PoStnina oTafena ▼ snfcvinL
Leto XIII., štev. 294
UpravTuStvo: L.juOijana Knafljeva ulica a. - Telefon št 3122. 3123. 3124 3125. 3126
Inseratni >ideiea: LJubljana. Selen-ijurjjova uL 3 - Tei. 3492 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka uli. ca ttev 11 — Telefon št 2455.
Podružnica Ce!1e: Kocenova ulica št. 2. — Teiefon §t_ 190
RaCunJ Drt poŠt. ček zavodih: Ljubljana St 11.842 Praga čislo 78.180. « 105 241
Ljubljana, torek 20. decembra 1932
Cena ? Din
Naročnina znaša mesečno L>in za.—. Ža inozemstvo Lhn 40.—
Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulics 5. Tele. fon St 3122. 3123 3124 3125. 3128. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440
Celje. Kocenova ul. 8 Tel. §t 190.
Rokopisi se ne vračajo — Oglasi oc tarifu
s©ncoMffje¥ kabinet
Nova vlada Paula Boncoiirja, ki je včeraj prevzela posle, se opira v glavnem na radikale in levičarski centrum
svoje
Pariz, 19. decembra d. Po težavnih 24 urnih pogajanjih je dosedanji vojni minister Paul Boncour sestavil včeraj novo francosko vlado, ki se je že snool ob 23. predstavila predsedniku republike l^ebru-nu.
Nova vlada je sestavljena takole: Predsednik vlade in zunanji minister: P.3 u 1 Boncour (neodvisen),
podpredsednik vla.de in provosodje: Abel G.3rciey (radikal),
notranje zadeve: Chautemps (radikal), finance: Cheron (neodvisen), vojska: Daladipr (radikal), letalstvo: Painleve (socialistični republikanec),
narodna vzgoja: De Monzie (socialistični republikanec),
trgovina: De Juvpnel (neodvisen), javna dela: Gecrge Bonnet (radikal), delo: Dalimier (radikali, narodno zdravje: Danielcu (levičarski centrum),
pošta: Laurent-Eynac (levičarski centrum),
kmetijstvo: QueuillP (radikal), trarovska mornarica: Meyer, kolonije: Albert Sarraut (radikal), pokojnine: Galiet (radikal). V novi vladi so posamezni stanovi zastopani takole: 12 ministrov je odvetnikov. 6 vseučiiiiških profesorjev, 5 novinarjev, 2 zdravnika. 1 trgovec, 1 uradnik, 1 založnik, 1 državni svetnik in 1 član Pariškega instituta. Kabinet Paula Boncourja je 21. po vrsti, odkar obstoja tretja republika Šest ministrov je sedai prv'e v vladi. 17 pa jih je bilo že v dosedanjem Har-riotovem kabinetu.
Program nove vlade
Nova francoska vlada Paula Boncourja se opira kakor prejšnja Herriotova vlada v glavnem na radikale in bo uživala podporo socialistov oziroma dobrohotno nevtralnost levega centra. To dejstvo prihaja že v tem do izraza, ker je Paul Boncour pridržal večje število dospdanj:h Horrioto-vih sodelavcev. V zunanji politik" bo naloga nove vlade predvsem ureditev vprašanja dolgov, o česar nadaljnjem razvoju se ne more šp ničesar domnevati. Vsekakor pa se bo zunanja politika nadaljevala v dosedanji smeri, ker je Paul Boncour že v zadnjih mesecih imel znaten vpliv na njen razvoj.
Negativno razpoloženje napram vladi se kaže z'asti na desnici, ker je Boncour socialistom obljubil, da za sedaj ne bodo.znižane uradniške piače, marveč bo. kolikor se bo le dalo, znižan proračun za naroino obrambo V splošnem sodijo, da Boncour-jev kabinet ne bo dolgo vodil državne uprave. Celo sam Boncour je izjavil, da bo skušal pripraviti Herriota k zooetnemu prevzemu vodstva francoske vlade in da je zn^-sd' teea njegov kabinet le začasnega značaja. Glavna naloga te vlade bo. da zri-lža proračun ter najde zadostna sredstva za pokritje izdatkov do konca leta ln za prihodnji januar. Sicer pa bo tudi državni proračun za 1. 1933 še znatno iz-premenjen. tembolj, ker zares ne mislijo več na znižanje uradniških nlač.
Prva šefa
Nova vlada je davi prevzela oblast. Ob 3. popoldne je imela svojo prvo sejo, na kateri je razpravljala o najnujnejših finančni vprašanjih Vlada je sklenila, da se oo parlamentu predstavila v četrtek.
Boncour je izjavil novinarjem, da bo njegova vlada nadaljevala dosedanjo pol^iko Hen-iotove vlade in da bo to v najkrajšem ■času tudi dokazala. Prisotnost Cherona v vladi pa je za vso Francijo znamenje, da bo
nova vlada povedala vsej deželi vso resnico. predočil pravo sliko o financah ter izdala nujne in nagle ukrepe za conovo francoskega gospodarstva.
V parlamentarnih krogih so mnenja, da bo dobila Boncourjeva vlada v četrtek v zbornici veliko večino. Prave težave '.:a novo vlado se bodo pokazale šele v teku proračunske debate v zbornici meseca Januarja. Zanimivo je dejstvo, da ;e pariška borza odgovorila na imenovanje Paul Boncour-jeve vlade, predvsem pa oa ::menovanje Cherona za finančnega ministra, z znatno hausse na vseh poljih.
Komentarji tiska
Listi objavljajo komentarje o novi francoski vladi v davnem po svoji politični orijen-taciji. Levičarski Usti so z Boncourjevo vlado zadovolini. desničarski pa pravijo, da ie preveč levičarska. Ostalo informacijsko časo-pisje pozdravlja novo vlado in pravi, da bo v parlamentu razpolagala z veliko večino-Listi opozarjajo zlasti na sijajno ulojo. ki jo je igral Paul Boncour v Ženevi na razorožit-veni konferenci. Splošno prevladuje vtis. da francoska zunanja nolitika ne bo zapustila dosedanje smeri. Zanimivo je. da vsi listi nanašajo nomen povratka Cherona v finančno ministrstvo, iz česar sklepajo na bodočo finančno politiko Francije
»Le Mntin« piše. da je skušal Boncour prvotno najti elegantno rešitev teaa vpraša-nia v tem. da bi pridobii zase tehničnesra strokovnjaka in oddal proračunsko ministrstvo Ristu, bivšemu podeuvernerju francoske Narodne banke, finančno pa nai bi prevzel Clieron. Ker pa ie Rist to ponudbo odklonil, je Cheron prevzel breme obeh ministrstev. Svoi čas ie Clieron prištedil nič mani kakor 18 milijard, s čimer si je pridobil priimek »Oče Gaspnrds:. nakar ie še sedaj ponosen. Doslej ie bil že štirikrat minister za finan?p. V Cheronovem povratku v finančno ministrstvo vidi io glavni dogodek včerajšnjega dne, ki bo tudi močan psihološki povod za povratek splošnega zaupanja v državno gospodarstvo
»Le Journal«? piše: Cheron, ki je bi! že svoj čas v ulici Rivoli. ko je še bil bogat, se bo sedaj kot revež le z žalostjo v srcu tja vrnil. Preveč bi bilo zato pričakovati, da bo sedaj tako lahko zbral milijarde, kakor jih ie svoi čas kot »oče Gaspa'rd<?. Navzlic temu pt je že dal dober primer, ker bo sam vodil kar dve ministrstvi. Javnost je lahko pomirjena. saj se novi finančni minister pri vodstvu državnih financ ne bo vdajal ne fantaziji in ne pustolovščinam.
»Le Populaire«. ki za Cherona in njegove politične ideje nima posebnih simpatij, priznava, da bo kos novim nalogam in da bo uredil noložni državne blagajne in stanje državnega proračuna. Te njegove ukrepe bo treba le pozdraviti.
Odmev v Ameriki
Washington, 19. dec AA. V političnih krog;h je vest. da je Francija dobila novo vlado, zbudila živahno zadoščenje. Sodijo, da bo to mnogo pripomoglo, da bo Hoover izdal poslanico kongresu o vprašanju dolgov. V poučenih krogih mislijo, da bo Hoo-vrova poslanica vnovič kongresu priporočila. naj imenuje odbor za revizijo vojnih dolgov ter da bo Hoover navezal to zadevo na vprašanje svetovne gospodarske konference.
Washington?iki dopisnik lista »Nevvvork Times« pa misli, da bi .se Hoovrova poslanica utegnila nekoliko zakasniti, da bi ameriška vlada na ta način dala Franciji priložnost za izpopolnitev vlade, in ker Hoover še vedno misli da bo Francija nemara le plačali vsaj obresti zapadlega obroka vojnih dolgov.
Angleško-perzijski petrolejski spor
Svet Društva narodov je razpravo o petrolejskem sporu med Anglijo
in Perzijo odgodil do januarja
ženeva, 19. decembra AA. Svet Društva narodov se je popoldne sestal, da bi razpravljal o petrolejskem sporu med Anglijo in Perzijo. Gre za koncesijo, ki jo je pred dolgimi leti perzijska vlada podelila angleški družbi Anglo Persaan Oil Co. Angleška vlada je o sporu izdelala poročilo za Društvo narodov, ki podrobno opisuje nastanek koncesije in razmerje med družbo in perzijsko vlado do sporazuma leta 1920 Nato navaja poročilo podatke o pogajanjih, k; so se vršila med družbo m perzijsko vlado glede perzijskega deleža pri izkupičku do 1. 1932.. in odpoved koncesije po perzijski vladi, ki pa ne odklanja nove koncesije družbi. Angleška vlada pravi, da je družba pripravljena pogajati se s perzijsko vlado o novi ureditvi medsebojnega razmerja. Zato želi, naj bi se sporazum dosegel na prijateljski osnovi. Pogajanja pa so nemogoča vse dotlej, dokler bo perzijska vlada smatrala, da so koncesije potekle z enostransk;m aktom, ne da bi perzijska vlada predložila družbi nove predloge ker koncesija ne določa enostranske odpovedi Čl. 17 koncesijske pogodbe pra. vi da je treba vse nastale spore rešiti z razsodiščem zaradi česar je po mnenju an-g eške vlade enostranska odpoved kakor tudi konfiskacija v nasprotju z mednarodnim pravom Za vso škodo, ki bi nastala, je zato odgovorna perzijska vlada Angleška vlada želi. naj bi se spor s Perzijo poravnal s posredovanjem sveta Društva narodov na prijateljski način.
Perzijska vlada je brzojavila svetu Dru. štva narodov, da za sedaj ne more zavzeti stališča v tej razpravi, pač pa opozarja, aa je angleška vlada zavzela napram Perziji ustrahovalno. če ne kar grozilno stališče V ostalem ni proti temu. da se soor pred-lož* svetu Društva narodov v rešitev Ker je angleški zunanji minister Simon
zaradi obolelosti moral ostati v Londonu, je Anglijo na seji sveta zastopal sir V/illi-am Malkm, svetnik zunanjega ministrstva, sejo pa je vod 1 irski delegat Lester namesto odsotnega De Valere.
Seja je bila prav kratka. Materialna pogajanja o sporu se bodo vršila šele v januarju. Anglija je pristala na odgoditev, ko je perzijska vlada v posebni noti sporočila Društvu narodov, da ne namerava izdati nikakih ukrepov, ki bi škodovali interesom družbe dokler je postopanje v teku in ne bo sklenjena nova pogodba.
30 milijonov ljudi brez dela
London, 19 decembra. AA. Mednarodni urad za dHo je poslal vladam načrt o skrčenju delovnega časa K;<f<or znano, so nekatere države predlagale naj bi se sedanji osemurni delavnik :zpremeni] v peturne-ga. češ. da bi to bilo najboljše sredstvo proti brezposelnosti. LTrad ceni števil® brez-pose nih po vsem svetu na 30 milijonov, k; nalaga;o državnim proračunom ogrom« na bremena, na drug' strani pa znaš-i izguba na mezdah in plačah zaradi brezposelnosti nad 4000 milijonov funtov v zlatu.
Smrt nemškega socialističnega voditelja
Berlin. 19. decembra d. Včeraj je umrl v 83. letu starosti bivšii državnozborski poslanec in znam socialno.demokratski teoretik Edvard Bernstein.
Ameriški primanjkljaj
VVashington, 19 decembra s. Zakladni urad navaja d8 znaša primanjkljaj v ameriškem državnem proračunu v tekočem finančnem letu 1„142,400.000 dolarjev.
DALEKOSEŽNA IZPOPOLNITEV
ORGANIZACIJE MALE ANTANTE
Važni sklepi beograjske konference - Ustanovita se svet in stalno tajništvo Male antante — še tesnejše sodelovanje
Beograd, 19. decembra, p. Konferenca zunanjih ministrov Mak antante je bila nocoj po dvodnevnem zasedanju zaključena. Zunanji ministri gg. dr. Beneš, Titulescu in dr. Jevtič so se sestali k prvi konferenci včeraj popoldne po prihodu g. Titulesca ter so svoja posvetovanja nadaljevali danes dopoldne od 10.30 do 13.30 in popoldne od 15.30 do 18.45. Proučili so vsa aktualne mednarodna vprašania in zavzeli do niih svoje stališče. Po končani konferenci se ie vršil v sejni dvorani zunanjega ministrstva sprejem novmar-jev. Za sprejem je vladalo v novinarskih krogih veliko zanimanje; prostrano dvorano so napolnili najodličnejši predstavniki domačega in inozemskega tiska, zlasti pa zastopniki tiska držav Male antante.
V imenu svojih kolegov je nagovoril novinarje jugoslovenski zunanji minister dr. Jevtič. ki je v svojem govoru naglasil. da so imeli zunanji ministri Male antante včeraj in danes konference. na katerih so razpravljali o važnih vprašanjih. Glede vseh zadev, ki so bile predmet razprav, so ugotovili popoln sporazum in istovetnost interesov vseh treh držav. V enakem smislu sta nagovorila zbrane novinarje tudi ministra dr. Beneš in Titulescu. nakar so se ministri še nekaj časa raz-govarjali z novinarji. Ker se je češkoslovaški zunanji minister g. dr. Beneš že nocoj odpeljal v Prago, kamor ga kličejo važni državni posli, ni bilo časa za datjši razgovor, kakršen je sicer običajen na konferencah Male antante, marveč so se ministri kmalu poslovili.
Danes opoldne je priredil rumunski . poslanik na našem dvoru g. Juranescu kosilo na čast ministrov Ma'i antante. Udeležili so se ga poleg vseh treh ministrov tudi minister dvora g. Colak Antič. pomočnik zunaniega ministra s:. Fotid ter Češkoslovaški poslanik dr.
Flieder. Zvečer je bila intimna večerja v češkoslovaškem poslaništvu, ki so se je poleg imenovanih udeležili tudi ministrski predsednik dr. Srškič ter ministra gg. dr. Kramer in dr. Šumen-kovič
Zvečer ob 21.30 se je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš z ekspres-nim vlakom odpeljal v Prago. Na kolodvoru so se poslovili od njega poleg obeh ostalih zunanjih ministrov Male antante tudi ministrski predsednik dr. Srškič. ministra dr. Kramer in dr. Su-menkovič ter češkoslovaški in rumunski poslanik na našem dvoru, kakor tudi višje diplomatsko osebje zunaniega ministrstva in veliko število novinarjev. Rumunski zunanji minister g. Titulescu. ki je gost rumunskega poslaništva v Beogradu, ostane v Beogradu še do jutri zvečer, da uredi še nekatera administrativna vprašanja med Jugoslavijo in Rumunijo, ter bo po vsej verjetnosti jutri zvečer odpotoval iz Beograda v Ženevo
Služfeeszi komunike
Beograd, 19. decembra, p. O konferenci Male antante je dal zunanji minister Bogoljub Jevtič nocoj novinarjem naslednji komunike:
Sestanek zunanjih ministrov Male antante se je vršil v Beogradu 18. in 19. decembra. Na štirih sejah so ministri razpravljali pred vsem o politični situaciji, kakršna je nastala po razvoju dogodkov, ki so izzvali pažnjo odgovornih ministrov. V vseh vprašanjih brez vsake izjeme so vsi trije zu-nanj ministri mogM ponovno ugotoviti, da se docela strinjajo ne le glede sta-nia sedanjega položaja, marveč rudi glede sklepov, ki jih bo treba sprejeti za bodočnost. Pri tej priliki je bil problem razorožitve predmet posebnih razprav, ki so se usodno končale tako glede rezultatov, ki so bili doseženi
Nova Hoovrova poslanica kongresu
Za sklicanje mednarodne komisije strokovnjakov zaradi
ureditve vojnih dolgov
VVashington, 19. decembra č. Predsednik Hoover je s tajn kom finančnega ministrstva izdelal besedilo poslanice, ki bo danes predložena kongresu. V njej zahteva Hoover, naj se skliče posebna komisija za proučevanje vojnih dolgov. Komisija bo morala razpravljati o vseh problemih, ki se tičejo predvsem plačila decembrskega obroka vojnih dolgov evropskih držav in celotne ureditve vprašanja vojnih dolgov. V tej mednarodni komisiji naj bi se zbrali vodilni zastopniki gospodarstva in bankar-stva, ki naj rešijo svojo nalogo nekako tako. kakor jo je pred mesec; baselski odbor v zadevi lausannskega sporazuma. Tak odbor bi mogel sklicati predsednik Hoover, ne da bi pri tem kompromitiral pravice ameriškega kongresa. S svojo poslanico namerava v ameriški zbornici predvsem sondirati teren za svojo namero. Finančni krogi pričakujejo, da bi s sklicanjem takega odbora gotovo odpadli vsa argumenti, s katerimi hoče francoska vlada doseči novo ureditev vojnih dolgov. Računajo, da bo francosk« vlada naknadno plačala obrok, ki je zapadel že pred 4 dnevi, in da bo Hoov-rov načrt, če se docela izvede, nedvomno razčistu vso atmosfero, v kateri so se znašle mednarodne finance.
London, 19. decembra AA. L!oyd George je poslal »Timesu« pismo, v katerem ostro
Novi znaki liitierjevskega razkroja
Hitler o kaznovanju Strasserja — Upor med napadalnimi oddelki v
Kasslu zaradi neplačanih uniform
Berlin, 19 dec. AA. Hitler je imel v Hal-lu političen govor, v katerem je vnovič pojasnil zakaj je odklonil sodelovanje v vladi. Izjavil je, da zahteva narodna socialistična stranka neomejeno cblast in politično vodstvo; postavili pa so ji za vstop v vlado pogoje, da bi jo dve ali tri leta izrabljali potem pa se je iznebili. Ideja narcdno-socl-alističnega gibanja pa ne obstoji v lovu za ministrskimi stolčki, temveč hoče v prvi vrsti pridobiti nem«kega državljana in mu vrniti njegovo nemško dušo. za kar sta potrebni odločilna moč m vodstvo države.
Hitler je omenil! tudi Strasserjevo afero. Strasserja je moral kaznovati zaradi njegovega zadržanja v zadnjem času. Svojih funkcij ni predal prostovoljno, temveč ga je moral k temu prisiliti.
Glede na to izjavo o Strasserju pa zatrjuje »Vorwarts«, da sc je Hitler naravnost trudil, da ohrani prijateljsko razmerje s Strasserjem. katerega se posebno boji.
KasSel. 19 dec d V tukajšnjih hitlerjev-skih napadalnih oddelkih je prišlo do pravega upora, ki jasno predstavila rnzkroj v narodni socialistion' stranki 600 članov na padalnih oddelkov je naenkrat izstopilo iz narodne socialistične stranke Vzrok upora je dejstvo, da voditelji napadalnih oddel-
kov niso izpolnili obljube o plačilu uniform. Člani napadalnih oddelkov niso mogli plačati že naročenih uniform zaradi česar so jih dobavitelji tožili. Eden izmed podrejenih voditeljev je nato prodal na lastno pest 300 stotov krompirja, določenega za pomožno akcijo narodnim socialistom pozimi. Ker ga je strankino razsodišče izključilo iz stranke, se je izjavilo z rjim solidarnega 600 mož. kar predstavlja tretjino narodnih socialistov v Kasslu. ter izstopilo iz s>trinke.
Berlin. 19. dec g Glede na obstoječi položaj je zelo malo verjetno, da se bo državni zbor sestal še pred božičem. Komunisti so ostali s svojim predlogom za sklicanje državnega zbora, ki naj bi razpravlja! o njihovem predlogu za nezaupnico vladi popolnoma osamljeni Amnestijo bo najbrže že juttri odobril državni svet. Le v nasprotnem p-imeru bi bilo pričakovati, da Ho državni zbor sklican še nred prazniki Centrum se baje bavi z mislijo, da bi dosegel razpust pruskega deželnega zbora. In s;cer v ta namen, dn bi s tem prisilil narodne socialiste k izprememhi svoiega sta-!;šča glede sodelovanja v državni vladi Centrum namreč smatra, da b' doživeli narodni socialisti ori novih volitvah na Praškem velike izgube in bi bili potem mnogo bolj popustljivi.
napada Horna, Austina Chamberlaina in Baldvvina, ker so pristali na plačilo dne 15. decembra. Pravi, da bo zato objavil senzacionalna odkritja o Hornovem poslanstvu v Washingtonu L 1922.
»Daily Herald« je poročal, da je angleška Narodna banka predlagala vladi odgoditev vsakega načrta o povratku k zlatemu standardu na nedoločen čas. V poučenih krogih izjavljajo, da so te vesti zgolj domneve in brez podlage.
Atene, 19. dec. g. Grškim diplomatskim zastopnikom v Londonu. Parizu in Rimu, je bilo naročeno, naj sporoče tamošnjim vladam, da je Grčija pripravljena plačati 30 odst. letošnjih kuponov svojih posojil. Grčija računa, da bo po tem plačilu mednarodna finančna komisija v Atenah dovolila vrnitev doslej blokiranih presežkov zastavljenih dohodkov. Razen tega je bilo naročeno grškemu poslaniku v Washing-tonu, naj sporoči ameriški vladi, da smatra Grčija posojilo iz 1. 192-9 kot vojno posojilo, zaradi česar predlaga razsodiščno poravnavo, do določitve razsodišča pa bo naložila 30 odstotkov zapadlih kuponov v vsoti 67.000 dolarjev pri državni banki v Atenah. Nadalje je sklenila, da bo emitirala za konverzijo svojih dolgov novo notranje posojilo, da bi tako prihranila nad milijon drahem na leto.
dosedaj. kakor tudi glede skupnega zadržanja, ki ga bo treba zavzeti v trenutku. ko se bo v Ženevi v januarju prihodnjega leta nadaljevalo deio. Prav tako je problem »vzhodnih reparacij in vojnih dolgov privedel vse tri zunanje ministre do enakih zaključkov.
S sklepom, da odločno nadalvu.ieio politiko miru in prijateljstva napram vsem narodom brez razlike, kakor so jo z uspehom vodili celih 12 let. so si zunanji ministri Male antante osvojili prepričanje, da ie v splošnem interesu sedanjega časa. da se utrdi čim ožje sodelovanje med državami. k; sestavljajo Malo antanto. v vseh političnih in gospodarskih vprašanjih kakor tudi vztrajno in neprestano delo za organizacijo miru v srednji Evropi.
Zunanji ministri Male antante so prav tako smatrali za potrebno, da se organiz-aci.va Male antante prilagodi sedanjim potrebam, tako da bo mogla čim uspešneje izvajati svoio razširjeno misijo. Zato so sklenili, da izpopolnijo organizacijo Male antante in v to svho ustanovijo svet Maile antante, ki ga bodo tvorili vsi trije zunanji ministri, in ki bo permanentna organizacija za čuvanje interesov vseh treh držav. Svet se bo redno fvestajal vsaj trikrat na leto in bo proučeval tekoča vprašanja zu-nanfe politike, istočasno pa tudi vprašanja, ki posebej zanimajo tri države in njihove vzajemne odnošaje. Prav tako se organizira stalno tajništvo Male antante, da bo pripravljalo delo za svet Male antante in stalno nos^eš^valo sodelovanje vseh treh držav Male antante tako na političnem kakor na go-siiodarskem noliu med njimi samimi ?n pa z ostalimi državami sredn?e Evrope: pripravHalo bo tudi materi o splošni zunanji in gospodarski politiki.
Prihodnji sestanek^ sveta Male antante se bo vršil v Ženevi meseca fe-bruaria !^33.

Seja senata
Beograd, 19. dec. p. Senat bo jutri dopoldne nadaljeval svoje delo. Na dnevnem redu je konvencija o označevanju teže velikih pošiljk na ladjah ter nujni zakon o izpopolnitvi zakona glede podpiranja pasivnih krajev ter zakona o olajšavah lesni industriji. Prav tako pride na dnevni red jutrišnje seje nujni zakon o naknadnih in izrednih kreditih, ki ga je skupščina že sprejela. Splošno pričakujejo, da bo senat do srede odpravil dnevni red. nakar bo tudi senat odšel na božične počitnice.
Ponesrečen upor kubanskih kozakov
Varšava. 19. dec. s. Po semkaj prispelih vesteh je na ozemlju republike kuoanskih kozakov izbruhnil upor proti sovjetski vladi. Kubanski teozeki so razpustili okr -■žnt in vaške sovjete. Pokretu se je prik'juč;'iO okoli 150.000 prebivalcev. Kolektivne ob-aie sc zaprli, razpoložljive zaloge pa razde* !? ■med množico. Sovjetska vlada je odposlala v uporne kraje vojaško odpravo, ki ie mi-g^a šele po devetih dnevih zadu-iti upor 95 uT>orn:kov je bilo po prekem sodu ustreljenih. 15.000 pa odvedenih v koncentracijska taborišča.
Reforma španske vojske
Madrid. 19. dec. s. Parlament je z 97 glasovi proti 61 odklonil predlog, radikalov, naj bi se vojaška službena doba znižala na šest mesecev, povečalo število prostovoljcev v vojski od 20 na 30 odstotkov ter s tem doseženi prihranki uporabili za prostovoljno vojaško službo v Afriki. Prav tako je bila z 99 glasovi proti 19 glasovom odklonjena radikalna zahteva po popolni razorožitvi.
Gospodarska sanacija v Belgiji
Bruselj, 19. decembra s. Ministrski predsednik De Bro.ue ville je izjavil katoliškim parlamentarcem, da bo vlada sedaj, ko je prišlo med katoličani in liberalci do pogodbe, z deli za narodno obrambo zmanjšala brezposelnost in skrbela za finančno sanacijo, pri čemer bo po potrebi zahtevala od parlamenta gotova posebna pooblastila.
Litvinov v Berlinu
Berlin, 19. decembra s Ljudski komisar Litvinov, ki se je na povratku iz ženeve v Moskvo za kratek čas ustavil v Berlinu je danes obiskal državnega kancelaria Schleicherja in državnega zunanjega ministra Neuratha. Vsi trije državniki so pri tej priliki ponovno pretresali vsa vprašan ia ki se tičejo Nemčije in Sovjetske unije ter tudi to pot ugotovili popolno soglasje v na-ziranjib obeh vlad.
Železnica med Sredozemskim
in Črnim moriem
Ankara, 19. decembra AA Včeraj ie vozil prvi vlak na progi ki spaja črno morie s Sredozemskim moriem. Vlak je vozil iz Sam suma do Mersine.
Nova francoska vlada
Ko je padel Herriot, je bilo izven vsake debate, da velika nezaupnica ne velja njegovi osebi in ne na splošno njegovi politiki, marveč da hoče francoska zbornica le demonstrirati svojo nevoljo do Zedinjenih držav. Marsikje drugod bi zato ne bilo nikake ovire, da ne bi nove vlade sestavil zopet Herriot sam. Res so se slišali glasovi, da utegne biti tudi v Franciji tako, kdor pa pozna parlamentarne tradicije in principe zapada. je moral to možnost že v naprei izključiti. Nezdružljivo bi bilo s temi principi in tradicijami. da bi Herriot II. izvršil to, kar je Herriot I. tako odločno odklonil, da si je raje dal izglasovati nezaupnico, kakršne so v francoski politični zgodovini redke.
Res je Herriot od vsega početika odklanjal ne le sestavo nove vlade, marveč tudi vsako sodelovanje v njej. Ako so se kljub temu obračali do njega s ponudbami in prošnjami, ie to smatrati v prvi vrsti za čin kurtoaziie, da bi se pred vsem svetom pokazalo, kako zelo ceni Francija Herriota in kako samo z njegovo popustljivo lojalnostjo do Zedinjenih držav ni soglašala. Na kak uspeh snubljenja pri Herriotu najbrž ni nikdo resno mislil in nova vlada je bila res sestavljena brez Herriota.
Senator Joseph Paul-Boticour, ki je sedaj vlado sestavil, je prvič francoski ministrski predsednik, ni pa novinec ne v francoski, ne v mednarodni politiki. Doma je bil že večkrat minister, po Briandovi smrti pa je bil tudi stalni zastopnik Francije pri Društvu narodov v Ženevi. Ker je znan kot intimen sotrudnik Briandov in Herriotov v vseh zadevah mednarodne politike, se zdi po sebi umevno, da si ie poleg predsedstva vlade pridržal tudi zunanje ministrstvo. Obenem je s tem tudi na zunaj dokumentirano, da sprememba vlade ne po-menia nikake spremembe francoske zunanje politike.
Da bi okrepil stališče svoje vlade doma in v svetu, pred vsem pa, da bi dal čim večji poudarek politiki, ki jo bo vlada izvajala v stvari ameriškega dolga, ie skušal Boncour pritegniti v vlado tudi socialiste in tako obnoviti nekdanji levičarski kartel. V današnjih težkih časih, ko se vse države bore z ogroinmjmi deficiti in so prisiljene izvrševati vse mogoče neprijetin-e nepopularne operacije, pa je strankam priietneje zabavljati v opoziciji, kakor pa nositi vladino odgovornost. Takšno ie razpoloženje tudi med francoskimi socialisti in zato sta njihova voditelja Bhim in Renaudel lahko odklonila povabilo za sodelovanje v vladi, ne da
bi poprej spraševala svojo stranlko. Odklonitev res ni bila direktna, a pogoji, ki sta jih postavila so bili taki, da so bili -istovetni z odklonitvijo. Zahtevala sta namreč dalekosežno znižanje vojaškega proračuna, podr-žavljenje vseh železnic in monopolizi-ranje zavarovanja vseh panog. Vlada, ki bi danes stopila s takim programom pred francoski parlament, bi dobila nezaupnico takoj prvi dan.
Kljub svoji odklonitvi pa so tudi socialisti obljubili novi vladi svojo podporo. Zlasti pozdravljajo v njej finančnega ministra Cherona, ki velja za enega najboljših finančnih strokovnjakov in je na glasu neizprosnega in uspešnega varčevalca v državnem gospodarstvu. Njegovo imenovanje je bilo zato simpatično sprejeto ne le v gospodarskem svetu, marveč tudi v vsej ostali javnosti.
Boncourjeva naloga bo predvsem, da naide v konfliktu z Ameriko možnost kompromisa med stališčem Herriota in stališčem zbornice, in da na ta način pomakne perečo zadevo z mrtve točke. Tudi oni politiki, ki so glasovali proti plačilu zapadle anuitete, se zavedajo in priznavajo, da s tem stvar še ni urejena in da so pogajanja z Ameriko nujno potrebna. Herriot je bil mnenja, da mora biti anuiteta prej plačana. nakar so pogajanja šele možnia. Istega mnenja je bil nedavna tudi novi premier, v sedanjem svojem položaju mora seveda računati s stanjem, ki ga je ustvarila zbornica z glasovanjem o odlogu anuitete. Mnogi pa tudi mislijo, da je Paul Boncour glasoval za Herriota samo iz solidarnosti kot član vlade in da se prav za prav notranje bolj nagiba k nazorom, ki jih ima v tem pogledu francoska javnost.
Kljub veliki politični iin parlamentarni zrelosti francoskega naroda ne more nikogar presenetiti, da so pariški lisi sprejeli Boncourjevo vlado pred vsem s stališča svoje umerjenosti v notranji politiki. Zlasti desničarske frakcije, ki so po zadnjih volitvah potisnjene v manjšino, novi vladi in njenemu šefu ne delajo posebnih komplimentov in jima prorokujejo le kratko življenje. A to so več ali manj francoske domače zadeve. Za ostali svet je v prvi vrsti važno, da bo ostal francoski zunanjepolitični režim enak, kakor se je ustalil v zadnjih desetih letih. Slej ko prej bo njegova politika izrazita politika utrditve miru. Drugače tudi biti ne more. saj se je že dovolj pokazalo. da to ni politika te ali one vlade, marveč politika vsega francoskega naroda.
Kurioznosti v nemški notranji politiki
Berliu, 10. decembra.
Nemška politika očividno postavlja starega Ben Akibo na laž. Kar od dneva do dneva čujemo iz Berlina, nosi pečat nečesa novega, povsem nepričakovanega, da, ne* verjetnega. Tedne m tedne se v najbolj ra/.nolikih formah plete in razvija nemška notranja kriza. Svet je pričakoval najrazličnejših solucij, samo v e i; -ni so bili polit trni proroki io vedeži edini: da bo izločen parlament.
ln giej čudo! Berlinski parkment delu« je. glasuje, sklepa. Dal je celo dvetretjmsko večino, k' je potrebna za zkaone, ki imajo značaj ustave. Res je da! to večino le v en-m primeru, ki se deoro gotovo ne bo ponovil, ali dokazana je možnost, da se more taka večina tudi danes doseči. — Hitlerjevi nacionalni socialisti perhorescirajo de-mokrae jo in parlamentarni režim. Njihov eksponent predsednik »Reichstaga« Go-ring. pa nastopa kot pedantičen varuh ustave in parlamentarnih pravic. — Hitlerjevi pristaši so neizprosni sovražnici mark si s stov; jedro zgoraj omenjene dvetretjinske večine pa tvorijo narodni socialisti skupno z marksistkami socialnimi demokrati. Resnično, politična Nemčija uspešno konkurira z nekdanjo Ameriko za naslov »dežele neomejenih možnosti«
Seveda, če motrimo razmere od bliže, vidimo takoj, da presenetljiva enotnost strank pri stvarjanju večini i h sklepov ni rezultat kake kooperacije ali ce'o koalicije. Od te možnosti je sedanji nemški državni zbor bolj oddaljen, kakor kater koli poprejšnji. Kakor se čudno čuje. je vendarle resnično, da imajo pozitivni rezultati parlamentarnega dela vzroke v negativnem razpolo« ženju parlamentarnih strank.
Dvotretjinska večina za ustavo spreminjajoči zakon o namestniku državnega predsedn:ka je postala mogoča le zaradi medsebojnega nezaupanja strank Weimar-ska ustava, ki ima danes še zakonito moč v Nemčiji, namreč ni uredila vprašanja kdo ima zastopati državnega predsednika, če ip ta iz kateregakoli vzroka zadržan, da izvršuje svoje funkcije. Po čl 51 te ustave j*1 imel za ta s'učaj izvrševati vrhovno oblast državni kancelar. dokler par'ament s -specialnim, le za ta slučaj veljavnim zakonom ne določi naslednika. Tako se je turi- zgodilo, ko je prvi državni predsednik Ebert vmrl pred potekom svoie funkcijske dobe Takrat pa so bili drugi časi ka--kor danes Weimarska koalicija 'p imela šp zanesljivo večino v državni zbornici: pojem prezidialne vlade je bil še neznan in nemška vV-da je bila le nekrl< izvrševa'ni organ ljudskega zastopstva, ki je odločalo z večinskim' sklepi.
Danes pa nemški parlament nima večine, ki bi mogla trajno vladati stranke današnjega parlamenta so v večini protiustavne in protiparbmentarne. Vendar pa je razdelitev sil taka. da se nobe >a stranka ne more brezkompromisno uveljaviti Vse velike stranke pa stremijo po zavzetju obla* st; v držav5 in z najveerm nezaupan.iem sledijo prizadevanjem ostalih partijskih organizacij.
Vprašanje zastopstva državnega predsednika pa fe danes eno ;zmed najbolj perečih. FTndenburg 'ma 85 let 'n se bliža skrajni meji človeške življenjske dobe. Nffcdo ne ve, kako dolgo mu bo še dano
vršiti prevzete dolžnosti v polni duševni in telesni čilosti. Pa tudi če se ta skrajni slučaj ne upošteva, je še mnogo možnosti za spremembo v reprezentanci države. Stari Hindenburg se je baš od Papena sem zelo eksponira! \ aktivni politiki in se ni omejil na samo reprezentacijo. Zaostril je protiparlamentarm kurz in je s tezo prezidialne vlade odločno usmeril pot nasproti avtokraciji. Da odklanja marksistične stranke. je razumljivo; odr'n:l pa je tudi z od« ločno gesto Hitlerja. Zato gine njegova popularnost v radikalnih krogih, kar dokazujejo ne le neprestani napadi komunistov, temveč še v večji meri govor hitlerjevske-ga poslanca generala Litzmanna. Vprašanje je. ali bo stari maršal v teh razmerah vztrajal V tej zvezi naj bodo še omenjene govorice, da se baje hoče predsednik umakniti v to svrho, da se ustvari institucija državnpga upravn ika, ki naj bi bil kaik zastopnik bivše dinastije, katere restavracijo želijo in pripravljajo vsi konser* vativni krogi Nemčije, zlasti tudi glasoviti berlinski »Herren.kluib«, ki ima danes glavni odločini vpliv na nemšlko državno politiko.
V vsakem primeru bi za slučaj na najvišjem mestu nastala nevarnost, da zavlada ona stranka ali struja, ki bi slučajno takrat imela kancelarja. Tak kfncelar bi namreč zaradi po'no-moči. ki jo daje ustava glavi države, lahko absolutno zavladal in izigral celo zaikon. s katerim bi se mo» ra! uvesti namestnic do splošnega ljudskega glasovanja.
Za vsako izmed velikih strank je tedaj bolje, da se vprašanje namestništva enkrat za vselej uredi z ustavo samo. Le tako je mogoče doseči kolikortoliko nevtralno na« mestništvo. In to medsebojno ae zaupanje je povzročilo edinost in dalo dvotretjinsko večino.
Proti vili so se samo komumsiti. ki so in-teresirani na vsaki zmedi. Nasprotovali pa so tudi Hugenbergovci, ki sploh igrajo čudno vlogo. Iz Papenovih protežejev so se spremenili v četo malkontentov, ki se ku-jajo, ker se jih uvažuje po resničnem, ne pa po namišljenem pomenu. Res jih je Papen hotel dvigniti na prvo mesto, toda Schleicher je brez dvoma spoznal, da to niso več stari konservativci, možje, ki so bili sicer varuhi krone, pa 90 znali tudi moško zastopati opozicionalno stališče. Pač degeneraci ja.
Najlažje se jc znašel centrum, ki 6e sploh znajde v vsaki situaciji. Načelnost ali doslednost ea redkokdaj ovira da ne bi sk'enil najbolj smelih kompromisov, samo da varuje krog svojih ljudi in doseže č;m največ drobtin
Pozna se pa strarksm in ni:hovim vodi; teljem politična utrujenost in naveličanost in kake resnične borbenosti sfkoro ni na jti.
Glasovanje o namestništvu pa ni bilo osamljeno Našlo se je soglasje tudi za spremembo zasilnih naredib in celo za am-
EDISON
Beli Penkala LTD
Zagreb, Beograd, Skoplje
Uica 5 PaSičeva 6 šumad. 7 Vam omogoča nabavo najprikladnejšega in najcenejšega božičnega daru, ker Vam nudi:
GRAMOFONE od Din 650.— dalje PLOŠČE	od Din 25.— dalje •
Prodaja tudi na dolgoročna odplačila,
zastopstvo:
»Tehnik" Josip Banfai
Ljubljana, Miklošičeva cesta 20.
Zahtevajte brezplačne kataloge!
nestijo, kjer se je pričakovalo ostrih sporov.
Seve.da se je sestava večine menjavala pri vsakem zakonu. Za amnestijo so gla« sovaii hitlerjevci, socialisti in komunisti. Predlog o določitvi prihodnje seje pa je združil socialiste in komuniste, proti njim pa hitlerjevce z ostalo meščansko fronto.
Skratka, dogodki se razvij-ajo naprej, o kakih nezaupnicah ni slišati ničesar in »Herrenklub« je s Sclileioherjem vre.' lahko zadovoljen.
Čestitke grške vlade Nj. Vel. kralju
Beograd, 19 decembra. AA. Predsedn:k grške vlade Caidaris je poslal predsedniku naše vlade dr Milanu Srškiču tole brzo-
»Ob priliki obletnice rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra prosim Vašo ekscc-lenco. naj sprejmfe tople čestitke in -skrene želje grške vlade za prospeh in srečo Nj. Vel. kralja in kraljevskega doma ter za napredek Jugoslavije.«
Na to brzojavko je predsednik vlade dr. Srškič odgovoril s tole depešo:
»Njegovi ekscelenci g. Ca Ida risu. predsedniku ministrskega sveta, Atene. — Iskreno se zahvaljujem Vaši ekscelenci za čestitke in želje ki ste jih izvolilli v imenu grške vlade poslati o priliki rojstnega dne Nj Vel. kralja Aleksandra, mojega vzvišenega suverena. Pro6im Vas, da tudi od mene in od jugoslovenskega naroda srtreimete najlepše želje za napredek gr« šikega naroda.«
Dr. Beneš na glasbenem večeru v Beogradu
Beograd, 19. dec. AA. Češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš je obiskal snoči v spremstvu češkoslovaškega poslanika na našem dvoru Fliederja glasbeni večer, ki ga je priredila juigoalov ensk o-č e ško -slovaška liga za svojo desetletnico. Predsednik čeŠkoslovaško-jugoslovenskih ^ lig, predsednik Narodne skupščine dr. Kos ta Kumanudi je v spremstvu drugih članov uprave lig sprejel dr. Edvarda Beneša ob prihodu v poslopje. Dr Beneš je poslušal Dvorak o v koncept, ki sta ga izvajala profesorja Holub in Bandur, ter je bil zadivljen nad umetniško izvajanim programom. Nato je pričel češkoslovaški zunanji minister v razgovore z odličnimi beograjskimi meščani, ki so v velikem številu posetili to prireditev. Z zabave je dr. Beneš odšel okoli polnoči.
Intervencija policije pri manifestacijah v Beogradu
Beograd, 19. decembra. M. Snoči je večja skupina mladine, večinoma dijakov, priredila po beograjskih ulicah manifestacije Nj. Vel kralju. Krenila je tudi v ulico, v kateri je italijansko poslaništvo. Ker se je bilo bati, da bi poskušali mladi manifestanti prirediti pred italijanskim poslaništvom de-monstraeje, je policija to s primernimi ukrepi onemogočila in zaprla dostope v ulico, v kateri je italijansko poslaništvo. Zaradi velikega števila manifestantov je bila policija prisiljena nastopiti energično, pri čemer je bilo poškodovanih več oseb, med njimi tudi en orožnik. Policija je manife-stante naposled razgnala. Do sličnih manifestacij je prišlo sinoči tudi v Zagrebu.
Napredovanje rezervnih oficirjev
Beograd, 19. decembra, p. »Vojni List« objavlja velik ufkaz o napredovanju rezervnih oficirjev. Med drugimi so napredovali: v čin rezervnega poročnika rezervni podporočniki Avgust Skaberne, Janko Ulik. S'i-.non Feldstein, LHrih Vrečko, Avgust Ha-velka. Anten Kobentar;
v čin rezervnega kapetana II-. klase poročniki Leopold Pivko. Joža Podnje, Bogdan Matej, dr. Fran Vončina, dr. Fran Ro stohar, Josip Zidanšek, Fran Rozman, Bra-nnlav Fišer, Rudolf D. 'Kovišek. Mario Zeil-hofer, Friderik Perrne, Pavel Kraje, dr. Fran Mrtvič, Fran Red osek, Anton Bratina. La-voslav Polak, dr. Albin Juhart, Ivan Gre-gorek, Fran Horvat, Josip Brko in Alojzij Šmit;
v čin rezervnega kapetana I. klase kape-tani II. ki. Avgust Medica, K ris to Pihler, Anton List, Jože Podboj, dr. Ljudevit Pivko, dr. Viktor Lorger in dr. Bruno Sadnik.
Smrt odličnega nizozemskega pravnika
Haag, 19. decembra č. Pretekli petek so tu pokopali Van Slootena, pravnika mednarodnega slovesa. Bil je član mešane komisije pri haaškem mednarodnem razsodišču ter je stalno sodeloval v madžarskoju-goslovenskih in nemškojugoslovensk^h spor-nh vprašanjih. To svojo funkcijo je izvrševal že dalj časa in ie zastopal z velikim uspehom jugoslovenske interese. Bil je sploh velik prijatelj jugoslovenske kraljevine. Z njegovo smrtjo je nastalo vprašanje, kdo bo njegov naslednik. Naša vlada se bo morala zanimati za to vprašanje, ker so razsodbe mednarodnega razsodišča v ve'i. ki meri odvisne od strokovnjakov, ki so naklonjen' jugoslovenskim interesom.
Tajni procesi pred fašističnim sodiščem
Mlad Goričan obsojen na 7 let robije — Vsa njegova družina gospodarsko uničena
Gorica, 19. decembra ž. Lani na velikonočni ponedeljek so se karabinjerji in fašistični policijski organi zglasili v gostilni gospe Kaimenščkove v Ročinju pri Kanalu,
izvršili v hiši preiskavo in aretirali njenega 20 let starega sina Severina. Obtožili so ga delovanja proti fašističnemu režimu in vohunstva. Iz zaporov v Trstu je romal Kamenšček v Koper in končno v Rim, kjer so ga postavili šele te dni pred posebno fašistično sodišče.
V preiskovalnem zaporu je Kamenšček obolel, a ga niso hoteli oddati v bolnišnico. Zdravnik mu je dajal le okrepčevalna sredstva. Medtem so se fašistčni nasilneži znesli tudi nad njegovo materjo in njegovima dvema bratoma ter sestro. Meseca maja. takoj po njegovi aretaciji, so zaprli njihovo gostilno in tobakarno. Istočasno z njim so aretirali tudi njegovega mlajšega brata, 19-letnega Antona, ter 25-letnega bratranca Jos pa Kamenščka, ki so ju od-
vedli v goriške zapore. Po dveh meseoih mučnih preiskav in zasliševanj so ju sicer izpustili, zato pa so ju stalno nadzirali. 27 let starega brata Mirka, ki je pred leti izgubil desno nego in jc bil nameščen na pošti v Ročinju. pa so odslovili iz službe.
Dne 12. decembra se je pričel v Rimu tajni proces proti Severinu Kamenščku. Razprava je bila kratka. Dovolili so mu, da si je izbral odvetnika. Dokazati mu niso mogli nikake krivde in je bilo pričakovati, da bo amnestiran, če že ne oproščen. Državni pravdnik pa je zahteval, naj ga obsodijo na 15 let ječe. Fašistično sodišče ga je še istega dopoldne obsodilo na 7 let robije, na tri leta policijskega nadzorstva in na izgubo častnih državljanskih pravic. V katero izmed italijanskih jetnišnic so ga odgnali, zaenkrat še ni znano. Te dn: se je vršilo pred fašističnim sodiščem več drugih procesov, o katerih pa listi ne smejo poročati.
Zborovanje županov v Celju
V petek 16. t. m. se je vršilo v Obrtnem domu v Celju zborovanje županov iz celjskega sreza, ki je bilo zelo dobro obiskano. Navzočih je bilo 6-6 županov In občinskih odbornikov, ki so zastopa<H 29 občin.
Zborovanje je otvctril in vodil župan celjske okoliške občine g. Vinko Kukovec, si je uvodoma pozdravil navzočega sreskega načelnika g. dr. Hubada in referenta županske zveze g. Gorkiča. Poudarjal je, da se župan-i in občinski odborniki zavedajo velikih nalog in dolžnosti, k; so jih pre. vzeli, zlasti v sedanjem težkem gospodarskem položaju, in pričakujejo od zborovanja, da bodo dobili enotne smernice za bodoče delo.
G. Gorkič je v enournem predavanju razmotrival smernice o sestavljanju občinskih proračunov z ozirom na predpise zadevnih zakonov. V podrobnosti je očrtal naloge občin jn izdatke, ki jih morajo izkazati v proračunih; obrazložil je tudi, kako je razpoložiti načrte proračunov in kje iskati kritja. Obravnaval je dalje razmerje šolskih občin do občinskih uprav, prispevke občin za kmetijske sklade itd. O vsaki posamezni točki se je vršila obširna debata, iz katere je bilo razvidno, da delajo občinam največje težave trošarine, k; so bWe z dosedanjim zakonom omejene. G. Goričan je predlagal, da naj bi pobirale za občino trošarino na sadjevec finančne edtnice, ker je to za občine nevzdržno bre me. Sresk; načelnik g. dr. Hubad je dajal razna pojasnila na vprašanja zborovalcev, zlasti glede prispevkov kmetijskim odborom
Sledilo je sklepanje o ustanovitvi pododbora županske zve-e za srez Celje. Izvoljen je bil širši odbor, ki ga tvorijo župani vseh občin celjskega sreza; za predsednika je bil izvoljen g. Vinko Kukovec, župan okoliške občine celjske, za podpredsednika pa g. Josip Kožuh, župan občine škofja vas. Tajnik je g. Joško Cajhen, župan teharske občine, blagajnik g. Goričan, župan občine Višnja vas.
Da bo mogej pododbor živahneje delovati, se je izvolila eksekutava ali ožji odbor, ki ima pravico vršiti tekoče posle. Ekse-kutivo tvorijo poleg predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika še sledeči gg. župani odnosno občinski odborniki: Lavrič, Klajnšek, Lorber, Omladič, Pušnik, Košir, Ocvirk in Srebotnjak. Kot pregle-dovalca računov sta bila izvoljena gg. Je-rala in Kolar. Za zapisnikarja je bil določen g. žabkar.
Prj slučajnostih se je med drugim obravnavajo vprašanje brezposelnosti. Na. glašala se je nujna potreba, da bivajo brezposelni čim več mogoče v svoji domovinski občin.;, ker je le na ta način mogoče kontrolirati resničnost nezaposlenja. Občine naj po možnosti zaposlujejo brezposelne pni javnih delih, popravilih cest, mostov .Itd. Končno je zbor apeliral na ban-sko upravo, naj poskrbi za ukinitev prepovedi točenja izabele, ki je popolnoma nedolžna pijača. Marsikateri kmetovalec ne more prodati tega pridelka ravno vsled prepovedi točenja, ne more pa dobiti dohodkov drugje.
Sreski načelnik g. dr. Hubad je končno opozoril župane na bodoči zakon o občinah, ter jih pozval, da naj o potrebnih komisijah občin stavijo zadevne predloge najkasneje do 15. januarja 1933.
Repertoarji
Pred novo ureditvijo kliringa z Italijo
Kakor je »Jutro« že pred dobrim tednom dni poročali, bodo italijanske stare tr-tednom poročali, bodo italijanske stare trgovske terjatve v okviru kliringa najbrž odplačane že v pričetku prihodnjega meseca. S tem bodo odpadli momenti, ki so narekovali Italijanom, da plačajo v klirinškem prometu samo 15% v devizah, in morda tudi momenti, ki so sploh povzročili, da smo morali opustiti svoboden plačilni promet in uvesti kliring. Sporazum o kliringu smo sklenili za 2 meseca; ker ga pa 15. t. m. nismo odpovedali, bo veljal še en mesec. Vendar to ni ovira, da sporazumno z italijanskim institutom za plačila z inozemstvom spremenimo nekatere določbe, zlasti glede obsega italijanskih plačil v devizah. čim bodo stari naši trgovski dolgovi nasproti italijanskim uvoznikom poravnani, smemo pričakovati, da nam bo Italija stavila na svobodno razpolago (v devizah) namesto 15% večji del, kakih 55 kakor bi ustrezalo razmerju med našim izvozom v Italijo in našim uvozom iz Italije. Kakor je podeba, pred koncem januarja ne moremo pričakovati, da bi zopet uvedli svoboHen devizni promet, vsekakor pa lahko računamo z olajšavami glede izplačil v devizah. Kakor poročajo iz Beograda, sta zaradi tozadevnih pogajanj tja dospela generalni direktor imenovanega italijanskega nstituta za plačilni promet z Italijo dr. Manuilo Massi in direktor dr. Ettare Cauli. Prva konferenca se je vršila v našem Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
DRAMA
Začetek ob 20 Torek, 20. decembra: Zadoščenje, Le Ch andelier. Francoski večer. Izven. Globoko zn;žane cene. Sreda, 21 decembra: Kar hočete. Red Sreda.
OPERA
Začetek ob 20. Torek, 20. decembra: Adel in Mara Red A.
Sreda, 21. decembra: Zaprto.
Opozarjamo na nocojšnji francoski večer r naši drami. Uprizorita se dve deii francoske literature. Maeterlinckov skeč ^Zadoščeni-1« igra dramski ansambel pod vodstvom režiserja 2- Cirila Debevca: člani Francoskega instituta pa uprizore v režiji ee. Šaričeve, ki itrra slavno žensko uloeo. tridejansko komedijo s>Le chandelier<r. v francoskem jeziku. Vsebina Mussetjeve komedije sLe Chande-lieri: Jaaueline, žena notarja Andreja, ima ljubimca, d nagonskega častnika Clavarachea. Da razprši notarjevo ljubosumnost, predla.ja Clavarache JaHuelini. da si vzame druse^a, navideznega ljubimca, ki naj bi nase obrnil pozornost varaneaa moža. To naj bi bil For-tunia, mlad notarski pisar, ki že dolgo na skrivnem liubi JaQuelino. Res se posreči ljubimcema. da odvrneta za kratek čas moževo ljubo=umnost vendar notar ostane nezaupljiv. Tedaj svetuje Clavarache Jaquelini. da ponudi sestanek Fortuniu.. kar se tudi zgodi. Mladi pisar je. dasi je skrit prisluškoval razgovoru ljubimcev in tako zvedel za njuno prevaro, pripravljen oditi na sestanek Toda Jaaueline, kateri pove vse. je osramočena zaradi te žrtve, tem bolj. ker čuti, da ga ljubi tudi ona. Prizna mu to in ga prosi odpuščanja-
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Danes in jutri zaprto.
Vandalizem na Veliki planini
Ljubljana, 19. decembra.
V	»Jutru« smo že pred dobrim tednom priobčili poročilo o vlomih v pastirske koče, katere imajo v najemu nekateri turisti in smučarji, predvsem iz Ljubljane. Preteklo soboto je zopet odšlo par turistov na Veliko plan.no V mnoge koče je bilo ponovno vlomljeno, ključavnice razbite, zapahi odlomlieni, v koči sami pa vse razmetano, vlomilci so preobrnili vse postelje najbrž so celo tudi iskali denar, ki ga pa v pastirskih kočah prav gotovo ne bodo našli.
Koče imajo v najemu večinoma navdušeni. a slabo situirani smučarji, ki glidajo jvredvsem na to, da s skromnimi izdatki preživijo par dni na smučeh in solncu Zato je treba to skrajno predrzno vlamljanie tem bolj obsoditi in krivce eksemplarično kaznovati.
V	mnogih kočah so bila pokradena živila, odeje, obleke in tudi par smuči je odnesel pohlepni tat. Koliko truda so žrtvovali ti mladi in navdušeni smučarji, da so si lahko skromno opremili koče. lahko vidimo iz naslednjega: mnogo teh ljudi je znosilo na Veliko nlanino vse mogoče potrebščine, živila. odeje, celo štedilnike so nesli štiri ure v hrib — in razumeli boste ogorčenje teh idealnih smučarjev, ko najdejo ali kočo oromano ali pa štedilnike razbite.
Prizadeti so zadevo že javili županu v Stranjah, ki jim jc obljubil posredovanje, toda vlamlianje se vrši nemoteno dalje.
Zato apeliramo na merodajne činitelje. da stvar prei"čejo in krivce pošteno primejo. Sumijo tudi. da gre za maščevalno akcijo gotovih ljudi, ker je mnogo stvari razbitih in uničenih, da je onemogočeno prebivanje v pastirskih kočah.
Poletno vreme v Dalmaciji
Split, 19. decembra n. V zadnjih dneh vlada v Primorju izredno lepo in toplo vreme. Vsa riv:jera je oživela in mladina se v velikih množicah kopa v morju na Bačvi-cah in drugod.
V
romo^c
I

Zagrebška vremenska napoved za danes:
Pretežno oblačno, megleno, zmerno hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon prevladuje nad južno Evropo ter ima svoje središče nad Balkanom, v severni Evropi i>a se je ustalila depresija s centrom nad skandinavski mi deželami V severni Evropi je zaradi tega nastopilo toplo in deževno, v južni Evropi pa razmeroma stalno in hladno vreme. Pritisk ie v naši državi na severu narasel za 0.1 do 1.5 mm. na jugu pa je padel. Temperature so padle samo za t do 3 stopi-nje v splošnem, na zapadu pa so ostale nespremenjene.
Dunajska vremenska napoved za torek: Jutri bo vreme najbrž ostalo še nespremenjeno. v prihodnjih dneh pa se bo močno obrnilo.
K prazniku kraSIlO božično dozo s kavo Hag
Darilo, katero vsakesa razveseli. Dozo dobite brezplačno!
Ako Vaš trgovec teh doz za darovanje kave Has ne prodaja, prosim obrnite se na: Kava Hag d. d.f Kaptol 10. Zagreb.
*
Naši kraji in ljudje
Odlikovanje Frana Koblerja
Radovljica, 14. decembra.
Na kraljev rojstni dan se je vršila na radovljiškem sreskem načelstvu intimna slavnost s čestitkami kralju, izraženimi gospodu sreskemu načelniku dr. Vidmarju. Nato pa je g. sreski načelnik izvršil prijetno dolžnost s tem, da je iz vroči! g. sodnemu svetniku v p. in odvetniku Franu Kob-lerju red Jug osi o v en sike krone IV. stopnje. Odlikovanec se je kratko in toplo zahvalil. V imenu uredništva je odlikovancu čestital sodni predstojnik g. dr. Štular, navzoči pa so mu še osebno čestitali. Za čestitke se je g. svetnuk z le njemu lastno, vedno in nepretirano prijaznostjo zahvalil, nakar je bila svečanost končana.
G. sreski načelnik je bil k tej svečanosti povabil zastopnike uradov in organizacij, ki so se vsi rade volje odzvali. Kako tudi re, saj je gospod svetnik Kobler priznana in čislana 0'ceba! Pov«v>d gi sreči vam o veselega in gibčnega. kakor fanta, ki ima še ves svet nred seboj. A vendar je ta blagi mož preživljal težke čase. Ze. ko je služboval v stari Avstriji kot sodnik, je mora.] vedno čutiti prezir od strani višjih, ker je bil neustrašen in odkrit Slovenec v državni službi. Kot prepričan nacionalen in-teligent ie vzgajal svojo deco temeljito narodno. Saj to prepričanje je bilo. ki je zadalo sinu Francetu, ko ie s trobojnico na prsih hotel prekoračiti bojno črto. skoraj smrtonosno rano in ga napravilo invalida za vse živlienje. in to prepričanje je bilo. ki je položilo v Dobrudži v gro-b iugo-slovenskega prostovoljca, sina Vlada. Hudi so bili časi za blagega moža in njegovo družino! Ali nesreča še vedno ni bila nasičena. zahtevala je še eno žrtev. — hčerko Dano. V mladostnih letih prapojna z ideali in l jubezni io za umetnost, pa dobra, dobra vsej okolici, ie prenašala s stoično vd*no«+;o bolezen k' ji je slednjič podlegla Kratke so te besede in vsak iih bo razumel, kdor ve. kaj je biti oče, kaj ie biti m "ti! Vzlic vsem udarcem usode. <*o-<=ood K oble* ni nikdar kazal svoie veHke boli. Di v številmi vrsti let ni irbežal krivicam. ki zadenejo vsakogar, kdor se ne mu zjeguljiti skozi raz.ne politične in lokalno pormemiHne šrvranie. je gotovo. Pa tudi te krivice ie prenašal s humorjem ;n 71 svoje nasprotnike ni imel nikdar na jeziku roHsitefa izkaza. ampak vedno prijetno i 1 i o. ki orikazuie malenkostne razme re kfkor kabinetna satira. Zato fospodu svetniku tudi s tega mesta k odlikovanju najtekreneie čestitamo!
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« greneiee neovirano lahko iztrebljenje črevesa, ker često učinkuje izvanredno dobT-odeino na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih kniisr za ženske bolezni oišejeo. da so usrodno učinkovanje »Franz Josefove« vode UTotorili z lastnimi preiskavanji. »Fran/ Josefova" <r^eneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah m špecerijskih trgovinah.
Ptujsko socialno skrbstvo
Ptuj, 19. decembra.
V posebno počastitev kraljevega rojst-m?«a dne so tudi ptujske Kolašice iv>d predsedstvom ge. Šalamunove priredile božičnico Mnogo truda je bilo treba, saj ie bilo obdarovr.nib 340 otrok in 60 žen. Otroci so nrejeli razen peciva in slaščic tudi razno potrebno obleko ali obutev. Ženice pa kavo, sladkor in moko. Mestno gledališke je b;lr> nabito polno. Božičnico je otvoril zbor '140 pevcev meščanske šole pod vodstvom strokovnega učitelja g. Hasla s himno. Sledile so dekl.amac;je. ob zaključku pa je zopet nastopil pevski mladinski zbor, nakar je sledilo obdarovanje. Kolo jugoslovanskih sester izreka vsem darovalcem najprisrč-i-eišo zahvalo.
Tudi na brezposelne se je mislilo. Odsek erbožnega sveta mestne občine pod predsedstvom g. Lenarčiča se je že dolgo bavif. kako odpomoči veliiki bedi. ki se že tudi v Ptuju silno pozina med brezposelnimi, .zlasti med industrijskimi delavci, katerih ;e baš sedaj na zimo mnogo vrženih na cesto. T ,'božni svet vsega ni mogel sam storiti, zato je sklical anketo, katere so se udeležili predstavniki raznih slojev. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se zlasti v velikem številu odzvali tudi delodajalci. Enako so bili delojemalci dobro zastopani in so se od njihove strani odkrile marsikatere rane. Veliko delavcev je že več mesecev brez dela in zaslužka. Župan .Terše je obljubil. da bo tudi mestna občina storila vse, kar je v njeni moči. Vršila se Je v odseku že proračunska debata. Pod okri-
ljem ubožnega sveta se ustanovi popolnoma samostojen odbor za preskrbo brezposelnih. Vanj so bili izvoljeni razen članov uibožnega sveta še kot predsednik iz vrst delodajalcev veletrgovec g. Fr. Lenart, iz vrst delojemalcev pa gg. Koren, Korpar, Hercog, Delpin in Matjašič. kot zastopnica xola jugoslovenskih sester predsednica ga. Sailamunova in za Zvezo žena in deklet predsednica ga. Podlahava. Odbor se bo že v torek zbral k prvi seji na kateri bo določil vse podrobnejše smernice. Velja še omeniti, da je mestna občina že preuredila eno sobo kot azil za brezposelne, ki se bo stalno grela. Zadruga gostilničarjev pa se je obvezala dati brezposelnim v raznih gostilnah dnevno po 13 obedov in večerij.
Vobče je bil letošnji kraljev rojstni dan zgodovinskega pomena za ptujsko delavstvo. Izobraževalno društvo »Svoboda« je otvoriilo svoj dom. Delavstvo pod vodstvom g. Matjašiča se ni strašilo truda in žrtev, da si z lastnimi žulji in lastnimi sredstvi postavi svoj dom, kjer se bodo lahko shajali k svojim kulturnim prireditvam Nekdanje prostore Ptujske tiskarne v Panonski ulici (v poslopju »Velike kasarne«) je dala mestna občina društvu za dobo petih let brezplačno na razpolago in oskrbela še z.a razna adaptacijska dela gradbeni materija!, v kolikor ga je imela na razpolago. Delavstvo si je nato samo preuredilo te prostore v leno gledališko dvorano. Poleg odra je garderoba, pred vhodom v dvorano pa pisarniška soba, ki obenem služi za blagajno, ena soba pa je rezervirana za knjižnica in seje. Vsi prostori so moderno in •higienično urejeni in moramo društvu na tej lepi pridobitvi le čestitam!!
20% popusta
na lepo izbiro elegantnih in modernih DAMSKIH PLAŠČEV.	14977
K. PUČNIK
Šelenburgova ulica
NASPROTI KAVARNI »ZVEZDA«
Zdravstveno stanje nadškofa dr. Jegliča se je poslabšalo
Liubljana, 10. decembra.
Gospod nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič se je še nedavno mudil v Ljubljani, kjer se je povzpel navzlic visoki starosti tudi na nebotičnik, da si raz njega ogleda napredek Ljubljane. Spremljevalci so se čudili njegovi živahnosti in mu čestitali k zdravju, ki ga je kazal na vsak korak.
Tudi po svoji vrnitvi v Gornji grad, kjer uživa zasluženi pokoj, se je g. nadškof do poslednjih dni veselil zdravja. Včeraj pa se mu je stanje naenkrat poslabšalo. Gospodu nadškofu se je pripetila dopoldne težja nezgoda. Ko je stopal po stopnicah, mu je nenadoma spodrsnilo in je padel. Dokaj občutno poškodovanega so morali služabniki takoj prenesti v posteljo, nakar so nemudoma poizvali zdravnika g. dr. Ar-ha iz Ljubnega. Zdravnik je bil kmalu na metstu in je priporočil sivolasemu bolniku popoln mir. Zdravnik se zdaj oglaša pri nadškofu v Gornjem gradu sleherni dan. Gospod nadškof je že v 83. letu in pri ta-
I
1
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., %8 in 1410 zvečer
BRIG1TA HELM
v filmu modernih naših deklet, v filmu strasti in svobodne ljubezni,
v filmu očarljive lepote in srčne topline,
ena izmed nas
Po istoimenskem slovitem romanu nemške pisateljice Irmgard Keun
Kot dopolnilo: Krasen ko-loriran Ufa film »Baletna šola« in najnovejši Foxov zvočni tednik.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
ko čestiti starosti je »talno zdravniško nadzorstvo pač umestno.
Glede poškodb g. nadškofa pri padcu in njihovih posledic so nam zvečer sporočili: Po padcu je nastopila kratka omedlevica, takoj nato pa se je pojavilo krvavljenje iz nosa. S tem je bil zmanjšan krvni pritisk v glavo, kar je nekoliko ugodnejše vplivalo na bolnikovo stanje.
Graničarska tragedija
Jesenice, 19. decembra.
Nedavno je »Jutro« poročalo o grani-darski tragediji na Notranjskem, kjer je mlad graničar iz starega sovraštva ustrelil svojega tovariša. Še večja tragedija pa se je zdaj odigrala v Javomiških Rovtih na Gorenjskem, kjer je graničar Draškovič_ iz strahu pred ovadbo zaradi pomanjkljive vestnosti v službi ustrelil kaplarja Čvoro-viča, nato pa se še sam ugonobil z ročno granato.
27letni kaplar Mirko čvorovič je 241etne-ca Drašikoviča že večkrat našel v službi spečega in mu je ponovno zapretil. da mu zaradi7 skrajne malomarnosti v odgovorni graničarski službi ne more prizanašati. Nič ni pomagalo. Pretekli četrtek zvečer je kaplar čvorovič na službenem obhodu ob meji pod Stolom znova našel Draškoviča dre-majočega v službi in mu odločno povedal, da ga bo prijavil. Nato se je podal v stražnico blizu rezervoarja KID nad Javornikom in legel k počitku. Opolnoči je prišel iz silužbe tudi Draškovič. vendar ni legel, marveč se je okrog pol 4. zjutraj splazil v kaplarjevo sobo im ustrelil. Baje se je iz-,prožil šele tretji naboj, ki je kaplarja Čvo-iroviču predrl prsi in izstopil na hrbtu. V (splošni zmedi je morilec pobegnil. Smrtno Inevarno ranjenega kaplarja so nemudno (prenesli na Javornik. kamor mu je prihitel na pomoč jeseniški zdravnik dr. Kogoj. 6 prvim vlakom so nato prepeljali Čvoro-n-iča v Ljubljano, a je siromak na prevozu V gamizijsko bolnico izdihnil.
Graničarska tragedija pa s tem še ni bila »dopolnjena. Pri zasledovanju so tudi Dra-fškoviča našli na Počivališču mrtvega — končal se je z ročno granato, na katero je ■v samoti legel in zažgal. Dočim so Čvoro-mča pokopali na ljubljanskem vojaškem ipokopališču, so Draškoviča v seboto dopoldne po ogledu posebne komisije prenesli ina pokopališče v Koroški Beli.
Rdeči petelin na Viču
Ljubljana, 19. decembra.
Na Viču je v pretekli noči zavladalo ve-liko razburjenje. Okrog 3. se je za znano Robežnikovo gostilno na gospodarskem poslopju posestnice Frančiške Mrvarjeve pokazal rdeči petelin. Zaradi odsvita ognja, se je Mrvarjeva zbudila. Ker se je zunaj močno svetlikalo je siprva menila, da je že napočil dan. Ko pa je stopila bliže ^ k oknu, je vsa prestrašena uzrla, da gori njeno go»poda"-?ko poslopje, ki pa je cd hiše precej oddaljeno. Mrvarjeva je takoj zbudila domače, med tem pa so prihiteli k ognju tudi že sosedje in skušali pomagati. Gasilci so nastopili z motorko. Ogenj pa je že silovito napredoval in se sploh ni dalo nič več rešiti. Gasilci so se zato omejili le na omejevanje. Požar je v dobri uri uničil gospodarsko poslopje in vse kar se je nahajalo pod krovi. Zgorelo je okrog 30.000 kg sona, otave in slame, dalje 10 kub. m drva in butar, gospodarsko orodje, slamorez-.lica in še razni predmeti. Gasilci so do jutra razkopavali pogorišče. Požar je napravil okrog 153.000 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino pri Vzajemni zavarovalnici in Jugoslaviji.
Sodijo, da je v poslopju iskal prenočišča kak brezposelnež. ki je odvrgel v slamo ali seno še tleč cigaretni ogorek. Policija je danes še temeljitejše preiskala pogorišče, da morda najde med tramovjem tudi zoglenelo truplo kakega brezposelnega nočeval-ca. Tozadevna preiskava pa je ostala negativna in tako vzrok požara ni pojasnjen.
Četniški večer v Beogradu
Beograd. 19. decembra.
V soboto zvečer je priredilo združenje četnikov v dvorani Luksora svoj večer, na katerem je prvič javno nastopil v Beogradu tudi četniški vojvoda Kosta Pečanac. Čet-niške svečanosti so zlasti v Beogradu zelo redke, dasi četmikom res ni treba, da bi bili skromni, ko se razne druge organizacije kar vrstijo s svojimi raznovrstnimi prireditvami. Prireditve so se udeležili mnogi četniki in tudi m nor! o predstavnikov raznih kulturnih in drugih organizacij je poleg številnega občinstva zasedla obširno dvorano. Četniki so bili po večini v narodnih nošah. Ob napovedani uri se je na odru pojavil vojvoda Kosta Pečanac. ki je radostno pomahal z roko zbranim tovarišem, potem pa dejal: »Gospodje, gospe in tovariši! Ne vidim več
Otvoritev novega
šentjakobskega odra
V soboto zvečer so Šentjakobčani otvo-tIli svoj novi oder v dvorani mestnega doma s premijero Linhartove satire »Matiček se ženi« in so precej prvi večer do* segli izredno lep umetniški jspeh. V tej dobi stalne krize gledališča, ki je v zvezi s težkim preraianjem gledališke umetnosti in prerajanipm družbe o svpta. je prav razveseljiv pojav da se naša amaterska gledaPšča tako živahno in bohotno razvijajo. ŠenMkobski oder je s to uprizoritvijo v novih prostorih očitno stopil tudi na ce^to novega razmaha i- rasti.
O Linhartovem delu skoraj m treba po* v^dati kaj več. kakoi d>a jp ta pristna elementarna. socialna satira dand.anes še prav tako v vpliavi kakor svoje dni :r> da še zmerom cfrži ogledalo človeku in njegovi morali: aktualna je. kakor pač_ vse resnične umetnine zelo dolgo ostanejo aktualne. — Režiser K a r u s je dal vse; stvari živahno. živo. svetlo podobo, dasi v tolmačenju Mat;čkovpga lika morda ni do» volj poudaril socialnega momenta. Igralci pa so iz polnih prgišč fipali luč in smeh. da i" bi' v re«n?ci izrecno len večer.
Matič-fc CKošak) je bil resnično fin. ime-n?tpn grajski vrtnar, človek temne nrete-klo9ti ~ in obenem revolucionar. Nežika
(gdč. Baranova) je ob njegovi strani igrala, da sta njena igravost in njen smeh prehajala v duše gledalcev. Ob baronu, ki ga je s fineso podal Škerlj, je z aristokratsko zadržanostjo ter int mno neposrednostjo presenetila in osvojila gdč. VVrischerieva. Iz ostale pisane vrste so z umetnišlrm efektom stopali v ospredje zlasti pisar Budalo (Zalazn k). ki je bil izvirro močs na kreaciia šfudent (Petrovčič). delavec Gašner (Moser). Jerica («dč. Pirčeva). grajski Kancelir (Sarič), advokat Zmešnjava fKoman)
Inscenacija je bila skrbno pripravljena, kostumi dragoceno lepi. Občinstvo, ki ga bo oder v novrm miljeiu po vsem videzu imel zmerom v»č in več. je odhajalo z izr»d.n:m zadoščenjem.
G d nn i NVrischerjevi je bilo po VI on «no cvetje.	L. M.
časopis za zgodovino
in narodopisje
Izšel je 3.—4. snopič ^Časopisa za zgodovino in narodopisje«, ki sa v teh neugodnih časih požrtvovalno i/daia Zgodovinsko društvo v Mariboru. Obsedni in okusno opremljeni Tvezek prinaša to-le gradivo:
V razpravi »Goti na Balkanu« je profesor germanistike na ljubljanski univerzi dr. J. Keleinina obdelal z jezikoslovnega stališča
nekatera zanimiva vprašanja iz davne preteklosti balkanskega ozemlia. Tako med drugim ugotavlja, da je narodno ime Gotov ohranieno dvakrat na naših tleh: v imenu reke Gacke in v kraievnem Gacko. Goti, ki so bivali na balkanskih tleh. so bili nazvani Meringos in so imeli znatno- primes neger-manskega, namreč sarmatskega življa. Germanski naziv za te Gote in pa njemu sorazmerni slovanski naziv Merjane (ohranien v nemškem Meraw1 sta ostala v rabi tudi preko gotske dobe- Gotski živeli ob Jadranu se ie verjetno držal v poedinih oazah še v slovensko dobo. Guduscani in Neretljanri so bili take. prvotno gotske politične edinice. ki so si tudi v sklopu hrvaške države ohranile nekako svobodnejše stališče. — Dalje pisec razpravlja o razlikah med arhetipom Dukljani-novega Letopisa in pozneišo redakcijo t»r zavrača nekatere podmene in teorije, ki so nastale s tem v zvezi (Rus. Kralii dinastije Svevladičev), etimologijo imena Hrvat istega avtorja in vso njegovo tako zvano »Gotsko teorijo«.
Profesor pravne fakultete na ljubljanski univerzi <ir. Metod Dolenc 'e prispeval daljšo razpravo >Sorodni odmevi črnogorskih pravnih zgodbic in slovenskega običajnega prava«. O tej nedvomno zelo zanimivi primerjavi črnogorskih pravnih razmer in običajev z običajnim pravom slovenskega ljudstva ie že bila na tem mestu beseda (glej »Jutrof z dne 11. t- m.). Prof- dr. Dolenc kritično raz-členia gradivo, ki ga je zbral znani črnogorski pisatelj Mičun Pavičevid Ta razprava kaže,- koliko možnosti se še odpira pravniku, ki je obenem zgodovinar. Pisec upravičeno
Sajaste lonce ali ponve..
očisti kot bi trenil čistilka Vim!
Gospodinji se ni treba več mučiti, ako hoče svoje lonce in ponve očistiti od nesnage in saj. Saj za to je tukaj VIM! VIM 7 močno vsebino mila je enako dober za snaženje vse kuhinjske posode, naj bo iz aluminija, stekla, sklenine ali kovine.
VO-10-33-
CISTILKAVIM CISTI VSE!
dobro in tudi glas mi dobro ne služi, zato pa bo moj sin prebral moje predavanje o toipliškem ustanku ...«
Ln najstarejši sin vojvode Koste je s svežim, a malo vznemirjenim glasom bral očetove zapiske, ki začenjajo s 15. septembrom 1916., ko je Kosta Pečanac z letalom prispel s solunske fronte ter se izkrcal blizu Toplic na Ravni livadi. Drugi .odstavek govori o sestanku v vasi Obilic dne 9. januarja 1917, ko je Kosta Pečanac sklical zanesljive može od blizu in daleč, da bi se pogovorili o akciji proti strašnemu nasilju tuje soldateske. 280 mož je bilo na tem sestanku in vsi razen treh so glasovali za upor. Proti takojšnjemu uporu je bil sam vojvoda Kosta Pečanac, ker je najboljše presojal vse težave in se zavedal velikih žrtev. Brez ugovora se je pokoril sklepu in za vojvode so bili poleg njega proglašeni Kosta Vojimovič. črnogorski profesor Jovan Radovič, kapetan Milenko Vlahovič in študent Taško Vlahovič. Izdelani so bili tudi načrti.
V naslednjih poglavjih se vrstijo mar-kairutno očrtani napori in tudi porazi v strašnih borbah proti nemškim, avstrijskim in bolgarskim vojnim silam. Navedeno je, kako so bili Bolgari že v tolikih škripcih, d3 se je general Tasev s komitskim vojvodom Vojinovičem že pogajal o predaji Niša. Če bi bil osvojen Niš, bi bil ustanak že tedaj zaključen z velikim uspehom, kajti Pečan-čeve čete bi bile tedaj osvobodile vse bolgarske revolucionarje, prijatelje Stambolij-
skega, ki so bili zaprti v Nišu. Z Bolgari, Avstrijci in Nemci so se komiti spopadli neštetokrat. Vseh ustankov je bilo 11.672. Sredi leta 1917. so bile med uporniki nade na proboj solunske fronte na višku, s koncem leta pa so padle in le najodločnejši in najhrabrejši so ostali pod orožjem ...
Na odru so bile razobešene tudi razne slike iz te herojske dobe in velik zemljevid. h kateremu je Kosta Pečanac pristopil ter takole prekinil čitanje svojega sina: Evo vidite, rdeče so Toplice in drugi kraji, ki smo jih zavzeli. Modro je preko Morave, kjer so bili tudi večji upori Tu pa so Rav-sie livade, kjer sem pristal z letalom. V »mladosti sem tam pasel ovce in poznal sem vsak kamen. Tu so bili naši časi. Ko nas je rvse zapustilo, ostali so samo nož, puška, bomba. To je bila naša mladost...
Stari četniki so vzklikali svojemu vojvodi. Precejšen del publike pa je nemo strmel v velik zemljevid, v slike gorskih taborišč in razdejanih vasi Ko so drugi odšli, so »četniki ostali še pozno v noč, vzbujali so •stare spomine in vmes so donele tudi pes-cni: Spremte se, sprem te, četnici — in pa ona:
iNeli ti je žalba za tvoja kuča! — Vojvodo
brel
Moja je kuča goljak planina — Četnici brel
iNeli ti je žalba za verna ljuba? — Vojvodo
brel
Moja je ljuba puška brzometka —• Sokoli
brel
V ORIJENTU
so pripovedovale! zgodb najbolj priljubljeni ljudje in povsod dobrodošli. Toda tudi mi jih imamo: boljše, hitrejše, usluž-nejše.
Zaokrenite stikalo dobrega radijskega aparata in pripovedovali Vam bodo novice in zgodbe od vseh strani sveta.
Dobri, moderni selektivni aparati z enostavnim upravljanjem vseh vrst in za vsakogar so zmeraj v zalogi. Oglejte si jih na naši stalni razstavi v Ljubljani na Miklošičevi cesti 7 ali v naši trgovini na Miklošičevi cesti 5, poleg Uniona.
RADIO LJUBLJANA j
poudarja potrebo, da se raziskujejo pravne razmere izza davnine pri oosameznih slovan skih narodih z različnimi jeziki in prosveto ter iščejo preko medsebojnih primerjav stične točke in elementi pradavnega pravnega življenja Slovanov. V izročila, običaje, pravljice in rekla zakopano gradivo je pretežno še neobdelano z juridičnega vidika.
Marljivi raziskovalec regionalne zgodovine Dravske doline Josip Mravljak ie prispeval daljše »Doneske k zgodovini kmetijstva v Dravski dolini v 17. stoletju«.
Med Izvestii obravnava Fr. Kovačič Slomškov najstarejši rokopis (iz 1. 1817-). — M. Grošelj razlaga nekatera stara geografska imena. Josip Mravljak piše o guštanjskem rokodelskem cehu na osnovi listin iz 1. 1750. in dalie. Miroslav Knkali ;e prispeval članek >Znaki prekmurskega tkaničanja«, ki pre-niotriva ljudsko omamentiko na domačih tkaninah s širokega zgodovinskega narodopisnega, kulturnega in umetnostnega vidika Franio Baš priobčuje >Slovensko narodopisno bibliografijo za 1 1931«
V rubriki »Slov^vo« so objavljene naslednje ocene: Franjo Baš poroča o prvi knjigi
^Slov. biografskega leksikona«, ki v njem vidi »naš veliki kulturni katekizem« in »poleg biblij in WoIfovega slovarja največje dosedanje znanstveno delo v naši kulturni zgodovini«. Janko Glaser ocenjuje Kidričev spis »Dobrovskij in slovenski preporod njegove dobe«. O Bojčevi knjigi »Slomšek naš duhovni vrtnar« piše F. Kovačič. Baš referi-ra o »Vodniku po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani«, o Rusovem »Krstu prvih Hrvatov in Srbov«. Jos. Miavljak pa o Pirch-eggerjevi »Geschichte der Steiermark« in Mellovem »Grundriss der Verfassungs- und Venvaltungsgeschichte des Landes Steiermark«. O Keleminovih »Bajkah in pripovedkah slovenskega ljudstva« poroča dr. Jos To-minšek. Baš o Viskyjevem delu »Volksn brauch der Ungarn« in o »Zemljepisu Prijatelja. Bohinca in Savnika«. M Slavič o Koro-ščevih »Hethitische Staatsvertrage«. H. Bae-rent o »Das alteste germapisehe Sprachdenk-mal«. J. Šedivy pa o »Sborniku Muzealnej slo-venskei spoločnosti«.
Snopiču je dodano kazalo 27. letnika in »Arhiv za zgodovino in narodopisje« od str. 193-240.
Božično „Jutro" Izide že v soboto zjutraj S
Opozarjamo na to vse inserente, ki se nameravajo poslužiti velike naklade in tridnevne aktualnosti lista v svoje reklamne svrhe.
Oglase za to številko sprejemamo samo do petka opoldne.
Zelo pa nam bo ustreženo, če nam boste naročila dostavili čim prej.
»JUTRO"
Domače vesti
Naročnike »Jutra« obeh izdaj, dnevne in ponedeljske, ter naročnike tedenske revije »Življenje in svet« najvljudneje prosi uprava, da blagovolijo poravnati, v kolikor tega še niso storili, vso zaostalo naročnino, računano do konca leta. To naj blagohotno store še pred prazniki, saj edino tako omogočijo upravi zaključek računskih knjig in pričetek dela za letni računski zaključek. Morebitne vplačane presežke bo uprava naročnikom seveda knjižila v dobro za prihodnje leto.
♦ Napredovanja finančnih uradnikov. Z
ukazom Nj. Vel. kralja pod št. 98.108-111. od 12. t. m. so postavljeni z a davčne inšpektorje v VI. položajni skupini: Gril Franc pri davčni upravi v Slovenski Bi-srrici, šuc Štefan v Konjicah, šprah Josip v Prevaljab, Tome Ivan v Kamniku, Kunej Anton v Šmarja pri Jelšah, Kline Ludvik v Gornji Radgoni, Pirnat Vinko v
Zvočni kino Ideal Cecil B, de Mille-fevo
filmsko veledelo
MADAME SATAN
Velenapeti prizori katastrofe ogromne zračne ladje. — Izvrstni igralci.
Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer.
Radovljici jn štolfa Zdravko v Kočevju. _ Za višje davčne kontrolorje v VI. položajni skupini pa &o napredovali: Fuhrer S':mon, Arnošt Jakob, Košak Franc, Ma-Vnger Jakob in Prime Albert pri davčni upravi v Ptuju; Videmšek Jernej, Bonač Ivan, Cvabte Anton in Čuš Franc pri davčni upravi v Celju; Vodopivec Anton, Douaj Franc, Ozvatič •Ignacij, Najžer Matija, Mer-<-un Maks in Želez ni k Bogomir pri davčni upravi v Mariboru; šubic Milan in Ivančič (*:ril pri davčni upravi Ljubljana-mesto; Slapar Ivan, Princ Rudolf in Prezelj Franc rrj davčni upravi Ljubljana-okolica.
♦ Slavistični klub Društva slušateljev filozofske fakultete na ljubljanski univerzi javlja, da sc delo za izdajo Levstikovega zbornika bliža koncu. Vendar pa so nekatere tehnične ovire preprečile, da bi iibornik izšel že pred božičem. Upamo, da nam bodo to cenjeni naročniki oprostili. Vsak dan prihajajo na Slavistični klub vprašanja in prošnje, naj dovolimo sub-skribentom plačati znesek 60 Din v treh obrokih. Ker je naša želja, da se jih čim več naroči na Levstikov zbornik, dovoljujemo. da oni, ki ne morejo plačati v.sega naenkrat, to store v treh mesečnih obrokih. Opozarjamo pa, da mora biti vsaj prvi obrok plačan pred izidom zbornika. Upamo, da bo javnost upoštevala naše dobro stremljenje in nam doslej pomagala, ču-
		
	KINO LJUBLJANSKI DVOR	
	Telefon 2730	
	Harry Piel	
	v velenapetem filmu senzacij	
	PA.1IKA	
	Ob 4., pol 8. in 9. zvečer.	
		
timo pa prijetno dolžnost, da se že sedaj zahvalimo vsem onim, ki so nam poslali večje vsote, kakor znaša subskripcija, ka-kakor tudi onim, ki so se takoj odzvali našemu vabilu.
♦	Pomemben cerkv&nj dogodek. V cerkvah na otoku Rabu se služba božja vrši v glagolici, izvzete so le cerkve v mestu Rabu, kjer se vTše cerkveni obredti v latinskem jeziku. Preteklo nedeljo pa je župnija mesta Raba na svečan način bila razglašena za glagoliško. Slavnosti je prisostvoval tudi krški škof dr. Srebrnič in številna duhovščina.
♦	Veliko gostilničarsko zborovanje v Kranju bo v sredo, 21. t. m. ob pol 5. pop. v Narodnem domu. Zborovanje sklicujejo vse gorenjske gosti lničarske zadruge. Razpravljalo se bo o vseh perečih vprašanjih gostilniške obrti. Vse gorenjske gostilničarje ponovno vabimo k udeležbi.
♦	Bevkov »Kajn« v Beogradu. Pred kratkim ustanov,Ijeno novo slovensko kulturno prosvetno društvo ^Edinost« v Beogradu stopi na Štefanovo zvečer prvič pred javnost z debro naštudirano Bevkovo dramo »Kajn«. Vsebina drame je zajeta iz neposrednega življenja naših bratov onkraj meje in slika njihovo trpljenje, Uprizoritev se vrši v gledališki dvorani češkoslovaškega doma, Garašaninova ul. 39. Po predstavi bo družabni večer.
♦	Novi grobovi. Na Trojanah je umrla ■po kratkem bolehanju gospa Marija K o n-š e k, vdova po uglednem veleposestniku in trgovcu. Blago gospo, ki je kakor njeai pokojni soprog tiila znana in spoštovana daleč naokrog, bodo danes dopoldne položili k večnemu počitku na farnem pokopališču v št. Gotardu. — V nedeljo so na ljubljanskem pokopališču pni Sv. Križu pokopali g. Antona Hočevarja, na Viču pa so včeraj popoldne položili v grob gospo Marijo Kramarjev o. — Pokojnim Mag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
♦	Proglašeni za mrtve. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: Blaž Gerlič iz Doba, Kari Kunej iz Tržiča, Peter Eržen iz Selc, Anton Markelj Iz Bohinjske Bele, Janez Bi-ček iz Davče, Franc S-voljšak iz Budvolja in Frane Vesel iz češnjic.
+ Pes s svojim življenjem rešil gospodarico. V selu Maruševcu pri Varaždinu se je v soboto pripetil zločinski napad na poštno uradnico Pepco Gašparac. Ko se je s pošte vračala domov s svojim psom volč-jakom, so jo na nekem osamljenem kraju napadLl neznani razbojniki. Pes je planil na razbojnike, ki so ga pa ustrelili. Ko se
Za pulloverje pristna
ANGLEŠKA VOLNA
Toni Jager, Dvorni trg 1
LJUBLJANA

igMjm
PrritimroS
Slovenski umetnik slika cerkve v Slavoniji. K;:kor so listi že svoi čas poročali, je bi akademski slikar Mina i»ialeš jeseni 1929 povabljen da na novo poslika župno eerkev ;n renovira oltarje v Cirkveni pri Belovaru. Maleš je tedaj v študijske namene prepotoval Nemčijo in Češkoslovaško, se zanimal zlast: z« freske, slikana okna in polihromijo (slikanje soh) in jeseni je v Cirkveni pričel delati V cerkvi, ki je zanis •niva baročna stavba in kateri pastiruje župnik Pavao Jesih, velik prijatelj Slovencev, je Maleš d^lal dve leti V Cirkveni je Maleš poslikal cerkev s takšnim umetniškim uspehom in na toliko zadovoljnost vse javnosti, da ie leto* prejel že novo povabilo. naj slikarsko renovira še župno cerkev v Vočinu v Slavoniji. Vočinska cerkev je dragocena, starinska stavba gotskega sioga, k; so jo svoj čas Turk1 porušili, pa so jo domačin potem iznova zgradili na razvalinah Zagrebška nadškofija 6e dobro zaveda dragocenosti te cerkve, zato pa tudi srma odloča po komisiji o vseh umet« nijkih zadevah, ki se je tičejo Preslikanje cerkve v Vočinu je bilo razpisano že deset let in ves ta čas so razni umetniki in obrtn;ki predlagali načrte, toda komisja se ni od!c?:1a za nikogar. Da je delo zdaj prejel Maleš. ;e v resnici lepo priznanje delu slovenskega umetnika Tudi vočinski žup-n k Franjo Pipinič je velik prijatelj Sloven« cev in se živehno zanima za našo književnost. umetnost in kulturo. Zagrebški tisk je o Malešu zelo pohvalno poročat. Umetnk se ie /ivahno uvedel v tehnike skkanja na zid t'n r'c.e v moistra — V ožji domovini je Maleš doslej slikal med dru-
gim v cerkvah v Žužemberku in v Trebnjem.
Produkcija državnega konservatorija. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra je ravnateljstvo državnega konservatorija priredilo javno produkcijo v dvorani Filharmonične družbe. Pred odlično zasedeno dvorano je nastopila vrsta gojencev konservatorija, pevskega, klavirskega in instrumentalnega oddelka, ki so vsi pokazali sadove odličnega šolan ja. Kot pri nas še redko obliko ansambl-skega muziciranja bi bilo omeniti nastop klavirskega tria Ornikove - Jerajeve - Me-nardijeve, ki se je dobro uvedel z izvedbo Haydnovega šestega tria. Ansamblsko muzi-ciranje se pri nas v družinskih krogih žal še prav malo goji in zato je najtopleje pozdraviti, da ?e vsaj na konservatoriju najdejo mlade moči, ki jih skupno izvajanje veseli. Tako je nastal konservatorijski godalni kvartet, ki že z uspehom koncertira tudi izven Ljubljane, in mladim sličnim udrežnjem je želeti enako dober razvoj. — L. M. š.
Božični oratorij v cerkvi. »Slogam je ponovila svoj koncert, ki je bil 12. t. m. v >Uni-onu«, preteklo nedeljo popoldne v cerkvi sv. Petra ter znova izvajala Bachov »Božični oratorij«, topot še nekoliko skrajšan, kar pa je delu le v prid. Izvajanje v cerkvi je ob spremljavi orgel dokaj bolj ustrezalo skladbi kot prvič, ko sta nadomeščanje »kontinua« oskrbovala harmonij in deloma klavir. Vsi solisti, na čelu jim ga. Pavla Lovšetova. eo svojo nalogo izvršili s posebno ljubeznijo in tako je ponovitev dosegla jako lep uspeh. Žal je bil poset publike nekoliko pičlejši kot prvič, j Slogi« in njenemu glasben amu vodji. H. Svetelu. gre za požrtvovalni in nobenerra truda se strašeči pogum posebna pohvala. — L M. Š.
je pes boril z razbojniki, je Pepca srečno ušla.
♦	Najlepše božično darilo: švedski Elek-troIux sesalec prahu ali električna parketna krtača! Obroki po pet dinarjev dnevn i! »Tehna«, Ljubljana, Mestni arg 25-1.
♦	Kupujte Ciril Metodove razglednice! S tem podpirate družbo, ki je vsestranske podpore zelo potrebna.
♦	Kadile'. Po uporabi paste za. zobe »Diane« se boste počutili kot prerojeni. Cena normalna 5 Din, dvojna 8 Din.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Lfublfang
u— Odlikovanje g. vicekonzuia Cihelke.
Včeraj ob 11. dopoldne je g. ban dr. Ma-rušič izročil podkonzudu ČSR g. Cihelki red sv. Save 'IV. stopnje. Svečanosti so poleg odlikovanca in gospe prisostvovali še g. generalni konzul inž. Sevčik, uradnik češkoslovaškega konzulata g. Bloudek, pomočnik bana g. dr. Pirkmajer, načelnik upravnega oddelka g. dr. Leon Stare, načelnik splošnega oddelka g. dr. Vončlna in več višjih uradnikov banske uprave. G. ban je oditi-kovanca nagovoril, da ga je Nj. Vel. kralj odlikoval za zasluge, ki jih je pridobil za utrditev medsebojnega prijateljstva med češkoslovaškim in jugoslovenskim narodom. G. ban je želel podkonzulu Cihelki, ki odhaja na svoje novo mesto v zunanjem ministrstvu v Pragi, najboljših uspehov. Odlikovanec je prosil g. bana, naj predloži njegovo zahvalo na najvišjem mestu. Odlikovanje mu bo le še večja pobuda za novo nadaljno delo. Vedno bo delal za čim tesnejšo vzajemnost in za sodelovanje na vseh popriščlli, zlasti pa na gospodarskem področju. »Brez svobodne Jugoslavije ne mere biti svobodne češkoslovaške ne obratno«, je končal g. podkonziul svoj govor.
u_ V Zvezi kulturnih društev bo predaval v sredo 21. t. m. sodnik g. dr. Stojan Bajič o sedanjih političnih in socialnih razmerah v Nemčijii s .posebnim ozirom na Hitlerja ln nemški nacionalizem. Predavanje bodo spremiljale zanimive skioptične slike, ki jih je dalo društvo napraviti. Ker so zadnja njegova predavanja v januarju bila od javnosti in kritike sprejeta zelo navdušeno in z željo, da bi se predavatelj še pojavil med nami, upa ZKD, da bo javnost s tem predavanjem prijetno iz-nenadena. Predavanje bo v Kazini, Vstopnina 2—4 Din.
Usta in grlo
so pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Otroke varujejo nalezljivih bolezni vratu in grla okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah.
Cena velikega zavojčka Din 15; cena malega zavojčka Din 8.
u_ Izvrstna božibna filmska premiera
ZKD. Naša mlada filmska industrija ka,že prav krepak napredek. Komaj so za nami »Triglavske strmine« že se n.am obeta nov domač film, ki bo zopet vzbudil vso pozornost v najširših krogih. Film »V deželi 1000 otokov« nam predočuje -pravljično lepoto Dalmacije in njenih otokov. Izdeial ga je mladi filmski amater Kari Osvatič iz Celja. E, Deoi je podal glasbo, Benno Rauch Ln Monakovega pa je izdelal vse posnetke. Z jadrnico vzdolž po obali, ogled najlepših predelov našega Jadrana, vožnje po morski gladini, ki je včasih mirna, drugič zopet valovita. Ta fiilm si je za božične praznike pridobila ZKD.
u_Društvo »Pravnik« priredi v sredo 21.
t. m. ob 18. v zbornični dvorani univerze predavanje g. univ. prof. dr. Milana šker. lja »O reformah v pravu družb z omejeuo zavezo«. — Ker bo predavanje zanimivo ne samo za pravniške temveč tudi za. trgovske kroge, vabimo vse člane in prijatelje društva ln zlasti tudi one, ki bi hoteli po predavanju poseči v debato, da se predavanja v čim večjem številu udeleže. _ Odbor.
u_ Francoski institut opozarja še enkrat vse člane in prijatelje društva na francoski večer, ki bo drevi v dramskem gledališču. Posebnih vabil društvo ni razpošiljalo.
u— JNAD »Jadran« poziva svoje članstvo, da. se sigurno udeleži članskega sestanka dne 20. t. m. ob 20. v društveni čitalnici, kjer bo predavali g. dr. Ev. Spek-torsk; o naturalizmu in realizmu v književnosti.
Velika božična prodaja
raznih OSTANKOV in vsega manufaktur-nega blaga pri staro znani tvrdki
Anton Schuster — »Pri Tončku« Ljubljana, Mestni trg 25. 15084
če za praznike bi radi divjačine in perjadi, Slamič vam ceno dobavi in celo na dom dostavi.
PEVSKI zbor
GRAFIKA
PRIREDI V SREDO, DNE 21. DECEMBRA OB 20. URI V »KINU MATICI« S SODELOVANJEM GRAF. ORKESTRA
KOHCERT
Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Nekaj mladih Sotoamaterfev
to oskrbele božične nagrade
i
— Sedaj vam pa lahko povem, je dejal sinoči stric, kaj sem mislil zadnjič s svojo opombo o fotografiranju. Vsi odrasli se zavedamo, kako lepa un kratka je mladost in zelo nam je žal, da si nismo iz nje obranili v razvedrilo in srečen sipomin več njenih lepih slik. Vso lepoto občuti mladina z največjo radostjo in v pozni starosti pripravljajo največjo radost tudi vsi spomini na srečna mlada leta in razne vesele dogodke. Za ohranitev spominov so pač najboljše sredstvo slike — fotografije Vsak človek ima med svojimi dragimi spomini nekaj slik, največje veselje pa ima gotovo s tistimi, ki jih jc sam napravil. Mi smo v tem pogledu marsikaj zamudili. Tedaj, ko smo bili mladi, je bilo še težiko s fotografiranjem. danes pa je to veliko lažje in zaradi tega sem si že v začetku zbiranja božičnih nagrad za mladino stavil tudi nalogo. da bi napravil vsaj enemu od mladih »Jutrovčkov«, ki bo dokazal svojo bi-strost z rešitvijo naših ugank, veliko vese-1 ie s fotografskim aparatom, ki mu bo služi! najboljše za vse življenje. Misel je lepa, izvedba pa težka zaradi pičlih sredstev. Pa se je stpet izkazalo, da imajo mladi »Ju-trovčki« mnogo prijatcljev med našimi trgovci, ki prav radi prispevajo k božičnemu veselju mladine.
Ogledal sem si lepo izložbo fotomamifak-ture Janka Pogačnika na Dunajski cesti in
vstopil sem naposled v trgovino že zaradi tega. da sem inferm-rin pri znanem strokov njaku o tem in on~m. Vse so mi razložili in pogovor je nanese! na mojo akcijo. Izid je bil ta, da se je tudi pri tej ugledni tvrdki izkazala dobrotljivost in ljubezen do mladine. Kratko rečeno, moja zbirka je obogatela z imenitnim fotografskim aparatom
Z Dunajske ceste me je zanes1*. pot v Židovsko ulico in obstati sem moral pred lepo izložbo drogerije Kane, ki ima tudi fo-tomanufakturo m uživa velik sloves med mladimi in starimi fotoamaterji. Fotoarna-terjem nudi celo brezplačno pouk in. kakor je gotovo znano, jim je priredila tudi lepe izlete. V svoje veliko veselje so bili tudi tu zavzeti za mojo stvar in tudi iz te ugledne trgovine sem odšel z izvrstnim aparatom
Ker .je bil dam osrečen s tako velikim uspehom, sem krenil še k splošno znani in čislani tvrdki Fr. Bonač v Šelenburgovi ulici. Ta tvrdka. ki zalaga vse šole in učečo •se mladino širom domovine z raznovrstnimi potrebščinami, ki se vse odlikujejo po (Svoji i zborni kakovosti in ličnosti, je že stara prijateljica »Jutrovčlocv« in je tudi tokrat dokazala svojo naklonjenost in ljubezen do mladine. Vsega, kar jc obo4atelo mojo zbirko, ne bo<m našteval, radovednost bo že še prišla na svoj račun.
u— šelarn in društvom! Predavanje o lepem vedenju nadaljuje prof. šest v četrtek ob 1S.15 v Delavski zbornici. Prvo predavanje je bilo izredno dobro obiskano in z odobravanjem sprejeto. Da omogočimo čim širšemu krogu pristop, imajo šole in društva za skupna naročila vsaj 10 vstopnic poseben popust. Vstopnice oddaja pisarna Atene, Dunajska c. la-II.
u— Nagla smrt. Na stavbi Delavskega doma na BIeiweisovi cesti se je včeraj okrog 11.30 nenadoma zgrudil 45 letni zi-dar Anton Mencinger, doma iz Prekmurja. Mencingerju so takoj priskočili na pomoč tovariši, ki pa niso mogli dognati, kaj mu je. Ker je bil Mencinger že nezavesten, so namudno pozval) reševalno postajo, nakar so moža naložili na avto in ga odpeljali v bolnico. Tu so na žalost ugotovili zdravniki, da z.a Mencingerja ni več pomoči; zadela ga je srčna kap. Truplo tako naglo umrlega moža so zatorej odpeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
u— Božičnica za vojne sirote in vdove. V nedeljo dopoldrne se je v gostilni pTi Zupančiču na Jegličevi cesti vršila prav lepa božičnica. ki jo je za svoje najrevnejše člane z največjimi družinami priredila Zveza bojevnikov, skupina Sv. Peter. Bo-žlčnico je s kratkim nagovorom otvoril predsednik skupine g. Leopold Zupančič, ki je poudaril, da je Zveza nabrala v teh časih, kolikor je mogla, in se posebej zahvalil vsem darovalcem. Obdarovanih je bilo 25 družin. Na vsakogar je prišlo po toliko daril, živil in obleke, da nihče ni mogel sam odnesti bremena, šentpetrska Zveza bojevnikov je s to božičnico lepo dokazala, da pravilno razume potrebo socialnega dela v naših dneh.
u— Božičnica gluhonemcev, ki jo priredb Podporno dništvo za gluhonemo mladino, bo v sredo 21. t. m. ob 17. v gluho-nemniei. Poleg tvrdk, ki so omogočile, da bodo najsiromašnejšl gojenci obdarovani tudi z obleko in obuvalom, so vabljeni k prireditvi tudi člani in drugi prijatelji društva.
BerfM^e;CK|bif6dont
u_ Ogromen gozd božičnih drevesc.
Kmetje doli od Grosuplja in iz Pijave gorice, z gorenjske strani pa tudi od Kamnika in Smled.nika so pripeljali na .ljubljanski trg velikansko število smrečic za Božič. Letos niso s smrečjem pokrili samo protornega Kongrenega trga, marveč so namestili drevesca tudi v Zvezdi in pa na Dvornem trgu do čevljarskega mostu in še ob Eregu. Ogromno število drevesc r.a trgu priča dovolj jasno o pomanjkanju gotovine na kmetih. S prodajo božičnih drevesc poskušajo iztriiti vsaj nekaj denarja, za najnujnejše.
VEDNO NAJBOLJŠE
in najcenejše nogavice kakor tudi vse modne potrebščine pri M. PIRNAT L, Sv. Petra cesta 22.	377
u_ Popravljamo. Včerajšnje poročilo o sobotai božičnici v Mostah moramo v toliko popTavdtl da gdč. Manica tokrat ni pripovedovala pravljic, nego je imela slavnostni govor v počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kralja.
u_ Beračenje po mestu se še vedno vrši. Mestni socialni urad zatorej ponovno prosi občane, da obdarujejo le stare že znane reveže, vse ostale delazmožne pa da napodite v mestni socialno političn; urad v Mestni dom •!!. nadstr., ki jim bo ali dodelil delo ali Pa dal podporo odnosno jih poslal v domovno občino. Omenjeni socialni urad pa bo mogel podpore deliti le v primeru, ako mu bo p. n. občinstvo v izdatni meri pošiljalo prispevke za podpiranje brezposelnih ln bednih! Plačilne izkaze mestnega načelstva med tem že dostavljajo siužbodajalcem mestni uslužbenci!
u— Prijava psov. Lastniki in rejniki psov morajo prijaviti mestnemu načelstvu brez izjeme vse pse, tudi pse čuvaje in mladiče, ki se nahajajo na ozemlju mestne občine. Vse podrobnosti o vrstnem razporedu prijave so razvidne z razglasa, ki je nabit po mestu.
Danes ob 20. uri, jutri ob 18. in 20. uri, v četrtek ob 20. uri Emil Jannings in Ana Sten v drami iz modernega življenja
Vihar strasti"
Pride! Veseli manevri. Lu-cie Englisch in Fritz Kam-pers.	14994
-gj^E-' 10, 8.6, J,Dim
u— Trgovske knjige, korespondenčnj in knjigovodski pripomočki: Bonač, Šelenbur-gova ulica.
u— Parker nalivno pero sem izgubil 14. t. m. Ker mi je dragocen spomin, prosim poštenega najditelja, da ga odda proti dobri odškodnini v oglasnem oddelku »Jutrn« i'— JNAD Jadran najvljudneje vabi na plesno vajo, ki bo v četrtek v dvorani Trgovskega domn. Začetek tečno ob S.
Ali potrebujete čistilao sredstvo ?
Zgodaj zjutraj dosefete normalno lahkotno izčiščenje, če vzamete prejšni »ečer 2—3 dražeje ARTINA. Dobi. jo se v vseh lekarnah. -^Vsebina škatlice po Din 8 —
zadostuje za 4 do 6 krat. Odobreno od Ministar. »oe. politfTie in narodnega zdravja San. oddeL S. Br. 12258 od 12. ju!.;a 1932.
Iz Maribora
a— Četrti večer zgodovinarjev jo izpolnil g. prof. Simon Milač s predavanjem o »krogu«. Po pregledni antropogeografski označitvi Prekmurja je prešel na podrobno sliko >krogac in ga očrtal kot zaključek prekmurske vasi. Podal je zemljepisno zgodovinsko, gospodarsko in kudturno sliko, razvoj in današnje stanje obmurske vasi. Na gradivu bogato predavanje je referent podal z vidno ljubeznijo do prekmurske zemlje. V nastali debati so ga poslušalci obsuli z metodičnimi vprašanji <j an-tropogeografiji v Podravju, zia^ti gleda stikov Prekmurja Ln Prlekije.
a— Pomožna akcija napreduje. Za pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora so darovali: Tvrdka Doctor :n iu drug ob priliki 10 letnice obstoja tvrdke •v Mariboru 1000.0^0 Din, veleposestnica in i.ndustirijka ga. Tea Zup&nčeva vagon bukovih drv, tvrdka Zelenka & Co. 24 komadov raznega manufaktnrnega blaga, domača pletilna industrija Josip Kališ 104 komade raznih pletenin. Vodstvo pomožne akcije se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.
a— Božičnica rrariborskih poštarjev.
Predvčerajšnjim sj priredili mariborski poštni uslužbenci lepo bo^icnlco, namenjeno v prvi vrsti svoji deci, ki je imela s tem ogromno veselje. Prireditev je otvoril predsednik g. Božičev s toplim nagovorom, nakar je dekla.mirala hčerka poštnega uslužbenca Anica Bezjakova priložnostno pesmico, Milan, sin g. Kovačlča pa je orisal velike zasiluge predsednika za napredek organizacije, okreg katere se zbiirajo v lepi slogi poštni uslužbenci. Prelepo pesem »Tiha noč^ je ubrano fcapel močni zbor pevskega društva »Poštni rog«, naknr je bilo obdarovanih 67 otrok.
a— Pravi prirodoslovni muzej ima naga-čevalec Zie<ri.nger v izložbenih oknih svoje trgovine v Stolni uiici. Te dni je v izložbenem oknu razstavljen velikj siapnilc (Nordpoitaucher, Colymbus arcticusj, K.i ga je ustrelil 9 t. m. posestnik g. Dietin-ger pri Sv. Ožboltu na Pohorjoi. Slapniko-va domovina so Spitzbergi. Druga zanimivost v oknu je nagačena žvižglja (Sell-ali Elsente, Hanelia Glacialis), k j jo je ustrelil g. Talenček, lovec z Zgornjem Du-pleku. Tudi žvižglja je doma na Spitzb-r-gih. Enaka raca je bifla, kolikor je znano zadnjič ustreljena v naših krajih PTed 20 let; pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Tedanji lepi eksemplar je srečni lovec podaril mariborskemu muzeju.
a_ Nesrečen zaključek proslave nogo.
metne zmage. Večja družba Rapidovcev je v nedeljo zvečer proslavljala popoldansko zmago svojega moštva v neki gostilni v Radvanju. Ko so se ponoči vračali z izvoščkom proti mestu, je prišlo na nekem ovinku nenadoma do karambola med njihovim vozom in nekim avtomobilistom. ki pa je vozil pravlJno po predpisih Kočija se je prevrnila, pri čemer si je zlo.mil 21 letni mehanik Edvard Kuri iz Maribora levo nogo, lažje notranje poškodbe pa je zadobila tudi njegova sopotnica 20 letna zasebniea Štefka Puconjeva iz Studeneev.
| MARAPU |
a_ Poskusen samomor. V soboto zvečer je brezposelni izvošcek Anton K. skušal m a pravi ti konec svojemu življenju s tem, <ia se je na Trgu svobode obesil na vrv, ki jo je pritrdil na žico, na kateri visi velika javna svetiiljka. Njegovo obupno dejanje je o>azi!a ueka min-oidoča gospa, ki je ipoklic-ala več pasantov, kj sa prerezali vrv in brezposelnežu rešili življenje. Da ue bi mogel svojega poskusa ponoviti, so mu odvzeli vrv. K. pa je naio oašel v mestni park, kjer je poskus samomora z cbeše. n jem pon .vil. Cbesll ne je na svojo samo-vesnico, ki pa se pretrgala, nakar ",e v-trajni samomorilec napravil tretji poskus z naramnicami. V zadnjem hipu sta ara opazila dva pasanta in preprečila njegov namen.
a__ Zaradi poneverbo je policija aretirala šoferja. tuka;šnje industrije izdelkov K. Wogerer. Podjetje mu je poverilo inkaso večjega zneska, baje okrog 12.000 Din ki jih je večinoma zapravil in zakvartal.
Iz CeljJ
e- Prosi: va kraljevega rastnega dae
je bila tudi v Cei'ju zelo dostojna. Ob 9. copoildne so v župni cerkvi prisostvovali 7ahvalnici zastopniki vojaških in civilnih oblaste v in uradov, oficirski zbor in re-7ervni oficirji, rredist^vniki šol, korporacij iti društev ter mnogo občinstva iz mesta n okolice. Ob 10. je bilo bogoslužje v pravoslavni in evangelski cerkvi. Od 11. do 12. sc ie vršit na Krekovem trgi! koncept oddelka vojaške godbe iz Maribora. Ob 1". je bila voiašika fc"klada z godbo, ob 21. pa se ie pričela v Narodnem domu prisrčna cficirska zabava.
e— Pirarna pomožne akcije za brezposelne in reveže v Celju in okolici ie izdala v novembru nakaznic za živila v skup-r: vrc.':t~?t! 19 240 Din. — Ekspozitura bo.rze dela :e prejela od države podporo 35DO D;n za sezonske delavce.
Lepe sveže honbonjere
fini bonboni in razni božični obeski lastnega tovarniškega izdelka po ugodnih cenah pri tvrdki ANTON FAZARINC, Celje. 1510b
e— Slikarska razstava gdč. Elde Piščancev e in k'- Rajka Slaperndka iz LjuMjane, ki je bi a otvorjena v nedeljo dopoldne v evoran; Obrtnega doma. je bila že prva dva c iCva dobro obiskana. Razstavljene umetnine so vredne, da si jih vsakdo ogleda. Zlasti posrečene so oljnate slike gdč. P ščančeve »Dobrna«, »Solnčnice« I. in II., • Veverica«, »Sv. Jurij«, »Dalije« in »Pri-rrorka s tamburico«, nekatere' monokopije ;ii graiike ter Slaperniikove oljnate slike »Vitanje«, »Gorenjka«, »Slikarica«, »V šo-1:.tt, o Kopalci na Savi« in dve tihožitji, akvareli »Kranjska gora«, »Prisank in Ra-z>>r-< in »Aikt« ter p as tel i »Li.ubManski grad z Golovca«, »2aga« in »Seno«.
e— Mestni avtobusi bodo vozili v petek, na dan pred svetim večerom, redno na vseh progah, torej tudi Celje - Podsreda in Celje - iMozirje, čeprav ie ta dan petek. — Šoferski izpiti se bodo pričeli v Celiu v četrtek 29. t. m. Kandidati nai se zhereio s svojimi vodili ob 8. pred magistratom. Prugi re-fiektauti, ki še niso vložili zadevnih pro-šenj. jih lahko izbočijo pri t c j priliki pravilno opremili er-e in kolfco-vane-predsedniku komisije. Taksa za preizkušnjo znaša IS!) Di.n.
e_ V celjski bolnišnici so umrli: v petek Id. t. m. 56 letni dninar Peter Jošt iz Cotovelj, v soboto 17. t. m. v starost: 29 let g. Zmagoslav Jezernik z Gornje Hu-dinje, uradnik pri stavbeniku g. K. Jezer-:iiku v Celju (pogreb priljubljenega pokojnika se je vršil včeraj ob 15. na okoliškem pokopališču), 42 letna dninarjeva žena Neža Stvarnlkova iz Tremerja pri Celju ln 11 letna Hilda Suhadolčarjeva. hči ključavničarskega pomočnika iz Jurkloštra., včeraj pa dveletni posestnikov siuček Prane Sivka iz Jarmova pri Dramljah. Bodi jim ohranjen blag spomin, preostalim naSe iskreno sožalje!
e_ Sestan«k nogometnih sodnikov. V
četrtek 22. t. in. ob 20 bo v klubov; sobi hotela »Evrope;; v Celju obvezen sestanek vseh članov celjskega poverjeništva sekcije zbora nogometnih sodnikov.
e_ Mestni kino. Danes ob 20 30 izvrstna zvečna opereta »Nikdar več ljubezni. V glavnih vlogah Lilian Harvey, Harrv Liedlke in Feliks Bressart.
Iz žMjestia na dežei?
RUŠE. S prošnjo do vseh Rušanov in okoličanov, ki rciajo dobro in ljubeče srce do mladine, se obrača upravi t eljstvo na rodne šale, ki želi d>;ti božičnico naši revni deci v obliki toplega oblačila. V to svr-iho je priredilo že dvakrat predstavo »Pe-trčkove pc-slednje sanje«. i:Stxmo okoli 1C1) otrok, ki so skrajno potrebni pomoči; med njimi so celo taki, ki ne morejo niti prihajati v šolo zaradi pomanjkanja oblačil, a ■z dosedanjo zbirko ne moremo pomagati .niti polovici teh revežev. Priskočite nam na pomoč in razveselite z.a Božič nedolžno bedno deco. Priapevike sprejema up ra vitel j stvo^__L
Sokolska četa na Laverci otvori 6. januarja 1933 svojo novo društveno dvorano, katero je na Ustne stroške pripravil njen mecen br. starosita Ogrin. Opozarjamo it danes bratska društva v Ljubljani in okolici na to otvoritev ter jih prosimo, da se iste v ob:!nem številu udeleže. Natančnejši snored, ki bo zelo pester, priobrmo pozneje.
Novi način državnega nogometnega prvenstva
Glavna skupščina JNS je trajala globoko v noč. Na predlog splitskega Hajduka in vodilnih zagrebških in beograjskih klubov je bil naposled definitivno sprejet predlog glede prvenstvenega tekmovanja. Ta predlog predvideva sestavo nacionalne lige 11 klubov. V to H«o v idejo Concordia, Gvad-janski in H»*k iz Zagreba, BSK, Jugoslavija in Bask iz Beo^rr.da, Hajduk iz Splita, S lavi j a iz SiX.:-T'a. Vojvodina iz Novega Sada in Slavi ja iz (Ji jel: a ter ljubi ifnski klub. ki bo zmagid v dvsh kvalifikacijskih tekmah med Ilirijo in Primorjem. Ta predlog je bil sprejet s 338 — S7. Tekmovanje se bo
pričelo po dvojnem sistemu aprila in bo trajalo do junija prihodnjega leta.
Vsi ostali klubi igrajo podsavezno prvenstvo v dveh conah, tako zvani A in B coni. Igra se po skupinah po cup sistemu, tako da se dobita na koncu dva zmagovalca A in B cone. Zmagovalca preideta nato v nacionalno ligo, iz katere izpadejo avtomatično trije zadnje plasirani klubi, tako da bo v prihodnjem letu v državnem prvenstvu predstavljalo nacionalno ligo deset klubov. Grupacija podsavezov v A Ln B coni se bo izvršila po sklepu upravnega odbora po •poraz umu z zainteresiranimi podsavezi.
Objave JZSS
V smislu novega pravilnika za savezni športni znak se proglasijo tele tekme ze merodajne za dosego saveznega športnega znaka:
6. I. slalom — savezno prvenstvo — Je. senice. 21. in 22. I. prvenstvo gorenjskega in ljubljanskega podsaveza v Mojstrani, odnosno v Kamniku, za tek in skoke. 27. in 28. I. državno prvenstvo v Bohinju za tek in skoke. 19. II. vztrajnestna tekma — sa. vezno prvenstvo v Delnicah za vztrajnost-ne tekme. 19. III. tekma v smuku — savez. no prvenstvo — Triglav — za smuk. Prijave za zirnskoEportm znak je poslati Sa. vezu do 1. I. 1933.
Za izbirne tekme v lnomostu. so določene tele tekme: 6. I. savezno prvenstvo v slalomi na Jesenicah. 21. in 22. I. prvenstvo ljubljanskega podsaveza v Kamniku, prvenstvo gorenjskega podsaveza v Mojstrani. 27. in 28. I. prvenstvo Jugoslavije v Bohinju.
ožioek
tm
je
Medel
da je nova Voigtlanderjeva Briliant-kamera najlepše darilo za božič. Kajti — na tihem si staro in mlado želi le — prvovrstno kamero.
Ravnanje z njo je tako enostavno, da more snimati vsak brez predizobrazbe. In poleg tega predstavlja po svoji sijajni izdelavi — darilo trajne vrednosti. Popolnoma neobvezno, ne da bi morali kaj kupiti, si lahko ogledate to kamero kakor tudi vsako drugo v
drtmeriu GRESCIRIČ
LJUBLJANA	Prešernova 5
Stane le Din 440.—
Rezultati teh tekem se bodo vzeli v presojo za določitev tekmovalne vrste. Predvideno je, da bi štela naša vrsta 10 do 12 tekmovalcev, ako bo mogoče zbrati potrebna sredstva. Tekmovalci bodo imeli v Avstriji prosto vožnjo, vsi ostali posetniki pa 25 odstotkov popusta na vseh vlakih. Avstrijski v zum je prost.
Za tekmo v smuku je zaključek prijav 1. I. 19S3. Prijave je poslati direktno na savez. žrebanje se vrši 5. I. pri Sv. Kiižu, start je 6. I. dopoldne ob 10., objava rezultatov ob 17. na Jesenicah. Za savezne prvenstvene tekme in za državno prvenstvo je strogo jazčti na prijavni lok. Zakasnele prijave se pod nobenim pogojem ne bo. do upoštevale ter se vse naknadne prja-ve zavrnejo. Prijavnica mora biti spisana na saveznih tekmovalnih prijavnicah ter mora imeti vpisano leto rojstva tekmovale?..
Za državno prvenstvo pričakujemo Številno udeležbo iz inozemstva. Potrebno je, da naši kluli prično s smotreno trenažo, da bi dosegli čim boljši uspeh. Po končanem državnem prvenstvu namerava izvesti savez enotedenski trening državne tekmovalne vrste pod vodstvom trenerja.
Smuški tek dne 28. I. v drža vrnem prvenstvu, kakor tudi skoki dne 29. popoldne se bodo ocenili za jugoslovenske tekmovalce posebej kot savezno prvenstvo.
Dne 15. januarja se bodo vršili izpiti za savezne smuške učitelje, in sicer za one. ki želijo polagati izpit brez predhodnega tečaja. Prijave je vposlati savezu obenem s pristojbino 50 Din preko svojega kluba do 1. januarja. Na poznejše prijave se ne bo oz;ralo.
Vsi člani JZSS imajo pravico na ugodnost polovične vožnje, ako potujejo v skupinah po 6 oseb. V ta namen morajo po. siati savezu za izkaznico sliko in osebne pedatke preko svojega kluba in 10 Dan za izkaznico. Ugodnost velja do 31. aprila. Ako se vozi na daljavo preko 50 km, velja ugodnost tudi za brze vlake. Potrdila legitimacij izvrši ljubljanska železniška direkcija.
Vse letošnje medklubske tekme naj se
vršijo po razredih tekmovalcev.
Razvrstitev v razredih je po lanskih rezultatih iiaslednja:
Za tek: I. razred: Knap Leo, Smolej Fr., II. razred: Lakota Ciril, šramel Bogomir, Markelj Leo, Mušič Luban. šoštar.č Ivo, Scdja Maks, žemva Lovro, žingerlin Rudolf. Rabič Maks, Jerič Herbert, III. razred: vsi ostali.
Za skoke: I. razred: šramel Bogomir. II. razred: .Zupan Ivan, Praček Ciril, Grosma-jer R., Zupan Jože.
Za kombinacije: I. razred: Jakopič Albin, šramel Bogorr'r, Markelj Bogomir, n. razred: žemva Lovro, Bručan Vladinfr, Jurič Herbert.
Pozivamo vse klube, da posvečajo posebno pažnjc mladinskemu smučanju in da prirejajo, kjer je količkaj mogoče, tečaje za mladino. Pri mladinskih tekmah se je držati strogo določil tekmovalnega pravilnika.
Ponovno prosimo vse podsaveze, da se zavzamejo za prodajo kompletnih garnitur saveznih pravil in pravilnikov gl. prve letošnje okrožnice in tako pomagajo savezu do denarnih sredstev. Mnogo ie smuških delavcev in funkcionarjev, ki ne poznajo niti pravil, nit' pravilnikov, a bi jim to gotovo mnego pomagalo pri njihovem delu.
Službeno iz LHP. Jutrišnja redna seja odpade.
Smučarski klub Ljubljani. UdelcTenci II. tečaja -a tekmovalce naj se zbero dane<! ob 14. pred kavarno Emono, da prevzamejo zaprošeno opremo.
SK Ilirija Prva plenarna seja novo izvoljenega upravnega odbora bo drevi ob 20.30 v damakem salonu kavarne »Emona«. Polnoštevilno! — Smučarska sekcija. Danes ob 18.30 važen sestan»k vseh tekmovalcev v klubovi sobi kavarne Evropa Po sestanku ob 19.30 <ji m neetične vaie v paviljonu »G« na velesejmu. — Hazenska sekcija. Danes redni trening od 18. v pas vil ionu. Poravnajte zaostao članarino. Koželj, Zupan ;n Stadler sigurno!
€« $ p o al a r $ f v o
Samoupravna davčna bremena
Finančno ministrstvo je koit prilogo k predlogu državnega proračuna izdalo kakor zadnja leta statistiko dohodkov in izdatkov samoupravnih teles v letu 1931.. ki nam med drugim kaže, da se je lani naraščanje samoupravnih fiskalnih bremen vendar ustavilo, kar je razumljivo glede na .gospodarsko krizo, ki je v tem letu pokazala svoj vpliv v znatni meri tudi na jivne finance. Samoupravna bremena so se zadnja leta gibala takole (v milijonih Din): podežel. mesitne banovin, občine občine cest. odb. skupaj 1925 453.7 491.8 100.9 1046.4 1027 4117 630.1 159.8 1 201.7 1929 477.4 722.9 263.9 1434.3 ] 030 594.2 8-17.5 511.9 1023.6 1931 565.4 774.7 538.9 1879.0
Kakor je iz gornjega pregleda razvidno, so se samoupravna bremena do leta 1930. stalno dvigala in so se od leta 1925. skoro podvojila Za preteklo leto pa vidimo prvič malenkostno nazadovanje za okrog 44 milijonov Din. Statistika je letos izpopolnjena v toliko, da se nanaša tudi na dohodke in izdatke gospodarskih zbornic in vsebuje ločeno dohodke in izdatke cestnih odborov. Fiskalna obremenitev cd strani cestnih odborov je znašala v preteklem letu 24.9 milijona Din Ta znesek se nanaša samo na dravsko banovino, kjer so bili v tem letu v smislu zakona o nedržavnih ccstah že ustanovljeni cestni odbor, dočim jih v drugih pokrajinah še ni bilo. Davčna obremenitev od strani gospodarskih zbornic pa je v preteklem letu znašala v vsej državi 21.7 milijona D:n. Če prištejemo k fiskalni obremenitvi občin, banovin ;n cestnih odborov re obremenitev od strani gospodarsk:h zbornic, dobimo skupno vsoto samoupravne fiskalne obremenitve naše države v vi-šni 19006 milijona Din.
Po načinu obdavčen ia. so se samoupravna davčna bremena v preteklem letu razdelila !ako-le (v milijonih Din):
doklade	trošar.	takse	kulu k
podež. obč. 490.8 37.8	23-3	4.5
mestne obč 246.5	294 4	203.4	3^-3
banovine 233.7	166.8	72.4	41.2
cestni odb. 24 9 —	—
2oso. zborn. 18.6 —	3.0	—
Kakor ie iz gornje primerjave razvidno, tvorijo nadalje doklade na neposredne davke plavni vir dohodkov samoupravnih teles. Skupna vsota samoupravnih doklad na ne-nnsrpdne državne davke je lani znašala ir»23-(? miliiona Din dočim je v letu 1930. znašala 1036.7 miliiona Din, tako, da dese-e nazadovanje le nekaj več kakor 1 odstotek. Tudi če odštejemo doklade za gospodarske Tbnrnine Vi v r>rr>"niib 'o?'V> rvioo bile izkazane, dobimo vendar za nreteklo leto vso'o skupnih samoupravnih doklad, ki presega eno milijardo.
Ker pa je donos državnih nenosrednih davkov v preteklem letu v orimeri z letom 1930. že prav znatno padel ('tudi odmera je padla), se je odstotek samoupravnih doklad na neposredne davke (odmerjenih) v primeri z donosom državnih neposrednih davkov ponovno znatno povečal, kakor je razvidno iiz naslednje primerjave (v milijonih Din):
donos drž. odmerjene v odst. nep. davkov sam. doki.
1929	2008.6	740.9	36.8
1930	2623.3	103fi.7	39.6
1931	1771.9	1023.6	57.3
Gornja primerjava, ki ima seveda to hibo, da primerjamo dejanski donos državnih neposrednih davkov z. odmerjenimi samoupravnimi dokladanil na neposredne davke (torej ne z donosom teh doklad) nam vendar pokaže, da so se upravne doklade na neposredne davke v razmerju s fiskalno obremenitvijo države na podlagi neposrednih davkov znova povečale, zakaj doklade upravnih teles so dosegle že približno polovico državnih neposrednih davkov.
Nadalje naraščajoča samoupravna bremena v dravski banovini.
Kakor je iz gornjih podatkov razv:dno. so samoupravna bremena v vsej državi v preteklem letu vsaj po absolutni večini nekoliko nazadovala. Tego pa žal ne moremo ugotoviti glede drav<f<e banovine Tu čini ponovno povečala Samoupravna fis-se bo obremenitev tudi po svoji absolutni večini ponovno povečala Simonm-ivn/i kalna bremena 60 se namreč v dravski ba-
novini zadnja leta gibala takole (v milijonih Din):
dravski banovini v vsej brez Ljubljane	državi
1926	65.2	1194.9
1020	101.3	1434.3
1930	154.3	1923.6
1931*	188.7	1879.0
* Brez doklad za gospodarske zbornice Samoupravna fiskalna bremena dravske banovine brez Ljubljane (ki je upoštevana v skupini: Beograd in Sedeži banovin) so lani dc5eg]a že vsoto 188.7 milijona Din in so se nasprot I. 1930 povečala za nadaljnjih 34.4 milijona Din ali za 22 odst.; od leta 1926 pa so se potrojila, dočim se je istočasno skupna samoupravna obremenitev v vsej državi od 1. 1926 dvignila za 60 odst.
225 milijonov samoupravnih bremen v dravski banovini.
Če še upoštevamo Ljubljano, katere fis= kalna obremenitev znaša po proračunu za 1. 1931. preko 36 milijonov Din, tedaj vidimo, da so lani znašala vsa samoupravna fiskalna bremena v dravski banovini okrog 225 milijonov Din.
Odmerjene občinske doklade na neposredne davke so lani znašale v dravski banovini (vse brez Ljubljane) 50.3 milijona Din (predlanskim 41.5, leta 1929. 23.4). Povečale so se zLasti občinske doklade v podeželskih občinah in sicer na 37.1 milijona Din (od 2S.7 v 1. 1930. odn. 15.4 v 1. 1929); doklade v podeželskih občinah so t;e torej v zadnjih treh letih več kakor podvojile. Publikacija izrecno navaja, da so se samoupravna bremena podeželskih občin v vs«h drugih banovinah znižala, samo v dravski so narasla od 117.7 na 146.6 milijona Din, v primorski pa so se le neznatno dvignila Povprečna samoupravna obremenitev na prebivalca znaša v Beogradu in sedežih banovin 534 Din (1. 1930 534) v mestnih občinah (brez sedežev banovin) na: v dravski banovini 357 Din (325), v savski 272 Din (266), v dunavski 251 Din (278), v ostalih banovinah pa znaša manj nego 206 Din (najmanj 93 Din v primorski banovini). Samoupravna obremenitev v podeželskih občinah pa je največja v dunavski banovini, namreč 152 Din (1. 1930 162 Din), potem v dravski 147 Din (118) in v savski 111 Din (112 Din) v vseh ostalih banovinah pa sc giblje med 34 do 66 Din.
= Poslovanje bank. Dne 24. decembra t. 1.. t. j. v soboto, bančni zavodi v dravski banovini za stranke ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov v dravski banovini.
Borze
19. decembra.
Na ljubljanski borzi se je deviza London v skladu z zunanjimi tečaji iznova okrepila, dočim so vse ostale devize, razen Curiha in Tneta popuščale. V avstrijskih šilingih ni bilo v privatnem kliringu prometa-
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda obdržala dosežen«* tečaie; trgovala se je za kaso po 238 in 240, za december pa po 237. Tudi tečaji 7°/o investicijskega posojila se dvigajo in so bili zabeleženi zaključki po 52 in 53. Promet je bil še v 7J/0 Blairovem posojilu po 38 in v 8*Vo Blairovem posojilu po 42. Od zasebnih vrednot so 9e trgovale delnice Narodne banke po 43C0 in Trboveljske po 130, 134 in 135. Delnice Priv. agrarne banke so nadalje zelo čvrste pri 262.50 do 275, toda brez prometa.
Device.
Ljubljana. Amsterdam 2314-29 — 2325-65, Berlin 1369.03 — 1379.83. Bruselj 797.46 do 801.40, Curih 1108.35 — 1113.85. London 190.53 - 192-13. Newvork 5738-81 — 5767.07. Pariz 224.79 — 225.91. Praga 170.56—171.42, Trst 294.35 — 266 75.
Ccrih. Pariz 20.2775. London 17.22. Nev-vork 519.62. Bruseli 72.50. Milan 2G.60. Madrid 42.35. Amsterdam 208 80. Berlin 123725. Stockholm 93.80. Oslo 88.75, Kobenhavn 89.550 Sofija 3.76. Praaa 15.39. Varšava 58.30, Bukarešta 3.085-
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Voina ško-la 239 _ 241, za Hepember 236 — 238. za februar 210 - 225 7% investicijsko 51 — b4, 4"'o agrarn« 32 - 37. 6'/« bechiške 35.50 do ^«.50. 79/o Blair 38.25 — 38.75. 8«/« Blair 42 do 42.50. 7°/o Drž. hipotekama bank? 43 do 45- bančne vrednote: Narodna banka 4250 do 4325. Priv agrarna banka 262 50 — 275: in-duetriiske vrednote- Crutmann 90 bi-. Seče-raua Oisijek 180 bi., Trboveljska 135 — 140,
Britvica Ka one, ki hočejo da h o d o || <1 o liro
obriti
Sečerana Vel. Bcčkerek 6S0 den., Isis 20 do 25, Narodna šumska ?>0 bi.
Dunaj. Staabsei-enbahn«o=.. 15.10, Trbovlje
19.;>0. Alpine - Montan. 11.12.
Blagom tržišča
ŽITO.
+ Chicago. 19. decembra. Začetni tečaji: P»e::i«a: za december 45, za marc 47.125, za maj 47.50; koruza: za marc 20.75. za maj £0.875; oves: za december 14.875; rž: za december 21.375, za marc 28.£75.
+ Ljubljanska horza (19 t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov 111 bilo- Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. v 30 dneh): bašku, 76 kg po 207.50 — 210; baška, 77/78 kg po 212.50 — 215; sremska. 79/80 kg po 217.50 — 222.50; moka (slove- -eka postaja): baška s0:c po 3U) — 345: banatska po 350 — 355; koruza (slovenska p >-staja, mlavska tarifa): baška. vmietno sušena po 115—117.50, za december po 120—122.50. za januar po 122-50 — 125.
Torek, 20 decembra.
LJUBLJANA 11.15: šolska ura: 0 glasbi in instrumentih (L. M. Škerianc). — 1215: lla-dio - kvartet. — 12 45: Dnevne vesti. — 1-1: Čas. radio - kvartet, borza — 17 30: Salonski kvintet. — 18.30: Nemščina. — 19: Socialna gospodarska vzgoja. — J9.30: Pokrajinske slike. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: čas. poročila. — 22.15: Salonski kvintet.
BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 15: Popoldanski koncert. — 19: Narodna glasba. — 20.50: Koncert orkestra. — Lahka glasba. — ZAGREB 12-30: Plošče. — 17: Lahka glasba.
—	20: Simfoničen koncert. — 22.10: Godba
za ples. _ PRAGA 19.20: Koncert pevskega
kvarteta. — 19.50: Prenos opere »Večni mornar« iz gledališča. — 22.45: .laz/.. — BRM') 19-20: Godba na pihala. — 20: Dramski večer. — 21: Orkester. — 2.45: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17: Wag»erjeve skladbe. _ 18: Plesna glasba. — 20: Poljuden koncertni večer. — 21.40: Pesmi. — 22-30: Klavirski koncert. — 23: Godba za ples. — D: -NAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.20: Vi dine in klavir. _ 19-55: Prenos opere >Car-meiK iz gledališča. — 22.15: Godba za plas.
—	BERLIN 19.50: Sluhoigra. — 21 05: Beethovnov koncert. — Nočni koncert^— KO-N1GSBERG 19.30: Pesmi. — 20.35: Ivonc. ri orkestra. — .MC1ILACKER 19.30: Orkcst-r mandolin. — 20: Prenos iz Berlina. _ Sluhoigra. — 22.45: Stari plesi. — BUDIMPEŠTA 17.»): Lahka glasba. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Jazz in ciganska godba.
Dvojni namen ^
nove kombinacije joda m kaliklore v
NEGI ZOB
povzdiguje uporabo
JhdJCallLictzaL /
zobne paste do stopnje in ^^ naloge resnega medicin-C" skega pomena.	P**™ v
TELO POTREBUJE jJL^
^	za obrambo proti pred-
' ^	časnemu poapnenju ar-
^ ^	terij, proti tvorbi golše,	^
^ ^^	proti škrofulozi in dru- ^^
^	JOD-KALIKLCRA ^^
zobna pasta dovaja te- j^V s^^ lesu jod v pravilnih do-zah, pri tem pa blesteče ^	obeli zobovje, odpravi
zobni kamen, prepree ^	njegove nove tvorbe
spopolnjuje zobno skle 'Sa^j nino, okrepi zoberno, ob- ^jp s
varuje grlo pred infek ^^ cijami ter ohrani	^ ^
^ zobovje trajno zdravo! jr

lz
V e IS

m
Železniška nesreča v Švici
V nekem predoru blizu Luzerna sta pred dnevi trčila osebni in brzi vlak. Reševalna dela ponesrečenih potnikov so bila zelo težka
Vsi ljudje na zemlji bi se lahko stisnili na dalmatin*
skesi otoku srednje velikosti
Na zemlji je bilo po prvi uradni statistiki Društva narodov 2,.012.800.000 ljudi (okoli L 1800. samo 775 milijonov). Vsa ta masa, ki bi stoje lahko zborovala na kakšnem srednje velikem dalmatinskem otoku, govori 3064 nam znanih jezikov in je razcepljena na 4100 ver.
Neki angleški statistik je izračunal, da je bilo na zemlji od vsega početka do danes 46 tr lijonov ljudi, to se pravi, če bi vsi ti danes živeli, bi se jih moralo sti-skasti Doona vsaki kvadratni pedi zemeljske kopne površine. V dobi 100.000 let je imel vsak človek ICO.000 parov staršev, od početka našega štetja pa 70 parcv. če ne b: bili starši in prastarši vseh današnjih ljudi med seboj v čedalje ožjem sorodstvu, čim boli nazaj se časovno pomikamo, bi b -la zemlja pred pamtivekom preobljudena, a kakor vemo. je baš nasprotno resnica. Tako ni imel rimski imperij v času največjega razcveta nič več prebivalcev nego n. pr. danes Španija.
Različno so naraščala tudi pcedina ljudstva v dobi stoletij. Tako se ni prebivalstvo Egipta od starega veka sem skorai nič pomnožilo. Francoz'" so se od leta 1480. po-trcjili. Španci podvoiili Italijani početvo-ri,s Nemci pošestorili. Rušila pa ima danes baje celo SOkrat več prebivalstva nego
pred 500 leti. Kitajci so se v teku zadnjih sto let pomnožili komaj za šestino, Malaj-ci pa so od 1. 1800. do danes narasli na 67 milijonov. Evropci in Američani so narasli v tem času od 185 milijonov na. 700 milijonov. Evropa bo imela 1980. predvidoma sama za milijardo ljudi.
Zanimiv je tudi porast mest v novejšem času. še pred pol stoletjem je stanovala velika večina civiliziranega človeštva na deželi, danes pa prevladujejo že mesta. Ta so narasla v splošnem tako, da se ljudje v njih na ozkem prostoru kar drenjajo. V anglosaških deželah, kier prevladuje enodružinska h ša, živi v Filadelfliji n. pr. povprečno 5 oseb v eni hiši. v Londonu 8, v pariških najemniških kasarnah 38, v Berlinu celo 76. Sicer pa je že v starem Rimu živelo do 10 družin v isti h;ši.
Kar se Vče življenjske odpornosti ljudi, znaša povprečna življenjska starost (upoštevani so tudi necivilizirani narodi) danes samo 33 in pol leta, četrtina ljudi umi-e pred 7. letom, polovica pa pred i7. Od 100 oseh jih učaka samo 6 šestdeseto leto, od 1000 oseb samo 1 oseba 100. ieto. samo 1 oseba med 500 doživi 80. leto. Letno umre od sedaj živečh ljudi 333,000.000. dnevno 91.000. v vsaki sekundi prilično 1 človek. Samo 900 oseb od milijona umre »naravne smrti«, to je zaradi starosti.
:e kupu ?ejo
Londončani ki žive že popolnoma v znamenju božičnega veselja so ime i i zadnje čase priliko videt: tri kraljici-, k: so hodile peš po njihovih ulicah m so po tr« govinah nakupovale za božič Najprej se je pojavila v trgovinah angleška kr«!j;oa Marv, kmalu za njo norveška fcraljka Maud. na koncu pa še danska vladarica. Vse tri kraljice so potem, ko so zaključile svoje božične nakupe, obiskale eno n isto restavracijo ter se seš'e pri lun oNi. Angleški kralj in kraMica bosta p^ež:ve!a Višnje božične oraznT» v Sandrin-dinmu. Pra n ovala jih bos»*a samo v dražbi naj« ožjih rodb nskih članov.
Ra^žaeara Ž^hfH
K umoru sobarice Paoline Guriettijeve. jo je rašel po nek>'m o«'asu Cesar Ser« viatti iz Spezie. se naknadno poroča da je morilec svojo žrtev po umom razžagal na kose. Prežncjane ude je 7'nešnl in iih zaprl v tri kovčke ter jih odpremil 7 železniro da"e. Aretirpnpc ie nriznal še drug sl;čen z'očin iz 1 1930 Tedaj ip =luiži1 7.3 ničnega čuvaia v nerV avtomobilski garaži bli^u Ostie. Svoio tedanjo žrtev je razsekal na kose. 7mrcvaritno truplo na vrgel v Ti-he-o. fci teče tam mimo neke delavske na« selbine.
Dražba carskih draguljev
V soboto so prodajali v Berlriu na javni dražbi dragocenosti iz neke knežje zakladnice. Dragocenosti so bile, kakor so ugotovili izvedenci iz kronskih draguljev zadniega ruskega carja Nj;h ccna je bila približno 10 mdijonov D'n V katalogu prodajalca ni b:la nikjer ozn.cč.-i-ia prove-nienca teh 711 o do vi nek i h redkost", dejstvo pa je. da so ležali r nredmeti še nedavno v t_ezoriu -deče vlade v Moskvi.
Po sodbi finančnikov je prišla rusika vlada v zadrego za devize in je zato -klonila n-odati carske dragulje za nemški denar. Ker na so s« sov:eti doslej pri vseh kup« s cn-sikimi dragulji slabo odrezali, skusijo zdaj ostanek iz zak^dnice prodati ne da bi izdali prodajalca. Baie se v Mo-ksvi tudi boje moreb;'re intervencije članov ca r« k e rodbine Med nrodaji namenjenimi predmet-' je tudi 7l?to kukalo in slonu^ iz krista^-porta »tekla ter nakit iz ša-tu'je Katarine Velike.
V 40 urah v Ameriko in nazaj
Angleški letalec Gerald Patrick Devaney hoče v 40 urah preleteti Ocean tja in nazaj. V Ameriki bi pristal samo za to, da bi obnovil zalogo kuriva. Z njim bo letel znani angleški konservat:vni politik Wode-house.TemipIe, ki se letanja ta čas še uči.
Hooseveltova žena deli hrano siromakom
Zastrupljanje s krompirjem
Kakor znano, vsebuje krompir snov po imenu solanin, ki je hud strup. Njegova količina je normalno tako majhna (0.002 do kvečjemu 0.01 odstotka 1, da ne škodi, vendar pa je zauživanje nezrelega ali starega kalečega krompirja povzročilo že često množestvena in posamezna zastrupljenja. Količina solanina znaša v takšnem krompirju namreč že 0.5 odstotka in pol kg krompirja zadostuje, da povzroči bljuvanje, glavobol, grižo, omotico in mrzlico. Smrtnih primerov po takšnem zastrupljenju pa menda še ni bilo. V notranjosti zelenega in kalečega krompirja vsekakor ne smemo jesti, kromp r z zeleno lupino pa !e tedaj, če ga debelo olupimo.
Vsakdanja topla kopel
V nekem članku je nastopil znani nemški učenjak prof. Strassburger proti vsak-aanji topli kopel.-', češ, da niti za čistost ni nujno potrebna, še manj pa za utrditev telesa. Pač pa se telo ne pomehkuži, če ga po kopeli umijemo z mrzlo vodo in otare-mo z ostro brisačo. Japonai imajo sicer običaj vsakdanje tople kopeli, a temperatura te kopeli je neprimerno višja nego smo je mi navajeni, in tudi kopel ne traja več nego dve minuti.
Novi ministrski predsednik
Paul Boncour
je sestavil po Herriotovem padcu francosko vlado prehodnega značaja s podporo socialistov
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delovni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda zaradi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Spomenik ing. ElKelu
2ena novega predsednika Zedinjenih držav je najela v New Yorku posebno restavracijo, kjer deli siromakom obede in večerje
Senijalni zgraditelj Eiff Jovega stolpa v Parizu do zadnjega ni imel spomenika. Njegovo poprsje so odkrili šele ob letošnji stoletnici njegovega rojstva. Na sliki vidimo pokojnikove pryatelje, znance in množico pred vznožjem kolosa iz železa
Huda zima v Ameriki
Amerika je postala letos že v drugič žrtev mrazovnega vala. Hlad je vdrl v velik del ozemlja Zedinjenih držav in v Teksasu je nastal takšen snežni vrtinec, da je zahteval dvajset človeških življenj. V velikih ameriških mestih vlada zaradi mraza veliko pomanjkanje Azili za brezpo« selne in dobrode'ne kuhinje ne morejo vzeti pod streho in prehraniti vseh reve žev, ki prosijo pomoč'"- in podpor NPti kuhinje, kjer se deli brezposQlnim brezplačno kava, ne morejo obvladati silnega navala. Armada sip<>?->a je zato ustanovila za silna prenočišča, ki nudijo brezposelnim vsaj košček strehe, da jim ni treba zmrzo-vati ua cesti.
v*	v* 1 *v»
Živa množica v goreči nisi
Strahovita požarna katastrofa v japonski prestolnici
štirideset natakaric, ki so stregle gostom v 7. nadstropju, je navdihnila srečna misel, da so zvezale pasove oblek skupaj in se po tej zasilni vrvi spuščale k tlom. Rešile so se vse brez poškodbe.
Moški nastavljene! trgovske hiše so tlačili ženske v vreče in j h spuščali po vrveh navzdol. Toda mnoge so se vžgale in pregorele, preden so dosegle zemljo in nesreč-nice so umrlt v strašnih mukah. Na cesti pred trgovsko hišo pa so se odigravali obupni prizori. Na stotine svojcev v goreči hiši zaprtih ljudi je skušalo z vso silo prebiti policijske kordone, da bi prodrli do prizorišča katastrofe. Policija pa je nesrečnike odrivala z golimi sabljami.
Sredi predbožičnega razpoloženja je v Tokiu izbruhnil v osemnadstropni trgovski hiši širokaja požar, ki je zahteval po dosedanjih vesteh mnogo mrtvih, hudo in lahko ranjenih. Ogenj je nastal v jutranjih urah, ob času, ko so bili prodajni prostori natlačeni z občinstvom. Najprej so opa-z li plamen v 3. nadstropju, kjer so začele goreti igrače iz celuloze. Po eksploziji v tem skladišču je ogenj švignil v višja nadstropja in zajel vse prostore, kjer je bilo v tem času okoli 500 kupcev, večinoma ženske in otroci, ter 300 uslužbencev.
Ob 10. dopoldne je ogenj že objemal zidove in stene. Gas:lo je petnajst gasilskih brigad. Ogromna množica je prisostvovala
Osemnadstropna palača, kjer je gorelo, spada med najmodernejše japonske trgonsske
hiše in je veljala 4 in pol milijona jenov
tem, grče trgajočim prizorom, žene in otroci so obupano vili roke in klicali na pomoč. V najvišjem nadstropju cernirane te-lefonistke so prosile na vse strani, naj jim vendar ne dajo zgoreti pri živem telesu. Nekatere so v strahu pred grozno smrtjo poskakale skozi okna. A tudi potem, ko so gasilci v nižjih nadstropjih že obvladali element ognja, se niso mogli reševalci zaradi s:lne vročine po vzpeti višje. Zgoraj pa so tekale ženske z otroki kakor blazne po strehi.
Velik nedostatek je pri tej priložnosti pokazala oprema gasilskih odelkov. Vse lestve, najsi so jih še tako sestavljali, so namreč bile prekratke in niso dosegle strehe. Zato so obupani ljudje skakali z oken na tlak Pri tem so se mnogi ubili ali poškodovali. Nešteti pa so se skušali spustiti k zemlji s pasovi svojih kimonov, ki pa so se v mnogih primerih utrgali. Samo
Ameriški božič z vinom in pivom
Američani bodo letos po petnajstih letih menda prvič pili dovoljeno v;no in pivo. Posebni odbor nove zbornice je namreč sprejel predlog poslanca Collierja. da je dovoljeno izdlovati pivo s 3.2% alcohola^. Dosedanje pivo je namreč imelo največ poldrugi odstotek alkohola, sedanja vrsta pa odgovarja v sp^nem pivu, ki se iz« deluje in pije v večini efaopskih dežel.
Danes, v torek pride predlog tega zakona (Collier Bili) na glasovanje v parla« mentu. Odbor bo priporočil naj se sprejme v predloženi obliki. Po vsej priliki bo stvar sprejeta. Odbor, ki je sestavil pred* log o 3.2% aHkoholnem pivu, proučuje zdaj vprašanje, kako naj se uredi trgovina z vinom Pripravljen je namreč predlog, ki predvideva pridelovanje in uživanje v:na, ki ne presega 12 stopinj alkohola. Amerika se bo pri obravnavanju tega predloga odločno zavarovala pred inozemskim uvozom.
Usoda krasotne plesalke
Nekoč znana in sloveča pariška plesalka Cleo de Merode, ki živi v Parizu napol pozabljena in postarana, je prišla zadnje čase v takšne stiske, da je začela nastopati po predmestnih zabaviščih. Nedavno so jo celo sfpoznali na javnem plesišču, kjer se je producirala pred občinstvom najdvomlji-vejše vrednosti. Predvajala je gledalcem plese, katerim so se nekoč divile kronane glave. Ko je prodala vse dragotine, ki so ji ostale iz tedaniih časov, se je morala ponižati do prosja.^ega plesa in zdaj jem* Ije hvaležno miiodare iz rok apašev in njihovih spremljevalk.
Pospresana filmska odprava
Francoska motorna jahta »S^ta«, fci je odrinila letos 28. novembra s Kapverdskih otokov na firnsiko ekspedicijo v področje reke Amaconke, je pred dnevi izginila brez sledu. Ladja je bila založena s kurivom samo za deset dni. Poznavalci vihar« jev v južnem Atlant:ku izražajo bojazen, da se je ladja ponesrečila in utonila z vsem. kar je vozila na krovu.
Jahta je bila last barona Henrvja de Rotschilda. Na nji ;e bilo poleg posadke šestnajst T»otn'kov: filmski igralci, zdravniki in učenjaki, končno tudi zastopnik banke R:o de la Plata. ki je ekspedicijo nretfcrbovala z denarjem.
Jahta je :mela nalog k riža riti po Ama-c^nki do reke Rio Ne<7i<-> m tam snemati film. ki bi bil napol znanstvene, napol pu< stolovske vsebine. V"^ov filma ce ie :mel ff'asi.ti »An-conda«. Kakor vse kaže. pa se ne bo nikoli predva'V. iz enostavnega razlaga. ker se i" »ksmedicija ponesrečila, preden ga je začela vrteti.
Kren^erjev hrat obsojen
Generalni konzul Torsten Kreuger. brat n< f;o i^e^a kralra vži^aHc. je bil te dni od s>tockholmskeea sodišča obsnien na tri in 10I leta prisilnega dela zaradi zločina go« 1 ju f i je v zvezi z napovedanim konkurzom. Podietje k' je napovedalo ta po^m, je vod:lo dvojno knjigovodstvo. Torsten Kreuger je bil noleg b^ga obsojen tudi na r>oravnavo stroškov, ki so nasf*di zaradi Ho^brofo^serinvih oblači i. Ta škoda znaša nad milijon švedikih kron.
škoda zaradi ognja je ogromna, cenijo Jo na četrt milijarde dinarjev. Posebna komi, sija je dognala vzrok nesreče. Neki mehanik je z malomarno manipulacijo povzročil, da je preskočila električna iskra preu trgane žice na okiteno smrečico.
Po več urah reševanja so gasilci rešili večino ljudi in prodajalcev. Našli so >ib stisnjene na strešnem vrtu hiše, kamor sa pribežali pred oltar boginje Kvanon. Toda še tam so doživljali strašne trenutke. V bli, žini vrta stoječa menažerija ima namreč v kletkah t:gre in leve. Ogenj je žrl vali tako razburil, da so besne rjule in skušale polomiti železne palice kietk, da bi vdrle me<} ljudi in jih poklale.
Katastrofa je zahtevala okoli 120 žrtev, Polovica med njimi je hudo ranjena in dvo> mijo, da bodo preživele posledice strašne, ga doživljaja.
»Kupujte samo francoske izdelke"
S takšnimi napisi korakajo letos pred božičnimi prazniki po francoskih mestih našemljeni možici
Pipa in cigara izumirata
Iz Prage poročajo, da bo na Češkem cigareta kmalu izpodrinila vse ostale vrste tobačnih izdelkov. Cigara in pipa nazadujeta na vsej črti, cigarni izdelki pa postajajo čedalje hvaležnejši objekt monopol« ske uprave.
ANEKDOTA
»Da. da, človek mora imeti zveze. Per/ie je dotbil sedanjo službo satmo po svoijih znancih. Mož ima vedno »protekcijo«.
»Res, celo svoja otroka je d-o bij po svojih znancih.«;
Vsak r\m ma
»Ali se ti ne zdi, da je dišala gnjat, 3 katero so nam postregli, po cvičku?«
»Saj utegneš imeti prav — meni se je brž zdelo, da ima cviček takšen okus.«
Mlchel Zčvaco:
221
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Ne misleč na pogubo, ki je zevala pred njim, se je kakor iz uma zaletel naprej. A tisti mah ni videl ničesar več. Samo še za" rece ognjeno brezdno, neprekoračljiv pekel, ki se je po kdo ve kakšnem čudežu ujel na njegovem robu.
In ko mu je tisti trenutek planila v lice neznosna vročina, je zmagal v njem nagon sebeohrane, ki ga je vrgel strtega in izne-moglega nazaj proti vratom.
A tam je spet videl... Videl je in se mahoma zgrudil na kolena.
»Rešena!« je kriiknfl. »Rešena je...«
35.
Jehan, ki je klečal na železni plošči, ne čuteč bolečine, je videl tole:
V trenutlku, ko je Concini zgrabiti Bertillo, da bi jo privil k sebi, so se vrata mahoma odprla. Dve ženski sta stopili v celico. Ena izmed njiju, ki je bila videti zelo mirna, je bila Concinijeva žena: Leonora Galigai. Druga, veličastna in postavna prikazen, je imela črno krimko na obrazu.
Concini je mahoma odnehal. Izprva je videl samo ženo. S krvavimi očmi, spačenimi usti in roko skrčeno na držaju bodala je planil proti njed. Še trenutek, pa bi bilo po Leonori.
Leonora je dobro čutila, da visi njeno življenje na nitki. Vendar se ni ganila. Pogled, ki ga je upirala vanj, je bil poln nadčloveške nežnosti.
A v trenutku, ko je hotel vzdigniti roko in samiti, je Concini zagledal drugo žensko. Očividno jo je spoznal vzlic njeni krinki, zakaj odskočil je in mrtvaška bledica mu je pokrila cbraz. Sklonil se je malone do tal in obstal tako — kakor da bi klečal pred njo.
Oči žene s krimko so se takisto nežno zableščale in skoraj prijateljsko je mahnila Conciniju z roko. Ta je vstal in se z naporom vseh moči toliko obrzdal, da je pokazal miren, smehljajoč se obraz.
»Kakor vidite, madame,« je izipregovorila Leonora, »prišli sva baš za časa, da sva obvarovali Concinija nasilja, ki bi morda težilo njegovo vest.«
Žena s krinlko"je rahlo pokimala in se obrnila k BertiDi, ki je vzravnana in neustrašena stala na svojem mestu.
»Pojdite z menoj, gospodična,« je rekla z glasom, ki je izkušal biti blag, »pri meni se vam ni ničesar bati.«
Bertille bi bila šla tudi s samo smrtjo. Niti na um ji ni prišlo, da bi se upirala.
»■Kamorkoli hočete, pojdem z vami, madame,« je odgovorila s svojim mehkim, pojočim glasom, »samo da me odvedete iz te ostudne hiše in proč od tega podlega človeka.«
Žena s črno krinko se je začudeno zdrznila. Njene oči so se nekam trdo uprle v mladenko.
»Kaj hočete reči, gospodična?« je vzrojila.
A tedaj se je Leonora živahno oglasila:
»Kaj sem vam rekla, madame? Vidite, čemu se je izpostavil Concini, ko je rabil silo? Kaj ne, gospodična, to ste mislili?«
»Da, madame. Bodita zahvaljeni obe, ki sta me rešili najstraš" nejše nesreče.«
Žena s krinko se je z dolgim in nežnim poe^edom ozrla na Concinija in suho velela Bertilli:
»Pojdiva!«
Ne da bi čakala odgovora, je pokimala Leonori in Conciniju, ki
sta se spoštljivo priklonila, in počasi, veličastno odšla, spremljana od Bertille.
Leonora je dolgo poslušala pri zaprtih vratih. Ko se ji je zdelo, da se je žena s krinko že dovolj oddaljila, je rekla;
»Potolaži se, Concini, kraljica ne ve ničesar. Rekla sem ji, da je kralj strastno zaljubljen v to deklino. Zbudila sem njeno ljubosumje in jo prepričala, da je desetkrat nevarnejša od madame de Verneuil. Hotela jo je kralju zagosti, s tem, da mu je odpeljala domnevno ljubljenko. Razumeš?«
Concinija se je po kraljičinem odhodu — zakaj gospa s krinko je bila kraljica — spet polaščala besna togota. Njegovo obličje se je preteče pačilo, in njegova roka je iznova zgrabila za bodalo.
»In ti,« je zarohnel, »ti si jo privedla baš v trenutku, ko...«
Leonora ga je gledala z neskončno žalostjo v očeh, misleč si:
»Kako trpi! Kolikanj jo ljubi!... Oh, prekleto dekle! S temile rokami ji iztrgam srce iz prsi...«
•Njemu je pa z mehkim, laskavo prosečim glasom odgovorila:
»Da, jaz! Rešila sem te, Concini moj!... Daj, pusti bodalo pri miru. Strast ti jemlje pamet, Concino mio, osvesti se. Umej, da sem ti vzela dekle zato, ker je najprej potreba, da srečno dokončava podjetje, ki te bo storilo gospodarja tega kraljestva... A, zdaj ne škriplješ več z zobmi! Spoznanje te obhaja!... Da, da, prilika se ti ponuja, na vrata trka — poslušaj me! Ne bodi tako blazen, da je ne bi zagrabil! To pot je vse za naju; Marija nama sama neve-doma utira pot. Postani spet hladnokrven, odločen in drzen — bodi gospodar!«
Ni se motila: delj ko jo je poslušal Concini, mirnejši je postajal. Pozabljal je Bertillo, pozabljal to. da bi jo zdaj imel, če bi ne bila prišla Leonora. Sijajna bodočnost, ki mu jo je slikala, se mu je bleščala v oči.
Ni še prekasno, dasi je Božič pred vrati
PHILIPS - SUPER - INDUCTANCE aparat zadovolji darovalca in obda rova nega
Za bližnje praznike
posebno olajšani plačilni pogoji
Tja daleč v Belgijo in Švico
j« segel glas o našem krasnem romana
„PROKLETSTVO LJUBEZNI",
ki smo gn. v petek zaključili in ki Je prvi del že izšel v ponatisu. G. Maks Drobe iz Zvartberga v Belgiji je naročil dva izvoda, g. Martin Rozman iz Lejsina v Švici pa en izvod, a neka gospa iz Stožic nam piše: »Danes pošiljam po položnici Din 35.— za roman »Prokletstvo ljubezni«. Roman je tako krasen, poučen in zanimiv, da zasluži
največje priznanje.
Požurite se torej z naročbo, da ne pridete prepozno. V Ljubljani bivajoči naročniki lahko dvigne je prvo knjigo v upravi našega lista.
Iz Ljutomera
lj— Pomožni odbor za pomoč brezposelnim in stradaj-očLm se je ustanovil rudi za okoliš naše osnovne šole. Predseduje mu kot zastopnik mestne občine g. Zacherl, tajnik je g. Karbaš, blagajn k g. Poljanec, gospodarja ga. S ta jn kova in g. Zacherl, odborn ki pa sc katehet g. Munda in župani vseh všolanih občin. Odbor bo najprej ujotovil število pomoči potrebnih, osobito otrok, ter bo slednjim za enkrat dajal redno kruha. Podm'adek RK na meščanski šoli je nabral za rudarsko deco precej oblefc in obuteli ter tudi živil. Nabrane predme* te je odposlal v trboveljski revir.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev i
tne®?
Oal«sC

Mm Masama
Vam je neobhodno potrebna, ako hranite denar doma
z 2 ključema
št. 1	(17 X 13 X 9 cm)	.	Din 100—
št. 2	(20 X 15 X 10 cm)	.	Din 120.—
št. 3	(25 X 19 X 10 cm)	.	Din 160,—
št. 4	(30 X 23 X 13 cm)	.	Din 190.—
Pošilja po povzetju naravnost iz tovarne.
ZEPHIR d. d., Subotica
Poštnina in pakovanje že uračunano v ceni.	15237
Za božična In novoletna darila
se priporoča ugoden nakup
volnenega blaga za ženske obleke od
Din 26.— dalje blaga za moške obleke od Din 40.— dalje, šifon tankih niti, mehko blago od Din 9.50, pletenih jopic in hlač, vseh vrst nogavic, žepnih robcev, flanelastih odej, puha, perja i. t. d.
Različni ostanki pod ceno.
R. MIKLAUC - „Pri škofu"
LJUBLJANA Pred škofijo 3 — Lingarjeva ulica.
►.,-VV' .'--.v-	" i
401
Poceni
15127
IKIHRIBOR
Cvetlična ulica 18.
Moč osebnega vpliva
Korespondenčni tečaj za pouk v hipnotiziranju, sugestijah itd. — Uspeh garantiran! Cena znižana! — Zahtevajte prospekte pri
Veda In Znanost", Celje,
Razlagova 3 a.
12698
(PreieHc!
Podpisani preklicujem neresnične besede, ki sem jih govoril o g. Fra-nju Armeni, tajniku pri občini Toplice, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od nadaljnega kazenskega postopanja.	15217
Anton Šporar
p os. Oberh št. 2, občina Toplice, pri Novem mestu
Prvovrsten koruzni in činkvantin ZDROB ter koruzno moko kupite najceneje le pri
Pavlu Bertonclju
valjčni mlin DOMŽALE
Za mai denar kupiš barve, firnež i. t. d. pri tvrdki
DRAGO FRANZ
Star! trg štev. 11.
10 % do 20 % popusta
dobi vsak v specialni trgovini
ff Nogavic"
do 25. DECEMBRA 1932 Dalmatinova ulica št. 4 — Ljubljana
(pogoir
$entni in neve&ie!!
Ako si hočete nabaviti fino in poceni
pohištvo
spalnice, jedilnice, gosposke sobe, kuhinje i. t. d., oglejte si pred nakupom zalogo pohištva GOSPODARSKE ZADRUGE MIZARSKIH MOJSTROV V LJUBLJANI, — Vegova ulica štev. 6.
Tam imate veliko izbero vsakovrstnega pohištva in tapetniških izdelkov po najnižji ceni.	15216
Za jugoslovenski patent št. 3087 od 1. avgusta 1924 na:
»Ležajnf metali i postupak za njih izradu« (/Lagermetalle und Verfahren zu ihrer
Herstellung«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cenjene ponudbe na: Ing. Milan šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2.	15215
Popravi jatnica harmonik
Tvrdka F. Lubas & sin
se nahaja na Borštnikovem trgu štev. 1, dvorišče. Strokovna popravila hitro in poceni.
DAMSKE PLAŠČE ZA ZIMO
toplo podložene, v cenah od Din 280.— naprej, nudi
F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Velika izbira v posebnem oddelku za konfekcijo. — Lastni atelje za izdelavo plaščev, zato so cene brez konkurence.
Visoka odlikovanja Prijatelja gospodinje
na različnih gospodarskih razstavah pričajo o veliki vrednosti tega patentiranega štedilnega obroča, ki ga je mogoče namestiti na vsak štedilnik in stane za srednje gospodinjstvo komaj Din 190.— do Din 250.—.
500.000 dobrih gospodinj prištedi z njim na kurivu do 60 r/c. Dobite ga pri
JELODVOR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
15135
Plete n i n e
zimsko trikotažo, nogavice in rokavice kupite najceneje pri
OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA
Pred škofijo štev. 15.	15152
VELIKA IZBIRA OKRASKOV ZA BOŽIČNO DREVO.
NA DEBELO!	NA DROBNO:
LEPO OPRSJE
do*ežt«t« t preparatom »JOLIFEMME« prof. dr. mel. Biera. Preparat je iiriven, t zunanjim uporab Ijanjem. pRJ NERAZV1TIH OPRSJIH
t. j. ▼ razvoja zaostalih ta upadlih prsih, povzročenih po oslaliljenju vsled bolezni ali dojenja. dosežete ie
v 4—6 tednih njih popolno in normalno obiiko. ne da pr; tem o;a Site telo ta boke. Uspeh se pokaže že po prvi uporabi. Garnitura Din 135.—.
PRI UPADLEM, MEHKEM OPRSJU dospele t preparatom »Juno« že v nekaj tednih pr votno elastičnost in čvrstočo. Preparat sta priznalno ocenila in priporočila dr. med. Funke in dr. med. H. Majer. Dr. med. Funke piSe: »Vs? »Jano« je brezprimerno sredstvo za jaeanje ženskih r>rs.« Garnitura Did 70.—.
Prejrarate SCHRO DER-SCHENKE razpošilja proti plačiiu v naprej (poštnina 6 Di®) ali po povzetju (poštnin« 12 Din depo za Jugoslavijo: »Omuia« odd. 1/3, Zagreb. Draškovieeva 27. —
Zahtevajte brezplačno ilustrovan cenik.	15218
- 5vN"'	I	I^r^i <-\Ni g-v-.., ^
f,Tarzan" je izšel?
Polna razburjenj!
Polna romantike!
Polna skrivnosti!
Polna prigod!
je naša nova
slikanica „TARZAN"
Knjižica stane v lični opremi samo Din 20.—, poštnina 3 Din. Naročite jo še danes. Vsak bo vesel takega darila! Dobite jo v opravi »Jutra«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 in v knjigarni »Tiskovne zadrnee«, šelenburgova ulica
: i
♦ i • i
♦ i ♦ i ♦ i
♦	I
♦	i
Cene malim oglasom
Zenitve kt dopisovanju, vsote« besed* Otn L— f» enkratno prt-ttojbina ta iifro ali cm dajanje naslova Dim 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Dm l.—v Po Din l.— ta besedo ta zaračunajo nadalje vet oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*. »Auto-moto«, »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Jjokali*, »Sta-oovanla odda*. •Strofr*. »Vrednote*. »Informacije*, mžival i«, •Obrt* tn »Jjes* tet pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslu-tek*, če *« t oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se liče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama liče zaslužka ali c/uih«. plača za
Pozor, gostilničarji, restavrater ji!
Dermet vino črnino Iz Fmške'gore nudi B. ftlarinkov, Sremski Karlovci, Fružka gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino ]e edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami Brez Bermei vina Vaša gostilna ne oo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci. Fmška gora.	305r
Potniki
I Kdor išče mrrito pot nika. plača »a vsak« besedo -tO par; za da janje naslov« al: iifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike. p'a ča besedo pn 1 Din; &a dajanj« naslova 3li 7.a šifro [ia 5 Din. (o)
Zastopnike
proti visoki proviziji im
potnika s stalno plačo
sprejme zavarovalnica. Ponudbe na	oddelek »Jucra« pod »Zavarcvaltti-ca«. 51976-5
Podjetja in tovarne
Sprejmem razna žasTOi^stva a : blago v komisijo. Lepa izložba ' in lokal, telefon, v uajlepšem ie-lu Ljublja ne. Imam sina manufaktu-rl-stfl na razpolago, ki gre kamorkoli. — Pojasnila v trafiki. G i jeva 5 — pasaža 51T"il 5
Službo dobi
Frizerko
7.a 24. >i 31. t. m. išče M l,rk o Z«let-1, Rimska cesta 2-1.	52034-1
Vsaka be>seda 50 par: za daianie naslova ali ta Šifro na 3 Din. (11
Spretno veziljo in cvetličarico
Išče za ootnoč o praznikih II. W lihe! m, Zagreb. Praska ulica 4. 51391-1
Iščem šiviljo
ki je po možnost,; kouČ3'a dvora zredilo obrtno šolo. Prednost imajo tiste, ki so že konfekeromirale stci nike. Ponudbe na og^snl oddelek ».Infra« pod 1'fro »Izven Ljubljene«. 52(X."5-1
Samski ženski
»far: 30 —50 let. oddam v najem dol>po vpeljano t<r-gov' no. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »Poštena 30«.	52022-1
Perfektno kuharico
z dobt-mi spričevali, sprejme boljša družina v mestu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	52001-1
Hišnika
za tr'So v centru mesta
in hišnika ali pa žensko
k: bi opravlja a vrt i.r hišo tla deželi blizu Ljubljane, sprejmem. — Ponudbe na osla«, oddelek »Jutra« pod rnač-ko »Stalno mesto«.
52014-1
Natakarico
i nekaj kavcije, sprejmem v zelo dobro gostilno. — Nastop 2.—5. januarja Ponu-d-be na og!as. oddelek »Jutra« pod »Restavraei ja«.	52012-1
Mlajšega uradnika
ki obvlada sk'ad:ščne po sle ter je ve*č pisarniške ga dela. predvsem strojepisja Iu da je rm<ežen govora jn r»:-ave v nemščini ir h - v a - v V r>o]eg . oven ščlne. Ponudb« naj po m .jžnos-ti oddajo I* t4«!:, k so vo;ašč'ne prosti pod šifro »Tovarna čevljev«.
51741-1
Jazz-kapela
V. Ljubi/ane, išče za ta koj m'adtO in slm-pa-tičiM j^S[e«d,iči:w>, k: inna veo«-do petja. Vsa oskrba 10 Din dnevno im po> ni stroški povrnjeni. — Brzojavne ponudbe na noskov: Mandeljc, kavarna »Kl-ek«, Oguliti. 52047-1
Brivskega
pomočnika
-prejme tako; Henrik Krunskopf, Zagorje ob Savi.	52057-1
Služkinjo
poslmšno im snažno, rprej-rnem na Polja, n-ski cesti št. 15. I. 3top., vrata 2.
52006-1
Kuharico
prvovrst.no in saino-stojmo, z letnimi spričevali, sred njih let, zanesljivo, sprejmem z 2b. decembrom v večjo gostil,no. — Pismene ponudbe na podruž. Jutra v Uelj<u pod »Zanesljiva«.
5206.7-3
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; za dajenje naslova ali za Šifro pa 3 Din. (2)
Postrežnico
Ta en d n n v tednu, ter
vajenko
b--rr «tan,nvan;a hrane sp-e.Tmem takn-i. Na*'ov v
oglasnem oddelku »Jut-s« 51736-1
Poslovodinjo
7.3 podružnico sprejmem.
ponudbe nai stavijo ama kavcije zmožne na naslov: Ivan 1'rešern. tov. čevljev. K-unj.	51683-1
Mesarski in preka-jevalski pomočnik
mlad, zdrav io močan, dobro tevežban v izdelavi raznovrstnih klobas, želi takoj premeniti službo. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	51966-2
Natakarica
vestna im poštena, stara 26 let, z večletnim spričevali in ana.njem nemščine. želi s 15. janua.r-jem premonitli službo. — Cenjene pomidbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zopet več-letna siužba«.
52006-2
Vdova po trgovcu
stara 33 let, vajena trgovine. gostilne in gnspo-dlrnjs-tva. išče primerne zaposli tivo. Poseduje obrtni iiet iti oseeto prav:«--'' — Ponudbe p>i značko »Pomoč v nesreči« Ua oglasni oddelek »Ju.tra«. 51744
Kdo vzame
mteligent.no gospo srednjih let, varčno gospodinjo. vajeno bolniške strežbe. muzikaiično, veščo štirih jezikov, z lastnim pisalnim strojem. v dobre hišo v Mariboru, Ljubljani ali Zagrebu kot gospodinjo in tajnico? Ponudbe prosim pod »Gospodinja in tajnica« na podružnico »Jutra« Maribor.	51961-2
Korespondentinja
popolnoma s a most® ima. z do! gole-no prakso, zmožna slovenskega, srbohrvaške, sa. nemškega im italijanskega jezika ter stenogra fije. i>šče n-amestiite.v z a 'flkoi !j|| pozneje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Slovenija« 50133-2
Izobražena gospa
želi za če-z dan zaposlitve k otročkom, katere bi po-učevala v nenwči(ni. ali fui kot opora gospodinje ra druga dela. Ponudbe na posredovalnšco v šelenbur Z0*vi ulici 7/1. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naroča se list »Gospodinjska pomočnica«. 52040-2
Dekle z dežele
išče službe pri dobri družini v Ljubljani kot pomočnica pri gospodinjstvu. Zna kuhati ln opravljati vsa hišna dela. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Dolenika«.
51903-2
Poštena gospodična
vešča slov. in nemškega jeztiika, žeii mesto prodajalke v ka.kHnrJko.lt stroki — naijraje v L;ub'jan,i. Ponudbe na oglasTii oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada« 52033-2
PoUk
lieseda 1 Din; za dajanje Daslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo uistrukcije, plačajo vsako besedo jO par; za šifro ali za daianje naslova S I »in. (4)
Nemško konver-zacijo in pouk
da'e Izobražena gos-pa (>o 10 Din ia. uro. Polja.nska cesu štev. 13/11 — levo.
52002-4
Trg. predmete
nemščino in srbohrvaščino
(korcverzac-ijo) poučuje Milan Detel a. Mirje. Bog: šičeva 4.	51677-4
Francais
Le^ons [>articu,iieres par dame dipkum^e. Preparati,one au.x escameu«; repe-titŠFone scoiaires etc. Pour tous ronseigneme-nts s'ad retser »o-gl. od. Jutra« sous »Leg-ons«. 52011-4
Oglasi trg. značaj« po 1 Dia be,«eda; sa da ;atij« naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega jnačaja pa vsaka beseda 50 par; z« dajanje naslova a!: za šifro pa 3 Din. ffO
Kupim knjige
M fiksira Cnorkij: »Foma Gordjejev« (izšla v »Slovanski knjižnici v Gorici pred vojoo); Zola: »Tri novele« (morda ima knjiga kak drug nas-lov. Originalen nas|.,)v novel: Nai« MicouJi.n, J«c<iues Damour) Chamipol: »Mož Simome«, (i7šla v Leiposlovmi knjižnici); Vlad. Levstik: »Svo-boda« (brošura, izšla pred vojno). Knjige naj bodo po možnosti dobro ohranjene in čiste. Ponudbe z r,avedi>o ceno na oglasni oddolek »Jutra« pod šifro »Vezava postranska stvar« 5200-1-8
Slovarja
nemško-slovenske ga (Bartel Janežič) ra fra.ncosko-slo-venskega (Janko Pretnar) kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek Jutra pod »Slovar«.	519S7-8
/7' f
Ugia-si teg. mač&ja po 1 Dia beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi »ocialnega ijiačaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naelova ali za šifro p« S Din. (6)
Smučarske palice
prvovrstne, 500 komadov ;>o 1 Din prodam fra.nko Llubljana. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. 520:9-C
Trgovsko opravo
ia. trgovino z meš. blagom, kompletno, leta 1920 n,ovo. prodam po niaki ceni. Prodam tudi kolesetj in kovaški meh. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 51993-6
Drsalke
od 90 Din dalje in sanke kropite agod.no pri tvrdki Fr Stupka. železnina — Ljubljana. Gospo6vetska e. št. 1.	50369
Sveža jajca
komad po DIti 1.20 ondi veletrgovina Ed. Sitppanz Pristava	50429
ilice Burroug&s:
Tarzan, kralj džungle
DRUGI DEL
150
Od napora se je zvalil z oltarja na kamenita tla. Ko je skočil pokonou, so mu padle vezi raztrgane s komolcev. A v tem je opazU, da sta bila svečenica La in pobesneli svečenik izginila. Pridušen krik se je razlegal iz podzemeljskih prostorov. Ne da bi le količkaj pomislil na svojo lastno varnost, je Tarzan planil po tisočletnih stopnicah nizdol.
vsako besedo 50 pat Pri vseh oglasiti, kt se taračunajo po Din l.— ta besedo te earačuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro ali ta dajanje naslov* V t! ostali ogla.rt metalnega značaja se računajo po 5fl par ta vsako be.teuo Enkratne orixtojhrna za tifro ali za dafanie naslova on oglasih, tt ge earačuna/o DO 50 Dar za vsako
hexe»i(x r.nnir> I >m i.— NafrrumfH znesek pn oglasih po 50	te besedo fe Din
tri oglasih pn I Din ta besedo pa Din 15-— V te pristojbine ta male oglase fe plačati pn predati naročila, oziroma tih fe vposlatl v oitmu obenem t naročilom
GLASI
za božično številko »Jutra« bomo sprejemali samo
do petka popoldne do 5. ure
ker bo izšla božična številka že v soboto zjutraj.
Zunanji naročniki naj nam takoj pošljejo svoja naročila
Oglasni oddelek „Jut2ra"
Antikvitete
lepa ba.roek pisalna m" 7.a za 4800 Din, l«pn em.pl re za 4600 Din. radi selitve naprodaj. — N« ogled pri Mathia,nu, Ljubljana, Dunajska cesta. Povlie, Bled 51990-6
Blagajno VVertheim
št. 2 prodam za 1700 Din. Mariborska 32. 52007-6
Gostilničarji!
Vaše in Vaših g»,et.ov bo žično razpoloženje bo na višku :n res praznično, č-e se oskrbite z našo izborno kapljico. Z zaupanjem se obrnite na nas. z izbornitn: vini Vam bo postregla
»Belokranjska klet«
vinarska zadruga. Sp. Šiška, Gasilska ulica 3
51834 6
Po ugodni ceni
prodam štiri plašče ln zračnice 760-90 za avto, prav dobro ohranjene, 1 električni motor za prevoz 6 HP. 220 voltov, 3 srednje težke nove vozove ter za 4 konje konjske opreme v prav dobrem stanju. Ogleda se pri Mihaelu Omah-nu, v Višnji gori.
51739-6
Čevlji na obroke
»Tempo« Oledali.ška ul. 4. Maribor. S'ovenska al. !8 'tn Celie, Dečkov trg Št 4.
51887-6
Jedilnico
stari nemški slog (Alt-deutsch). se kupi po nizki ceni. Ponudbe z označbo koliko delna Je jedilnica, naj se nas'o-vljo na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Alt-deutsch«.	51972-6
Lepo posteljo
z vložkom proda Bešter. Sv. Petra coeta štev. 51.
52020-6
l epe jaslice
pasti nčike. ovčice. hlevčke. 3 kralje, pocr-im dobite v trafiki na Sv. Petra cesti št. 8 — Ljubljana.
52031-6
Otroška posteljica
z mrežami. komr>'c+na nafirodaj v Hradecke^a vasi št. 37.	52036-6
Gramofon
s ploščami. 2 detektorja m 5 slušalk, daleč po*] eeuo n-anrodnj. Poiizre se: Tr»in. biro. Gradišče 13. 52W.V6
Gugalnega konja
novega, velikega, za polovično cono pridanr ali zamenjam za dol>re sanke. Slomic. Glince. Tržaška c. št. 6/II.	52052-6
Pisalno mizo
črno, rz trdega lesa. proda Ži.rovnifk, Tržaška ce«ta 1 52061-6
Jesenove smuči
n,ove, prvovrstne, u-goslno prodam. Isfotako prodam t:i-l*i sta-re smiuči. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 52073-6
Ai>to;moto
Vsaka btt»eda 1 Din; z« dajanje naslova ali u šifro pa 5 Din. (10)
Tovo ni avto
li^ tonska, rabljen, ko-onn. Naslov v ,>glasnem oddelku »Jutra«. 51760 10
Kupim
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali u šifro o Din. — Oglas: socialnega značaj« vsa ka beseda 50 par; tt dajanj« na-slova ali za šifro pa 3 Din. (7)
Prikolico
7.a A. J. S. 500. kupi Slane Engelsberger — Tržič.
52016-7
Zlato moško uro
kuipim. Ponudibe pod šifro »Ura« na oglasni oddelek »Jutra«.	519S9-7
Merklin
.io^ro ohranjen kuipim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Merklin«.
5199« 7
Rabljene smuči
dioibro ohranjene kupim. Našito v; Rekord, Aleksandrova S.	5:037-7
Tehtnico
d.obno oln ainjt-iK), za U-7.o 5—tld kg kupi »Putmik«, Ljiublja.na, Ga jeva uii<'a.
519J8-7
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova nH šifre t>a 5 Di.n. (9)
Radio-aparat
malo rabljen, 3 cevni, znamke »Ingelen U 3 S« (direktni priključek na tok), z zvočnikom znamke »Lowe« prodam za 2300 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
51907-9
Radio-aparat
3—Icevroi. nove tlipe, dobro ohranjenega kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ku ku«.
52038 9
Vsaka beseda 1 Din.
laja-nj« naslova ali ta šifro pn 5 Drn. (161
Hranilne knjižice
Zadružne zveze, od 1000 do 100.000 Din kuip:m. Ponudbe na ogasmi oddelek »Jutra« pod šifro »A. G. 19«.	51950-16
Družabni oo
išče samostojen obrtnik z dobro vpeljar.o delavnic«), »Prednost imajo modlfttinje ali šivilje slamnikov, pismene ponudbe na PuMioi-tas. Zagreb. Iliea 9, pod br. 32447.	49922-16
20.000 Din posojila
proti 10 % obresti, žeiim za eno leto. Kot jamstvo nezadolžona krasna vi a. Ponudbe na oglasni odde. lek »Jutrac pod značko »Poštenost 222«. 51081 16
Družabnika (co)
z osebno pra.vico, iščem za takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutr3«. 52026-16
Družabnika
s 3000 Din kapitala i§čem za laJiko in plod-ouMusniO delo. Ponudibe na o-g-ns.nt oddelek »Ju,tra« pod šifro »Družabnik 3000«. 530®j-l6
10.000 Din
potrelmjem za takoj. P!a-črim 20 % obresti.. — Ponudbe na ogtasroi oddelek =Jutra« pod »Obrtnik iin trgovec«.	52003-16
Kdo posodi
posestniku 1000 Djn — lo. marca vrnem iriVt Dn Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« t>od »Obrtništvo«.
52075-16
Vrednote
■ ^ ,<	| Oltl
ia (lajanj« aas|r>rg al; ta Šifro t*» 5 Din. (361
Vsakovrstno zlato
kupuj« po oajvišjni) »enab
CERNE - juvelir
Ljubljana VVolfova ulica 3
Pohištvo
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« naslov« aN ta iifro 5 Din. (12)
Kompletna jedilnica
miza, ki se da raztegniti 1 velika ln 1 majhna kredenca. 6 stolov ln 2 fotelja, skoro novo naprodaj v Beethovnovi ulici 4/III. — Ogledati med 18. ln 19. uro med tednom, ob nedeljah ln praznikih pa med 11. ln 12. uro.
51927-12
Posest
Vsaka beseda l Din. ta dajanja naslova ali za šifro p« 5 Din. (20)
Nova vila
2X3 sobe. s kopalnico naprodaj. Vprašati v trafiki na Miklošičevi cesti št. 34.	51996 20
Eno nadstropje
moderne vUe v Ljubljani (najmanj tri sobe in pritikline) ku pim. Ponudbe na Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ul. 6.	51846-20
Hišo z gostilno
na prometnem kraju v Trbovljah prodam po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 52050-20
Hišo s trgovino
vC dikim sadom« »niikom in 4 stanovanja, 10 minut od ga v nega kolodvora v Mariboru prodam. Pojasnil« daje Josip Di-vjak, krojač, Ma.rlbor, Vrbam« va ul. 12.
52068-20
Hišo
z velikim vrtom pooen.i prodam. — Devica Ma.rvja Brezje 45, Maribor.
52035-20
Oblačila
lrg. oglasd po 1 Din beseda; za dajanje na s!ov» ali ta šifro 5 Dir Oglasi socialnega tna-čaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (18)
Črno suknjo
skoraj novo proda Klan-šček, Kodelijevo. K 'trnov« ulica 12.	52023-13
Fnajem
Vsaka beseda I Din: ia dajanje naslova ali i« šifro pa 5 Din. (17)
Gostilno na deželi
oddam v najem s 1. feJvru-3 em. Ponudbe na oglar, oddelek »Jutra« pod šifro »Lep kraj«.	52009-17
Dobro gostilno
oddam v najem pošteni nata&arioi ali zakoncema brez otrok. Naslov v ogi. odideltk.u »Jutra«. 52*<J5-;7
Vsaka beseda 1 Din za dajanj« naslov« ali ta šifro pa 5 Din. (331
Prodaja pristnih ljutomerskih vin
z kustinega vinograda od 501 na,prej. Cena najnižja in blago najboljše. Flort-janska ulica 33 — med 1(5. in 17. uro vsakii dan.
52055-33
mmm
Sveža jajca
komad po Din 1.15 ntudii velntrgovina Ed. Suippa.n.z. Pritstaia.	504i23-43
Vsaka beseda 1 Din; ta lajanje naslov« ali ta iifro pa 5 Din. (16)
Mizarji!
Suhe deske (gorenjska smreka) večjo množino proda Stajinko. Povšetova cesta, pri Močanu, Kode-lj»v».	52013-15
Odpadke od žage
dobro osušene, kratko žagane, prodaja v vsaki množini Ivan Šiška, Metelkova al. 4. 51904-15
Lokali
Vsaka besed« 1 Din; t« dajanj« naslov« ali
ta šifro p» 5 Din. (19)
Skladišče
veliko in subo. sredi mesta takoj odde špedicija Turk v Ljubljani. j(M00 19
Lokale
z velikimi izložbami, na prometni točki v sredini mesta oddana v najem ta koj ali s 1. februarjem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	51929-19
Tri trgovske lokale
im skladišča odd« m t ja nuarjem na prometnem kraju v Ljubljani P'»me ne ponudbe na oglas. «1 delek »Jutra« t>od značk« »Ugodnost II«. 52032-19
Gostilno
r»ldim na račun kavcije zm„«žni osebi. Naslov (Krve oglasni oddelek »Jutra«.
5.025-19
Pozor, čevljarji!
Prodam d-«b-o vipeijano tr govltio čevljev v Zagrebu na Dio.i. Najemnima nizka. Potrebno je 20.O00 Din — tudi pr*>;.i viložnil knlšžioi Proštedio-ne na 50 % do konca decembra. Pojasnila daje M. \V«w, M-snička št. 1/H.	50436-19
Stanovanje
Vsaka besed« i Din; ta dajanj« naslova ali u iifro p« i Din. (31)
Trisob. stanovanje
moderno, z vso.m kom-for-tom. oddam po zmerni ce ni. Naslov pove oglasiti oddelek »Jutra«. 51992-21
Dvosob. stanovanie
z vseini pritiklinami oddam s 1. januarjem v Rotžiini dolini, cesta II/32.
52008-21
Štirisob. stanovanje
v centru mosta takoj od dam po ugodni ceni. Na sov pove oglasni oddelek »Jutra«.	51803-21
Trisob. stanovanje
k rvmfo-ino urejeno, z vse mi prit.ik in.imn, v c-entrn mesta oddamo v najem ra koj ali s 1. februarjem. — Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«.	51930-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetmm oddamo takoj ali s 1. februarjem v najem Nns'ov v ogla.smem oddelku »Jutra«.	51931-21
Trisob. stanovanje
v I. nadstr. oddam s 1. januarjem v Streliiški u'M št. 29.	52027-21
Stanovanje
sofce in kinhinje oddam e 1. januarjem v Mostah — Ceglarjeva uJica štev. 35.
52030-21
Dvosob. stanovanje
»ddam stranki brez otrok. Naslor v oglasnem oddelku »Jutra«.	53037-Žl
Komfortno
stanovanje
za samce — kakor tudi
pisarniške prostore
svetle in i:ačne («3,1 a za va.rove'31 i«'a »D u n a v« v svoja palači na Aleksan d.roMi cesti. Informacije »e dobiro isitam y družbeni pisarili.	52051^31
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par; i« dajanje naslova ali z« šifro 3 Din. (21-«)
Stanovanje
tri- ali štirisobno. v mest« ali na Mirju Ižčem « 1. februarjem. Ponud.be pod šifro »Cisto« na og asni oddelek »Jutra«. 51642-21/«
Stanovanje
tri- <iln štirisobno, iščem s 1. februarjem v mestu ali na Mirju. Ponudbe na ng!. odde-kik »Jutra« pod šifro »Cisto«.	5164i2-2il/a
Sobe išče
Vsaka beseda 50 par; x« dajanje naslova ali ta šifro 3 Din. (33-a)
Gospod
išče majhno, opremljeno toplo sobo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Cena?« 51fK'">--3/«
Sobo
pra7.no aH oprem!je,nio, pri-I>ravmo za pisarno, iščem. Pogoj telefon. — P<*nud<he pod »Telefon 19:J3« na ogl. oddele-k »Ju.tra«. 51752-23/a
Sobo odda
Vsaka beseda 50 par; t« dajanje naslov« ali za iifro 3 Ddn. (33)
Enosob. stanovanje
takoj oddam v Rožni dolini, cesta VIII štev. 14.
51997-23
Opremljeno sobo
solntMH), z električno razsvetljavo. oddam gospodu ali zakonskemu paru brez otrok. Nas'ov v o{rlasn"m oddelku »Jutra«. 51994 23
Lepo, zračno sobo
s larketom, v sredini me-»ta takoj oddam. Naslov v og'ačnem oddelku Jutra 52018-23
Prazno sobo
oddam solidni stranki v Krojaški ulici št. 5/UI — aii Cankarjevo nabrežje 19 52017 23
Sobo z 2 posteljama
blizu drame poceni oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	52000-20
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje ev. tudi na hrano. Posebni vhod. strogi center, kopalnica Naslor v oglasnem oddelku »Jutra«.	51845-23
Sobo
lepo opremljeno, s poseb nlm vhodom takoj odda Zor Florijans-ka ulic« 12/1 52015-23
Lepo sobo
opremrjeno, z elektriko in balkonom ta.koj oddam 2 gospodoma no Poljanski ceMtrl 1S/II, levo. 512003 23
Sobe za pisarne
v prometni ulici oddanho v najem s 1. februarjem 1933 Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5:932-23
Opremljeno aobico
od«lam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 52024-23
Prazno sobo
v kat:-ro se lahko posta.va šte"litirlk, od-lam. Na.slov'v oglasaiem oddelku »Jutra« 52010-23
Majhno sobo
s posebnim vhodom oddam v strogem c<ntru. Naslov v oglasaeim oddelku Jutra 51848-23
Separirano sobo
o.premt'j>nio ali jwaz.no od-daim v contru mesta blizu kofodvoro. Naslir«v pove oglasni oddelek »Jutra«.
52011-23
Prazno sobo
solnčno, [arketira.no. po mki ceni oddam takoj ali f*ozneje. Naslov p -ve oglasni od do! ek »Jutra«.
521042-23
Opremlieno sobo
separifa-nio. čisto im solnčno. ugodno odd<vm boljšemu g. s podu ali gospodični Cesta v Rožno dolino 44/11
52070-23
1 ali 2 opremljeni sobi
oddam pri otperi. Telefon itn kopahiioa. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
52071-23
Solnčno sobo
7. oskrbo ali brez oddam 1 aii 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 52070-23
MffllHI
Vsaka beseda 2 Din: z« tu jan je naslova aH šifre pa 5 Din (25)
Samski trgovec
pri>je<tTie zunanjosti, lastnik bogate pa rf umeri je, išče dru.žail>nnV» s 50—70.000 Din gotovame. Zeniitev ni izključena. Ponudbe pod »Božične želje« na oglasni od/delek »Jutra«. 51949-25
/7/
Vsaka beseda 2 Din: ta dajanj« naslov« ali šifr« p« 5 Din. (34)
40.
Nisi pozabljena in nikdar ne boš. — Poljub Tvoj
51988-24
261etna gospodična
z nekaj giotoviine, želi znanja — najraje z orožnikom Ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod šifro »S:m[>a-učot«.	50046-24
Mladenič
zabaven in zna čajen, želi tem potoni spoznati isto-taiko simpatično gcsij>odič-no. Ponudbe na ogla srn oddelek »Jutra« pod šifro »Veseli Božič«. 51917-24
»Mača«
Sem bo'an doma. Sporoči čas in kraj sestanka.
52056-24
Nil!
Dnevno Te pričakujejo Iliiža, Juško, M .-ko.
52072-24
Še enkrat...
zadnjikrat! Potem
5.074 2-)
Vsaka beseda 1 Din. I za daianj« naslov« ali I za šifro pa 5 Din. (26) J
Kratek klavir
črn, dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
51908-26
Harmoniko z oktavo
trov.rs:no, zelo dobro ohranjeno, kompletno s kev-čkoni ugodno predam. N<i-slov p>ve oglasni odde'ek »Jutra«.	521140-26
\'eč gramofonov
prvovrstnih, novih, na.m»z-nlh, po gloMko znižani ceni prodam. Naslov |mre oglasni oddelek »Juitra«.
52044-26
Kovčeg-gramofon
izvrsten »His M aster Voi-ce« ter plošč, vse skoro novo. ugodno naprodaj v Šiški, Kocfva uiiea 4/1. Ogl,--i a t.i med 12. in 14. u-ro.	520-">4-26
Neveste!
Ze Vašt ina ert so kurr^«
pri meni. ko so se m ožile
kuhinjsko posodo
m drug, g ^pudiu.sktr :►'>-trebščice. Obrane -e u.puo tudi Ve na mojo staro. solidno tvrdko in vse življenje boste vesele In zadovoljne! — Fr. Stupic«, t-g. z žel »-zncno. Ljub jan*
Gusposvetska cesta štev ].
5:617
Žalnih klobukov
največja izbira m po naj-nireji ceni. S'uehlv-Ma Ljubicama, Židovska urtea
Kratek črn klavir
strune vzkriž. izredno rep. skoraj nov, krasen rlas, naprodaj v Maribora. Stritarjeva ulica št. 5/1.
52064-26
ŽiviM
Vsaka nesesla 1 Din: z« dajanj« naslova ali t» iifro j« 5 Din. (27
Polletna psica
bele barve s temnimi k. parni, z znamko št. f22/, s« je 'zgubila- — KdoT vc zam:o naj	it"-- iu
gradi dr. Lokarju, Ga:eva ulica 14.	' 52043-&
Kapune
sočne, pouarde, kure im piške za ocvreii nudi najceneje za praznike perut-ninarstvo Nik©. Vižmarje.
52062-27
	IJT^Sr skJR^RS?
	
j Vsaka Oeseda 1 D'.n. I ' '.a da-anje naslova ali j
i « šifro t>a 5 Din. (31) I -----
Benedik Gabrijel
Bled. Zadnjtlo.rat poz vara.
5:0.59 31
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din. (37)
Je-S! vaša eksistenca ogrožena ?
Preti li vašemu podjetju konkurz ali druge plačilne cežkoče ? .j.11 se zente temu iz-gniti? Vi nočete in .udi zamorete bvojo podjetje zasigurati. v kolikor se z zaupa-jcin oornete na spo--t i označeno šifro. Za vas neobvezna in brezplačna pojasnila daje pod šifro zajamčena aiskrecija« a Jjgo-mosse, Zagreb, Jelači« čev trg 5. 15171
Vsaka bsseJa 1 Di.n. za dajanje naslova al"! za šifro i>» " Din. (29)
Pletilni stroj
rabljen, dobre znamke, kupim na mesečno odipla čilo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 51991-29
Tkaln« =tro;e
in druge naprave za novo postavitev tekstilne industrije (tkalnice), rabljene, dobro ohranjene in ne prestare kupim. Ponudbe z opitsom in navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Teiksas«. 51985-29
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanj« naslova ali za Hifno pa 5 Din. (30)
san!?
zastonj
nikjer ne dobite, najceneje pa pri
Faffar M.
kolarstvo
LJUBLJANA
Trnovska ulica 25 Telefon 3410. 13304
Damske smučarske obleke
kompletne s čepico, v ra i ličnih fazonab, kakor tudi same hlače nudi po najnižjih cenah F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29	51674 jO
Vse, želite?
dobite v »Jutrovem« malem oglasniku
6;
POGLEJ,
DRAGI MOŽ,
ta koledar, ki je tu v »Ženi in domu« omenjen, mi daj za božično darilo. V njem je toliko stvari popisanih, ki
jih vsak dan potrebujem. Pomisli, 128 strani, nad 100 zlatih naukov, gospodinjstvo, knjigovodstvo in mnogo kratkočasnih člankov s slikami, vse skupaj za 20 dinarjev.
Še danes piši upravi »Žene in doma« v Ljubljani, naj ti pošlje »Gospodinjski koledar« na ogled. Ce nama ne bo všeč. ga vrneš, če ga obdrživa, p? nakažeš 20 Din.
urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll tiibmkar. 2a Narodno tiskarno d. d. Kot tiskar nar ja Praat Jezerdek č& maeratni del je odgovoren Aioj2 Novak. Vsi v L.juoijam