrtca je v Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. Elementi ekonomske cene so sestavljeni iz stroškov dela in materiala, stroškov storitev ter stroškov živil za otroke. Kot najvišjo ceno vzgojno-varstvenih storitev v JVIZ OŠ Dobrepolje - VVE Ringaraja se z majem določi sledeče: • prva starostna skupina v znesku 457,10 EUR, • druga starostna skupina 341,20 EUR. Ekonomska cena se je tako na podlagi Zakona o uravnoteženju javnih financ znižala za 2,16 %. ♦ Mestna knjižnica Grosuplje Enota Dobrepolje Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v: ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure Likovna dela učencev OŠ Dobrepolje in PŠ Struge m Likovna dela učencev OŠ Dobrepolje in PŠ Struge Jasmina Mersel V krajevno knjižnico vas vabimo na ogled na novo razstavljenih del, ki so jih tokrat pripravili mladi umetniki iz OŠ Dobrepolje in nadobudneži vrtca Ringaraja. Izpod rok učencev so pod mentorstvom učiteljice likovne vzgoje Svetlane Jakimov-ske Rodič nastala čudovita likovna dela, ki tvorijo tematsko razstavo »Ex libris«. Gre za umetniško zvrst, ki temelji na grafiki malega formata in najbolj spominja na današnje samolepilne nalepke. Z ex librisom (lat. »iz knjige«) je lastnik označeval lastništvo knjige in imajo ne samo umetelno, temveč tudi sporočilno vrednost. Izdelek ima tako podobo oziroma motiv, iz katerega je mogoče razbrati, kakšen je njegov lastnik, je kot nekakšna likovna osebna izkaznica. S tovrstno umetnostjo se je ukvarjal tudi Tone Kralj, ki je Kristini Brenkovi narisal ex libris, na katerem se otroci potegujejo za njene knjige. • Učenci 9.a razre da so svoje ex librise izdelali v grafični tehniki suhe igle in globokega tiska. • Učenci 9. razreda PŠ Struge so izdelali svoje avtoportrete v tehniki linoreza. • Učenci 6.a razreda so motive rož tiskali v tehniki večbarvnega linoreza. Razstava umetelnih in sporočilnih ex librisov je na ogled v knjižnici Otroci iz vrtca Ringaraja pa nas s svojo razstavo starih predmetov popeljejo v preteklost. Različna orodja in priprave nas spomnijo in vodijo v razmišljanje, kako so ljudje živeli v starih časih brez elektrike, modernih strojev in tehnike. V knjižnici Dobrepolje je odprta razstava »STARIH PREDMETOV« skupine Ježki iz vrtca Ringaraja. Vabljeni! Sliki levo in desno: Otroci iz vrtca Kompolje ob zaključku »bralnega palčka« v knjižnici Veseli nas, da otroci radi posegajo po knjigah in z navdušenjem prebirajo in poslušajo pravljične zgodbe. Knjiga naj bi bila stalna sopotnica v življenju človeka, pomembno pa je, da se z njo srečamo že v zgodnjem otroštvu. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi vrtci, ki na različne načine najmlajšim približajo svet knjige. Eden izmed slednjih je projekt Bralni palček ali Bralni nahrbtnik, ki je namenjen predšolskim otrokom ter predstavlja obliko »bralne značke« za najmlajše. Otroci z vzgojiteljicami obiščejo knjižnico in spoznavajo knjige, ki si jih kasneje izposodijo s starši. Skupaj s starši prebirajo knjige s seznama, ki jim ga pripravijo vzgojiteljice in zgodbe povedo v vrtcu. Ob zaključku pa za pridnost prejmejo čudovito nagrado in priznanje. Veseli smo, da tudi knjižnica sodeluje pri tem lepem dogodku. Z lepimi in dolgimi sončnimi dnevi, ki kar vabijo na aktivnosti na svežem zraku, pa bomo kratek predah naredili tudi z našimi pravljičnimi srečanji. Ponovno bomo tako s pravljičnimi uricami začeli v mesecu septembru. ♦ Bralni klub Dobrevoljci Otroci iz skupine Pikapolonice so za pridno prebiranje knjig prejeli priznanje Knjiga meseca maja bralnega kluba Dobrevoljci Zaključek sezone srečanj bralnega kluba preživite z nami, 24. junija ob 19. uri, v Kompoljah. Tokrat je v ospredju zgodba o dveh junakinjah, ki ju je življenje vodilo čez veliko preizkušenj. Starejša, pripovedovalka, je utrpela mnogo življenjskih udarcev in preživlja preostanek življenja v domu. Druga junakinja pa se sooča s težko boleznijo. Kljub vsemu pa sta značajsko in človeško izjemno močni, polni volje do življenja. Kristalinske čipke Helena Cestnik »V vsakemu je seme dobrega in seme zla, a izbiramo sami. Zakaj izbiramo v današnjem svetu tako veliko slabih novic namesto dobrih?« Helena Cestnik je profesorica slovenščine in pisateljica, iz katere besede vrejo kot hudournik in čistijo kot gorski studenec, saj so Kristalinske čipke le eden izmed njenih 26 napisanih romanov. Branje za sprostitev in znanje! "Knjige moramo prav tako pazljivo in strastno prebirati, kakor so jih pazljivo in strastno napisali." - George Elliot Literarni natečaj »NARAVNE IN DRUGE NESREČE - POTRES« Mentorica: Ema Sevšek Pred začetkom šolskega leta je Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo; Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) posredovala vsem osnovnim šolam in vzgojno-varstvenim zavodom razpis za natečaj za likovna in literarna dela s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z naslovom »Naravne in druge nesreče - Potres«, ki je potekal dvostopenjsko: na regijski in državni ravni. Na literarni razpis so se z naše šole množično odzvali učenci obeh 8. razredov, da je bilo kar težko izbrati pet najboljših besedil, ki so najbolj ustrezala pogojem razpisa. V dogovorjenem razpi- snem roku smo poslali pet besedil avtorjev (Hana Černivec, Anže Rotar, Katarina Hekič, Klara Sadar - 8. b razred; Manca Andolšek, 8. a razred), besedilo Anama-rije Rebolj pa smo že lahko brali v eni od prejšnjih številk Našega kraja. Dne 18. 2. 2013 je komisija za ocenjevanje literarnih izdelkov izbrala pet najboljših prispevkov za nadaljnji izbor na državni ravni in 10. 3. 2013 sporočila, da sta med nagrajenci kar dve besedili učencev naše šole, in sicer učenke Hane Černivec in učenca Anžeta Rotarja; oba sta iz 8. b razreda. Območna prireditev ob zaključku prve stopnje natečaja smo se udeležili sredi aprila v Dolu pri Ljubljani. Nagrajenec Žan Rotar se prireditve na žalost zaradi športne poškodbe ni mogel udeležiti, priznanje in praktično nagrado je tudi zanj prevzela nagrajenka Hana Černivec. Konec aprila so bili znani tudi rezultati druge stopnje - državne ravni. Med petimi najboljšimi besedili je pretresljiva pripoved avtorice Hane Černivec z ustvarjalno zgradbo treh prepletajočih se zgodb o doživljanju potresa prebivalcev revnega, srednjega in višjega sloja okrog vodiškega gradu v srednjem veku. Državna podelitev nagrad je bila v sredo, 15. 5. 2013, na Igu. Obema obetajočima besednima ustvarjalcema iskreno čestitam in želim, da bi jima pero še naprej dobro teklo. ♦ Strahoten potres okrog vodiškega gradu pred mnogimi, mnogimi leti Hana Černivec, 8. b »Pssst, pssst,« je mlada ženska, mati tej jokajoči stvari, ki jo je zibala v naročju, govorila, da bi jo pomirila. Pa ni kaj prida pomagalo, jok otroka se je še naprej širil iz lesene bajte po vasi na perutih vetra, ki je zavijal in žvižgal okoli hiš, dreves in poslopij, da je bilo groza. »Tiho, tiho,« ga je položila v razmajano posteljico in ga z nadvse nežno in pazljivo, skorajda boječo kretnjo pokrila z umazano rjuho, ki je služila kot odejica. Zapela mu je uspavanko, tihi in tanek glas ga je končno zazibal v spanec. Sedla je k peči, v kateri že dolgo ni bilo več polen, le tanke trske, ki so pomagale le za malo več kot nič. A misel na bližajočo se toplo pomlad jo je tolažila in ji prepričevala, da bi bledi obraz skrila v roke in z vsem srcem zajokala. Vzela je s skrinje sredi sobe šivanko, sukanec in kose umazano belega blaga ter začela šivati novo obleko ali odejico, kar pač bo, za malega, da ga, v tem, čeprav pojenjajočem mrazu ne bi zeblo. Tedaj se je zbodla, prav narahlo, pa vendar dovolj, da je izpod suhe kože na zapestju zdrsnilo nekaj kapljic krvi. Obliznila je rano in nadaljevala z delom, razmišljajoč o komaj opaznem tresljaju, ki ji je zamaknil šivanko od blaga naravnost v zapestje. Sedim na travniku pred hišo, nad menoj pa se bohoti češnja, s svojimi golimi vejami, če izvzamemo na kupe drobnih zelenih popkov, ki so se v večini že začeli odpirati. Pogledujem po ostalem drevju in velikih njivah, ki nam pripadajo. Mati je imela srečo; omožila se je z očetom, rojenim v premožni družini. Ni si ga bila izbrala sama; kakor je v navadi, ji je ženina izbral oče ... trajalo je nekaj časa, da ga je vzljubila. On pa ni nič okleval, nič premišljeval, kajti mati je bila, še posebno v mladosti, lepa kakor beli cvet na spomladanskem drevju. Svetle lase si vržem čez vrat in se uležem na hrbet. Gledam proti vodiškemu gradu, tam gori na hribu sredi gozdov smreke in bukve, s svojo ostro kvadratno obliko grdo in nerodno štrli iznad dreves brez listov . Oči se mi začnejo zapirati, tedaj pa me po telesu spreleti tresoč občutek. Srce v prsih mi podivja in vneto se oziram okoli sebe v pričakovanju, da zagledam kaj sila nenavadnega. Hitro vstanem in si poravnam do gležnjev nabrano krilo, nato pa stečem do zidane in lepo bele hiše. Hitim odpirati vrata, in ko stopim v toplo sobico, se tla premaknejo, da od strahu sedem na klop pri krušni peči. »Ljubi Bog!« iz kuhinje prihiti mati, vsa bleda v obraz. »Mati, pomirite se, vendar! Le kaj bi to lahko bilo, kaj mislite?« vzkliknem in ji naredim prostor zraven sebe, da lahko sede. »Sam zlodej je poslal zlobnega duha nad nas, otrok! Sam zlodej!« je prestrašeno zaihtela ter mi zaukazala, naj sedim čisto ob njej, da bova bolj trdni. Še zadnjič ji je z lesenim glavnikom potegnila skozi temne, do pasu segajoče kodre, se ji nizko priklonila in odšla iz sobe. »Prekrasni ste, dama moja,« je še rekla, potem pa zaprla vrata in počasi prečkala visok hodnik, ki je vodil do sobe za služinčad. Še nekaj trenutkov se je pogledovala v ogle-dalcu z zlato obrobo in majhnimi barvnimi dragimi kamni, se zadovoljno nasmehnila, globoko vdihnila in izdihnila, si poravnala oprijet životec ter široko nabrano krilo, naposled pa zadovoljna s seboj vstala s stola in se napotila v dvorano za slavja in gostije. Ko je zakorakala po hodniku s prelepo žametno preprogo na tleh in slikami raznih pomembnih sorodnikov ter grbov na mrzlih kamnitih stenah, je že lahko slišala žvenke-tanje kozarcev, krohotanje gostov in prijetno glasbo dvornih glasbenikov. »Prelepo,« je zamrmrala in obžalovala, da so sem pri- hajali le poredko. Le kako grad sameva, ko so v njem le vojaki, da bi ga po potrebnem zaščitili? Privzdignila je dolgo krilo in z desno nogo že stopila na prvo izmed dvajsetih nizkih, prav tako z rdečo žametno preprogo obloženih stopnic, ko je začutila tresljaj in se spotaknila ob lastno obleko. Kmalu bi bila padla in se prav nič kraljevsko skotalila po stopnicah, če se ne bi od opazovanja raznih padcev pri bitkah še pravočasno ujela na roke, kot to počno okretni bojevniki. »Le kaj naj bi to bilo?« se je spraševala, medtem ko je hrup z gostije postajal vse močnejši, kar je naznanjalo, da se vse bolj bliža dvorani za slavje. Delala je zadnji vbod v blago, ko jo je sunek, tokrat veliko močnejši kot prejšnji blagi, skoro neopazen tresljaj, tako močno zamajal, da je padla na trda lesena tla in se s šivanko zopet zbodla, tokrat v prst. Ni se menila za lastno bolečino in strah, ki je v telesu naraščal in se kot pajčolan ovijal ne le okoli njune bajtice, pač pa tudi okoli celotne vasice, ni imela časa niti srca meniti se zanj, kajti dete v posteljici je začelo jokati in se tresti po celem telesu, se zvijati in na vsak način je hotelo v materino naročje. Ženska ga je od strahu razširjenih oči pogledala, privzdignila to lahko in krhko telesce kvišku ter ga v naročju zibala, dokler ni jok ponehal. Otrok se je tresel in stegoval ročice k materinem obrazu pa spet nazaj k umazani odejici in naposled do ust, v katerih so pričeli rasti prvi zobje, ki so mu, čeprav je tako moralo biti, povzročali bolečine, v katerih se je utapljal noč in dan ter se v strahu oklepal matere. »Bog nam pomagaj, pomagaj, kaj je to, kdo vendar je to poslal nad nas?« je ihtela žena in otroka še tesneje prižela k prsim v strahu, da ne pade na tla in da groza ne bi bila vzela tudi njega, kajti rada ga je imela toliko, da bi se vsemu imetju odpovedala zavoljo njega, pa še več. Spraševala se je, kam naj gre, kaj naj naredi, ko so se stene bajte zatresle s silo, ki jo premore pet, ah, kaj, deset mož, in je bila prisiljena, da se je ulegla na tla, preden bi padla skupaj z otrokom. Jokal je že on, zato je lahko le tiho ihtela, da se dete ne bi še bolj prestrašilo. Prišel je še en sunek, zopet močnejši, in tako je šlo naprej... vsak je bil silnejši in vsak je s seboj prinesel večji in bolj upravičen strah pred usodo ljudi, pa bajte in, navsezadnje, tega, za kar se je najbolj bala, njenega otroka. Tistih par skled in žlic, kar sta jih imela, večinoma lesenih, ker so druge, težko prislužene, pokradli Turki, ki so tedaj pustošili in kradli po deželi, je popadalo na tla. Dete je bilo čisto tiho, še sapica, ki zamaje komaj kako bilko na sosedovih travnikih, bi bila preglasila njegovo plitvo dihanje. Na trenutke se je žena ustrašila, ali morda celo ne diha več, zato je potlej pogosto sklonila uho k njegovemu telesu. Niti jokati ni mogla od premočnega strahu, kaj bo z njima, samo molila je lahko, da bo vsega konec in bo vsaj z njenim otrokom vse dobro ... imela je močno voljo in pogum. Kljub temu jo je nekajkrat premočen sunek vrgel ob steno pa spet nazaj in tako naprej, dokler ni bila njene bleda koža posejana s praskami in črnimi podplutbami. »Mati, kje je oče?« jo vprašam čez nekaj časa. »Tam doli pri sosedu se nekaj meni, saj se spom...,« pa ne more dokončati misli, tla se namreč že četrtič stresejo in vse huje je. Hitro se primeva za roke, da bi bili bolj trdni, a kaj, ko je sledeč sunek močnejši! Prevrne naju s klopi in omara s keramičnimi skledami se strese, da se odpro vrata in prekrasni porcelan popada po sobi, da se nazadnje razleti na sto koščkov. »Oh!« zavzdihnem in za menoj še mati. Sunkovito in z zastrašujočo močjo se strese celotna soba in povsem nepričakovano dolga stena poči po razpoki, nastali nekaj mesecev nazaj. Pomanem si mokre oči in povlečem mater, da bi šli ven na dvorišče. Ko vstaneva, slišiva čuden zvok. Utihneva in prisluhneva, napenjava ušesa, da bi razločili, za kaj gre. Sliši se le najino dihanje, mati od strahu neha jokati. Zvok, podoben, na las podoben pokanju šivov pri srajci, le glasnejši in bolj robat, narašča. Želim steči stran, ko me mati povleče za potno roko, preden bi naredila korak naprej, iz stropa z groznim pokom pade nekaj manjših stebrov in celo koščki kamenja. Glasno za-jočem in nepremišljeno stečem proti vratom, ko na glavi začutim nenavadno bolečino in ob ponovnem tresljaju izgubim tla pod nogami. Prišla je do dvorane, ko je glasba utihnila in je slišala zvok prepogibajočega se blaga, ko so se gostje priklonili. Dvorana je bila polna gostov v prelepih barvnih oblačilih, na več dolgih mizah je bilo na stotine steklenic vina, keramične posode polne sadja, ujemajoči se pladnji z mesom, dišečim krompirjem, pripravljenim na tisoč in en način njihove najboljše kuharice, pa tudi sladki medeni kolači, potice in druge sladice, ki so si jih rade privoščile obilnejše gospe, ko jih ni nihče gledal - sicer so se kazale sila fine. Vljudno je pozdravila goste, jim zaželela lep večer in sedla za mizo. Točila je škrlatno vino v kozarec, ko je nenadoma začutila tresljaj, enak prejšnjemu, le da je bil ta sedaj veliko močnejši. Steklenica ji je padla iz rok, da se je polilo dišeče škrlatno vino po medenih kolačih. Plesalci so se spotikali ob soplesalce, glasbeniki so nehali igrati, le dvorni norci so nadaljevali svojo predstavo, pa vendar se jim kljub odličnim šalam ni nihče smejal, saj so imeli vsi preveč opravka z nenavadnim tresenjem, ki se je le še stopnjevalo. Ljudje so onemeli od strahu, si šepetali na uho nekaj o božji kazni, tekali sem ter tja ali pa le jedli naprej, prepričani, da je to zaradi vina. Tresenje ni ponehalo, ljudje so Boga prosili odpuščanja, ni jim bilo mar, da jih vsi slišijo, niso imeli časa razmišljati o tem, vse povprek so naštevali svoje grehe, zrli so v strop in obljubljali, da bodo storili kar koli, da ne bodo žale besede nikomur rekli, da bodo pomagali revežem ... vse dokler jih tresenje tal ni z vso silo zmetalo po tleh, da so ihteč pogledovali okoli sebe, le možje so še bili pripravljeni pograbiti orožje in poskušati rešiti težavo. A kmalu so tudi oni obupali, ko so mize iz najboljšega lesa popadale po tleh in je žvenket razbitih posod in steklenic preglasil prošnje in molitve. Sledil je še en močan sunek, ki je s sten odlomil bakle in svečnike; sveče so zletele med goste, ki so se kričeč razbežali, mize, klopi, stoli so zagoreli. Ni bilo druge možnosti, kot da so odšli ven. Seveda so mnogi hiteli reševati bogastvo iz grajskih soban, a zanje se ni dobro končalo. Kmalu so stene popokale in mogočni stebri so se podrli, grad se je z glasnim ropotom in bobnenjem začel rušiti ... Lahko so le bežali pred kosi kamenja, ki so vsak trenutek padali povsod nad njimi. Ležala je na tleh, po rokah in obrazu je bila opraskana in otrok je zopet začel jokati. Ihtela je, obraz je skrila v roke in po eni uri se je umirila. Vstala je, vsa v bolečinah, a ni niti zastokala - kajti, če je bilo res konec, sta bila oba živa. Stisnila je ustnice in poljubila otroka na čelo. Odrinila je zapah na vratih in stopila na pesek in kamenje, ki se ji je zarilo v bosa stopala. Prav velike škode v tako majhni vasi ni moglo nastati, velik del gozda je bil polomljen, kotanja sredi vasice je bila zasuta s kamenjem od velikega vaškega poslopja v lasti premožnega gospoda, preostale lesene hiše pa niso bile močno poškodovane ... Stopila je korak nazaj in dvignila pogled na njuno bajto. Bila je cela. Dvignila je dete visoko v zrak in ga objela, dolgo ga je tako držala na prsi in se nasmihala od sreče in veselja, ker prihaja pomlad, ne bo ji več treba skrbeti za mraz, nekaj časa, jedla bosta že kaj... V tistem trenutku ji je bilo mar le za to, da sta oba živa in imata kje spati. Mati me trese za ramena, dokler ne odprem oči in se dvignem kvišku. »Oh, hvala ti, hvala, še si živa! Oh, otrok moj!« in skrije obraz v predpasnik. Pogledam našo drobno vas in ugotovim, da lesene bajte, katerih je največ, niso nič kaj preveč poškodovane. Grad na hribu je porušen, vidim le razvaline in nekaj stebrov, ki se niso vdali. Občutek je nenavaden, ne jočem in nisem prestrašena, kajti vse se je zgodilo preveč hitro. Pa vendar ne maram pogledati nazaj proti hiši, ker vem, da če so polomljene veje prelepe močne češnje in jablan, ni dobro. Zajamem sapo in se obrnem nazaj, v prsih mi srce od pričakovanja skoro ne bije. Ko modre oči uzrejo hišo, če se ji še lahko tako reče, me stisne v trebuhu in zapeko me oči, na robu joka. Zvijam se na tleh, na prašni kolovozni cesti pred pol porušeno stavbo brez strehe, počenimi okni, eni celi steni z razpoko od tal do okenskega okvirja. Od jeze zgrabim kamen s tal, del prej hišne stene, in ga zalučam naravnost v sobo, v kateri so na tleh koščki razbitega porcelana in ploščic z motivom brstečih vej, ki so pred dvema urama prekrivale krušno peč. Pred dvema urama ... Telo se mi stresa v joku, zebe me in mi je vroče, od žalosti ali jeze, saj ne vem, od česa, ne morem jokati. Želim, da iz oči privrejo solze, da lahko z njimi izlijem čustva, ki mi bruhajo iz telesa v obliki kričanja in tolčenja s pestmi po kamenju in travi. Na koncu se izmučena zgrudim v prah porušene izbe in se zvijem v klobčič, z vsaj kančkom veselja, da me težak kamen ni pahnil v smrt ... Sovražim ta svet. Sovražim! Čez nekaj časa je tresenje ponehalo. Nekaj ljudi je obležalo pod težkim kamenjem, grad je bil le še kup skal ... Žalosten je bil ta pogled na razvalino, kjer je pred nekaj urami stal mogočen grad, na porušeno cerkev in hiše in na prestrašene ljudi. Polno dragih slik in nakita, pohištva, preprog in draguljev ... in le eno vprašanje: Zakaj? Žaloben ta občutek, da je konec, a s posledicami, kakršnih ti kraji ne pomnijo. Odtrgala je kos blaga, ki se je še komaj držal strganega krila, in ga podala otroku z obrazom, premočenim od solza. V zahvalo je rahlo pokleknil in tudi on je na grad gledal s pogledom, ki pa je kljub žalosti skrival še marsikaj drugega . veselje ob spoznanju, da mu je bilo dano, da preživi. ♦ »Mami, kje je očka?« Anže Rotar, 8. b V dolini, obdani s hribi, do koder seže pogled, kjer sončni žarki tudi popoldne padajo poševno na zemljo, kjer je vse tiho in se sliši le šepetanje in petje ptic, je živela srečna, vesela in delavna družina. V hiši, ki je bila od vasi oddaljena le nekaj kilometrov, so živeli trije pridni, delavni, predvsem pa izjemno pogumni bratje. Največjemu je bilo ime Luka in imel je trinajst let, sledil mu je Mihec, ta je bil leto mlajši od njega, in tu je bil še najmlajši Jakec, ki je imel komaj tri leta. Bili so tisto, kar bi morali biti vsi - bratje in sestre. Odkar ljudje pomnijo, se niso nikoli prepirali. Bili so kot trije mušketirji »vsi za enega in eden za vse«. Seveda niso bili sirote. Imeli so starše, ki pa so morali po cele dneve ostati v službi, da bi preživljali sebe in njih. Zato je zanje poskrbela zelo dobra soseda, ki jim je kuhala, pospravljala, imela jih je za svoje. Oče je bil ne le gasilec, ampak tudi dober človek, ki je poleg službe in drugih opravil našel tudi čas za vsakega izmed otrok. Otrokom je posvečal več časa kakor službi. Večkrat jim je rekel: »Ko bi le lahko bil dalj časa z vami,« temu pa je takoj sledil malo žalosten odgovor, a vseeno z nasmehom na ustih: »Le pojdi očka, mi te bomo čakali tukaj,« in dodali: »Nekateri te potrebujejo bolj kakor mi.« O mami pa ni kaj reči. Delala je to, kar vsaka mama najbolje zna, imela rada otroke. Nikoli jih ni tepla ali kaznovala, no, saj tudi ni imela razloga, otroci so bili pridni. Bil je navaden večer, slišalo se je petje črička in skovikanje sove. Mama se je vrnila domov iz službe in najprej seveda močno objela vse tri fante. Nato je začela govoriti, kaj je vse doživela v službi. Vsi trije so jo poslušali kot pribiti, dokler ni končala. Takoj za njo je prišel domov še oče, ki je bil po navadi umazan in črn kakor dimnikar. A mami in otrokom ni bilo mar, z veseljem so ga objeli. Ko so povečerjali in se odpravili spat, so se tla močno stresla. A to jih ni zmotilo. Odšli so spat. Nato jih je prebudil še en močan sunek, ta je bil veliko močnejši kot prvi. Očeta je začelo skrbeti. Na srečo so imeli televizijo in oče je prižgal večerna poročila. V tistem trenutku je pograbil gasilsko uniformo in oddrvel v gasilski dom. Mami se ni sanjalo, kaj ga je zgrabilo, zato se je še ona zazrla v ekran. Zagledala je poročilo, da je bil v vasi zraven njih močan potres. Hitro je odšla zbudit otroke, a še preden so se zavedali, kaj jih je sploh udarilo, se je zgodilo tisto, česar so se vsi, ampak res čisto vsi, bali. Pogledali so skozi okno in videli, da hiše gorijo, ljudje tečejo naokoli in vpijejo: »Na pomoč !« Hlevi so goreli, kot bi gledal nekakšno grozljivko. Vsi so se, kar se je dalo hitro, oblekli in odhiteli pomagat drugim ljudem. Čez nekaj časa je oče poslal SMS, naj, kakor hitro morejo, odidejo od tam, saj je možnost, da tega še ne bo konec. Kaj drugega pa jim je preostalo, kot da naredijo, kar jim je rekel oče. Vzeli so dokumente in druge važne stvari in odšli. A še preden so naredili korak, jih je ustavila soseda, ki jih pazi, in žalostno povedala: »Nikjer ne najdem moje punčke Sare,« in zahlipala: »Pomagajte!« Vsi so bili dobri ljudje, zato so seveda pomagali. Mama in soseda sta odšli po svoji poti, otroci pa po svoji. Čez nekaj časa Jakec zagleda Saro, ki kliče: »Na pomoč!« Pokliče še druga dva brata. Sara je imela nogo ukleščeno, zato so jo morali potegniti iz te zanke. Ne da bi se ozirali na svojo varnost, je Luka prijel Saro za roke, Mihec Luko, Jakec pa Mihca. Vsi trije so vzkliknili: »En, dva, tri!« Potegnili so in Sara je bila, kot bi mignil, zunaj. Skupaj so jo še odnesli do njene mame, ki je bila že čisto objokana. Zahvalila se je vsakemu od fantov posebej in stokrat ponavljala: »Hvala! Hvala! Hvala!« Oče je takrat skupaj z drugimi gasilci reševal ljudi iz ognjenih zubljev v bližnjem mestu. Mama, otroci in še nekaj sovaščanov, ki so ostali brez domov, so odšli do prvega mesta, mesta, ki ni imelo te grozne izkušnje, da bi prenočili. Ljudje, čeprav neznanci, so jih z odprtimi rokami sprejeli. Čez nekaj časa so se vrnili v vas, ki ni bila več vas. Bila je podobna bojišču iz kakšne hude vojne. Vse je bilo podrto, domov ni bilo, tista dolina, ki je bila prej napolnjena s soncem, je postala mračna in črna. Ni bilo slišati petja ptic, ne katerega drugega zvoka, vse je bilo tiho. Ko so si tako ogledovali vas in kar je sploh ostalo od nje, so prišli gasilci. Otroci so vzkliknili: »Očka gre!« A ni bilo tako. K njim je pristopil gasilec, snel čelado in žalostno dejal: »Vaš mož, oče je bil dober gasilec, predan svojemu delu, a na žalost se ni vrnil iz hiše, preden se je ta zrušila,« in še dodal: »Žal mi je .« Stopil je nazaj k drugim gasilcem. Mama, Luka in Mihec so planili v jok, Jakec pa jih je gledal in vprašal: »Zakaj jokate?« se ozrl naokoli in še vprašal: »Mami, kje je očka?« ♦ Pesem.si 2013 - izid sed mega letnega zborni ka Pesem.si, spletni portal za objavljanje in branje poezije, ki deluje v okrilju Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti, je v šestih letih delovanja postal najživahnejši prostor za objavljanje in branje poezije ter mentorsko delo in hkrati informator o prireditvah ter različnih literarnih dogodkih, ki se odvijajo zlasti v Sloveniji. V šestih letih, odkar obstaja, je čez 1500 članov na njem objavilo več kot 80.000 pesmi. vse omenjene ter tudi mentorici Ksenijo Abramovič Grom in Slavico Marinkovič vsi prisotni nagradili z velikim aplavzom in novimi zborniki Pesem si 2013, za katere pesmi verjamemo, da bodo lahko navdihovale mlade glasbenike pri novem ustvarjalnem snovanju v prihodnjem letu. Za pomoč pri izidu knjige velja zahvala tudi Občinam Dobrepolje, Ribnica, Sodra-žica in Velike Lašče ter tiskarni Medium iz Žirovnice. Po programu izida v Trubarjevem muzeju se je druženje nadaljevalo v Galeriji skedenj. Bilo je prisrčno, sproščeno in globoko doživetje, ki bo ostalo v spominu do snidenja v naslednjem letu. Hvala vsem, ki ste bili z nami in sprejeli poezijo z odprtimi rokami. ♦ Zavod za razvijanje ustvarjalnosti Foto: Dan Grešak Vsako leto se člani portala, uredniki in avtorji izbranih pesmi zberejo na srečanju na Trubarjevi domačiji na Rašici ob izidu letnega zbornika. Pesem si 2013 je sedma knjiga pesmi po vrsti in predstavlja 80 avtorjev ter obsega skoraj 300 strani. V njem so objavljene tudi pesmi Francija Novaka, Andreja Debeljaka in Silve Langenfus, ki živijo in ustvarjajo v Dobrepolju. Letošnji program srečanja je bil zanimiv in krajši kot običajno, saj smo predstavili pesmi izbrancev letnih časov (pesmi odsotnih avtorjev sva prebirala Ana Porenta in Gregor Grešak), prisotne so nagovorili še uredniki Lidija Brezavšček, Lucija Mlinarič in Peter Rezman, ki je poudaril pomen Pesem si kot trdnega in vzpenjajočega se vznožja pesniške piramide. Svoje pesmi so prebrali Murka Kristan in Majda Kočar iz Ljubljane, Ivanka Kostantino s Primorske, Irena Kus iz Celja, Jure Drljepan iz Domžal ter Veronika Šoster, najmlajša pesnica Ernestina Lea Kos ter Silvana Orel Kos z Notranjske, ki je tudi predstavila dopoldansko športno udejstvovanje članic Pesem si. Dve trojki sta se namreč udeležili Teka trojk v Ljubljani. Tekačice (tudi same pesnice) so nosile majčke, ki so imele na hrbtu odtisnjene verze, ki so nastali na portalu Pesem.si - ob vabilu na tek je bilo tudi vabilo k soustvarjanju »tekaških« pesmi. Posebno noto je prireditvi dala uglasbena poezija. Projekta se je lotila Glasbena šola Ribnica z ravnateljico Majdo Kokošinek in njenimi sodelavci že lani, v sklopu natečaja V iskanju identitete, ki ga je razpisala Knjižnica Miklova hiša iz Ribnice. Za izid zbornika pa so poleg pesmi mladih ribniških avtorjev uglasbili tudi pesem večletne urednice na Pesem.si, Lidije Brezavš-ček iz Radovljice. Pasja uspavanka s čelom je bila za avtorico veliko prijetno presenečenje, pesem je uglasbila Anamarija Pelc (mlada violinistka), poleg nje so jo izvedle sopranistka Mojca Šilc, violončelistka Ema Mrhar in učiteljica klavirja Darja Brcar, ki je bila tudi mentorica kompozicije. V čudovitem glasbenem programu sta nastopili tudi flavtistka Neža Lesar in Ža-na Rus na harmoniki. Ob koncu smo Lidija Brezavšček Pasja uspavanka s čelom Ko mrtvi čas se znova vsede vate in mimobežna sapa vrat poboža; ko bo usnjeno ozka tvoja koža, takrat pomori svoje hladne svate. Takrat odpni se od vsega, kar kroži okoli male, mehke, lahke rime, saj boš molčala pod zalizki zime, ki se ji že po tvojih popkih toži. Takrat povabi v svoj objem cigane in čelo naj ti z nizkim tonom poje, v obmolku dihaj v verze neprebrane, saj noč počasna vsrka v žile svoje predzadnji verz uspavanke postane, napisane za pse, krdelo tvoje. Spoznavanje dediščine v skupini Ježki Skupina Ježki iz vrtca Ringaraja je v šolskem letu 2012/2013 sodelovala na razpisu "Z igro do prvih turističnih korakov" s projektom "Stari časi - Naša dediščina". Z otroki in s starši smo spoznavali zgodovino našega kraja, kulturno dediščino in življenje v preteklosti. Zbirali smo stare predmete in jih razstavljali, spoznali nošo naših prednikov, se naučili nekaj starih plesov in jih v otroških oblačilih zaplesali. Ker imamo svoje narečje, smo spoznali tudi veliko jedi z značilnimi lokalnimi imeni. Pri podprojektu o jedeh so nam veliko pomagali stari starši, ki značilna imena še danes uporabljajo. Tudi starši in otroci poznajo in ohranjajo imena jedi, nekateri pa jih opuščajo. GOLOBIČKE Pečejo se ob božiču in so darilo otrokom. Vsak dobi eno in jo tudi sam poje, vendar šele po molitvi na sveti večer. Med molitvijo so golobičke na mizi ob križu in svečah in starejši pravijo, da tiho pojejo: »pridi Buh, pridi Buh ...« Spečene so iz boljšega testa za kruh, saj se testu doda maslo, jajca in sladkor. POPRTNIK Poprtnik je boljši kruh, v katerem ne sme manjkati jajc, masla, limonine lupine in sladkorja. Peče se ob prazniku sv. treh kraljev. To je praznik po božiču, zato je poprt-nik tudi okrašen z manjšimi golobičkami, ki se jih peče ob božiču, z venčkom in z letnico novega leta, ki je obvezno v sredini. Golobičk je na poprtniku toliko, kot je otrok pri hiši. Ko se poprtnik razreže, vsak otrok dobi eno golobičko. O poprtniku se iz roda v rod širi ustno izročilo. Primer: Kolikor debel kos si otrok odreže, ga položi na glavo in nato poje, toliko bo v tistem letu zrastel. Ali če dekle, ki se želi to leto poročiti, poskusi poprtnik od sedmih gospodinj, se ji bo poroka uresničila. ŠTULA IZ DOBREPOLJA To je tradicionalna jed, ki jo pripravljajo gospodinje na »ta debel četrtek« (to je četrtek pred pustnim torkom) in na sam pustni torek. Pripravimo jo samo iz prosene kaše, samo iz riža ali v kombinaciji obeh. Potrebujemo približno kilogram materiala. Najprej se skuha suha klobasa ali svinjska krača, ki jo razrežemo na majhne koščke. V preteklosti so uporabljali le klobase. Kašo, riž ali kombinacijo obeh se skuha do tri četrtine, v jed se da dve žlici ocvirkov in se soli po okusu. Nato dodamo masi glavo nasekljanega česna. Ugnetemo vlečeno testo iz pol kilograma moke in ga razvalja- mo. Damo ga v pekač za potico in to tako, da gleda čez pekač. V pekač na testo naložimo maso in nato ovijemo maso s testom, ki gleda iz pekača. Damo v pečico in pečemo približno uro, da je testo lepo rumeno. Ponudimo razrezano na večje koščke. Poleg štule se pije čaj ali kuhano vino. KOLAČKI Pečejo se ob veliki noči in so darilo otrokom. Narejeni so iz boljšega kvašenega testa, ki je zvito v kito. Navadno so majhni, da se na sredino postavi pisanica - pirh. Kolačke se odnese k velikonočnemu blagoslovu, potem se jih lahko poje. AJDOVI ŠTRUKLJI To niso navadni štruklji, pač pa posebni štruklji, ki so značilni le za Dobrepolje, in se delajo in jedo izključno ob veliki noči. Oblikovani so v večje svaljke, ki se tanko narežejo in predstavljajo Kristusove žeblje. Oblikovanje poprtnika Priprava nadeva za pisan kruh Dobrepoljska štula Gospodinje v moko narežejo klobaso, kračo ali fige, kakor je navada pri hiši. Nato poparijo ajdovo moko s sestavinami, z juho, v kateri se je kuhala šunka. Malo posolijo in oblikujejo velike svaljke, ki jih kuhajo v slanem kropu približno 10 minut. Nato jih ohladijo in nesejo k velikonočnemu »žegnu«. Štruklji se odlično podajo s šunko. PISAN KORUZNI KRUH IN PISAN AJDOV KRUH Pripravimo belo moko in iz nje vgnetemo testo. Posebej poparimo koruzno ali ajdovo moko, ji umešamo kvas in sol ter počakamo, da testo vzhaja. Nato razvaljamo belo testo in nanj naložimo koruzno ali ajdovo testo ter ga zvijemo skupaj, lahko kot potico, lahko pa kar tako, malo po svoje, in dobili bomo pisan kruh, ki ga ponovno vzhajamo in speče-mo. Odlično! EKO TRŽNICA Svoje izdelke smo ponudili na tržnici, ki jo enkrat mesečno organizira Turistično društvo Dobrepolje na trgu pred občinsko stavbo v središču Vidma. ♦ Pripravili: Marija Žnidaršič in Alenka Jeršin Oblikovanje kolačkov ORATORIJ 2013 - ŽUPNIJA DOBREPOLJE, OD 1. 7. DO 7. 7. 2013 "BOG JE Z NAMI - NISMO SAMI!" KOMU JE ORATORIJ NAMENJEN? Vsem otrokom od 1. do vključno 7. razreda, učenci 8. razreda pa se bodo preizkusili v vlogi pripravnikov anima-torjev. KAJ POTREBUJEM S SEBOJ? Dobro voljo, dobro voljo in dobro voljo! DRAGI OTROCI! Kot vsako leto tudi letos med počitnicami za Vas zopet organiziramo oratorij! Vsi vemo, kako dobro denejo počitnice, a kmalu začnemo pogrešati prijatelje, druženje, igro, petje, zabavo. Vse to bi vam radi dali. Ne bi pa radi samo govorili, ampak tudi pokazali, kaj so prijateljstvo, dobrota, strpnost, ljubezen. Kdor ljubi, ima odprte oči in pazi, kje bo srečal Jezusa: v bližnjem, v delu, v sprostitvi, v znamenjih časa (medijih), v nedelji, v misli na večnost. Skozi vse pa nas bo vodil naš Gospod, Jezus Kristus. O zgodbi pa za enkrat izdamo le to, da se bo letošnja vrtela okoli znanih zgodb o Narniji pisatelja C. S. Lewisa. DRAGI STARSI! Zahvaljujemo se Vam, ker nam boste tudi letos v času oratorija od 1. julija do 7. julija 2013 zaupali svoje otroke. Zanje bo letos skrbelo približno 35 animatorjev. Prispevek za enega otroka je 15 EUR. (Če sta na oratoriju 2 otroka, je cena skupno 20 EUR, če so trije 25 EUR ...) Z zneskom bomo pokrili stroške materiala za delavnice in druge pripomočke. Vemo, da nesreča nikoli ne počiva in da so otroci težko pri miru. Zato bomo naredili vse, da bodo vaši otroci na varnem in se vsak dan posebej priporočili Gospodu v varstvo. Čez dan se lahko tudi vi večkrat spomnite na nas z molitvijo. Kadar boste imeli čas, nas pa lahko tudi obiščete na samem dogodku. Prosimo, da izpolnjeno prijavnico skupaj s prispevkom prinesete v župnišče do 16. 6. 2013 ali pa jo pošljete po pošti na naslov: Župnijski urad, Videm 33, 1312 Videm - Dobrepolje. Prosimo, da oddate prijavnico pravočasno, saj nam boste s tem olajšali načrtovanje in nabavo ma teriala za delo na delavnicah. Dodatne informacije: Petra Klinc (051 425 745) in Nastja Pugelj (041 994 651) ali http://www.zelnik.net. PRIJAVNICA: Ime in priimek otroka:.................................... Naslov: ............................................................ Starost:............................................................ Razred, ki ga je otrok obiskoval:.................... Telefon, na katerega ste dosegljivi v času oratorija (9.00 do 15.00):.................... Posebne opombe (alergije, bolezni, zdravila . S podpisom starši svojega otroka zaupamo animatorjem: (podpis staršev) (kraj in datum) _maj 2013 lleti 14 ••• Prireditve ••• 80 LET GODBE DOBREPOLJE Glasbeno društvo v Dobrepolju je bilo ustanovljeno 1933. leta. V okviru tega društva so ustanovili pihalno godbo, ki je sodelovala pri vsaki večji kulturni, zabavni in cerkveni prireditvi v dolini. Godba je gostovala v vseh okoliških krajih (Velike Lašče, Ribnica, Grosuplje, Kočevje, Dolenjske Toplice). Igrali so na slavnostih, proslavah, veselicah in komemoracijah. Povsod so godbo radi sprejeli in poslušali, včasih pa ob njenih ritmih tudi zaplesali. Glasbeno društvo je bilo ustanovljeno na pobudo takratnega organista v farni cerkvi na Vidmu, Ivana (Janka) Tislja, Mežnarje-vega iz Podgorice, ki je bil vse do svoje smrti leta 1950, duša dobrepoljske godbe. Nekaj let v tem času je vodil tudi moški pevski zbor. Prva zasedba godbe je štela 19 članov. Društvo j e kot samo stojna organizacij a prenehalo delovati 1940. leta, zadnji nastop pred 2. svetovno vojno pa je bil leta 1941, na procesiji ob sv. Rešnjem telesu na Vidmu. Po drugi svetovni vojni je godba delovala v okviru gasilskega društva, potem v sklopu različnih oblik kulturnih organizacij, od leta 1974 dalje pa kot del Kulturnega društva Dobrepolje. Leta 1999 so se godbeniki organizirali kot samostojno Kulturno društvo Godba Dobrepolje. Čas po letu 1974 lahko res označimo kot plodno in uspešno obdobje, v katerem je godba dosegla velik kakovostni napredek na glasbenem področju. Še veliko več od tega pa pomeni pobuda in izvedba akcij e za pridobitev glasbene šole v Dobrepolju (leta 1991). Obenem pa je godba postala zelo pomemben dejavnik pri oblikovanju družbenega življenja v Dobre-polju in ga v zadnjih dveh desetletjih tudi močno zaznamovala. V občini Dobrepolje delujejo številna društva, ki so nosilci kulturnega in družab- nega življenja v kraju, z vsemi pa je tesno povezana dobrepoljska godba, brez katere se v Dobrepolju ne zgodi skoraj nič. Godba Dobrepolje spada v srednjo generacijo slovenskih godb. Že vrsto let pripravljamo kulturno-zabavno prireditev pod imenom DAN GODBE, katere se udeležijo pihalni orkestri in godbe Dolenjske in Bele krajine ter tudi godbe iz drugih slovenskih krajev. Letos bo ta prireditev že 17. leto in jo bomo združili s srečanjem dolenjskih in belokranjskih godb, praznovanjem 80. obletnice ustanovitve Godbe Dobrepolje in občinskim praznovanjem dneva državnosti Republike Slovenije. Vsako leto prirejamo tudi tradicionalne božično-novoletne koncerte, katere potem izvajamo v različnih krajih. Godbeniki imamo letno približno 80 vaj in 25 do 30 nastopov. Redno se udeležujemo revije godb in pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, Šentviškega tabora pevskih zborov, prvomajskih budnic, velikonočnih procesij in številnih prireditev v domačem kraju in tudi drugod po Sloveniji in tujini. Člani godbe se redno udeležujemo izobraževalnih seminarjev, kateri prispevajo k večji kakovosti orkestra. V okviru društva danes deluje tudi sekcija Big band DOM (Dobrepoljski orkester mladih) pod vodstvom g. Braca Doblekarja. Sekcija šteje 22 članov. Danes godbo vodi domačin Roman Gačnik, njegov pomočnik je Sandi Matjašič. Predsednik društva je Andrej Škantelj. Godba Dobrepolje trenutno šteje 50 članov in članic. Godbeniki gojimo navado skupinskega druženja v obliki smučanja, piknikov, izletov in raznih srečanj z drugimi društvi in si prizadevamo vključevati mlade člane, krepiti kulturno zavest in popularizacijo godbeništva. Dobro sodelujemo tudi z Glasbeno šolo Grosuplje. Smo člani Zveze Dolenjskih in Belokranjskih godb in Zveze Slovenskih godb. Ob letošnji 80. obletnici ustanovitve bomo pripravili slavnostni koncert, na katerem bodo podeljena posebna častna priznanja za delovanje nad 50 let. To sta dolgoletna člana Vinko Tiselj in Anton Gačnik. Večina ostalih članov pa bo dobila Gallusova priznanja, za delovanje pri godbi. ♦ DOSEDANJI PREDSEDNIKI GODBE Julij Babič Ivan Žnidaršič Jože Zevnik Franc Blatnik Jože Samec Dušan Cimerman Andrej Škantelj KAPELNIKI GODBE Ivan Tiselj Jože Mustar Avgust Karner Albano Persi Josip Mihelčič Roman Gačnik KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE, ZVEZA DRUŠTEV PIHALNIH ORKESTROV IN GODB DOLENJSKE IN BELE KRAJINE IN OBČINA DOBREPOLJE VABIJO NA PRAZNOVANJE . OBLETNICE USTANOVIT GODBE DOBREPOLJE IN DNEVA DRŽAVNOSTI. SPORED PRAZNOVANJA: PETEK, 21. JUNIJ, OB 20. URI, V DVORANI JAKLIČEVEGA DOMA NA VIDMU SLAVNOSTNI KONCERT GODBE DOBREPOLJE. SOBOTA, 22. JUNIJ, OB 18. URI NA VIDMU SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV IN GODB DOLENJSKE IN BELE KRAJINE SVEČANA PARADA GODB MAŽORETNIH SKUPIN IN NARODNIH NOŠ SKUPNI NASTOPI GODB PRED OBČINO NA VIDMU SLAVNOSTNI GOVOR ŽUPANA JANEZA PAVLINA OB DNEVU DRŽAVNOSTI POSAMEZNI NASTOPI GODB DRUŽABNO SREČANE V ŠOTORU NA ŠPORTNEM IGRIŠČU Z ANSAMBLOM DE ŽUR ZA OKUSNO HRANO IN HLADNO PIJAČO BOMO POSKRBELI DOBREPOLJSKI GODBENIKI VABLJENI SODELUJOČI ORKESTRI IN GODBE NA PRAZNOVANJU 80. OBLETNICE USTANOVITVE GODBE DOBREPOLJE IN OBČINSKE PROSLAVE OB DNEVU DRŽAVNOSTI KD GODBA NA PIHALA ČRNOMELJ PO GLASBENE ŠOLE GROSUPLJE KD PO KOČEVJE KD PO KOSTANJEVICA NA KRKI MESTNA GODBA METLIKA KUD RIBNIŠKI PIHALNI ORKESTER PRVAČKA PLEH MUZIKA KD GODBA STIČNA PO KRKA DRUŠTVO GODBA NA PIHALA ŠMARJEŠKE TOPLICE KUD PO OBČINE ŠENTJERNEJ KD GODBA DOBREPOLJE Poprtnik vpisan v register žive dediščine Pletenica, kruh velikih priložnosti Zavod Parnas Ministrstvo za kulturo je 28.5.2013 sprejelo sklep o vpisu poprtnikov v živo dediščino. Predlog je pripravila Klara Debeljak iz Zavoda Parnas, kot nosilec enote žive dediščine pa je vpisana Skupina gospodinj iz velikolaških krajev in Dobrepolja, ki jo zastopa Parnaso-va prostovoljka Majda Tekavec iz Roba. V zavodu Parnas hranimo seznam gospodinj iz okolice Velikih Lašč in Dobrepolja, ki pečejo poprtnike. Seznam ves čas dopolnjujemo v sodelovanju z Društvom podeželskih žena Dobrepolje-Struge, Društvom za ohranjanje dediščine in Društvom podeželskih žena Velike Lašče. Pobuda za vpis priprave poprtnika v register je bila februarja 2012 oddana koordinatorju, bila s strani koordinatorja pregledana in dopolnjena in je zdaj dobila svoj epilog tudi na Ministrstvu za kulturo z vpisom priprave poprtnika v register žive dediščine. Čestitamo! ♦ Besedilo in fotografije: Urška Pugelj Pletenica je v prejšnjih časih imela mesto na vsaki slovesnosti ali dogodku: za otročni-co, za krst, za god, za rojstni dan, za poroko itd. Veliko mladih in tudi malo manj mladih gospodinj bi se rado pohvalilo s pletenico, ki bi jo spletle same. To pa prav lahko poskusite in si spletete prav svojo pletenico ali pleteno srce, sončnico, grozd in še mnogo različnih kruhov in okraskov. Urška v Strugah rada pokaže svoje spretnosti vsakemu, le če ga zanima. Veliko delavnic se je že zvrstilo, organizirali so jih: DPŽ Dobrepolje, DPŽ Grosuplje, DPŽ Kočevje, DPŽ Velike Lašče, gasilke iz Dobrepolja, DPŽ Litija, DPŽ Gabrovka, mnoge dobivajo že priznanja in sodelujejo na raznih ocenjevanjih. Urška se delavnic udeležuje že veliko let, začela je na Muljavi, Ptuju, v Prečni, Bučki, Škocjanu, Belih Cerkvah, in ima že več kot 30 priznanj: bronastih, srebrnih, zlatih, ki pa jih je mnogo več kot polovica. V aprilu so se zbrale iz DPŽ Gabrovka in k delu pristopile z občutkom in ljubeznijo do kruha ter naredile odlične izdelke. S seboj so pripeljale tudi mladeniča, ki pa mu je pletenje kruhov šlo izvrstno in je obljubil, da se drugo leto srečamo na razstavi v Prečni. KRUHA NE NAREDI MOKA, KRUH NAREDI ROKA, KI BOŽA MOŽA IN OTROKA. ♦ "Ugotovil sem, da v življenju ni tako pomembno, kje smo, ampak kam smo namenjeni. Da bi pripluli do nebeškega pristana, moramo pluti, včasih z vetrom, včasih proti njemu - toda pluti moramo - ne smemo se ustaviti na naplavini ali se zasidrati pred ciljem." - Oliver Wendell Holmes Študentski klub GROS podelil 100 EUR študentskim družinam Uroš Vodopivec, predsednik Študentskega kluba GROŠ Tako kot že vrsto let zapored smo tudi letos organizirali projekt »Groševe mamice in očki«, s katerim želimo vsaj malo pomagati študentskim družinam v našem okolju. Vsem prijavljenim družinam je predsednik Študentskega kluba GROŠ, Uroš Vodopivec, podelili bon v vrednosti 100 € za nakup otroških pripomočkov in ostalih potrebščin, ki jih otrok potrebuje. Zavedamo se namreč, da je dandanes vsakršna pomoč dobrodošla, še posebno če gre za mlade družine, ki so pred največjim izzivom življenja, ustvarjanjem svoje družine. Ker so otroci naše največje bogastvo, si želimo, da bi bilo takšnih in podobnih akcij še več, in podpiramo vsa prizadevanja za boljši standard mladih v našem okolju. Trudimo se za široko pestrost aktivnosti, ki jih lahko ponudimo članom kluba in mladim v upravni enoti Grosuplje. Že več let organiziramo vse od športnih pa do kulturnih in izobraževalnih dejavnosti. Da bi našim članom in vsem občanom predstavili naše delovanje in prizadevanja, smo se v petek 26. 4. zbrali na Groševi stojnici, v središču Grosuplja. Vsem mimoidočim smo predstavili naše projekte v zadnjih mesecih, kot so brezplačno izobraževanje o orodjih Google, ogled skokov v Planici in spring break v Kanegri ter še mnogi drugi. Prav tako so lahko člani prevzeli kupone ugodnosti za cenejši fitnes, študentski obrok za 3 € v Kongu ali cenejši ogled filma, kar jim je vedno na voljo tudi med letom med našimi uradnimi urami. Z zainteresiranimi smo se pogovorili o možnostih prostora kluba Groš in jim predstavili našo idejo o prenovi kluba, za katero upamo, da bo zaživela v najkrajšem možnem času. Seveda so imeli vsi tudi možnost prijave na naše težko pričakovane dogodke, saj organiziramo ugoden tečaj za voditelja čolna, 25. maja se odpravljamo v Čateške toplice, konec junija pa na dirkaški konec tedna na Češko. Kot vsak klub pa smo se 8. maja predstavili na največjem dogodku na prostem, Škisovi tržnici, kjer se vsak študentski klub iz Slovenije predstavi z lokalnimi dobrotami. ♦ Učen ci Glas be ne šo le Grosup Ije v ved no večjem števi lu na KGBL Nina Kaufman Z veseljem sporočamo rezultate sprejemnih izpitov na Kon-servatorij za glasbo in balet Ljubljana, ki so jih opravljali naši učenke in učenci: • Žan Pajek Arambašič, učenec prof. Mitje Dragoliča, je sprejet na oddelek jazz klarinet; • Ana Brodnik, učenka prof. Lovorke Nemeš Dular, je sprejeta na oddelek klavir; • Jaka Ivan, učenec prof. Jakoba Ivana, je sprejet na oddelek kontrabas; • Ana Starc, učenka prof. Jasne Rojc, je sprejeta na oddelek kljunasta flavta; • Gašper Okorn, učenec prof. Roberta Petriča, je sprejet na oddelek rog; • Gal Krajčič, učenec prof. Francija Krevha, je sprejet na oddelek tolkala; • Timotej Gruden, učenec prof. Anamarije Štukelj Cusma, je sprejet na oddelek orgle; • Urška Strnad, nekdanja učenka prof. Jake Ahačevčiča, je sprejeta na oddelek jazz saksofon. Za uspešno pripravo na teoretični del izpitov je poskrbela prof. Tanja Tomažič Kastelic. Vsem iskreno čestitamo in želimo uspešno nadaljnje izobraževanje! ♦ Dišalo je po golažu V Draškovcu nad Semičem je na praznični dan 27. aprila zadišalo po golažu. Društvo Stari čebelar in znani gostinec Andrej iz gostilne Pezdirc iz Semiča sta pripravila že 7. tradicionalno golažijado na Draškovcu. Slavko Pajntar - Pinki Letos se je tekmovanja udeležilo 20 ekip Bele krajine, Dolenjske in Suhe krajine. Letošnja novost je bila enaka količina mesa in čebule, za katero je poskrbel organizator. Komisija pod vodstvom Slavka Pajntarja je izbrala najboljše. Prvo mesto je dosegla družina Slikopleskarstvo mesarstvo Jak-ša, drugo mesto je obranila ekipa županje Semiča in tretje mesto ekipa Planinskega društva Dobrepolje v sestavi: Slavko Hro-vat, Alojz Strnad in Štefan Kastelic. Četrto mesto je zasedla ekipa Trije mušketirji: Go- razd Kastelec, Edi Lenarčič in Milan Purkat iz Zagorice, in 6. mesto mešana ekipa Sombreros v postavi Janko Kastelic, Zagorica, in Jani Znidaršič, Hočevje, ki je bolj pritiskal na harmoniko kakor na kuhalnico. Vsi so se strinjali, da se prihodnje leto vrnejo na 8. golažijado v Belo krajino. ♦ GASTAR s.p. organizira v Dobrepolju TEČAJE ROLANJA, v mesecu juniju in juliju, za otroke in odrasle od 4. leta naprej. Prijave in informacije: 030/247 760 Maja rolanje.maja@gmail.com O Ä B Avto sola vaznje AMTK ütostn^5ka c. 40a-, Ljubljana w efftntt fd&U f%2 5 tem kuponom imate 50% POPUSTA pri nakupu 6 ur voženj B kategorije in evidener Plačila z gotovina Enaosebo=enh _ , Velja öo 15.8.2013 h karton vožnje. vppn. Popusti ne veljajo zo povratnike. www.as-3 mtksi 01/518-13-56,040/310-140 maj 2013 Iz društev ••• 19 D ES ET A GO D,' t D rt rr Podgora, NVRC, Koča pri Koritu v Dobrepolju 16. junij 2013, od 11. ure dalje Prijavnina za tekmovalno ekipo je 20 EUR. Vanjo je všteto 2 kg mesa, 2 kg čebule, drva ter promocijska majica prireditve. Prijavnine sprejemamo do 14. 6. 2013. Zbor za tekmovalce je med 10. in 11. uro, začetek tekmovanja ob 11.00. Za vse dodatne informacije pokličite na gsm: Andrej Strnad, 031 603 885 PRISRČNO VABLJENI! Turistično društvo Podgora v sodelovanju z Občino Dobrepolje PODGORSKO RAJANJE Podgora, NVRC, koča pri Koritu Nedelja, 16. junij 2013 Dan odprtih vrat konjeniške sekcije TD PODGORA in brezplačnih ustvarjalnih delavnic za otroke, mladino ter družine, od 11. ure dalje. Prisrčno vabljeni! VESELICA z ansamblom KRJAVELJ KOMPOLJE sobota, 10. 8. 2013, od 19.00 dalje Vabljeni! TO» Vabimo Vas, da se v soboto, 15. 6. 2013, udeležite prireditve »Poletna muzejska noč« v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Ob 20. uri bo odprtje nove postavitve stalne zbirke Toneta Kralja, ob 22. uri pa se prične klavirski recital Bojana Goriška. Odhod avtobusa bo iz avtobusnega postajališča na Vidmu ob 18. uri. Prosimo, da svojo udeležbo sporočite na telefonsko številko: 031 422 657. Lepo vabljeni! Janez Pavlin, župan 5. občinska gasilska orientacija v Strugah Članek sem začela pisati še vsa pod vtisom dnevnega dogajanja, polna navdušenja in optimizma za vsa naslednja tekmovanja. Jutro se je začelo slabo, slabše ne bi moglo biti. Vreme: dež in dež in še enkrat dež. Še zadnji jutranji posvet sodnikov in končni sklep, da izpeljemo 5. občinsko orientacijo in prvo, ki se dogaja na struških tleh. Kljub dvomom in vsem skeptičnim mislim smo bili odločeni, da to pospravimo »pod streho«. Po jutranjem postroju in dvigu zastave so se ekipe prijavile pri komisiji A ter urno začele svojo orientacijsko dogodivščino. Pionirji z mentorji in mladinci na vaji z vedrovko, gasilci pripravniki pa na vaji z gasilskim orodjem. Po zaključku vaje so dobili še zemljevide in se radovedno podali na pot. Vse ekipe so se odlično odrezale in vrnile na štartno pozicijo. Tekmovanje je tekmovanje in večkrat igra vlogo pri odločilnih mestih sreča. Nekateri so se odrezali z boljšo, drugi s slabšo uvrstitvijo, zagotovo pa so bili vsi zmagovalci, saj so kljub slabemu vremenu dokazali, da se znajo orientirati v naravi. Dokazali so tudi, da se gasilci ne oziramo na vreme, ampak se podamo na pomoč v vseh vremenskih pogojih. Tisti, ki smo željno pričakovali ekipe »v taboru«, smo se trudili, da sta jih pričakala topel napitek in malica. Gasilska solidarnost se je pokazala pri posojanju sušilcev za lase in medsebojni pomoči ter v veselem Končne uvrstitve: MESTO/ EKIPA PIONIRKE PIONIRJI MLADINKE MLADINCI GASILKE PRIPRAVNICE GASILCI PRIPRAVNIKI 1. KOMPOLJE 4 ZDENSKA VAS 3 KOMPOLJE 10 KOMPOLJE 7 ZAGORICA 4 HOČEVJE 1 2. ZDENSKA VAS 1 KOMPOLJE 1 STRUGE 5 KOMPOLJE 6 PONIKVE 8 KOMPOLJE 13 3. STRUGE 1 STRUGE 3 PONIKVE 3 STRUGE 6 PONIKVE 7 PONIKVE 9 4. ZAGORICA 3 KOMPOLJE 2 ZDENSKA VAS 4 PONIKVE 6 STRUGE 9 5. KOMPOLJE 5 PONIKVE 1 ZDENSKA VAS 5 STRUGE 7 6. KOMPOLJE 3 ZDENSKA VAS 6 7. STRUGE 2 PONIKVE 5 8. PONIKVE 2 KOMPOLJE 9 9. ZAGORICA 1 STRUGE 8 10. ZDENSKA VAS 2 11. ZAGORICA 2 12. STRUGE 4 druženju v času, ko smo čakali na rezultate. Sledila je še razglasitev rezultatov. Tokrat smo vloge zamenjali; otroci v postroj, na srečo pod streho. Sodniški zbor pa se je postavil pod milo nebo, ki nam je namenilo deževno izkušnjo, kot dopoldan otrokom. Priznanja in medalje sta podelila predsednik GZ Dobrepolje Matjaž Koželj in poveljnik GZ Dobrepolje Uroš Gačnik. Končni rezultat pa je pokazal: 17 ekip pionirjev, 14 ekip mladincev in 7 ekip gasilcev pripravnikov, ki so opravili svojo dolžnost. Glede na število ekip mislim, da se nam za gasilski podmladek ni treba bati. Prvi dve ekipi iz vsake kategorije sta se uvrstili naprej na regijsko orientacijo, ki bo 15. junija 2013 v Loškem Potoku. Za konec še prav lepa zahvala vsem za pomoč pri organizaciji in izvedbi 5. občinske orientacije v Strugah. Naprej uvrščenim ekipam in njihovim mentorjem pa veliko uspeha na regijskem tekmovanju. Naj dodam še povabilo na otvoritev našega novega težko pričakovanega gasilnega doma, ki bo 29. junija v Strugah. Vljudno vabljeni! Z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« ♦ ?9ö V A B I V SOBOTO, 29. 6. 2013, OB 16. URI NA SLAVNOSTNO OTVORITEV NOVEGA GASILNEGA DOMA V STRUGAH. PROGRAM PRIREDITVE: ZBOR GASILCEV SLAVNOSTNA PARADA KULTURNI PROGRAM SLOVESNA OTVORITEV IN BLAGOSLOV PO URADNEM DELU BO VRTNA VESELICA Z ANSAMBLOM FANTJE Z VASI Z BOGATIM SREČELOVOM. VLJUDNO VABLJENI ! NA POMOČ! Praznik sv. Florijana v Ponikvah V najlepšem mesecu maju goduje sv. Florijan, katerega smo gasilci zaradi njegovih lastnosti po zgodovinskem izročilu vzeli za svojega zaščitnika in priprošnjika. V nedeljo, 12. 05. 2013, smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ponikve že triindvajsetič pripravili slovesnost v čast zavetniku gasilcev sv. Florijanu. PGD Ponikve, E. S. V tokrat oblačnem in z rahlimi kapljami spremljajočem nedeljskem dopoldnevu smo se gasilci iz šestih društev Gasilske zveze Dobrepolje ter iz sosednjih prijateljskih društev Ponova vas, Škocjan, Škrlovica in Turjak ob 9.30. uri zbrali v vaškem centru Ponikve, skupaj s prapori in z gasilskimi vozili. Skupno se je slovesnosti v čast sv. Florijanu udeležilo skoraj 100 gasilcev v uniformah, od tega tudi 10 članic ter pionirska in mladinska desetina iz Ponikev. Ob 9.55. uri smo gasilke in gasilci s prapori skupaj s članicami folklorne skupine iz Ponikev oblikovali povorko, v kateri smo odkorakali ob taktih bobnarja proti cerkvi sv. Florijana. Povorki so se pridružili tudi ostali vaščani, ki so v vaškem centru prisostvovali postroju ter odhodu gasilcev. Zaradi slabega vremena je letošnja slovesnost z bogoslužjem potekala v cerkvi. Gasilci smo se ob prihodu v cerkev posedli v prve vrste, v preostale vrste pa so se posedli ostali verniki. Ker se je cerkev prehitro napolnila, so bili ostali gasilci in verniki prisiljeni prisostvovati bogoslužju zunaj. Sveto mašo je letos opravil gospod župnik za vse pokojne in žive gasilce. V pridigi je označil lik gasilca, kot človeka, ki je vedno pripravljen pristopiti na pomoč sočloveku ter pri opravljanju svojih nalog izpostavlja nevarnosti svoje življenje. Poudaril je, da se je ta pripravljenost v veliki meri pokazala ob poplavah v pretekosti, kakor tudi ob požarih in preostalih elementarnih nesrečah, ki so nas doletele. Za ubrano petje pri sveti maši je ob spremljavi organista Toneta Šinkovca poskrbel domači cerkveni pevski zbor. Po končanem bogoslužju smo gasilci s prapori in z vozili skupaj s članicami folklorne skupine v povorki krenili proti gasilskemu domu. Povorki so se pridružili tudi vsi ostali povabljeni, ki so bili prisotni pri bogoslužju. V gasilskem domu smo vse gasilce in ostale povabljene goste pogostili domači gasilci z žegenskimi dobrotami, ki so jih spekle ponikovske gospodinje (za vse spečeno in prinešeno pecivo se vsem gospodinjam najlepše zahvaljujemo), ter s kozarčkom pijače. Med tem časom se je tudi zjasnilo vreme, pokazalo se je sonce in topli žarki so vse prisotne spravili v dobro voljo. Ob prijetnem klepetu ter uživanju dobrot in sončnem vremenu je čas kar prehitro mineval. Kar prehitro je bilo treba skleniti srečanje ter se raziti. Razšli smo se s prijetnim občutkom, da je pri nas gasilstvo živo ter da smo se srečali ljudje, ki podobno razmišljamo. Veselimo se ponovnega snidenja naslednje leto na že štiriindvajseti slovesnosti. ♦ Oblačila in obutev za otroke V imenu Župnijske Karitas Dobrepolje se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste darovali veliko lepih, raznovrstnih, sodobnih in uporabnih oblačil in čevljev za otroke. Zahvaljujem se tudi sodelavkam ŽK, ki so obleko in obutev požrtvovalno pregledale in razporedile po velikosti. Zbrana oblačila želimo čim prej razdeliti, zato vabimo tiste, ki kar koli potrebujete za otroke od 5 do 16 let ali veste za koga, ki potrebuje, da to sporočite na: karitas-dobrepolje@zelnik.net ali na telefon: 041 393 893. Otroci hitro rastejo in prerastejo oblačila. Pri igri in zabavi se veliko oblek umaže in raztrga. Zakaj bi kupovali vse novo? Morda bi bilo med zbranimi oblačili kaj uporabnega tudi za vaše otroke ali otroke vaših sorodnikov, znancev, sodelavcev . Sporočite, da se dogovorimo, kdaj pridete, pogledate in vzamete, kar potrebujete. Matere smo bile vedno iznajdljive pri izmenjavi oblačil za otroke. Župnijska Karitas želi s posredovanjem pri takšni izmenjavi samo pomagati. Lepo prosimo za sodelovanje in pomoč, saj bi bilo res škoda, da bi obleke obležale na policah in jih ne bi dobili tisti, ki bi jim prišle prav. Marta Šuštar Omogočimo vsem otrokom kakovostne šolske pripomočke Karitas Župnijska Karitas Dobrepolje in župnija Struge sta lansko leto prvič organizirali zbiranje šolskih potrebščin in pripomočkov pod geslom »Brezskrbno v novo šolsko leto«. Dobrodelna akcija je lepo uspela. Z zbranimi pripomočki smo pomagali mnogim otrokom, zato tudi letos Župnijska Karitas Videm Dobrepolje v sodelovanju z župnijo Struge organizira zbiranje šolskih potrebščin in pripomočkov pod geslom Brezskrbno v novo šolsko leto. Akcija bo potekala pred Jakličevim domom na Vidmu v soboto, 29. junija 2013, od 8.00 do 12.00 in v Strugah pri farni cerkvi po maši, v soboto, 29. junija, in v nedeljo, 30. junija 2013. Šolske pripomočke bomo zbirali še do 15. julija 2013 in jih lahko oddate tudi v župniš-ču na Vidmu ali v Strugah ali vsak dan po maši v kiosku v farni cerkvi na Vidmu. Kot veste, je tudi v naši občini vsak dan več ljudi, ki so izgubili delo, in zaradi tega vse več socialnih stisk. Lahko si mislite, kako se počuti v šoli otrok, ki mora vedno prositi sošolca za šestilo, barvice, trikotnik, lepilo in podobno. Nekateri otroci imajo slabe šolske pripomočke, ki so ceneni in se hitro pokvarijo ali sploh niso uporabni. Z omenjeno akcijo bi radi zbrali kakovostne šolske pripomočke, zato je bolje, da podarite malo, pa tisto lepo, kakovostno in uporabno. KAJ OTROCI V ŠOLI POTREBUJEJO? Objavljamo seznam šolskih potrebščin in pripomočkov, ki so nam ga posredovali učitelji OŠ Dobrepolje: BARVICE BARVNI plastelin...................................................................... ČOPIČI ' RAZLIČNIH' DIMENZIJ:............................................. ploščat št. 14; okrogel št. 4, 6, 10 ČRNI ' TUŠ............................................................................................. DAS MASA ' ZA OBLIKOVANJE' (rjava ' in ' bela)............ DEBELI FLOMASTRI geotrikotniki............ KEMIČNI SVINČNIKI: moder, rdeč, zelen KOLAŽ PAPIR.................................................................... LEPILO UHU V STIKU LEPILO' 'UNIVERZALNO' '-' tekoče (OHO) MEHKI SVINČNIKI (HB) NALIVNA ' PERESA (na ' bombice) PALETE peresnice PLASTELIN RADIRKE RISALNI BLOK Z RISALNIMI LISTI ŠABLONE ' (male 'in velike).................... ŠESTILA ŠILČKl s škatlico za ošilke ŠKARJE ŠOLSKE 'Torbice''srednje' velikosti ' s trdim hrbtom TANKI FLOMASTRI Tehnični'svinčniki TEMPERE BARVE TRDE ' mAPE'Z'ELASTIKO VOSČENKE - vodoodporne ZVEZKI (veliki in mali, črtasti in karo) Ko boste ob koncu šolskega leta pospravljali omare in predale s šolsko opremo, boste morda ugotovili, da lahko kaj podarite za Karitas. Prosimo le, da bi bili predmeti, ki jih boste podarili, še dobri in uporabni. Lahko boste seveda kupili tudi kaj novega in podarili za tiste družine, ki imajo več šoloobveznih otrok oz. za tiste otroke, ki jim starši ne morejo kupiti vsega, kar potrebujejo za šolo. Ob lanski akciji nam je več ljudi reklo, da bi radi darovali denar, zato bomo letos sprejemali tudi denarne prispevke. Ker Karitas ne sme nikomur dajati denarja, bomo za zbrani denar kupili bone v knjigarni in jih razdelili družinam, ki so v socialni stiski, da bodo lahko kupile, kar potrebujejo za šolo. Trkamo na vaša srca, odločitev pa je vaša. Veseli bomo vsakega prispevka. O poteku in izidu akcije vas bomo obvestili. Marta Šuštar, tajnica ŽK Dobrepolje Pohod po mlinarski poti - 2013 Pohodniki OZVVS Grosuplje smo se letos že drugič napotili v Belo krajino na že tradicionalen Mlinarski pohod, ki vodi od Vinice do Damlja. Na pot smo se odpravili z avtobusom 27. aprila - na dan upora proti okupatorju. Zbralo se nas je več kot 40. Jelka Janežič, OZVVS GROSUPLJE Vozili smo se po slikoviti dolini Krke in kmalu prišli v Belo krajino, deželo prelepe Kolpe. Prispeli smo na svoj cilj - v Vinico. Tu so nas pozdravili organizatorji pohoda, zaigral nam je tamburaški ansambel, sprejel pa nas je tudi naš član Franc Skalja, ki ima v vasi Otok svoj vikend. Preden smo krenili na pot, smo si ogledali hišo Otona Župančiča, ki je bila letos odprta tudi za ogled ter razstavo del in slik pomembnih Belokranjcev. Kmalu smo krenili na pot, ki se začne v Vinici pri Benetičevem mlinu z žago, ki se v pisnih virih omenja že od 17. stoletja dalje. Nadaljevali smo pohod po slikoviti dolini Kolpe, ki je naša najbogatejša reka z ribami. V Učakovcih smo šli mimo dveh mlinov: Prokšljevega mlina z žago in Papovega mlina, ki pa ga je že načel zob časa. Kmalu smo prišli v Vukovce, kjer so nas gostoljubni domačini pogostili z belokranjskimi dobrotami. Pot smo nadaljevali tudi mimo zaselka Na Otoku, kjer nas je na svojem vikendu sprejel in pogostil naš veteran Franci. Malo smo se odpočili in nadaljevali pot skozi gozd, ki mu domačini pravijo Tra-potnica, ter mimogrede nabrali tudi če-maž. Pot nas je peljala mimo Krivčevega mlina z žago venecijanko, ki stoji visoko na bregu v gozdu. V tem mlinu so mleli in žagali vse do sedemdesetih let 20. stoletja. Zgradba je bila v zadnjem času obnovljena in predstavlja glavno zanimivost vodnega obrata v Krivcu. Pohod se je zaključil v Damlju, na turistični kmetiji Žagar. Tu smo se okrepčali z okusnim ričetom, organizatorji pa so nas tudi obdarili. Vsak je prejel vrečko domače ajdove ali pirine moke. Kljub zaključku pohoda smo nadaljevali pot do vasi Kot, ki je najjužnejša točka Slovenije. Tu nas je čakal naš šofer Štefan z avtobusom. Bil je res čudovit dan. Težko se je bilo posloviti od zasanjane Kolpe in prijetne tihe doline. Še se bomo vrnili. ♦ »Veterani smo preponosni, da bi Franci Zorko Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, ki združuje veterane občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, so se tudi letos spomladi zbrali na rednem letnem zboru. Večji del srečanja so namenili predstavitvi in oceni svojega dela v preteklem letu in sprejemu programa dela za letošnje leto. Čeprav je Združenje veteranov vojne za Slovenijo nepolitična organizacija, niso mogli mimo kritične ocene politike in države, ki je v svojih prizadevanjih za reševanje nakopičenih težav posegla tudi v pridobljene pravice veteranov vojne za Slovenijo, kot da bi bile te nek nezaslužen privilegij in povzročitelj finančne in gospodarske krize. Leta 1991 se člani združenja niso spraševali, koliko je kdo star, kakšne dohodke ima in kaj bodo imeli od tega. ili za miloščino« Ponosno in odločno so storili to, kar sta jim velevali vest in ljubezen do domovine. Zato so se enoglasno strinjali s predsednikom območnega združenja Borisom Peterko, ko je v nagovoru članom dejal: »Veterani smo preponosni, da bi prosili za miloščino.« Kljub bistvenemu zmanjšanju finančnih sredstev, s katerimi je razpolagalo združenje v preteklem letu, so uspeli v celoti uresničiti svoj program. Največjo pozornost so namenjali ohranjanju pozitivnega izročila osamosvojitvene vojne ter skrbi za rekreacijo ter s tem za zdravje svojih članov. Udeležili so se številnih športno-rekreativnih tekmovanj, ki so jih organizirala različna območna združenja, ter na njih dosegali zavidljive rezultate. Izredno aktivna pa je bila, kot vsa leta doslej, tudi pohodniška sekcija. Vse večjo pozornost pa namenjajo tudi informiranju javnosti v lokalnem oko- lju o svojem delu, zavedajoč se, da tudi na ta način širijo svoje poslanstvo. Zbora, ki se je po končanem uradnem delu nadaljeval s prijetnim tovariškim druženjem nekdanjih soborcev, so se udeležili tudi predstavniki Zveze veteranov vojne za Slovenijo in drugih območnih združenj kakor tudi predstavniki Policijskega veteranskega združenja Sever. ♦ Veterani OZVVS Grosuplje že petič na Maistrovem pohodu V soboto, 25. maja 2013, smo se veterani Območnega združenja zbrali pred Gasilskim centrom Grosuplje in se z avtobusom odpeljali proti Štajerski, na že tradicionalni 14. Maistrov pohod. Letos je bila naša gostiteljica občina Sv. Trojica. Veterani OZVVS Grosuplje smo se Maistrovega pohoda udeležili že petič. Jelka Janežič, OZVVS GROSUPLJE Ko smo odhajali iz Grosupljega, je bolj slabo kazalo glede vremena. Vendar smo imeli tudi tokrat srečo. Ves dan nas je spremljalo sonce. Veterani smo se okrog 9. ure zbrali v centru Svete Trojice, kjer so nas pozdravili gostoljubni domačini in nam ponudili okusen zajtrk in okrepčilo, ki so ju pripravile članice Društva kmečkih žena in deklet. Presenetil nas je tudi lep kulturni program, ki so ga izvedli učenci osnovne šole in vrtca Sv. Trojice. Nato nas je nagovoril predsednik OZVVS Lenart g. Darko Šker-get. Predsednik je v svojem govoru orisal zgodovino nastanka države Karantanije, ki je obstajala skoraj 300 let in je prva državna tvorba Slovencev. Naš zgodovin- ski spomin se napaja iz simbolov, kot so karantanski grb in karan-tansko pokrivalo, knežji kamen z Gosposvetskega polja, Brižinski spomeniki, grbi slovenskih dežel, mogočne dinastije Celjskih grofov, lipov list, najvišja gora naše dežele Triglav in slovenska tribarvna narodna zastava. Vsi našteti simboli so bili vir za današnje državne simbole samostojne Slovenije. Na čast Sloveniji in naši zastavi smo skupaj z govornikom zapeli slovensko himno. Zveza veteranov vojne za Slovenijo z območnimi združenji smo nevladna, nepolitična, nestrankarska in nepridobitna organizacija, ki združuje vse, ki so v najbolj usodnih časih naši domovini stali ob strani. Mnogo jih je za svojo domovino dalo tudi svoje življenje. Veterani smo po osamosvojitvi pridobili nekatere pravice, ki so nam bile z znanim zakonom (ZUJF-om) odvzete, zgodila se nam je krivica. Veterani ne prosimo, da se nam te krivice popravijo, veterani to zahtevamo. Predsednik OZVVS Lenart je ob koncu govora povabil k besedi predsednika pokrajinskega odbora Venčeslava Ogrin-ca ter gostitelja pohoda, župana občine Sveta Trojica gospoda Darka Frasa, ki sta nam pohodnikom spregovorila nekaj spodbudnih besed in izrekla dobrodošlico. Pohod je vodil g. Marjan Rebernik in tako smo pod njegovim vodstvom ob 9.30 krenili na približno 9 km dolgo pot v smeri Sveta Trojica - Verjane - Sp. Porčič - Sveta Trojica. Med potjo smo občudovali lepo ohranjeno vaško arhitekturo, naravne lepote, uživali v prelepem razgledu in gostoljubju svojih gostiteljev in prijaznih domačinov. V Sveto Trojico smo se vračali ob obrežju Trojiškega jezera in pot zaključili po znamenitih stopnicah, ki vodijo proti romarski cerkvi Sv. Trojica. Ob koncu pohoda so nas organizatorji pogostili z okusnim bogračem in dobrim štajerskim vinom. Vendar programa še ni bilo konec. Prijazni gostitelji so nas povabili na ogled ene najlepših vinskih kleti na Slovenskem -v Razstavno protokolarni center Sv. Martina, kjer smo poskusili njihova najboljša vina. Na koncu smo si ogledali še cerkev Sv. Trojice, ki je tudi zelo lepa in zanimiva. Prišel je čas za odhod. Polni prelepih vtisov smo se poslovili od svojih gostiteljev, gostoljubnih Štajercev in ponosnih veteranov, ki so se borili za to, da imamo danes svojo državo. Tudi mi smo ponosni na to. V te lepe kraje se bomo gotovo še vrnili. ♦ SD SOCIALNI DEMOKRATI Območna organizacija Grosuplje Članicam in članom Socialnih demokratov, našim simpatizerjem ter vsem ostalim občankam in občanom iskreno čestitamo ob 25. juniju, DNEVU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI. Območna organizacija Socialnih demokratov Grosuplje Piše: Zdravko Marič, dr.med. 'AVE', navade prave Slovenec iz vrstnih hišic v Žabji Ggrapi gleda TV in posluša dnevno informativni program. Nabira si tematske sklope za gostilniško razpravo, v desni roki drži daljinca, in žlico, v levi pa pivo in cigareto. To so štirje zvesti mušketirji, nepogrešljivi družinski prijatelji. Osvoboditelji duha, vodiči skozi labirint med stresom in blagodejstvombla-grom. Požiralci negativizma in razprostri-ralci fata morganskega obzorja. Klik na da-ljinca, žlica makaronflajšamakaronovega mesa, požirek pirapiva in vpih cigarete. Klik na daljinca, žlica makaronovega mesama-karonflajša, požirek pirva in vpih cigarete. Enkrat, dvakrat, petkrat ... Dokler naenkrat žabjegrapski Slovenec ne odplava v prijetno dremuckanje, pospremljeno s hiperso-ničnim smrčanjem v intervalu 2 proti 5, kar pomeni dve sekundi smrčalskega vdiha in pet sekund smrčalskega izdiha. »Tulilulidu, prometne informacije,« se na ves glas zasliši radio izza fotelja, ki je bil sicer prej bolj potihem,... »radarji se nahajajoso na sledečih lokacijah ...« Slovenec pokliče ženo, naj utiša radio, Slovenka mu pa odvrne: »Ura je šest, vzemi tableto za pritisk in sladkorno ....« Slovenec vstane, ves preznojen od napornega smrčanja odpre okno, požre tablete, vzame izvijač in se odpravi na dvorišče sestavljat raženj za nedeljski plaska-vičko- čevapčiški piknik. Seveda sestavlja raženj pripognjen, z razgaljenim prezno-jenim hrbtom in izpostavljen hladnemu prepihu. To je polurni izsek našega domala sko- raj vsakdanjega popoldneva. Kljub krizi še vedno dosegljiv luksuz malomeščanskega ali velikovaščanskega standarda nam z vsakodnevnim potrjevanjem avtomatično pritiska na duševno tipko, imenovano: PATOGENI STRESBRAKER, ali po domače "zdravju škodljiv odstranjevalec stresa". Pa preštejmo aktivnosti v polurnem popoldanskem izseku, ki vodijo prej ko slej do bolezenskega stanja: sedenje v fotelju izkrivlja pravilno držo in povzroča občutek težkih nog. Gledanje televizije bremeni oči, dnevno informativni program pa bremeni naše razpoloženje. Gostilniški abonma izčrpava družinski proračun, masten makaronflajš no makaronovo meso dviguje holoesterol, skupaj s pivom vodi ob prekomernih količinah v debelost. Alkohol v pivu povzroča alkoholizem, cigareticigarete povzročajo odvisnostne motnje in okvare dihal. Popoldansko spanje povzroča zdramitveno razdražljivost in nočno nespečnost, prepir z ženo pa nezdravo družinsko podnebje, kjer se preko ohladitve medsebojnih odnosov ustvarjajo lomljive ledene plošče, odmi-kajoče se ena od druge in vsaka s po enim družinskim članom na svojem površju. Zdravila lahko povzročajo neželene učinke, tudi odvisnost; delo z izvijačem je nevarno za poškodbe in okvare komolčnih ali zapestnih vezi. Pretiravanje s pikniki, kjer se konzumira začinjena hrana, poplaknje-na z razpenjenim pivom, ima za posledico konveksno izbočenje peripopkovne kupole, kakor bi trebuhu rekel profesor biofizike. Delo v prepognjenem položaju hrbtenice (sorodne "križolomne" pozicije najdemo pri delu na njivi, kidanju snega ali nepravilnem dvigovanju bremen), vodi v preo-bremenitveno nategnitveno razbolenost obvretenčnih vezi, ki jim prepih čez moker hrbet z visoko obrestno mero doda davek na izzvano vrednost, to je vnetje mišic. Ste videli, koliko škodljivih dejavnikov v roku pol ure ... Koliko se jih zvrsti potemtakem v celem popoldnevu, v enem dnevu, tednu, mesecu, letu, desetletju! A mi se ne predramimo! Že dneve in tedne in leta stojimo vkopani in čakamo kakor vsi drugi problem, ki prihaja ... Vemo, da bo bolezen prišla, pa vendar si ves čas govorimo: »Ah, pa menda ne ravno danes, saj se dobro počutim.« Beremo strokovno literaturo, poslušamo pametne profesorje in doktorje, analiziramo zdravila in jedilnike, brskamo po internetu. Ob neskončni ponudbi brskanje počasi postaja podobno iskanju ši-vanke v kopici sena. In potem kar naenkrat to šivanko v senu tudi najdemo, vsaj zdi se nam, da je tako. Da, odkrili smo stvar, ki nam bo povrnila zdravje in dobro počutje; da, s to šivanko, ki smo jo našli v senu, bomo na lahek način sešili obleko zdravja, ki nam bo povrnila toploto dobrega počutja in ki nam bo to počutje podaljševala vse do pozne starosti. Ponavadi gre pri teh stvareh za učinke nekih višjih, velikokrat nevidnih sil: magnet, bioenergija, kratki ritual, talisman ali učinek "čudežnega zvarka". To so učinki, ki presegajo plitvo in omejeno pamet nosilcev uradne medicinske stroke, to so učinki, ki naj bi se dosegli brez kakšnega posebnega truda za zdravje, saj naj bi garali za zdravje samo bedaki, ki teh stvari ne poznajo in s tem izpadejo neumni. Ta čudežna igla, ki smo jo našli v senu, nam kar sama šiva obleko, ki je polna udobja in polna omamnega občutka vzvišenosti in prezira. A ko pride prvi dež, ugotovimo, da smo mokri do kože. Občutek vsemoči in dobrega počutja zamenja občutek mraza, bolečin V sredo, 15.5.201315. 5. 2013, je Rdeči križ organiziral izvajanje brezplačnih preventivnih pregledov za občane Dobrepolja. Stojnica izpred pred občinsko stavboobčine je bila deležna številnih obiskov mimoidočih, tako da je akcija izredno dobro uspela. Zahvaljujemo se vsem, ki so se opogumili narediti oceno ogroženosti za bolezni srca in ožilja. Kot vidimo na sliki, so veliko dobre volje in poguma pokazali tudi naši najmlajši. Da pa ne ostane samo pri meritvah, vas vse občane vljudno vabim na predavanje, za katerega informacije so navedene spodaj. in strahu. »Kaj je to?« panično sprašujemo svoje bližnje ... »Zakaj me ne ščiti moja čudežna obleka zdravja, katere kroj sem našel na internetu,« sprašujemo prav tiste bližnje, ki smo jih do predtem imeli za garaške bedake, ki svoje zdravje gradijo s trudom in z odpovedovaenjem, zatem pa tudi nosilce uradne medicine, ki so nam z omejeno pametjo svetovali vse drugo, samo tistega, kar smo želeli, ne. In to, kar smo si želeli, je zdravje na klik, zdravje z enim požirkom zvarka na dan ali z enimo dekagramomo kovinskega obroča na desnem zapestju. Nihče ni direktenneposreden, vsi se izgovarjajo, da ne vedo, kaj nam je, dokler se ne zasliši otroški glas, ki prihaja iz naše notranjosti in ki je enak glasu otroka iz pravljice "Cesarjeva nova oblačila" rekoč: CESAR NIMA NA SEBI NOBENIH OBLAČIL. Kaj pa medicinska znanost? Zdi se, da se je v svoji prevzvišenosti in napuhu začela dvigovati v nebo. Kakor zavezniška letala med vojnami v eksotičnih državah mečejo pakete pomoči obubožanemu prebivalstvu, tako medicinska stroka na višjem višji nivoju ravni meče od zdravja obubožanemu prebivalstvu naše, tudi čedalje bolj eksotične Slovenije, zgolj tablete in laboratorijske izvide. Kakor paketi pomoči lahko pomagajo le peščici prebivalcev vojnega področja, tako lahko tablete in laboratorijski izvidi pomagajo le peščici Slovencev. A ta peščica niso vsi tisti, ki zdravila dobijo, ampak tisti, ki poleg zdravil upoštevajo tudi nasvete za zdrav življenjski slog. Kajti če se nezdrav življenjski slog ob zdravilih nadaljuje, bomo prej ko slej potrebovali še dodatno zdravilo, pa sčasoma še eno, pa še eno, dokler jih ne bomo uživali toliko, da se bodo kemične substance začele v našem telesu tepsti in nam škoditi. Potem pa več ne bomo vedeli, kdo pije in kdo plača. Na misel mi pride spomin, kako sem razmišljal pred 30 leti, ko sem se odločil, da bom študiral medicino. Takrat sem se torej odločil, da bom poletel z avionomletalom medicinske znanosti in metal pošiljke pomoči bodisi z avionaletala Ministrstva za zdravje, bodisi z avionaletala farmacevtskega podjetja, z avionaletala zdravstvene zavarovalnice ali pa z avionaletala neke visoke klinične inštitucije. A ko sem prvič letel nad področjem ljudskega bolezenskega dogajanja, mi je minister, ki je sedel v luksuznem razredu, ukazal: »Marič, padalo na hrbet in skoči med ljudi. Ti si bil mišljen za operativca na terenu, zato boš delal na zemlji neposredno z bolniki in njihovimi svojci. Glej, da boš pakete pomoči, ki jih bo država metala na področje tvojega dela, delil pravično in pošteno, sicer te bomo kaznovali.« Pa sem skočil med ljudi, kaj sem pa hotel. Priletel sem na sicer obljudeno področje, ki pa je trpelo, ker mu je država leta in leta obračala hrbet. Tam sem še zdaj, delam na podlagi pridobljenega znanja isz fakultete, na podlagi izkušenj in na podlagi informacij, obvestil, ukazov in specialističnih izvidov, ki jih na teren mojega dela meče bodisi avionletalo Ministrstva za zdravje, bodisi letaloavion farmacevtskega podjetja, bodisi letaloavion zdravstvene zavarovalnice ali letaloavion neke visoke klinične inštitucije. Vedno, ko pade kakšen paket pomoči na polje naše občine, pogledam proti letalu, ki ga je odvrglo. In ko se izgublja v za ob-zorjemu na svoji povratni poti proti Ljubljani, mu potihem rečem: »Medicina se ne razvija na podlagi pogleda iz zraka, ampak na tleh, med ljudmi.« A kaj pomaga, ko pa avioniletala nikoli ne pristanejo, da bi lahko eminencam, ki v njih sedijo, na podlagi izkušenj siz terena povedal, kaj ljudje v resnici potrebujejo in v kolikšni meri. Pa se preselimo spet k Slovencu iz Žabje Ggrape. V trenutku, ko je očistil raženj in ženi naročil, naj mu prižge televizor, pripravi pivo, večerjo in cigarete, priteče mimo novi sosed, Novi Slovenec iz desne vrstne hiše. Slovenca na glas pozdravi in mu prijazno zakliče: »Živio, sosed, greva na tenis?« Slovenec se ves presenečen obrne proti Novemu Slovencu, zagleda njegov zdrav izraz, ki je seval iz njegove pojave, nato pa v želji, da bi tudi on občutil zadovoljstvo dobrega počutja, odvrne: »Greva, vsaj za pol ure!« In potem sta pol ure izvajala športno aktivnost, Slovenec je bil tako zadovoljen nad svojim počutjem, da je rekel: »Počutim se kot prenovljen ...« In potem mu Novi Slovenec prijazno odvrne: »Dobrodošel v klubu Novih Slovencev. Ker vem, da boš na podlagi te dobre izkušnje zamenjal svoj življenjski slog, te že zdaj proglašam za Novega Slovenca, čeprav že leta in leta živiš na isti zemlji in v isti vasi. Nov si, ker si naredil veliko življenjsko spremembo in Novih Slovencev nas je čedalje več. V čedalje večji meri zamenjujemo Sstare Slovence, ki so zapleteni v prepletajoče se vozle škodljivih razvad, zavisti, privoščljivosti in sovraštva. Čeprav se Novi Slovenci razvijamo iz sSta-rih, pa nam zdravo življenje in druženje v športu in razvedrilu vozle škodljivih razvad, zavisti, privoščljivosti in sovraštva počasi, a vztrajno odvezuje in razblinja.« Analizirajmo spet polurni izsek, sedaj zdrave aktivnosti našega Slovenca; hrbtenica se krepi, z gibanjem se znižujeta holesterol in krvni sladkor, ni razdražljivosti, ne cigaretnega dima, ne prenažiranja s hrano in z alkoholom, ne prepira in ne škodljive obremenitve sklepov zgornje okončine. To je polurni izsek, ki je s perspektive zdravja popolnoma v nasprostju s polurnim izsekom popoldneva izz začetka naše zgodbe. To je polurni izsek, ki vodi v zdravo in dobro počutje. Se lahko v to našo odločitev za zdravje kakor koli vključi tudi kakšna "nevidna" pomoč? Lahko, vendar nam naj sicer neškodljivi zvarki ne bodo za podpiranje lenobe, ampak kot izvor moči pri garanju za zdravje, naj nam dajo energijo za nadaljevanje boja za zdravje, za vztrajnost pri odpovedovanju cigaretaom, za moč pri zdravi telovadbi. Takrat se primimo za talisman, takrat popijmo neškodljiv čudežni zvarek in takrat pomislimo na moč kovinske magnetne zapestnice. In čeko bomo zmogli, da napor diete, premagovanja odvisnosti in napor izpolnitve zastavljenega rekreacijskega plana premagamo, takrat bomo lahko rekli: »Nevidna moč mi je pomagala v najtežjih trenutkih na trnovi poti do zdravja in dobrega počutja.« Takrat bomo lahko rekli: »Nisem našel šivanke v kopici sena, ampak sem našel šivanko v kopici iz kopriv, bodičastih vrtnic in osjega gnezda.« To je pa šivanka, ki nam sešije pravo oblačilo, ki nas bo ščitilo nae samo pred bolezenskim dežjem, ampak tudi pred bolezenskim snegom, točo in viharjem. Takrat bomo lahko rekli: »Postal sem sam v sebi Novi Slovenec in tega nisem dosegel preko pomoči iz avionaletala, ampak na podlagi spoznanj, ki jih črpam iz življenja na skromnih tleh in med skromnimi ljudmi. Iz skromnosti črpam največja življenjska bogastva.« ♦ VLJUDNO VABLJENI NA PREDAVANJE Z NASLOVOM ZDRAVO HUJŠANJE, KI BO V TOREK, 18. 6. 2013, ob 19.00 URI V MALI DVORANI JAKLIČEVEGA DOMA. ORGANIZATOR PREDAVANJA JE SPLOŠNA MEDICINA DOBREPOLJE, PREDAVA SESTRA ANICA KOZINC. IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Piše: Marija Tegel Spoštovani člani, spoštovane članice! Mesec maj je že za nami, mi pa še kar doma. Da, za mesec maj nismo planirali izleta zaradi dveh lepih dogodkov v dolini. To sta sv. birma in prvo sv. obhajilo. Vsi smo takrat radi med vnuki ali pravnuki, da z njimi podoživimo njihov praznik. No, v mesecu juniju pa se bodo začele naše aktivnosti. Prva v nedeljo 2. junija. V sodelovanju s Krajevno organizacijo Rdečega križa Dobrepolje vabimo 80-letnike in mlajše, ki ste bolni, da se nam pridružite to popoldne. Za to nedeljsko popoldne vam bomo pripravili prisrčen kulturni program, po dobrem kosilu pa bomo poklepetali in obudili marsikateri dogodek iz svojega življenja. Če nimate prevoza, pokličite na kontaktne številke, ki so na vabilu, in pridemo po vas. Veselimo se srečanja z vami! Komaj bo srečanje za nami, bodo naši poverjeniki pobirali prijave za izlet na Gorenjsko. Najprej se bomo ustavili v romarskem središču na Brezjah. Pri sveti maši bomo ob 10. uri. Po maši si bomo vzeli čas za ogled jaslic in Marijinih cerkva na Slovenskem, tudi kavica se bo že prilegla. Nadaljevali bomo pot do vasi Vrba in si v spremstvu vodiča ogledali Prešernovo rojstno hišo. Po ogledu tega kulturnega spomenika se bomo zapeljali do gostilne »Pri Joževcu«, si ogledali spominsko sobo in film o dolgoletnem delovanju ansambla Avsenik. Izpod mogočnih kostanjev se bomo napotili do lovske koče nad Žirovnico, kjer nas bo čakalo zasluženo kosilo. Okrepčani se bomo odpravili proti domu. Izlet ne bo naporen in je primeren tudi za tiste, ki težje hodite. Pravočasno se odločite in se prijavite svoji poverjenici ali poverjeniku. Mislim, da bosta dva dogodka dovolj za en mesec. Prvi je namenjen starejšim, drugi malo manj »starim«. V Strugah ni poverjenika, zato naprošam člane in članice s tega področja, da razmislite o programu izleta in se prijavite na telefon 01 7807-616. Vzemite si čas zase in se nam pridružite, kajti dan bo drugačen od drugih. Lepo pozdravljeni! 16. prvomajski košarkarski turnir na Cesti Rok Klinc V sredo, 1. maja, smo člani ŠD Cesta organizirali že 16. prvomajski turnir v košarkarskih trojkah. Potekal je na igrišču ob vaškem domu na Cesti. Letos smo prvič organizirali dnevno-nočni turnir, ki se je začel ob 18. uri. Sodelovalo je 7 ekip iz bližnje in daljne okolice: ŠD Cesta, Koma 750, ŠD Predstruge, Konjarji, Domžale, Nepridipravi in Brača promašaj. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, najboljši dve iz vsake skupine pa sta se uvrstili v polfinale. Po napetih in izenačenih bojih je zmago slavila ekipa iz Domžal. Med turnirjem je potekalo tudi tekmovanje za najboljšega strelca trojk, kjer se je najbolje odrezal Roman Zabukovec. Po turnirju je sledilo veselo druženje ob dobri hrani in pijači. Zahvala vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji turnirja: Zlatarstvo Gros, Jaxma, Avtoservis Boštjan Zupančič, Bar Majolka Videm, Inštalaterstvo Boštjančič Jože, GMM Mizarstvo, ter vsem ekipam in obiskovalcem turnirja. ♦ 15. kolesarskemu maratonu treh občin je vreme »mešalo štrene« Kolesarsko društvo Grosuplje je v sodelovanju z Občinami Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica v nedeljo, dne 2. 6. 2013, s startom ob 9. uri izvedlo že 15. kolesarski maraton treh občin. Vreme ni bilo najbolj naklonjeno, a smo kljub temu uspeli na maraton privabiti 531 udeležencev. Anton Kogovšek, predsednik društva Organizirane so bile tri cestne proge v dolžini 92, 80 in 56 km, v celoti asfaltne; na najdaljši je bil tudi vzpon na Korinj (600 m). Za družine in manj pripravljene udeležence smo organizirali družinski maraton v dolžini 14 km. Udeleženci tega maratona so se v Šmarju - Sapu udeležili prireditve Čas za ustvarjanje, ki jo je organiziralo Turistično društvo Šmarje. Ljubitelji gorskega kolesarjenja so vozili po MTB progi v dolžini cca 35 km z 800 višinskih metrov vzponov. Start in cilj sta bila v centru Grosuplja na Kolodvorski cesti, ki je bila v ta namen zaprta za ostali promet. Pred startom so udeležence pozdravili vsi trije župani občin, nato pa so zvoki Pihalnega orkestra GŠ Grosuplje pospremili maratonce na pot. Maraton se je odvijal v splošnem prometu po ulicah in vaseh navedenih občin; za usmerjanje in varnost je skrbelo približno 100 redarjev, spremljevalcev z avtomobili in motorji, reševalna in servisna služba. Ob trasi so za žejo in okrepčilo skrbele 4 okrep-čevalne postaje. Prav posebni gosti letošnjega maratona so bili slovenski olimpijci: Marko Račič, Miro Cerar, Franc Škerlj, Janez Žirovnik, Lidija (Lapajne) Kristančič, Metka Jerman, Bojan Ropret in Primož Čerin. Veliko navdušenja je bilo čutiti pri dru- žinskem maratonu, ki se ga je udeležilo 119 kolesarjev, od tega kar 62 otrok, mlajših od 15 let. V spremstvu staršev so imeli priložnost pokazati svoje kolesarske veščine in s ponosom so si nadeli zasluženo medaljo in se ponašali z darilom. V času prireditve je bil organiziran pohod na Magdalensko goro za spremljevalce, ki niso kolesarili. Pohoda se je udeležilo 10 udeležencev, ki so na koncu pohvalili vodiča iz Turističnega društva Magdalenska gora. Vsi udeleženci so bili nagrajeni z medaljo, darilom in malico, sodelovali so tudi pri žrebanju sponzorskih nagrad - glavna nagrada je bila športna ura Garmin Forerunner 910ST. Posebni pokali so bili podeljeni: najstarejšemu udeležencu in udeleženki in trem najštevilčnejšim skupinam. Po končanem kolesarjenju je bilo poskrbljeno tudi za zabavo otrok. Dve ani-matorki sta vodili delavnice in razne igre za najmlajše. Poleg glavnega sponzorja Avto centra Jerovšek in Mercatorja - Pekarne Grosuplje nam je maraton pomagalo izvesti še 11 sponzorjev ali donatorjev: Turistično društvo Magdalenska gora, Pihalni orkester GŠ Grosuplje, Čebelarsko društvo Grosuplje, Gasilsko društvo Grosuplje, Turistično društvo Boštanj, Občini Ivančna Gorica in Dobrepolje, prav posebno pa Občina Grosuplje, ki je s svojo ekipo sodelovala pri pripravi maratona, reklami in obveščanju ter tudi s finančnim vložkom. Letos bomo del stroškov pokrili tudi s pomočjo Fundacije za šport. Z maratonom je Zveza športnih organizacij Grosuplje uspešno kandidirala na javnem razpisu. Člani Kolesarskega društva Grosuplje maratona nismo doživljali na kolesih, pač pa na nešteto zadolžitvah na vseh prizoriščih. Prireditev je potekala skladno z načrti brez večjih poškodb in zapletov. Seveda pa računa za hlad in nestabilno vreme ne moremo nikomur izstaviti. ♦ maj 2013 Sport; kino 29 30. junij -10. športni dan v Bruhanji vasi Pripravil: Alojz Kuplenk Lahko rečemo, da je tudi ta prireditev tradicionalna, saj poteka vsako leto in je vsako leto večja. Dan bo pester, poln športa in zabave. Za športnike bo organiziran turnir v nogometu na travi, turnir trojk v odbojki na mivki, za mladino do 12 let pa turnir v mini nogometu. Spremljevalne aktivnosti bodo naslednje: vlečenje vrvi, badminton, nordijska hoja in morda tudi neke vrste triatlon. Otroci bodo sproščali energijo na različnih športnih igralih. Poskrbljeno bo torej za vse. Tisti, ki niste ravno športniki, pa ste vabljeni, da v dobri družbi preživite dan malo drugače, brez stresa in naglice. Tudi če se boste zadržali malo dlje, vam ni treba skrbeti, da bi ostali žejni in lačni, saj bodo za to poskrbeli neutrudni Bruhanjci. Splačalo se vam bo počakati do večera, ko bo podelitev nagrad in priznanj športnikom oz. zmagovalnim ekipam. Nastopila bo domača glasbena skupina, ki bo zaokrožila in zaključila športno prireditev. Spremljajte nas na www.sd-dobrepolje.si ^ ^ "JC in www.facebook.com/sddobrepolje. KINO DOBREPOLJE PETEK, 28. JUNIJ 2013, ob 18. URI ameriški animirani družinski film SKRIVNOSTNI VARUHI GOZDA KRATKA OZNAKA: Skrivnostni varuhi gozda, pustolovska risana komedija v 3D, razkriva povsem samosvoj domišljijski svet, ki so se ga domislili ustvarjalci risanih uspešnic, kot sta Ledena doba in Rio. V Skrivnostnih varuhih gozda se odvija boj med silami dobrega, ki pri življenju ohranjajo celoten živi svet, in silami zla, ki bi ta svet želeli uničiti. Ko se najstnica čudežno znajde v tem skrivnem vesolju, se spajdaši z elitno skupino bojevnikov in posadko komičnih in pretiranih bitij, da jim pomaga rešiti svet - njihov in naš. DOLŽINA: 1 ura 37 minut Mali nogomet ŠMD TURJAK - FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 7 3 OUTSIDER ŠD STRUGE - ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 4 7 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE - ŠD PREDSTRUGE 3 0 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE - BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 0 3 RS TEAM ŠD KOMPOLJE - ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 1 2 ŠD PREDSTRUGE - OUTSIDER ŠD STRUGE 0 2 RS TEAM ŠD KOMPOLJE - OUTSIDER ŠD STRUGE 2 2 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE - ŠMD TURJAK 1 1 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK - FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 1 3 V mesecu maju se je nadaljevalo občinsko prvenstvo v malem nogometu. Pogled na rezultate in lestvico pove, da so v letošnji sezoni ekipe zelo izenačene in tekme nepredvidljive. Želimo si lahko, da bi bilo tako tudi v prihodnje in da bo prvenstvo zanimivo in neodločeno do konca jesenskega dela. Objavljamo rezultate in lestvico po 5. krogu. število tekem zmage remiji porazi TOČKE dani prejeti goli goli gol razlika 1 BAR MAJOLKA ŠD PONIKVE 5 3 2 0 11 14 4 10 2 ŠD DOBREPOLJE VELIKI SNEŽAK 5 2 2 1 8 14 12 2 3 RS TEAM ŠD KOMPOLJE 4 2 1 1 7 12 7 5 4 ŠMD TURJAK 4 1 2 1 5 12 11 1 5 OUTSIDER ŠD STRUGE 4 1 1 2 4 9 14 -5 6 FUTSAL KLUB DOBREPOLJE 4 1 1 2 4 7 12 -5 7 ŠD PREDSTRUGE 4 0 1 3 1 2 10 -8 V juniju je razpored tekmovanja naslednji: • sobota, 8. junij 2013, Predstruge, • sobota, 15. junij 2013, Videm. Vabljeni! ZŠO Dobrepolje Regijsko preverjanje ekip prve pomoči v Grosupljem R. V soboto, 15. junija 2013, bo v organizaciji Izpostave URSZR Ljubljana, Občine Grosuplje in Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje potekalo XVIII. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Pričakujemo sodelovanje vsaj 16 ekip prve pomoči iz občin ljubljanske regije. Tekmovanje se bo začelo ob 8.30 na igrišču pri OŠ Louisa Adamiča na Tovarniški cesti in se nadaljevalo na osmih delovnih točkah na območju mesta Grosuplje. Ekipe prve pomoči bodo svoje znanje pokazale pri reševanju in oskrbi realistično prikazanih poškodb ponesrečencev v različnih situacijah. Prvouvršče-na ekipa regijskega preverjanja bo jeseni sodelovala na državnem preverjanju. Vljudno vabljeni. * ' o m i' Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in tasta JOŽEFA PERKOTA (1931 - 2013) iz Zdenske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in zanj molili. Hvala za vsako izrečeno sožalje in za vsak stisk roke. Hvala gospodu kaplanu in gospodu župniku za obiske in pogrebni obred, hvala moškemu pevskemu zboru, hvala osebju zdravstvenega doma za pomoč pri oskrbi, hvala cvetličarni Lilija za prijazno pomoč pri pripravi pogreba. Iskrena hvala vsem, ki ste očeta spoštovali in mu kakorkoli pomagali, ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, ata in starega ata ANTONA MUSTARJA (1929 - 2013) Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem tistim, ki ste bili z nami v težkih trenutkih. Hvala vsem za vse besede tolažbe, izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče, darove za svete maše ter darove za cerkev. Iskrena hvala obema župnikoma, Francu Škulju in Janezu Kebetu, za opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru za ganljivo in lepo petje, trobentaču, gasilcu za besede slovesa, domačemu gasilskemu društvu za izvedbo pogreba ter Cvetličarni Lilija za organizacijo pogreba. Zahvala tudi vsem, ki ste zanj molili v domači cerkvi. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi SPLOSNO KLJUČAVNIČARSTVO Peter Klun s.p. Koblarji 24, 1332 Stara Cerkev gsm: 031/229-212 e-mail: peter.klun@siol.net kovinske konstrukcije kovane ograje stopnice okenske rešetke kovinska vrata varjenje na terenu popravilo kmetijske mehanizacije rdaVs NEDELJSKA KOSILA OCVRTI PIŠČANEC JEDI PO NAROČILU PIZZE SLADICE OB NEDELJAH ODPRTO DO 20. URE blesk WWW.BLESK2.SI kontakt: t://031-647-188 t://051-334-826 e://inf0@blesk2.si tone pogorelec, bukovica 2, 1310 Ribnica fl TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE - z nami do subvencije ekosklada (2400 €) - brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta A CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE - z nami do subvencije ekosklada (do 7.000€) - izolacija podstrešja (celuloza, volna) - toplotno izolacijska fasada - dobava in montaža oken (ral montaža) - izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji) 1 GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA - adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na ključ - ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...) - zidarska dela - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen) - keramičarska dela (prenova kopalnic) - čistilni servis zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost OUTOUCOGTTUO brurvDuLo egon 041/743 104 Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje egonbrundulai@hotmail.com Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h Na podlagi večletnih izkušenj Vam nudimo: - Servis računalniške opreme na domu - Prodaja, dostava in priklop nove in rabljene računalniške opreme - Postavitev žičnih in brezžičnih omrežij - Prodaia in dostava tonerjev in kartuš za tiskalnike - Namestitev programske opreme in zaščita računalnikov pred virusi Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Ugodna ponudba bančnih storitev Paket dobrodošlice brezplačno vodenje računa 12 mesecev brezplačni dvigi na vseh bančnih avtomatih brezplačna pristopnina na el. banko 10 položnic brez plačila provizije dodatek 0,10 odst. točke k obrestni meri pri prvi sklenitvi depozita Stanovanjski krediti Prenavljate? Gradite? Kupujete? možnost več plačnikov doba odplačila do 30 let ugodne obrestne mere kreditiranje do 80 % vrednosti nepremičnine PE Grosuplje, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510, info@lon.si www.lon.si 5f HRANILNICA LON "£>cuiimi$b/o