Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. psitl prejeman: sa *«lo leto naprej 26 K — h pol leta totrt » Mesec 13 . — . 6 » 50 i 2 » 20 i V »prsvnlštvu prejeman: za »•Io leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » Setrt » > 6 „ — » Mesec > 1 > 70» Za poSiljanjenadom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Narainino In inserate sprejema upravniitvt v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vra«»jo, nefrankovana pisma n* vsprejemajo. Urednlitvo je v Seme- niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dar .izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 120. V Ljubljani, v četrtek, 28. maja 1903. Letnik XXXI »Gospodarska škodljivost klerifolizma". V vseh tonovih načinih slavi liberalno časopisje »zmago republike« na Francoskem. »Combes je rešil ljudstvo klerikalnih pijavk«, »klenkalizem bi bil uničil narodno premoženje francosko« itd. se piše v enomer, in človek bi res mislil, da se bodo za Francosko zdaj odprli zlati viri, ko so se pregnali samostani. A količkaj resen račun nam kaže ravno nasprotno. Ako računamo, da porabi povprek vsak meDih po 2 franka na dan (kar je vsekako previsoko računano), znaša to na leto 116 8 milijonov frankov. Po uradnih poročilih je bilo preskrbljenih v teh samostanih 250 000 bolnikov, starčkov in sirot. Ako se računa za zdržavanje vsakega izmed teh, za katere bo morala sedaj seveda država skrbeti, 500 frankov na leto, znaša to 125 milijonov frankov. V samostanih se je zastonj šolalo 1.600000 otrok. Ti padejo seveda zopet na državo. Ča računamo šolske izdatke za vsakega otroka po 30 frankov na leto, nam da to vsoto 48 milijonov. K temu računa vlada sama že, da bo treba šolskih poslopij za 37 milijonov frankov. Ti stroški torej znašajo že 330 milijonov, kateri so ukradeni iz žepov davkoplačevalcev. O kakem dobičku torej ni govora. Pač pa pride k temu ša občutna izguba celotnega narodnega premoženja. Izgnani menhi namreč niso tako neumni, da bi vse, kar so si pošteno pridobili, zapuBtili svojim preganjavcem, ampak za ustanovitev samostanov v inozemstvu neso precejšnje vsote iz države. Tako z menihi Francija izganja tudi del svojega orodnega premoženja, obremenjuje Ijudsf- i in mu hkrati jemlje glavni vir privatn .ja karitativnega delovanja. Da ne bodo izostale litične posledice takega postopanja, je samo ob sebi umevno. Te posledice bodo dovolj drago plačane. Parlamentarni položaj. V poslanišnih krogih so se včeraj vršili živahni razgovori o vprašanju, kako dolgo naj traja zasedanja poslanske zbornico in katera dola naj se v tem času še izvrše. splošno se sodi, da bo razprava o nagodbi in carinskem tarifa rešena v odsekih v zadnjem tednu meseca junija. Potem bo vlada, če dotlej ne dobi dovoljenega proračunskega provizorija, državni zbor odgodila in ga še le ct/orila v prvih dneh septembra. Nato se prične v plenumu razprava o carinskem tarifu in nagodbi. Mesec juiij bi bil po tem načrtu določen za zborovanje deželnih zborov. Z druge, baje bolje poučene strani se pa trdi, da bo vlada, v slučaiu, da češka obstrukcija prepreči rešitev proračunskega provizorija, odgodila zasedanje v prvih dneh julija m potem sklicala državni zbor že sredi avgusta. Za deželne zbore bi sa potem dobil potrebni čas v pozni jeseni. Seveda se bo pa morala vlada ozirati tudi na razmere na Ogrskem in tem primerno urediti delovanje v državnem zboru. — Kvotna deputacija ima prihodnjo, menda najzadnjo sejo, v sredo po binkoštnih praznikih. O znanem Tomašicevem govoru. Hrvatski poslanec v ogrski poslanski zbornici, znani vladni prijatelj Tomašio, je imel oni dsn v Budimpešti znamenit govor, katerega je slavilo vse oficiozno časopisje. Vse je kazalo na tega zastopnika Hrvatov, češ sedaj vidite, kako neosnovana je trditev opozicijo, da sedanji hrvatski '/astop v Budimpešti ničesar ne stori za narod. Te hvale je bilo pa takoj konec, ko se je zvedelo, da je soetavil Tomašč svoj govor v sporazumu z banom ter mu načrt tudi predložil v odo-brenje. Pri tej aprobaciji je ban Khuen Hedervary marsikaj premenil in zbolj šal, da je bolj „v!eklo". Pravi sestav-ljavec Tomašičevega govora je torej ban sam, ki je imel pri tem edino le namen metati hrvatskemu ljudstvu pesek v oči. Ta govor je z mnogimi dru gimi enakimi koraki zadnjega česa samo priprava za zasedanje deželnega sabora, ki se prične mej 5. in 15 junijem, in ki mora, vkljub banovim svoježasnim obljubam, da bo pred potekom svojedobno dovoljene in demnitete že gotova financialna nagodba, iznova dovoliti proračunski provizorij. Ker pa ban ve, da bi opozicija tega izlepa nikakor ne dovolila in se je resno bati celo tehnične obstrukcije, je poskusil lledervary s takimi goljufivimi sredstvi. V takih go vorih ti prijatelji hinavsko soglašajo s hr vatskimi zahtevami, pred nekaj tedni je pa ban sam ukazal nabiti nezakonite napise! Na te limanice se narod ne ujame. Položaj na Ogrskem. V ogrskih liberalnih krogih vlada veliko veselje. Tudi poslanska zbornica je izvolila kvotno deputacije, vsied čegar se ne pretrgajo razmere z Avstrijo in Ogri lahko še nadalje uživajo velike prednosti avstro ogrske skupnosti. Seveda se je tudi za to miloet zahvaliti le opoziciji, ki je volitev kvotne deputacije izključila iz obstrukcije. V ostalem so pa na Ogrskem ša popolno pri sta rem. Viada no moro in ne sme umakniti svojih zahtev glede vojne predloge, neodvisna stranka je pa tudi prišla že tako daleč, da ne more več nazaj. In vendar nimamo, pravijo vladni liberalci, še nikakega proračuna, niti začasnega, vojaški nabor se mora odlagati od meseca do meseca, izveden še ni investicijski zakon, ki bi trgovini, obrtu kmetijstvu donesel 200 milijonov kron. Pred vsem pa nimajo še rešene preosnove uradniških plač, s čimur so najbolj oškodovani skoro na celi črti liberalni uradniki. Ia vsemu temu je kriva, kakor trdi opozicija v svojih govorih, »nevidna roka« na Dunaju, ki je zakrivila vse dosedanje zlo, ki krati ogrsko narodne pravica in ne dovoli, da se v ogr skih polkih uvede madjarščina. Opozicionalni poslanci v vsakem govoru opozarjajo vlado, naj pojasni vladarju pravo sliko obstoječih razmer na Ogrskem, in kmalu se premeni na bolje. — Liberalci seve trdijo, da cela dežela obsoja početje ogrske opozicije, in se flkliouje pri tem na izjave 23 mostnih in komitatnih zgstopov ter nekaj trgovinskih zbornic v katerih pa sede nota bene z neznatnimi izjemami sami vladni kimovci in uradniki, toda take izjave niso v nobeni primeri z izjavami ogromne množice naroda, ki obsoja sedanje vladno postopanje. Sicer so morda deloma resnične trditve, da je bil del teh številnih deputacij, ki jih je in jih še sprojema grof Apponyi, najet in dobro plačan, da demonstrira proti vojni predlogi, toda velik del ljudstva je s temi demonstracijami izražal le veliko svojo nezadovoljnost s sedanjimi razmerami. Ogrska kvotna deputacija, izvoljena v torkovi seji poslanske zbornice je imela včeraj opoldne svojo prvo sejo. Načelnikom deputacije je bil izvoljen poslanec grof Des80Boffy, poročevalcem pa že večletni referent poslanec F a 1 k. V tej seji so tudi vzeli na znanje dopis av strijske kvotne deputacije, v katerem naznanja svojo konstituacijo. Z meritornim de lom prično v Pešti dne 4. junija in bodo tedaj ie bržkone obveščeni o sklepih naše deputacije, ako na Duuhju ne bodo čakali nuncija ogrskih tovarišev. Volitve v srbsko skupščino. Za bližnje splošne volitve v srbsko skupščino, ki se vrše dne 1. junija po nekoliko premenienem volivnem redu, je že postavljenih vseh 180 vladnih kandidatov. Opozioionalne stranke so skupno imenovale le 24 kandidatov ter torej 106 vladnih iz-voljoncav splch ne bo imelo nobenega resnega protikandid ta, in jo vladi vsled tega že a priori zagotovljena ogromna večina. Iz tega se razvidi, da mora biti novi volivni red tako prikrojen, da je opozicji sploh vzeta vsaka možnost večjega zastopstva v zbornici. Dogodki v Franciji. Vkljub najodločnejšim dementijem. v katerih se je proglašala za neosnovano laž trditev, da je nekdo kartuzianom v ime vlado ponujal državno avtorizacijo proti izplačilu 2 300000 frankov, se vendar min. predsednik Combes s svojim sinom, ki je, kakor znano, igral v tej af^ri glavno ulogo, ne more oprati pred javnostjo. Vlada je odredila v tej zadevi najstrožjo preiskavo, da bi se ji posrečilo zajeti enega .obrekovalea", Toda ravno pri tej preiskavi se je odkrila resn ca. Vse zaslišane priče so potrdile prvotno vest in tudi predsednik kartuzianov je slovesno izjavil, da je res sprejel zadevno ponudbo, ki jo je pa seve odklonil. Sedaj "se je uvedla navidezno silno resna preiskava, kdo bi bil v ime vlade stavil tako poi.udbo. O vspehu preiskave javnost ni ničesar izvedela. ker je bržkone sploh ni bilo. sedaj se pa oficielno poroča, da se je preiskava proti »neznancu« sploh ustavila. Svet pač ni smel uvedeti, da je v aferi kompromitiran sin Combesov. — Plače župnikom sa nadalje ustavljajo. Te dni je Combes odtegnil plačo župniku v St Denisu, ker je dovolil, da je v njegovi cerkvi pridigal bivši redem-ptorist. — Dveletna vojaška služba se v Franciji meuda vendarle uresniči. Senat je v včerajšnji seji sprejel prvih 16 paragrafov vladne predloge. Spor v socialistiški stranki v Belgiji. Sccialistiška stranka v Belgiji se je razdvojila, Spor je nastal javen na nekem shodu delavcev. Ko jo govoril vodja parla-mentariških socialistov, Vandervelde, so mu pristaši druge struje žvižgali. Delavci in njihove žene so se navalili na govorniški oder LISTEK. Iz listnice uredništva. Gospod Oroslav Smuk v Kozjem brdu: Vi se pritožujete, zakaj smo zavrgli Vaš ce-jeni dopis z dne 29. febr. t. 1., in nam grozite, da boBte odslej dopisovali samo v nam sovražne liste. Slednjič vprašujete, kako neki naj pišete. Na Vašo pritožbo Vam odgovarjamo, da prvič nismo mogli vsega brati, kar ste napisali, drugič nismo vsega razumeli, kar smo mogli brati, in tretjič smo se morali zgražati nad tem, kar smo mogli brati in razumeti. Glede Vaše cenjene grožnje Vam odgovarjamo, da nam ne morete narediti večjega veselja, kakor če postanete stalen in neusmiljen dopisnik naših sovražnikov. Vendar, da ae ločimo kot prijatelji, Vam odgovarjamo na stavljeno nam vprašanje. Kako pišite? Najprej nobene novice ne poročajte, če pa se katere spomnite, poročajte jo šele čez teden ali še bolje čez dva, ko je že poeabljena. Ne veste, kako bo veseli čitatelji in kako duhovito se jim zdi, če kako novico izvedo potem, ko bo jo ie po- i/ zabili. Pač pa iščite osebnosti. V«akoga, ki vam ni všeč, dajte bez usmiljenja v list in če je le mogoče, mu kaj žaljivega očitajte ter ga ozmerjajte s primerno psovko. Urednik ima največjo radost, če nastane kaka tožba iz Vašega dopisa. To je silno zanimivo, ako se začno advokati zbirati okoli Vašega dopisa in če pravda traja z vsemi pritožbami vred poldrugo leto. Tistih par tisoč kronic, kar taka stvar stane, bodo, ako pišete v liberalne liste, itak plačali Vaši nasprotniki, če pišete v .klerikalne" liste, bodo pa ti sami utrpeli zaradi izrednega vžitka, ki ste jim ga naredili. Za Vas v vsakem slučaju ugodno. Pišite, če le mogoče s svinčnikom. Trud, da bi ga obrezali, si lahko prihranite. Taka pisava je bolj zanimiva. Če pa že morate rabiti črnilo, je dobro, ako držalo narobe pomočite v črnilo. Vejic nikar ne delajte, bi Vas preveč utrudilo; stavke pišite, kakor ste že navajeni, po pet metrov dolge, da bo urednik eb njih lahko študiral elemente Vaše metrike. Tuje besede se jako dobro došle, posebno take, ki jih sami ne razumete. Malo spake-drane latinščine ali francoščine jako poživlja spise. Začnite vedno b srednjim vekom, ka- kor Vaš cenjeni časnikarski kolega na Dolenjskem, ker s tem se Vam odpre široka perspektiva in lahko pišete potem dolgo in temeljito. Nekaj menihov lahko potlačite v vsak hribovski dopis, ker s tem postane stvar zanimiva. Pravopisa se držite svojega lastnega. Saj ima danes vsak umetnik svoj individualni slog. Kako zanimivi so liati, v katerih vsak piše po svoje! To je prava svobodomiselnost, altrochč Leveč in Strekelj. V tem oziru sploh nastopajte kot suveren. Čistega papirja se izogibljite! Po starih dopisnicah lahko pišete počez in potem zopet povprek od enega vogla do drugega. Pri tem lahko posamezne besede krajšate. To je silno zabavno za urednike; ti lenuhi bi le visoka politična vprašanja reševali; naj si bistre duha tudi s takimi zagonctkami. Podpisati se ni treba; naj Bami uganejo, kdo je pisal! Ako greBte mimo ogla, odtrgajte kos lepaka in pišite nanj, če le možno na potopljeni strani, potem pa še po tiskani. Stavec ima svoje veliko veselje, ako obrača tak papir od ene strani na drugo in išče, kje bi začel čitati. Ko ste napisali svojo stvar, jo potresite s peskom ali popolom. Naslov naredite ne- določen, da daste priliko za premišljevanje tudi pismonošam. To je šala, ako pismonoša slabo naslovljeno pismo prinese v napačno uredništvo ! V nasprotnem listu boste še tisti večer lahko čitali odgovor na svoj dopis, kar bo seveda tudi Vas zabavalo. Frankira-nje je nepotrebna stvar; uredništva naj plačujejo pošto in kazni za Vaše dopise. Ko ste dopis Brečno dovršili, ga vtaknite v žep in nosite štirinajst dni seboj. Mej tem so pritožujte večkrat, zakaj list ne objavi Vašega dopisa, in ko v uredništvu premečejo vse papirje, da najdejo Vaš dopis, ga jim nefrankiranega pošljite. Srečno torej, gospod Smuk! Talent imate in pouk tudi. Sicer pa lahko storite, kar Vam drago. K 25-letnici c. in kr. 19. lovskega polka. Spisal Fr. H o e n i g m a n. (Konec.) A ta deBttina dostikrat ni zadostovala begu. Ta je sam in svojevoljno določeval, koliko treba dati. Dostikrat je pobiral tretjino, doBtikrat tudi polovico od vsega pri- in bo govorniku grozili h stisnenimi pestmi in privzdignenimi palicami in »tolicami. Van-dervelda in njegovo soprogo bo morali rešiti orožniki. Ko je odhajal, je zopet navstal pretep med obema strujama. Pozneje je skušal Vandervelde govoriti skozi okno neko kavarne, ali kakih 4000 delavcev in ženak ga je prekričalo. Dnevne novice. V L j u b I j a n i 28 maja. Stališče kranjBke deželne vlade povodom zadnjih izgredov je bilo uprav čudno. Hotela je vsemu prebivalstvu naprtiti krivdo na izgredih nekaterih mladih ljudij pred kazino. Očividno bo tudi radi tega, dasi je vea čaa popoln mir v Ljubljani, patrulji-rali še včeraj zvečer po Ljubljani orožniki. To je vender nekoliko prenapeto in tudi pri onih, ki so imeli sploh še kaj simpatij do barona 1 leina, je te simpatije baron Hein zgubil. Značilno je, kaj piše o zadnjih dogodkih »Siidsteierische Presse«. List piše: „Yaak deželni predsednik, kateremu prebivalstvo skazuje tako vročo nenaklonjenost kakor kranjskemu predsedniku, bi dolgo ne opravljal tako visoke, od-govovornosti polne službe. Toda na kljub Slovencem, ker se smatrajo Slovenci kot državljani druge vrste, oatane baron Hein miren na svojem mestu." — Uradni kores-pondenčni ured je sporočil o zadnjih dogodkih v svet silno veliko neresnic. Deželni predsednik baron Hein je dopustil, da se je tako enostransko poročilo dalo v svet. Uradni korespondenčni urad je brezpogojno za sveto resnico raztrobil v svet samo to, kar so mu nemški kazinski viri poročali. To postopanje je naravnost kričeče in baron Hein nam je s tem pokazal zopet tisto ljubezen, kakor pri potresnem posojilu. Na podlagi izreka sodnijskih veščakov se je, kakor smo včeraj poročali v notici ,,Zopet streljali v kazino!", dognalo, da poročilo uradnega korespondenčnega urada tudi glede streljanja ni bilo resni č n o. Tistih strelov, radi katerih se je Ko.-ber v parlamentu postavljal na glavo, v Ljubljani bilo ni, pač pa so še vsem v živem spominu, da so Nemci v Celju in Brežicah resnično streljali na Slovence. Deželna vlada je bila, ki je kar tja v en dan pošiljala porodila, ki so s svojo vsebino blatila Ljubljano in nje prebivalstvo, in ki je storila take korake, kakor bi se res zgodilo v Ljubljani najstrašnejše tolovajstvo sedanjega stoletja Upamo, da bo deželna vlada vse neresnice, katere je uradni korespondenčni urad, na škodo Ljubljane razširil, tudi uradno povsod popravila. Marija Gorlenko Dolina Slovencem. Iz Petrograda smo dobili danea naslednje pismo: Mnogoštovani gospodin uredniče! Vračajuči se iz slovenske zemlje odkuda sam tako lepe uspomene sa sobom ponela ne mogu zaboraviti i sjajan lep do-ček koji su mi Vaši sunarodnjaci prilikom mog boravka u Ljubljani ukazali. Duboko trenuta tim velikim odušavljenjem. s kojom su ljubljanski Slovenci i Slovenke slušali milu nam ruaku pesinu, i iskrenom ardošnofču, s kojom sam svuda bila primljena, želim, u uspomenu svega toga, izraziti moju najtop-liju blagodarnost i svima ustanovama i lič-noatima koji su mo usrečili svojom milom pažnjom, osobito pak g. starosti mesta II r i-baru, »Glasbonoj Matici«, Ljub-ljanskomu ženatvu. Velikim Ruasinima, » R u s k o m kružk u«, i. t. d., kao i Vami, mnogoštovani g. uredniče i Vašim s u r a d n i -c i m a. Primite, gospodin uredniče, uvere-nje mog visokopoštovanja. Solistka Njegovog Veličanstva cara ruskog Maria Gorlenko - D o 1 i n a. — P. S. Imajuči u vidu, da je »Glasbena Mat ca« uložila mnogo truda oko organizacije mog ruskog koncerta, šaljem joj 400 kruna, da bb tako bar nečim odblagodarim toj simpatičnoj ustanovi. Občni zbor „Slomikove Zveze". Vsled ugovora nekaterih članov in težkoč, katere so so zadnji čas pojavile, občnega zbora binkoštni pondeljek ne b o. Pač pa bode ta dan ob 4. uri popoludne odborova seja. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, zato je želeti, da se vsi odborniki seje vdeleže. Kraj in čas občnega zbora se tudi takrat končno določi. — F. Jaklič, predsednik. Osebne veBti. C. kr. konceptni prak-tikant deželne vlade gospod Maks baron Wi n k 1 e r je prideljen okrajnemu glavarstvu v Litiii, c. kr. konceptni praktikant g. Rajmund Svetek v Litiji je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Kočevje. — Deželni odbor je imenoval oficiala deželne prisilne delavnice gosp. Fr. P a v 1 o č i č a kontrolorjem. — Poročil se je v Cerkljah na Gorenjskem gosp. Josip Lapajne z gdč. Juliko Vavken. — Promocija. V ponedeljek je bil promoviran na vseučilišču v Gradcu doktorjem prava g Franc B r n č i č iz Istre. — Na Hrvatsko. Grajščak Štanjela, pomorski kapitan A. S e s s 1 e r , podal se je na Hrvatsko, da se o tamošnjih dogodkih osebno prepriča. — Falbova prerokovanja in Notranje! Ii Hrenovic se nam piše 27. maja: Znani vremenski prerok Falb bi skoraj bil letos za naš kraj precej ueranil. Omenjalo se je, da je napovedal za 25 ali za 26. maj kritičen dan. No, pri nas sta bila oba precej kritična. V ponedeljek namreč je med hudim nalivom in med treskanjem udarilo v hišo Alojzija Križaj a v vasi Studenc, pogorela je docela. Zavarovan je bil za majhno svoto. Skoda je precejšnja, ker mu je tudi več orodja zgorelo, mej tem tudi slamorezni stroj. Včeraj je pa zopet hudo grmelo in tudi treščilo v „Cesarjev" dimnik na Vol. Ubeljskem. Užgalo pa k sreči ni. Tako vidite, da je Falb vendar le moder možak. — Nesreča. Na dan Vnebohoda se je v Borovljah zgodila velika nesreča. Puškarski delanega. Beg si je izbral vselej najboljše reči. Da, kristjan ni smel besedice reči, ko bi ai bil beg izbral morda tudi njegovo ženo ali hčer! Tako se je godilo krščanski raji pod Turkom. Ker sem že popisoval vojsko, me bode vendar kdo vprašal: »Koliko ste vstašev ali Turkov pobili?« Tega pa naših vojakov nobeden ne more natanko povedati. Turki spoštujejo svoje umrle tako zelo, da so vsacega ubitega sproti odnesli z bojišča, da ne bi prišel tudi mrtvi med kristijane. Mogoče je, da so mislili, da bi tudi mi mrtvim Turkom glave sekali in jih po njihovi šegi odnašali nataknjene na bodalih z bojnega polja. Spoštovanje do umrlih kažejo še posebno ob pogrebih. Kadar nesejo mrliča pokopat, ga spremljajo seveda samo moški. To pa pazijo, da se med potjo noBilci tako hitro spreminjajo, da prav gotovo vsak izmed spremljevalcev pride na vrsto. Vsakemu opazovalcu se mora čudno zdeti, ko vidi, kako spremljevalne vrste tekajo k nosilom in se skoraj na vsako minuto menjajo nosilci. Končajmo. Iz vsega si lahko razvidel, dragi bravec. koliko težavnih potov je imel 19. lovski polk leta 1878. v Hercegovini. Vedeti je treba, da takrat ni bilo tam še nobene železnice. Vsa pota smo morali prehoditi peš. Prebivali smo 5 celih mesecev, dan in noč, v lepem in slabem vremenu, v dežju kakor v nevihtah, vedno pod milim nebom. Vrh vsega tega smo prišli v največji žeji še večkrat do nezdrave vode. Tako je enkrat cela stotnija našega polka dobila hudo mrzlico od nezdrave vode in le 8 ali 10 mož je ostalo zdravih. Vsakdo tako lahko reče : „srečen sem, da sem se vrnil iz Hercegovine živ; tisočkrat srečen pa, da nisem prinesel s seboj kake trajne ali periodične bolezni". La v takem spominu hrani vsak od naših vojakov vseh 25 let Hercegovino. Če je tudi morda kateri kaj ljubkega tam popustil, kakor sem se prepričal ob času, ko so odhajali prvi in najstarejši reserviati srečno na svoj dom, da je prišla neka Srbkinja k našemu majorju proseča ga : »Gospodin, molim te, trobi mojemu Ivanu natrag«, vendar je že to lahko pozabil, pozabil pa ne bode, kaj je prestal in koliko pretrpel za vero in svojega cesarja. Spodobi se torej, da veselo obhajamo 251etnico vsi nekdanji tovariši, spominjajoč se vojaškega življenja in del ter preživimo dan 251etnica v pravem prijateljskem veselju. Živeli tovariši in prijatelji, živijo pre-svitli cesar, na svidenje na shodu petindvaj-setletnice!! učenec Ferdinand Zechner i« namreč padel 1 v tako imenovani Kepa ali Č*pa-prepad nad 60 m globoko in so ubil. Krivo temu je bilo, kakor trdita njegova tovariša, da so spili preveč žganja (1 1.) in v pijanosti premalo pazili na nevarnost. — Narodni napredek. Slovenska posojilnica v Cunjah )e kupila v Borovljah Posehinger jevo gostilno za 23.000 K; in v tej hoče v kratkem otvoriti svoio podružnico in „Narodni dom", da se Slovencem ne bo treba več bati nestrpnosti od strani „dougega Pepc", ki nik|er ne more slišati alovensue^ besede. — Čudno postopanje okrajnega glavarstva v Litiji glede lova. 10. jan. tuk. I. je bila dražba občinskega lova med drugimi tudi za občino T r e -b e l j e v o. Izdražil je lov za 170 kron posestnik Janez Marolt izJanč, kar seveda ni bilo všeč g. glavarju, češ tn ni za kmeta, se bo naučil postopati in bo divja čino izkoristil Kmalu nato vloži pritožbo g. F. M. Regoršek, trgovec v Ljubljani, da ima on v tej občini na nekdanjem posestvu barona Antona Kodeli ja svojo lovsko pravico na gozdnih parcelah obsegajočih okoli 600 oralov, rekoč, da je to pravico kupil od dedičev Kodelijevih. V tej zadevi poklicana sta Ma k glavarstvu župan in izdražitelj lova Župan pojasni, da on o tej dozdevni svojelovski pravici ničesar ne ve, da na prejšnjih treh dražbah pri glavarstvu to ni bilo zabeleženo, ampak se je celo skupno nad 7400 hektarjev zemljišča dalo v najem Glavar pravi nato izdražitelju lova Janezu Marolt, da ne sme na parcelah, proti kojim teče pritožba, izvrševati lova, ima naj le ostali del v najemu. Ta pa izjavi, jaz sem vse izdražil, plačal koleke, varščino in za eno leto najemnino, torej hočem vse imeti in nikakor ne odstopim. Glavar mu da nazaj denar za varščino in najemnino, za koleke 6 kron se je pa obrisal pod nosom. Glavarstvo ie nato razsodilo, opirajoč 89 na neki paragraf ces. patenta glede lova, in oddalo l^v na nedoločen čas prejšnjemu zakupniku Retroršeku za 64 kron. Dotični paragraf pa glavarstvo popolnoma napačno tolmači; proti takemu samo-lastnemu ravnanju glavarstva se je občinski zaatop pritožil na c. kr. deželno vlado, kjer pa dosedaj ni še ničesar rešeno. Nadalje je glavarstvo razsodilo Regoršeku svojo lovsko pravico in naroČilo občini, naj se imenovano ozemlje krog 600 oralov izloči iz občinskega lova; tudi ta razsodba je proti zdravi pameti in proti § ces. patentov, kajti Regoršek nit1 pedi zemlje nima v lasti, te parcele ao bile večkrat razdeljene in prodane. Tudi proti tej razsodbi se je obč. zastop pritožil po odvetniku; prosi pa se c. kr. deželno vlado, naj blagovoli kmalu pritožbe rešiti, ker občina ima vsled teh zmešnjav vsako leto pri lovu 106 kron zgube. Mesto da bi glavarstvo naklonjeno bilo občinam, kar je njihova dolžnost, jim še oh-težuje poslovanje. Patenti in postave glede lova so za kmeta, kakor znano, že tako slabe, deloma še iz dobe Marije Terezije in cesarja Jožef«, ko je kmet moral služiti grajščakom za psa gonjača in poditi zverjad. Zdi pa se, da birokratje občinam še tistih borih krajcarjev, ki jih dobe za najemščino lova, ne privoščijo. Govori se, da je g Regoršek litijskemu glavarju Tekavčiču za to uslugo jako naklonjen; vabi ga na lov in mu pusti streljati divje peteline. — Za družbo sv. Cirila in Metoda. Družbi sv. Cirila in Metoda je gosp. Ivan Jebačin, trgovec in tovarnar, včeraj vročil 200 K povodom kupčije z druž-bino kavino primesijo. V tem kratkem času je družba od kave prejela 4000 kron. Pri tej ljubi nam priliki to domače, izvrBtno blago najtopleje priporočamo ter prosimo, naj požrtvovalno slovensko rodoljubje tem načinom še bolje podpira vseslovensko šolsko družbo. — Dolenjske železnice in Beljak Povsod je to, da železnice napredujejo s časom in uprava dotične železnice v teku let spoznava potrebe in želje potnikov, ne-priličnosti odpravi in skusi zadostiti vsakovrstnim zahtevam, koje se ob enem strinjajo z obratnim opravilnikom in s splošnim obratnim redom. Na Dolenjskem ni tega. Po otvoritvi prva leta vršil se je promet v splošno zadovoljnost, dasi z vožnim časom vže od pričetka nismo bili zadovoljni. Zadnja leta uvedli so pa take preuredbe, o kojih je čuti že od strani prizadetega občinstva vedno le tožbe. Za prevažanje potnikov pogrešamo skoro pri vseb vlakih zadostnega števila voz in dan za dnevom morajo potniki radi primanjkanja prostorov stati v vozu, koji je namenjen za prevoz prtljage in brzovoznega blaga; potniki tretjega razreda zasedejo pri vlaku nahajajoče oddelke druzega razreda. Ker prvega razreda itak pri vlaku ni, je vse zasedeno, ne glede na to, za kateri razred je potnik voznino plačal. A premnogokrat tudi to ne zadostuje; potniki primorani so stati na uhodnih prostorih voz, kar je obsojati vže radi splošne varnosti potujočega občinstva. — Sosebno za časa poletne sesije, ko Be vozi dan za dnevom nebroj romarjev, izletnikov in obiskovalcev naših dolenjskih toplic, bilo bi umestno, ko bi železnična uprava skrbela, da bi pri vlakih bilo potrebnih prostorov. Na mnogostrariske tozadevne pritožbe pri uradih in uslužbencih dolenjskih železnic vdobiti je vedno le odgovor da ni pomoči, ker kompetent. je le vod. cblast c. kr. drž. železniško ravnateljstvo v Beljaku. Pritožbenih knjig, koje so občinstvu na razpolago, pa ni uporabljati, ker vsaka taka pritožba bila je doslej brezuspešna in kratkim potom odklonjena. Vožne cane rta dolenjsk h železnicah so primeroma veliko višje, nego iste na drugih progah; vkljub temu dnevno pri vlakih ni potrebnega prostora. Znamo uvaževati, da je štedijivost pri dolenjskih železnicah v prid naši deželi a vemo tudi, dasi nevešfiaki, presojati, kje je štedl|ivost na mestu. Videti je prav mnogokrat, da je priklenjen vlaku salonski vos, v kojem brezplačno sedi in železnico nadzeruje le jeden višji ždeznični funkcijonar, med tem, ko sa potniki s plačanimi voznimi listki t'aČi|o v vozove in stoje na vsoh mogočih neudobnih prostorih. Se veliko druzega vidimo, a upamo, da nas železnična uprava ne prisili k temu, da bi jej v javnih listih navodila dajali, kako ima urediti obrat v prid naši deželi in v zadovoljnost dolenjskih potnikov, temuč pričakujemo, da ista tem preie odstrani navedene nedostatke in ravno tako nujno uvažuje i druge prepotrebng preuredbe, na koje je b la v zadnjem času javno opozorjena. — Iz Rima 17. maja. »blovenec« je dne 12 t. mes. poročal, da je P. provincial frančiškanske kranjske provincije odpetoval v Rim, kjer se bode udeležil generalnega kapiteljna frančiškanskega reda. To mi daje povod, da kaj več povem o tem za celi frančiškanski red pomenljivem in merodaj-nem občnem kapiteljnu. — Frančiškanski red, po vseh delih širnega sveta, rekel bi, najbolj razširjen in popularen, ima avoje vla-dovanje nekako na podlagi republiksnskih načel, feaiti vrhovno redovno vodstvo ali ge neralat in druga več ali manj obširna pred stoiništva se potom medsebojne volitve pr-verujejo dotičnim članom redovnikom svoje-dobno ne za vedno, temveč za gotovi krajši ali daljši dolečeni čas. Predstojnike posameznih samoBtanov izvoli provincialski kapitelj ali definitorialaka kongregacija ia tri, oziroma za eno leto ; predstojnika provincije in njegov dffinitorij voli provincialski kapitelj za tri leta; generalne definitorje nastavi za šest let generalna kongregacija in generalni kapitel.; redovnega vrhovnega proku-ratorja in generalnega predstojnika celega reda ali generalnega ministra voli za dvanajst let generalni kapitelj, kateri bi se moral na podlagi redovnih postav vršiti vsako dvanajsto leto. Zavoljo raznih zunanjih o*ir se pa večkrat m mogel vršiti generalni kapitelj in v takem slučaiu je sveti oče papež sam imenoval vrhovnega ministra in druge člane generalnega definitorija. — Zadnja generalna kongregacija je bila leta 1895 v Asizu, kjer se je obravnavalo vprašanje glede zedinjenja štirih različnih redovnih družin v eno celoto in to zedinienje se je leta 1897 tudi dovršilo ter je sveti cče imenoval ne samo generalnega ministra, temveč tudi generalnega prokuratorja in dvanajst generalnih definitorjev. Preteklo je od tega šest let in ker je red vsled prensgle smrti blagega generalnega ministra P. Alojzija L a u e r zgubil svoje vrhovno predstojništvo. je generalni definitorij izmed svoje srede izvolil generalnega vikarija p. n. P. Davida Fleming, kateri naj bi bil voditelj reda, dokler se v generalnem kapitelinu ne izvoli novi general In to ima zdaj zgoditi, obrali bo se v to skoraj vsi provinciiali celega reda in volilcev ali votantov bode 90. Iz različnih krajev svota so prihiteli v večni Rim; slišijo so mnogovrstni različni jeziki v privatni konverzaciji, pri zborovanju pa nas veže v celoto latinski jezik, slišiš govoriti laško, francosko, špansko, angleško, nemško, slovensko, hrvaško, poljsko, češko, madjar sko, flamiško, holandsko itd., kajti iz vseh pokrajin so prišli dotični provinciali. Naj navedem različne kraje ali dežele, katere so po frančiškanih zdaj v Rimu zastopane. Največ ja Italijanov, namreč 34; Angleška ima 2, Amerika 10, Spodnja Avstrijska 1, Bavarska 3, Belgija 1, Bosna 2, Brazilija 1, Češka 1, Dalmacija 2, Francoska 5, Galicija 1. Hercegovina 1, Holandija 1, Hrvaška 1, Irska 1, Kranjska 1, Malta 1, Mehika 4, Ogrska 5, Palestina 1, Portugalska 2 Prusija 1, Slezija 1, Španska 3, Saksonska 1 in Tirolska 2 zastopnika. Kaj ne, čudna zmes, pa vsi smo enega duha, kateri različne narodnosti, različne značaje in različne jezike veže v eno celoto. P. C. L. — Is Opatije se piše, da bo občina najela posojila 100.000 kron. Od tega kapitala bo zgrajeno novo pokopališče in nova tržnica za ribe. — Nova naprava na Zidanem mostu. Od postaje na Zidanem moatu se dela sedaj zložna pot — kakih 50 m. nad železnico visoko — na navpično skalo, kjer je nekdaj stala nekaka trdnjavica »Klausen-stein«. Semkaj bodo oni potniki, ki morajo ddje časa čakati vlaka in se ne vedo od dolgega časa »kam dejati«, lahko v 10 mi- nutah priWli in uživali krasen pogl»d deloma na Savmo Sivo železniške tire itd., deloma n» Kum, Kozje in celo na Kamniške planine. Napravo pota in razgled« je blagohotno prevzel načelni« k»rilnice gospod 1. L a u t e r. Na kolodvoru se bode o pravem času napravila t bla i. tapisi. — Gostovanje družbe slovenskih igralcev. V Brežicah so bile precMive radi zaprek prestavljene za nedoločeni čus. V soboto 30. t. m. igra družba v Barkovljah pri Trstu v Citalnioi »Ž*n»ki Otelo«, v nedeljo v Trstu v gledališču „Fonice« s i>omoč|o ondotnih igralcev dram. društva »Deseti brat". 2. in 3. junna ig-a družb« v Ginci v »Slo-ven. čitalnici« »Žsmeki Oielo« in „IIuzarji". Dne 7 junija bodeta. kakor smo včeraj omenili, v Šmihelu pri P.iberku dve predstavi. Družbi 8'oven. igralcev s* jp vročila igra »Žrtve na Balkai u«, drama v 3 dej., ki, ako se odobri, bo noviteta bržc*8 » Hnji Družba še nadalje razpisuje nagrado 50 kron za domačo, izvirno igro narodnega značaja, za katero se v slučaiu, da jo družba odobri in občinstvo ter kritika ne odkloni, plača|o pisatelju »tantieme" od vsake predRtave. V Ptuiu se bo bržčas \prizorila igra »Huzarji«. — Gostovanje družbe slovenskih igralcev naj bi posebno o Binkoštnih praznikih privabilo mnogo Slovencev v Trst in okolic«. — Aljažev dom v Vratih Tako se bo zvhla nova velika kot^a v Vrath, ki ee postavi in otvori let< s na prestavo desetlet nega obstanka »Slov. plan. društva«. Načrt za njo je napravil društveni odbornik, inže-ner g. Jaroslav Foerster. Zgradba bo imela v pritličiu dve veliki gostilniški sobi, kuhinjo, dve spalnici, eno z 10 drugo s 6 posteljami V podstrešju bodeta dve sobi h posteljami in skupna spalnica za 25 turistov. Nov planinski dnm bo lesen in bo imel svoj vodovod, ki je že gotov. Za stavbo je vse že pripravljeno. — Obesil se ie na nekem kozolcu pri Mojstrani 50 let stan delavec Nikolaj J o t e 1 i A. — Olajšava pri zrelostnih izpitih. Z ozirom ua okolnust, rta oni dijaki, ki pro-padeio pri jesenskih zrelostnih ali ponav-Ijavnih izpitih, izgube celo leto, ie odredil naučni minister po zaslišanju srednješolskih ravnateljev, da se splcšio dopusti ponovitev izpitov koncem prvega tečaja naslednjega Šolskega leta. — Isto velja za ponavijalne izpita — Prodaja konj Dne 15 iunija bodo prodali v državni žrubčarni v Raduncu v Bukovim 60 za rojo ali vožnjo porabnih konj proti takojšnjemu plačilu. Podrobnosti so izvedo pri ondotni žrebčarni. Ij/ubijaiiNk** n»vu: Kopitarjevih ulicah, po Cesarja Jožefa trgu in po btreliških ulioah v tako hudem diru, da je izgubil kolo z voza in je on padel na cesto. Konja je neki hlapec vstavil in ju spravil domov, Podržaja pa, ki je bil pijan, je vzel policaj seboj na rotovž, kjer bo imel dva dni čas študirati paragrafe, ki prepovedujejo naglo vožnjo. Nesreča. Franc Salekar, hlapec pri Je-bačinu v sv. Florijana ulicah št. 57, pripeljal je včeraj okoli 10. ure s tovornim vozom po Rimski cesti in zavil na Emonsko cesto, kjer mu nasproti pridirja z mesarskim vozom Ignac Znidaršič, mesarski pomočnik pri Košenini v Kolodvorskih ulicah št. 6, prav naglo in neprevidno. Salekar se je hotel Znidaršičevemu vozu izogniti na levo, pa je bilo že prepozne. Znidaršič je zadel z vozom v Salekarjevega desnega konja in ga podrl na tla. Pri padcu jo konj prišel z desno, zadnjo nogo med napere kolesa in mu jo bilo zlomilo, da niso delavci Znidar-šičevega konja prijeli in voz ustavili. Znidaršič je še hotel potem, ko so Salekarjevega konja rešili, naprej poditi, da bi pobegnil, pa so ga delavci obdržali, dokler ni prišel policaj. Oglase za sobotno številko našega lista prosimo doposlati upravništvu do jutri, » petek opoludne, ker bi jih pozneje nikakor ne bilo mogoče sprejeti. Ukradeni bicikelj. Nadporočniku N. Kienbauerju, stanujočemu pri trgovcu Fr. Igliču na Mestnem trgu št. 11, je bil v ne delio iz stanovanja ukraden bicikelj, vreden 100 kron. Kolo ie najbrže ukradel Igličev trgovski vaienec K. C ki je istega dne pobegnil od Iglic a in se ne ve o njem, kam da je šel. Dogodki na hrvaškem. Iz Ivanca smo dobili poročila, da je na slovensko hrvatski meji pomnoženo voiaštvo, ker se b o j e , d a n e b i s 1 o v e n s k i kmetje, k i s o posebno ob meji že strahovito razburjeni, naglo vdrli na Hrvatsko in ne pomagali svojim bratom v borbi proti policijskemu sistemu. Dr. M a z z u r a iz Zagreba je odpotoval na Dunai. To je v zvezi z zadnjimi dogodki na Hrvatskem. Prisostvoval ie zo-petnemu dogovoru hrvatskih dalmatinskih poslancev iz Dalmacije. Iz Zagreba se poroča, da v maža-ron-ki stranki grozi razkol Znani dr. Fr. S p e v e c namerava radi zadnjih dogodkov i/.stopili iz mažaronske stranke. Tudi se čuje, da c lo srbski poslanci hočejo zavzeti ostro Btališče proti vladi V Lini in Sremu vlada velika raz burjenost. Bati se je velikih nemirov. Vojaštvo je pripravljeno. Nobenega inteligentnega človeka ne puete oblasti več v te kraje, ker se bojo , da bi ljudstvo se bolj ne nahujskal. Vzrok, da so župnika Tcmljenovičs zopet zaprli in da je oddan sodišču v Zagreb, je baje v tem, ker ga sumijo, da je v zvezi z nekaterimi dopisi v „Obzoru". Narod ie silno razburjen radi tega, posebno pa je ljudstvo razburjeno nad tem, ker so zaprli hrvatskega rodoljuba in pisatelja J e m e r -šica, ki je v zaporu težko obolel, in se proti njemu v zaporu uprav barbarski postopa. Odlične gospe mesta Zigreba in oko-1:o s pripravljajo se na odhod k avdijenci k cesarju na Dunaj, a kakor se čuje, one ne bodo sprejete. Ker je socialnodemokraški vodja Kovač odda? državnemu pravdništvu, pripravljajo se zagrebški socialni demokratje. napraviti nekaj d )slej nezaslišanega. S kmeti imajo tajne sestanke v zagrebški Gori. Radi tega tabora je v višini 800 metrov zagrebške Gore, na takozvanem blemenu, ena stotnija vojakov 27. pešpolka iz Ljubljane. Vojaki imajo najstrožjo zapoved, da o vsem, kar sa okolu njih godi, pod najstrožjimi kaznimi morajo molčati. Iz Zlatara se poroča, da je po Hrvat skem večina telefonskih in brzojavnih žic raztrgana, da poročila ne morejo dalje, a kdor pride v okraj, ga sprejmo detektivi in ga enostavno zapro. Kmetje v Stubici so zapalili šumo znanega Mažarona barona Hellenbacha in ob železniški progi razbili vse mažarske napise in grbe. Iz Koprivnice se poroča, da so se kmetje navalili na dom mažarona barona Jukeja in na nekaterih mestih zapa lile gospodarske zgradbe. Razburjenost in ogorčenje silno. Sloga med srbi in Hrvati. Dejstvo, da si Hrvatje in Srbi na Hrvatskem podajajo roke, je silen udarec za He-dervaryjevo politiko. Dijaštvo zagrebškega vseučilišča je sklenilo, da se v poslopju vseučilišča zopet vzida plošča srbskega podpornega društva. Od Hrvatov in Srbov je govorilo več govornikov, naglašujoč slogo Hrvatov in Srbov proti današnjemu sistemu. Po govorih so skupno zapeli hrvat. himno „L;epa naša domovina" in srbsko himno. Tudi pravoslavni so klicali: „Slava hrvatskim mučenikom !" „Doli Hedervary!" V Sisku je bilo zopet mnogo novih aretacij. Na raznih krajih je mnogo ljudi v zaporih, ne da bi vedali, zakaj se jih je zaprlo. V Zlatarski okolici je prišlo povodom neke uradne komisije predvčerajšnjim do velikih nemirov. Dva kmeta in en orožnik so ostali mrtvi na mestu. V Rimu se mudi urednik »Ravenske Misli" iz Trsta, da informira ondotno časo pisje o dogodkih v Hrvatski. Poročilo „Obzora" o veliki manifestaciji vLjubljani je bilo zaplenjeno. Vsi govori so se He dervaryju takodopadli, da jih jekonfisciral in obdržal zase. Naj mu le obleže v želodcu I Na Dunaju bo po Binkoštib pričel izhajati nov hrvatski list, ki bo neodvisen od ogrske cenzure razkrinkaval razmere na Hrvatskem. Ban Hedervarjr je že zopet v Zagrebu. 300 dijakov je zopet demonstriralo po Zagrebu. Z 90 Ogrska kronska rerla 4 »i . . . . . 99 30 Ogrska inv. renta 3'a%.......91 — Avstro ogrske bančne delnice.....16 44 Kreditne delnice..........6š4'26 London vista......................239 70 Nemški drž. bankovci za KO m. nem. drž v 117-It 20 mark ............28*48 20 frankov..........19-08 Italijanski bankovci................95 20 C. kr cekini..........1129 jgg in H— ■ tm — ———— ii— ■ 4 735 0 Potili od najgloblje žalosti javljamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov vsem pri-lateljem in znancem tužno ve-it, da je Hogu Vsemogočnemu v svoji nedoumni volji dopadlo naSega iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta gospoda Andrej Mejač-a, hišnega posestnika in trgovca, danes ob 10. uri zjutraj po kratki mučni bo-|le/,ni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 72. letu svoje starosti, poklicati na oni boljši svet. Pogreb dragega ranjcega bode v petek, dne 2^. maja t. 1 ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti. Krakovske ulice 6, na pokopališče k sv. Krištofu Sv. zadušne maše darovale se bodo v Trnovski cerkvi v Ljubljani in Komendi pri Kamniku. Predragega rajncega priporočamo v blagi] spomin in pobožno molitev. Ljubljana, dne 27. maja 19U3. Jerica Mejač roj. Studen, soproga. — Andrej Uejač. veleposestnik, trgovec in dež. poslanec v Komendi, Franci Meja6, sinova. sr Zg aga po redni rabi I rogaške kisle vode I z š' n e. 674 1-1 734 2-1 1 1 11 izurjena prodajaika v prodaialm z mešanim blagom, želi službo spremeniti ; gre najraje na deželo. Naslov pove upravništvo „Stovenca". Dolenjsko kletarsko društvo v Novem Mestu ima na prodaj fina, pristna, dolenjska bela L. in rudeča vina. 706 5 - 3 Oddaja jih v vsaki množini nad 56 litrov Podobarskega pomočnika išče v 726 2-2 Ivan Puc, podobar v Nkoiji Loki. Proda ae prostovoljno po nizki ceni mlin s štirimi kamni in stope ter kameniti jez, Zraven ie dvoje stanovanj, hlev in majhen vrt. Vode ne prininjijkuje nikdar, torej pri pravno tudi za kako tovorno. — Posestnik ima tudi pravic i rlo občinske t?m»ine. Več po e lastnica Marija Pobovšar, Podkorenom Št. 77. Pubia Kramska gora. (Gorenmko). 732 3—1 \ abilo na redni občni zbor kmetijske zadruge na Bledu, registrov, zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil (lne 14. junija 1903 ob 5. url pop. v Gradu v stari šoli Dnevni red: 1. Poročilo načehtva. 2 Porcčtlo nadzor-t\a. 3. Odobritev letnega računa za I 1902. 4. Volitev nadzorstva. 5. Dopolnilna volitev načelstva. t). Slučajnost. 730 i-i Načelstvo. Ker je bil na dan 24. maja sklicani občni zbor nesklepčen, sklepal bo občni zbor dce li. junija 19(3 pri vsakem številu navzočih članov Glej g 36 zadružnih pravil. v V Škofji Lioki se odda manjša trgovina z mešanim blagom pod posebno ugodnimi pogoji. Trgovina je dobro obiskovana in vpeljana, v znano pošteni hiši štev. 41 na Glavnem trgu, kjer se ravno križa pot proti eerkvi. — Trgovina se želi le v poštene roke izročiti. Več pove upravništvo „Slovenca". 719 3-3 priden in poc "D Med. Univ. ^ S D= Konstantin vitez Foedransperg c dosedaj službujoč skozi štiri leta kot sekundarii na vb- h oddelkih rit že!n'j bolnišnice, oziroma kot asistent na porodniškem in n:i oddelku v\ ženske bolezni /ordftnlm v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 7, I. nadstr. jS4T Nakup ln prodaja "XS> /sacovritnib driavnih papirjev, srečk, denarjev itd. varovanj a za zgube pri irebanjlh, pri »žrebanju nairaanj-lega dobitka. — Proneie za vsako žrebanje. . ula □ tn a izvršitev n a r o ž 11 n* borsi. Udajatrlj in odgovorni urednik:. Dr. Ignacij Žitnik. 99 Menjarična delniška družba JI BBC II M*4 I., JNollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., StrBbelgassB 2. Pojasnila v vseh goapodaraklh in Onati stvareh , potem o kursnih vrednostih vseh ipekolaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosejro kolikor ie mogoče viaocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienth glavnlo. 134 201