Štev. 292« F Ljubljani, v petek, 19. decembra 1041-X.1L !Leto VI. Izključna pooblaMeoks ca oglalevan]« Italijanskega in tujega | Uredolltvo la apra?a> E.opttar)e*a ft. Ljubljana. | Concesatonarla eaclnaiva pe» la pvbbltciM dl proTenion*« Italiane Izvora: Union« PnbbildU Italiana & A* Milana I Bed&zione. Amminiitrazione: kopitar Jera 6. Lnbiana. g ed ettera: Uniona PubblicitA Uallana h, A. Milana Poštnina plačana v gotovini U bollettino no. 564: Violenti attacchi e contrattacchi sul fronte libico II Quarlier Generale delle Forze Armate co- munica: Fanteria e carri armaii nemiri hanno inutil-mente attaccato la piazza forte di Bardia. Sul fronte di Sollum intensa attivitk di artiglieria. Unita corazzata italiane e tedesche hanno de-cisamente arrestato forti formazioni blindate spin-tesi contro il nostro schieramento nella regione di Ain El Gazala. In violenti azioni di contrattacchi si sono particolarmente distinti reparti della divisione »Brescia«. Tentativi di infiltrazione di elementi motoriz-zati nemiri sono stati egualmente stroncati, auto-mezzi ed eauipaggi catturati. Nostre forze aeree hanno anche ieri bombar-dato concentramenti di truppe e d> mezzi; presso El Agheila un Hurricane colpito si fe infrante al suolo. Incursioni di velivoli avversari sopra villaggi del Gebel hanno causato la morte di alcuni in-digeni. Su Taranfo, nella tarda sera del 16, fc stata sganciata qualche bomba senza conseguenze. Un nostro sommergibile con a bordo anche 22 ufficiali inglesi prigionieri non ha fatto ritorno alla base. Vojno poročilo št. 564: Siloviti napadi in protinapadi v Libiji Glavni stan italijanskih Oboroženih sil ob-Alja naslednje uradno vojno poročilo: Angleška pehota in tanki so brez uspeha napadli trdnjavo B a r d i o. Na bojišču pri S o 11 u m u živahno delovanje topništva. Italijanske in nemške oklepne edinice so odločno ustavile močne oklepne skupine, ki so prodrle proti našim silam na področju pri Ain el O a z a I i. Pri silovitih protinapadih so se zlasti odlikovali oddelki divizije »B r e s e i a<. Angleški poskusi, da bi motorizirani oddelki vdrli naprej, so tudi bili onemogočeni. Zaplenjena so bila avtomobilska vozila in posadke. Naše letalske sile so tudi včeraj bombardirale zbiranja angleških čet in motornih vozil. Pri E1 A g h e i 1 i je bilo zadeto letalo vrste >Hurricane« in je treščilo na tla. Poleti angleških Jetal nad vasi v G e b b c 1 u so povzročili nekaj smrtnih žrtev med domačim prebivalstvom. Pozno zvečer dne 17. decembra je bilo na Taranto vrženih nekaj bomb, posledic pa ni bilo. Naša podmornica, ki je vozila s seboj tudi 22 angleških častnikov, se ni vrnila v oporišče. Mussolini o smislu žrtev za zmago Ducejeva priznanja požrtvovalnemu delu fašistovskega ženstva v sedanji vojni Rim, 19. dec. .s. Za včerajšnjo šesto obletnico >Dneva vere« (Dan, ko so italijanske žene v abesinski vojni dale svoje zlate poročne prstane za zmago) je Mussolini v Beneški palači sprejel osrednji odbor ženskih fašijev, zastopstvo faši-stovskih obiskovalk ter prostovoljnih bolničark. Pri tej priliki je Duce državnim nadzornicam ženskih fašijev in GIL-a, pokrajinskim zaupnicam in zveznim nadzornicam GIL-a razdelil znake za zasluge. Te znake dobe fašistovske ženske, ki so vsaj 10 let zaporedoma aktivno delale na voditeljskih mestih v ženskih organizacijah stranke in v Rdečem križu. Med zastopnicami prostovoljnih bolničark, ki so se razporedile v kraljevi dvorani, je bila tudi grofica Edda Ciano-Mussolinijeva. Ob odru za Ducejem je stal osrednji odbor ženskih fašistov-skih organizacij. Slovesnosti so se udeležili minister za ljudsko kulturo Pavolini, podtajnik v predsedstvu vlade, v notranjem in vojnem ministrstvu, načelnik štaba milice, vsi trije podtajniki stranke, predsednik RK, načelnik glavnega štaba GIL-a in druge vodilne osebnosti. Mussolinija je ob prihodu v dvorano sprejelo dolgo navdušeno pozdravljanje, ki se ni hotelo poleči. Zatem je tajnik stranke zapovedal pozdrav Duceju, nato pa mu predstavil zbrane sile. Duce jih je med manifestacijami in dolgotrajnim vzklikanjem pregledal. Njihove manifestacije so bile znamenje, da je italijansko ženstvo pripravljeno z vsem požrtvovanjem delati na notranji fronti za dosego napovedovane in neizogibne zmage. V imenu vseh italijanskih žena je Du-ceju izrekla pozdrav nadzornica ženskih fašijev Marani-Ardianijeva ter mu zagotovila njihovo neomajno zvestobo in pripravljenost. Poveličevala je žrtve junaškega fašistovskega ženstva v sedanji vojni ma kopnem in na morju. Ob navdušenem odobravanju je povzel besedo Mussolini Med drugim je dejal, da je hotel, naj bo današnji zbor ob šesti obletnici dneva zvestobe. Tega dneva se ni mogoče spomniti brez globokega ganotja. Vse italijanske žene so bile zedinjene, od kraljice do poslednje kmetice, in bil je to dan vere v dvojnem pomenu: prvič, ker so Italijanke dale svoje poročne prstane; drugič pa, ker so dale zatrdilo o trdni odločitvi za boj zoper roparje vesoljnega sveta, proti katerim je Italija stala v boju včeraj, kakor stoji danes. Zatem je Duce zlasti poveličeval delo prostovoljnih bolničark RK. Na lastne oči je videl ne le v tej, temveč tudi v prejšnji vojni, kar so delale prostovoljne bolničarke. Bile so čudovite po svoji vdanosti in požrtvovalnosti. Videl jih je v Albaniji po kirurgičnih oddelkih skoraj v prvih ognjenih črtah. Bile so hladnokrvne, samozavestne in brez strahu. Prepričan je, da so ranjenci čutili in da še čutijo globoko hvaležnost za njihovo pomoč, ki ni samo tvarnega, temveč zlasti moralnega značaja. Fašistovske obiskovalke to delo dopolnjujejo. Po njih vse italijansko ženstvo v svojem najboljšem izrazu in svojem pravem in globokem piemenitaštvu izpolnjuje svojo dolžnost do naroda v vojni. Vsem italijanskim ženam velja njegova zahvala, ker so je vse vredne. Odpor notranje fronte mora biti delo ženstva, njegove vztrajnosti in njegove občutljivosti. Njegova naloga je, popravljati nekatere motnje, njegova naloga zdaj pa zdaj opominja, da je ta vojna trda in dolga, ker ni vojna kakor so bile druge. To je vojna, ki določa usodo človeškega rodu in v katero sta naravnost ali pa posredno zapleteni dve milijardi ljudi. In kakor je poslednji bataljon tisti, ki odloči vojno, tako je poslednja bitka tista, ki odloči zmago. Zatem je omenil, da italijansko ljudstvo i veličastno disciplino prenaša odpovedi, ki jih zahteva vojna. Italijansko ljudstvo čuti vojno, čuti, da so njegove žrtve na notranji fronti hude, da so pa še vedno neskončno manjše od tistih, s katerimi se bori naš vojak, bodisi v obupnih ruskih stepah, bodisi po peščenih sipinah v Afriki. Duhovno razpoloženje do sovražnika mora biti izrazito, globoko in neomajno sovražno. Ne moreš se boriti, če ne sovražiš nasprotnika, katerega imaš pred seboj. V vojnem času so nekatere moralne zapovedi, ki jih v rednih časih globoko spoštujemo, odveč, in včasih celo škodljive. Vojna zahteva kar najtrše ozračje in kar najtrše ljudi. Treba je biti eno samo jekleno srce. Samo zares hrabro in veliko ljudstvo, kakor je italijansko, more prenašati tako dolg napor skoraj nepretrgano od leta 1935-36.^ Zato je brezpogojno, neomajno, kakor o verski^ resnici prepričan glede odoorne sposobnosti italijanskega naroda in glede njegove kar najtrdnejše volje do zmage. Prepričan je, da izraža čustvo vsega italijanskega ljudstva, če izreče zahvalo za tisto, kar so italijanske ženske storile, kar delajo in kar bodo še delale. Vsak stavek njegovega govora je bil spremljan z največjim navdušenjem in odobravanjem, nakar so bili razdeljeni zbranim zastopnicam znaki. Ob odhodu so bile manifestacije Duceju tako silovite, da se je dvakrat vrnil zahvaljevat zanje. Nemški premiki v Rusiji - po načrtih vrhovnega poveljstva Nemški vojak bo s svniimi čudeži v premikalni vojni o pravem času spet vse popravil Hitlerjev glavni stan, 19. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Zaradi naših letalskih napadov na srednjem delu vzhodnega bojišča je včeraj sovražnik imel znova velike izgube v moštvu, tankih in vozilih. Zahodno od zaliva Kandalakša so bojna letala bombardirala železniške cilje na progi proti Murmansku in neko letališče. Miinchen, 18. decembra. 8. List »Miinchener Neueste Nachrichten« je prinesel obširno pojasnilo glede položaja na vzhodni fronti, kjer se je nemško vrhovno poveljstvo odločilo za začasno policijsko vojno. Nekatere operacije na vzhodni fronti, piše list, so po nastopajoči zimi dobile poseben značaj. To pa je nasprotnikovo propagando spravilo d® tega, da je začela razširjati težko pričakovane trditve o ruskih uspehih, o sovjetskih protiofenzivah in nemških porazih. Kakor smo že pred nekaj dnevi poudarili, je prišlo do sedanjih premikov na vzhodni fronti izključno le po svobodni odločitvi nemškega poveljstva, ki je po pet in polinesečni premikalni vojni, zahtevajo, ogromne napore nemških čet, sklenilo, spremeniti napadalno vojskovanje v obrambo vojnih položajev, pripravnih za tak namen. Nenehna premikalna vojna, v kateri so nemški vojaki prodrli tisoč kilometrov daleč v sovražnikovo ozemlje, je, kakor je čisto naravno, privedla do izpostavljenih klinov in zavojev fronte, ki jih je treba izravnati z umikom z najbolj izpo- Angleški napad na portugalsko posest v Tihem morju Izkrcanje angleških čet na otoku Timorju — Spet novi japonski uradni podatki o strahotnih ameriških pomorskih izgubah — Hongkong je odbil drugi japonski poziv na vdajo Rim, 19. dec. 6. Reuter poroča, da so se angleške in holandske čete izkrcale na portugalskem otoku Timor, ki leži med malajskim otočjem in med Avstralijo. Po tem poročilu 60 6e krajevne oblasti tej zavezniški akciji upirale. Tokio, 19. dec. s. Uradno poročilo pomorskega oddelka v japonskem vrhovnem poveljstvu pravi, da je fotografska služba pomorskega poveljstva zdaj mogla ugotoviti skupne izgube ameriškega vojnega bodovja in letalstva na Tihem morju ob napadih na Havajske otoke. Po teh fotografskih ugotovitvah je bilo potopljenih pet ameriških oklepnic in sicer ena vrste »California«, druga vrste »Maryland«, tretja vrste »Arizona«, četrta vrste »Utah«, peta pa neznane vrste. Dalje sta bili potopljeni dve težki križarki in ena petrolejska ladja. Kar najhuje so bile poškodovane: oklepnica vrste »California«, oklepnica vrete »Ma-ryland« in oklepnica vrste »Nevada«, dalje dve križarki in dva rušilca. Hudo poškodovane, toda manj kakor poprejšnje, so bile različne ladje. Letal je bilo uničenih vsega 6kupaj 450. Uradno poročilo dodaja, da so Japonci pri napadu na Havajske otoke uporabljali posebne podmornice. Pet teh podmornic se ni vrnilo. Nobena površinska japonska ladja ni bila potopljena ali poškodovana pri tej bitki. Tokio, 19. dec. s. Agencija Domei poroča z bojišča pri Hongkongu: Japonski bombniki in topovi so še naprej zadevali vojaške cilje v Hongkongu ves včerajšnji dan im sicer zaradi tega, ker so angleške oblasti odbile tudi drugi japonski oklic, naj se me6to uda. Japonsko topništvo je zadelo angleške postojanke ter skladišča pri Taiku, ki so se vnela. Japonski strmoglavci so večkrat zadeli vojaške cilje sredi mesta. Rio de Janeiro, 19. decembra, s. Ameriški finančni minister Morgenthau je imel na nekem zborovanju govor, v katerem je govoril o zadnjih dogodkih in dejal, da je japonski napad iztrgal iz ameriškega naroda prepričanje, da ga Tiho morje more varovati sleherne nevarnosti. Združene države morajo zdaj prestajati dve hudi vojni: prvo zoper zunanje nasprotnike, drugo pa zoper morebitno inflacijo. Tokio, 19. decembra, s. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so japonska letala v množici napadla angleški otok Penam, ki leži ob meji med Malajo in Siamom. Potopila so veliko prevozno ladjo v pristanišču. Japonska letala so v spopadu zbila dve nasprotnikovi letali šest pa je bilo zažganih na tleh. Tokio, 19. decembra, s. Agencija Domei poroča, da so angleške vojaške oblasti v Singa-pooreju mobilizirale tudi ženske ™ obrain>*> mesta. Italijanske čete dele nauke kozaški konjenici ob Doncu Budimpešta, 19. decembra, s. Operacije ob Doncu se še naprej razvijajo po načrtih visokega poveljstva. Italijanske in nemške čete, ki so odbile sovražnikove napade, izvedene z uporabo številnih mehaniziranih sredstev in ob sodelovanju močnih oddelkov pehote, so prizadejale sovražniku težke izgube. Kozaška konjenica je po trdih naukih, ki so jim jih v zadnjih dneh dale italijanske čete in sovražniku zadale najbolj krvave izgube, se je omejila le na ogledniško delovanje. V madžarskih vojaških krogih je vrlo vedenje italijanskih čet zbudilo največje občudovanje. Ti krogi podčrtavajo izredno važnost vojaških operacij, ki jih je izvedel italijanski ekspedicijski zbor kljub ogromni sovražnikovi številčni premoči. Hladnokrvnost in junaštvo italijanske vojske, kakor tudi pripravljenost in hitre odločitve italijanskega poveljstva, so večkrat preprečile sovražnikove poskuse za obkoljevanje. Srdito streljanje kozaške konjenice, ki se je v zaporednih valovih zaganjala proti prodirajočim italijanskim četam, je potihnilo pred srtonos. ognjem italijanskega avtomatičnega orožja. Italijanski oddelki — Kakor je bilo že omenjeno — so razvrščeni ▼ četverokot prizadejali sovražniku najhujše izgube. Eskadroni kozaške konjenice so bili dobesedno zdesetkovani po italijanskem artilerijskem ognju ter ognju avtomatičnega orožja. Prispevek italijanskih čet pri spopadih ob Doncu je prinesel torej pomembno odločitev pri izvajanju operacijskega načrta visokega poveljstva. Izvajanja nemškega propagandnega ministra: Države Osi se bodo branile na življenje in smrt Berlin, 19. dec. 6. V zadnji številki prinaša nemški tedinik »Das Reich« zanimiv članek nemškega propagandnega ministra dr. Goebbetea, v katerem se bavi z zadnjimi svetovnimi dogodki po japonski napovedi vojne ameriškim Združenim državam in Angliji. Najprej piše, da so 6e Amerikam« zmotili, ko so hoteli razlagati kot znamenje slabosti japonsko potrpežljivost z vsemi ameriškimi izzivanji, potem pa pravi, da je japonski -----------------------------------------, ... __ r------------- napad povzročil v Združemin državah tako hudo 1 limentainosti. Gre za življenje ali za 6mrt! stavljenih točk Tako bo prišlo do skrčenja vojnih črt, ki nudijo boljšo priliko za obrambo, saj bo za to treba manjše število vojakov; hkrati pa bodo te črte pripravnejšee za poznejše napadalno vojskovanje. _ Jasno je, da bi nemška vojska prav lahko obdržala omenjene izpostavljene postojanke, vendar pa bi majhne koristi, ki bi jih dal tak odpor za vsako ceno, ne odtehtal velikih žrtev. Nemško vrhovno poveljstvo ni nikdar iskalo uspehov zaradi lepega slovesa, prav posebno ne, kadar bi zahtevali prehudo prelivanje krvi. Nemci si tudi ne delajo nobenih utvar glede naporov in poskusov, po katerih bodo boljševiki tu in tarit hoteli prebijati fronto, ki jim kljubuje in jim dela obrambo čim bolj težavno, toda nemški vojak je znal napraviti take čudeže v premikalni vojni, kakršne zgodovina doslej še ni videla. Vesti 19. decembra Pavelič se je včeraj vrnil v Zagreb z obiska v Benetkah in Firenzi. Brazilska vlada je razglasila svojo nevtralnost v vojni med Anglijo in Ju/no Afriko na eni ter med Finsko, Romunsko in Madžarsko na drugi strani._ Japonska vojna mornarica bi bila zelo vesela videti, kako se angleške in ameriške ladje bližajo japonskim oporiščem, toda po japonskih uspehih zoper angleška in ameriška oporišča si niti nasprotniki sami ne morejo domišljati, da si bodo od teh udarcev opomogli, je včeraj dejal neki zastopnik japonske vojne mornarice. Siloviti potres na najjužnejšem japonskem otoku Formosi je dozdaj po uradnih ugotovitvah zahteval 319 smrtnih žrtev, 174 pa je bilo hudo ranjenih. Uničenih je 168 hiš in tudi vse prometne zveze so pretrgane. Zarodi zasedbe otoka Timorja po avstralskih četah je portugalska vlada včeraj imela važno sejo, na kateri se je posvetovala glede kevnčnega stališča Portugalske do tega dogodka. Predsednik sovjetske zveze Kalinin je angleškemu kralju Juriju VI. poslal brzojavno čestitko za 46. rojstni dan. To je prvič v zgodovini Sovjetov, da je predsednik republike voščil kakemu kralju. presenečenje, da ee od tega še zdaj niso popolnoma opomogli. Clankar nato nadaljuje, da pa v Berlinu niso prav nič presenečeni nad tem, kar 6e je dogodilo in kar 6e dogaja, ker 60 vedno znali pravilno ocenjevati moč in možnosti japonskih oboroževalnih sil, ki imajo na drugi 6trani tudi najsijajnejšo preteklost. Na ameriško-amgleški strani, kjer 60 vedno agitirali za vojno do 6krajno6ti, ni6o nikdar hoteli spoznati in ceniti japonske vojaške moči. Danes morajo zato drago plačevati svojo prevaro ter nositi V6e posledice, ki izhajajo iz tolikšne pomote v ocenjevanju. Minister Goeb-bels pravi, da ostre kritike, ki 60 bile kljub strogi cenzuri, kakršno je uvedel diktator Bele hiše, jasno kažejo počasnost Rooseveltove politike, ki je pognala narod v nevarno pustolovščino, ter dokazujejo, da ameriŠKa javnost ni istega mnenja kot wath ing tonska vlada. Japonski zgled — nadaljuje svoja izvajanja propagandni minister dr. Goebbels — kaže še enkrat strahotno silo, ki jo lahko razvije narodni dir.amizem kakega naroda. Japonska ve, kakor vesta tudi Italija in Nemčija, da se bori za svojo bodočno6i in za svoje lastno življenje. SeJanja vojna, ki jo zavestno bijejo ti narodi, ni 6amo boj za njihovo čast in za njih narodni ugled, pač pa tudi boj za V6e osnovne življenjske dobrine, boj za življenjski prostor in za kruh, torej za obstoj, ki je človeka vreden. Bore 6e za to, da prenehajo večne Stiske, bore se za rešitev cele vrete vprašanj, ki dozdaj na drug način m60 mogla biti rešena. Države osi — končuje dr. Goebbels svoja izvajanja — so prisiljene, braniti svoje življenje in bodo to 6torile na način, ki ne pozna nobene 6en- »Rokovnjači« - za 70 letnico Frana Govekarja, starešine delavcev za naše gledališče Ljubljana, 19. decembra. Te dni je slovenski pisatelj in publicist Fran Govekar slavil svojo sedemdesetletnico. Vsa naša javnost je s prisrčnimi čestitkami in željami pozdravila ta visoki življenjski pranik uglednega kulturnega delavca. Ob njegovem imenu se je raztegnil spomin in priznanje na dolgo dobo javnega delovanja človeka, ki je največ svojega dela posvetil ravno razvoju in napredku slovenskega gledališča. , Govekarjev jubilej je tako snoči proslavila tudi naša Drama, ki je uprizorila »Rokovnjače«. Gledališče je bilo prepolno jubilantovih prijateljev in spoštovalcev, ki so dolgo in navdušeno ploskali delu in njegovemu piscu. Jubilant je pa tudi najzvestejši in najmarljivejši obiskovalec našega gledališča, velikemu delu našega gledališkega občinstva je prijeten in iskren razlagalec vseh naših gledaliških dogodkov — le včeraj ga ni bilo na njegovem običajnem mestu, dasi ga je občinstvo iskalo in ga hotelo nagraditi s svojim spoštovanjem in hvaležnostjo. Jubilant se je umaknil v okvir skromnosti in zadržanosti, dasi to pri njegovem delu in skrbi za naše gledališče nikakor ni bilo potrebno. »Rokovnjači« že dolgo niso bili več na sporedu našega osrednjega Narodnega gledališča. Zato pa so jih tem večkrat igrali po naših ljudskih odrih. Ta romantična dramatizacija Jurčičevega romana je v razvoju našega ljudskega gledališča imela skoraj isto vlogo, kakor naše velike ljudske igre »Divji lovec«, »Naša kri«, »Veriga« in druge. Dramatika je sicer skromna, prav tako pa tudi karakterizacija nekaterih vlog no presega zgolj Strokovni izpit za učitelje šol za defektne otroke Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi čl. 8—20 pravil o strokovni izobrazbi učiteljev šol za defektne otroke z dne 8. februarja 1935 in glede na lastno naredl>o štev. 130 z dne 22. oktobra 1941-XIX odločil, da se bo vršil strokovni izpit za učitelje šol za. defektne otroke v prvi polovici leta 1942-XX pred izpitno komisijo, ki je bila postavljena dne 6. oktobra 1941. Učitelji-hospitanti, pristojni v občine na ozemlju Ljubljanske pokrajine, ki hočejo opraviti strokovni izpit, se prijavijo po uradni poti do 31. de-cembra državni komisiji za te izpite pri IV. od-dejku Visokega Komisariata. Prijavi je treba priložiti kratek opis dosedanjega življenja, šolanja in dela ter potrdilo uprave Sole ali zavoda, da kandidat ustreza pogojem iz čl. 2 in 6 navedenih pravil. Prijave Je kolkovati po zakonu o taksah. Po (<1. 33 pravil dobi vsak kandidat v mesecu januarju 1M2 pismeno nalogo, ki jo do 1. aprila pošlje izpitni komisiji. Ustni in praktični izpit se bo vršil v maju 1942 na državni učiteljski žoli odnosno na zavodu, ki ustreza stroki izpita. Avviso Con cif> si rende noto: 1) Secondo 1’accordo italo-germanico del 1 ot-tobre 1941 articolo 9 1'emigrazione degli allogeni tedeschi e dei cittadini tedeschi dalla provincia di Lubiana dovri esser terminata fino al 20 gennaio 1942. Di seguilo a ci6 gli emigrati, specialmente dalla citt& di Lubiana (j dai dintorni di Lubiana, devono regoiarsi in modo, che il loro trasporto se-gua nel periodo dal 2 al 18 gennaio 1942. Per evi-tare difficoltfc si diffidano gli emigranti sin d’ora d’impaccare i loro oggetti mobili tanto a tempo, che il trasporto possa seguire nella giornata di §viaggio di trasporto da fissarsi dal delegato ger-manico per 1’emigrazione entro le date dal 2 gennaio fino al 18 gennaio 1942. Schiarimenti piii precisi d& la sezione di trasporto, che funziona nei locali della direzione del gruppo tedesco. 2) Un certo numero degli allogeni tedeschi che ha rilasciato 1’istanza per emigrare presso i competenti posti di servizio ad onta della diffida non 6 coinparsa per il trapasso nel treno speciale dellTJfficio Centrale germanico d’immigrazione. Questl optanti si diffidano ora per 1’ultima volta di insinuarsi immediatamente in scritto o perso-nalmente presso i posti di servizio del Delegato germanico per 1’emigrazione a Lubiana, Gregorčičeva 27, ed a Gottschee, Hotel zur Sotine. In questo riguardo essl hanno da indicare i motivi per i quali non hanno corrisposto alla diffida per il trapasso. Gli optanti che anche a questa diffida di insinuarsi non corrispondessero, devono aspet-tarsi che le loro opzioni non verranno accolte; si rendono inoltre attenti, che le conseguenze deri-vanti dalla mancata osservanza delle istruzioni oontenute neU’accordo italo-germanico, dovranno portare es9i stessi. II Delegato germanico per 1’emigrazione. vsebinskega podajanja romana, vendar pa je v delu nekaj posrečenih vlog, ki so nam prešle v spomin kakor »Rokovnjači* sami. Blaž Mozolj, Obloški Tonček in še kdo so poslali trd oreh za naše velike igralce — po manjših odrih pa slaščica za najbolj vnete častilce ljudskega gledališča. Z Govekarjevim jubilejem je tesno združeno tudi življenje in napredovanje našega gledališča. Nad štirideset let se je pod njegovim vodstvom in pod njegovimi nasledniki slovensko narodno gledališče vedno razvijalo v smeri napredka in naraščanja umetniške vrednosti. Ob prvih začetkih našega gledališča so bili »Rokovnjači« tudi velik izraz ljubezni in pomoči za slovensko gledališče, ki je imelo že marsikaj na razpolago, samo lastnih domačih del še ne, ali pa se redka domača dela še niso mogla in smela uveljaviti. Govekar je za svoj čas priredil za gledališče to ljudsko delo iz naše zgodovine. Zvestoba domačemu delu in domačemu duhu tedaj ni bil znak ozkosrčnosti ali pomanjkanje velikopoteznosti, ampak je bil le izraz voljo, da naj naše narodno gledališče živi predvsem iz ljubezni do naših lastnih stvaritev in spoznanj, čeprav so skromna. Ta način dela Govekarja pri vodstvu gledališča ni prav nič varal ali pa mu omejeval svobode pri nadaljnem ustvarjanju. v Novice iz Države Rok za zamenjavo srcbnih kovancev po 5 lir podaljšan. Finančno ministrstvo je podaljšalo rok, ko morajo biti vzeti iz prometa srebrni kovanci po 5 lir, do 28. februarja 1942-XX. — Uradnikom v državnem računovodstvu, ki prevzemajo denar, je dovoljeno pošiljati omenjene kovance, ki jih bodo prejeli do 28. februarja 1942, pokrajinskim oddelkom državne blagajne vse do 9. marca 1942. Z odlokom istega ministrstva je »Banca dTtalia« pooblaščena sprejemati srebrne kovance po tO in 20 lir, ki jih je nakovala državna kovnica in so izven prometa, ter donositeljem plačati v sorazmerju vrednosti drage kovine za prve po 5.25, za druge pa po 7.55 lir. Iz Italije in nazaj se sme nesti po 400 lir. Kakor poročajo s pristojnega mesta v Rimu, je urad za zamenjavo valute pred kratkim odredil, da je po novem dovoljeno nesti s seboj iz Italije, oziroma nazaj v Italijo večji znesek italijanskih državnih bankovcev (po eno, dve, pet in deset lir), kakor pa je bilo to dovoljeno dozdaj. Odslej sme vsak nesti s seboj iz Italije, oziroma tja celo za 400 lir navedenih bankovcev. Sprejem 700 mehanikov v italijansko mornarico. Mornariško ministrstvo naznanja, da bo sprejetih novih 700 mladih mehanikov v mornarico. Obvezati se bodo morali, da bodo slu- Bekanntmachung Hiedurch wird bekanntgegeben: 1) Nach dem deutech-italieniscjien Abkommen voni 1. 10. 1941, Artikel 9, soli di Umsiedlung von Volksdeutschen und deutschen StaatsanfiehSrllgen aus der Provinz Laibach bis zum 20. 1. 1942 be-endet sein. Demzufolge haben sich die Uinsiedler — insbesondere aus der Stadt und Urngebung Laibach — darauf einzurichten dalj ihr Abtransport in der Zeit vom 2,—18. 1. 1942 erfolgt. Zur Ver-meidung von Schwierigkeiten werden die Umsied-ler schon jelzt aufgefordert, ihre bewegliche Habe rechtzeitig zu verpacken, damit der Abtransport an dem vom Deutschen Umsiedlunesbevollmftch-tigten noch festzusetzenden Abreisetag innerhalb der Daten vom 2. 1. bis zum 18. 1. 1W2 erfolgen kann. Nfihere Aufklarungen gibt die Transport-abteilung, die in den ltaumcn der Volksgruppen-filhrung amtiert. 2) Eine Anzahl von Volksdeutschen, die ihre Umsiedlungserklarungen bei den zustandigen Dienststellen abgegeben hat, ist trotzt Aufforde-rung nicht zur Durchschleusung im Spezialzug der Einvvandererzentralg erschienen. Diese Optanten werden nunmehr letztmalig aufgeofrdert, sich bei den Dienststellen des Deutschen Umsiedlungs-bevollinachtigeu in Laibach, Gregorčičeva 27. und in Gottschee, Hotel zur Sonne, umgehend schrift-lich oder persfinlich zu melden. Hierbei haben sie die Griinde anzugeben, weshalb sie der Aufforde-rung zur Durchschleusung nicht nachgekommen sind. Optanten, die auch dieser Aufforderung zur Meldung nicht entsprechen, mttssen damit rech-nen, daS ihre Optionserklarungen nicht angenom-men werden; auch werden sie darauf hingewie-sen, dafi sie die Folgen, die sich aus einer man-gelhaften BefolgUng der in Obereinstimmung mit dem deutsch-italienischen Abkommen befindlichen Anweisungen ergeben, selbst zu tragen haben. Der Deutsche Umsicdlungsbevollmachtigte. žili vsaj pet let. Natečaja, ki bo končan 30. decembra 1941, se smejo udeležiti mladeniči, rojeni v letih 1923, 1924, 1925 in 1926. Biti morajo telesno krepki in morajo imeti vsaj pet razredov ljudske šole. Tisti pa, ki imajo višjo iz-šolsko obrazbo, bodo imeli seveda prednost pred ostalimi. Hud požar. V kraju Rumo Superiore pri Trentu je te dni izbruhnil silovit požar. Prihiteli so takoj od vseh strani gasilci, toda šele po nekaj urah neutrudljivega gašenja se jim je posrečilo ogenj omejiti. Sedem hiš je pogorelo do tal in z njimi vred vsa notranja oprava in poljedelsko orodje. Če ne bi bilo gasilcev pravočasno, bi bila prav gotovo pogorela vsa vas. Škodo, ki jo je požar povzročil, cenijo na pol milijona lir, poleg tega pa je zdaj tam 40 ljudi ostalo brez strehe. Blago za vojaške obleke. Ministrstvo za korporacije je objavilo pojasnilo, da si vojaške krojačnice, ki imajo policijsko dovoljenje, sme- f'o svobodno nabavljati blago za vojaške obleke, ;i je zdaj povsod enako, pri trgovcih na debelo in na drobno. imenovanje avtorskega sosveta Ljubljana, 18. dec. Narodni svetnik Giorgio Maria Sangiorgi, predsednik Italijanskega društva avtorjev in izdajateljev — društvo z javno pravico, kateremu je poverjena skrb in pregledovanje vseh literarnih del v Kralievini — je že ▼ mesecu juliju prišel- v Ljubljano, kjer se je osebno prepričal o delovanju književnega dela in udejstvovanja UJMA in UIDA. Obe društvi sta prišli pod varstvo SIAE (Italijansko društvo avtorjev in izdajateljev) in jo narodni svetnik Sangiorgi menil, da mora naša književnost ohraniti svojo karakteristiko ter določil, da se izbere nov sosvet, ki naj bi bil sestavljen iz oseb, ki se udejstvujejo pri gledališču, v književnosti, v pravu, katerih mnenja naj bi bila podana narodnemu svetniku. Ta sosvet je bil z odobritvijo Eksc. Visokega komisarja zdaj imenovan in .je sestavljen iz sledečih osebnosti: Oton Župančič, predsednik; Fran Govekar, Pavel Golia, Anton Lajovic in Stanko Premrl, člani. V preteklih dneh je bil v Ljubljani glavni ravnatelj Italijanskega društva avtorjev in izdajateljev dr. Fernando Stoppani, ki je po nalogu predsedstva imenoval urad društva v Ljubljani, ki združuje obe prejšnji društvi. Imenovan je bil zastopnik društva y osebi Cirila Tavčarja, Livada 29. Glavni ravnatelj je zbral v palači Visokega komisariata tudi sosvet, ka-„ teremu je naznanil imenovanje zastopnika in mu podal nekaj navodil ter obrazložil pomen sosveta samega. S Hrvaškega Ministrstvo za hrvaško obrambo je izdalo tale proglas: Državni upokojenci, predvsem pa upokojeni častniki, ki pa niso še 65 let stari naj se prijavijo državi, ki jim bo do.delila posebno lahko službo, za katero pa bodo dobivali seveda po-■ sebno nagrado. V novembru mesecu je vsak hrvaški delavec rabil za svoje preživljanje 1.488 kun, kar je precej. V hrvaških Narodnih novinah je izšla odredba o prisilnem odkupu živine in živinskih proizvodov. Vsi, ki se bodo pregrešili zoper izdano uredbo, bodo morali plačati visoko kazen. Tudi pred hrvaškimi sodišfi so morajo dan za dnem zagovarjati razni navijalci cen. Proračun zagrebške mestne občine je bil te dni sprejet. M6stiii proračun znaša 240 milij. kun pri tem pa niso všteta mestna podjetja. Ce bi šteli še te, bi znašal mestni proračun blizu pol milijarde kun. Iz Zagreba Je odpotovala v Budimpešto državna gospodarska delegacija, ki bo z Madžari podpisala trgovinsko pogodbo za bodoče leto. Ob tej priliki bodo reševali tudi druga važna gospodarska vprašanja, ki se tičejo obeh držav. Hrvaško odposlanstvo bo v Budimpešti ostalo 8 do 10 dni. Obsojeni teroristi Zahvala Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili našo ljubo, nepozabno mamo, gospo Jeleno Kaj zel j roj. šercl na njeni zadnji potL Ljubljana, dne 19. decembra 1941 Kajzeljevi Ljubljana, 18. decetfibra. Vojaško vojno sodišče II. armade je ob koncu razprave proti skupini nasilnikov izreklo naslednjo sodbo: V imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela III. po milosti božji in volji naroda Kralja Italije in Albanije, Cesarja Abesinije je vojaško vojno sodišče II. armade, odsek Ljubljana, izreklo naslednjo obsodbo v zadevi proti: ' 1. Šercer Ljubomir, roj. v Rifenberku 1. VIL 1915, stanujoč v Ljubljani, v zaporu vojašnice Viktorja Emanuela v Ljubljani; 2. Verbič Ivan. roj. 14. IV. 1918 v Prevaljah, stanujoč v Jezeru pri Tomišlju; 3. Kariž Valentin, roj. 14. II. 1906 v Trstu, stanujoč v Ljubljani; 4. Kogoj Rado, roj. 3. XI. 1921 v Podmelcu. stanujoč v Ljubljani; 5. Kranjc Karel, roj. 19. II. 1915 v Trstu, stanujoč v Ljubljani, Ciglarjeva ulica; 6. Gnidica Alojz, roj. 19. XI. 1920 v Dolenji vasi in tam stanujoč; 7. Kelvizer Franc, roj. 12. II. 1920 v Ljubljani in tam stanujoč; 8. Lipovec Filip. roj. 27. IV. 1923 v Ljubljani in tam stanujoč; 9. Gabrovec Mirko, roj. v Pitni 20. II. 1924 in stanujoč v Kranju (mladoletnik); 10. Walla Emerik, roj. 20. X. 1915 v Ljubljani in tam stanujoč: 11. Makuc Dragomir, roj. 20. L 1924 v Rosalnici in stanujoč v Ljubljani (mladoletnik); 12. Koželj Jožef. roj. 4. I. 1923 v Poljčah (pridržan v vojašnici Viktorja Emanuela) brez stalnega bivališča; 13. Miklavec Milan, roj. 28. VIII. 1922 v Ljubljani in tam stanujoč; 14. Žagar Ignac. roj. 5. VI. 1909 v Središču ob Dravi in stanujoč v Ljubljani: 15. Janežič Vladislav, roj. 2. II. 1923 na Brdu pri Ljubljani: 16. Krajner Viktor, roj. v Divači 31. V. 1900. stanujoč v Ljubljani (pridržan v vojašnici Viktorja Emanuela). Obtoženi so dejanj: a) Bili so v oboroženih tolpah v smislu S. IB. razglasa z dne 5. okt. 1941 in so na ozemlju Loža in drugod sodelovali v oboroženi tolpi, da bi zagrešili zločine proti varnosti in državnim osebam. Obtežilno za Šercerja je, da je bil voditelj, organizator in poveljnik. b) Zagrešili so dejanja proti življenju pri osebni svobodi pripadnikov oboroženih Sil, in sicer v smislu čl. 7. omenjenega razglasa. Na ozemlju Loža so napadali življenje in osebno svobodo pripadnikov Oboroženih Sil, ko so proti njim oddali več strelov, in sicer iz pušk In avtomatičnega orožja, in so metali ročne bombe ter tako prizadejali 25 vojakom rane na raznih delih telesa. Oproščen pa je obdolženec Krajuer Viktor prisojenih mu zločinov zaradi pomanjkanja dokazov in zato se odreja takojšnja oprostitev, če ni pridržan zaradi drugih zadev. Oproščena sta obtoženca Gabrovec Mirko in Makuc Dragomir zločina po čl. 7. Ducejeveea razglasa z dne 3. oktobra 1941 zaradi pomanjkanja dokazov: krivi pa so: zločinov po čl. 16. iz tega razglasa in upoštevajoč mladoletnost pri izvajanju čl. 45 k. z. po-stopnika, ju obsoja na kazen 20 let zapora z vsemi zakonitimi posledicami. Oproščeni so: Kelvizer Franc, Gnidica Alojz, Walla Emerik, Koželj Jožef, Miklavec Milan, in sicer zločina po čl. 7. Ducejevega razglasa z dne 20. okt. 1941, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov. Proglaša pa, da 60 krivi zločinov po čl. 16. istega razglasa in jih obsoja na prisilno delo z večno prepovedjo izvajanja javnih poslov in z drugimi posledicami zakona. PronlaSn pa obtožence: Serfceria Llubomira, Verbiča Ivana, Kariža Valentina, Kogoja Rada, Kranjca Karla, Lipovca Filip«. Žagarja Ignaca. Janežiča Ladislava za krive prisojenih zločinov in jih obsoja na smrtno kazen z vsemi zakonitimi posledicami. Obsoja obtožence Kelvizerja Franca, Gnidica Alojza, Wnlla Emerika, Koželja Jožefa, Milavca Milana. Gabrovca Mirka, Makuca Dragomira vzajemno na sodne stroške. Odreja zaplembo orožja in vseh drugih stvari v sodno zaplembo; nalaga objavo v izvlečku te sodbe listom »II Piccolo« v Trstu in »Jutro« v Ljubljani. Tako sklenjeno v Ljubljani, 16. dec. 1941. Podpis poročevalca: Stotnik A. Grossi, podpis predsednika: polkovnik Antonio Benincasa. Prepis je točen: L. S. (Vojaško vojno sodišče II. armade). Starši! Če hočete vašim otrokom privoščiti nekaj čistega veselja in jih obenem poučiti, kako mora dober otrok svoje starše spoštovati in ljubiti, pošljite jih v nedeljo ob pol 11 v Frančiškansko dvorano! Tu bodo mladinci iz Salezijanskega mladinskega doma na Rakovniku že tretjič in zadnjič uprizorili opereto »Pevčka s planin«. Konec ob pol enih. Že dvakrat je bila dvorana polna navdušenih gledalcev. Ne dvomimo, da bo tudi v tretje. Zato pohitite, da ne. boste prepozni, in si oskrbite vstopnice v znani trgovini Sfiligoj: za odrasle po 5 lir, za dijake in šolarje po 3 in eno liro. Polovica vstopnic je že razprodana! Etri Derr Biggers WwR 211 »Da, vrh večerne obleke, razumete?« »Ne, sir,« se je glasil odločen odgovor. »Takšne nepotrebnosti si ni noben od gostov dovolil.« Chan se je zasmejal. »Prosim, ozrite se okrog sebe! Se li spominjate še katerega drugega gospoda razen navzočih, da ste ga spustili v hišo?« »Ne, sir,« je odvrnil Jessop, potem ko si je navzoče natančno ogledal. »Hvala. Kdaj ste videli miss Fane poslednjikrat?« »V to sobo sem nekako dvajset minut po sedmih prinesel šopek cvetlic. Poslej sem slišal večkrat edino njen glas, nje some pa nisem več videl.« »Prosim, povejte mi, s čira ste se bavili od dvajset minut čez*sedem naprej?« »Po svoji dolžnosti sem šel v jedilnico in v kuhinjo Dovoljujem si pripombo, da je bil večer zame zelo naporen. Kita jski j kuhar je začel razkazovati nekatere nelepe lastnosti svojega; pogunskega rodu — prosim vas, da mi oprostite.« j »To pogansko ljudstvo,« je ponovil resno Chan, »se je prav tisti Čas, ko so si angleški gospodje z železnimi sulicami razbijali glave, ukvarjalo s tem, da je iznašlo tiskarsko umetnost. Oprostite mi ta kratki izlet na področje zgodovine. Kuhar se je torej spuntal?« »Da, gospod komisar. Zdi se, da je vse premalo oborožen s potrpežljivostjo, ki sicer njegov narod tako odlikuje. Razen tega — hm — pa je prišel prekasno tudi dobaviteli alkohola, ki ga tukaj imenujejo .žganjarja*.« »Ah! Tudi .žganjarja4 ste tukaj spoznali?« »Da. Miss Fane sama 6ieer ni nikoli pila, toda svojo dolžnost kot gostiteljica je pač poznala. Tako je \Vu-Kno-lling, naš kuhar, sklenil s svojim prijateljem pogodbo, da bo — verjetno iz svoje izdclovalnice — prinesel nekaj likerja in nekaj vina iz svojega vinograda.« % »Presenečen sem,« je odvrnil Chan. »Wujev prijatelj sc je zamudil?« »Tako je, sir. Kot rečeno, icm bil jaz tistikrat zaposlen, ker sem .prinesel miss Fane šopek cvetlic. Dve minuti čez osem...« »Zakaj poudarjate ravno ta čas...« »Ne morem nič zato, sir, da sem poprej moral slišati nekaj vprašanj, ki ste jih postavili gostom. Tedaj sem bil v kuhinji...« »Sam?« »Ne, sir, Wu je bil, Samo po sebi razumljivo, tudi tuni. In stobariea Ana, ki si je pripravila skodelico čaja, ker se je večerja obetala zelo pozno. Opozoril sem Wuja na dejstvo, da je že osem proč, nakar sva izmenjala nekaj besed o tej zakasnitvi. Potem smo vsi trije ostali v kuhinji do deset minut čez osem, ko se je pojavil Wujev prijatelj in sem se jaz ravno pripravljal na to, da bom goste postregel s pijačo. Četrt na osem sem odprl vrata gospodu Vun Hornu. Od takrat naprej sem se vrtel v tej hiši, ne da bi jo zapustil, dokler nišem končno šel z gongom na obrežje.« »Zelo sem vam hvaležen za vaš natančni in obširni prikaz,« je pritrdil Chan. »To je vse, Jessop?« Strežaj je okleval. »Pa še nekaj, gospod komisar!« »Aha! In sicer?« »Ne vem, če ima to kaj pomena pri vsej stvari, sir, toda v glavo mi je šinilo, ko sem čul za žalostni dogodek. V zgornjem nadstropju je majhna knjižnica. Kmalu po kosilu sem šel danes tjakaj, da bi si poiskal primerno knjigo in si z njo preganjal dolgčas. Tam sem nepričakovano zagledal miss Fan«» Gledala je v neko sliko in grenko jokala.« »Sliko? Čigavo p«?« »Tega vam ne bi mogel povedati, sir. Videl sem le, da je bila podoba nekega moškega. Držala jo je tako, da je jaz nisem mogel natančno videti. In potem sem zapustil sobo. Povem le še to, da je bila podoba precej velika in je bila nalepljena na bledozelcnem kartonu « Chan je prikimal. »Prav lepa hvala! Ali bi bili tako prijazni in mi semkaj poslali vašega poganskega kuharja?« »Takoj, sir,« je rekel Jessop in se umaknil. Charlie se je ozrl okrog sebe in ljubeznivo dejal: »Kaže, da se bo vsa ta stvar zavlekla v nedogled. Sedaj sem opazil zunaj pred oknom hladno teraso s prijetnimi in udobnimi stoli. Komur se ljubi, si lahko izbere prostor v tem prijetnem kotičku za nadaljnje čakanje. Le za eno prosim: nikar ne zapustite le hiše!« Po kratkem medsebojnem razgovoru so ostali Bradsliaw, Julija, Tarneverro in Chan v sobi sami. Vedeževalec se je vprašujoče obrnil na Chana. »Kaj je rezultat vsega tega?« je začel raztresati svojo radovednost. Charlie je skomignil z rameni. »Doslej se mi zdi, da seB se bolj ali manj trudil za to, da bi zanetil ogenj na dežju.« »Tudi meni se zdi nekaj takega,« je nezadovoljno odgovoril Tarneverro. »Nikar ne izgubljajte poguma,« mu je svetoval Chan. »Lahko bi obrnil pregovor takole: Če bi rad podrl drevo, potem začni pri korenini. To delo je čisto isto in zelo nezanimivo, toda nekdo utegne nenadoma zadeti na korenino, kar je odločilnega pomena.« »Tudi jaz tako pričakujem,« je pripomnil s poudarkom Tarneverro. »Oh, kar zanesite se na Chana,« je vzkliknil Brnd«haw ognjevito. »Eden najboljših prebivalcev Honolula je! Bo že 'u-taknil pravo sled.« Pojasnila glede živilskih nakaznic za januar Dodatni obrok za najtežje delavce, zavodarje In noseče matere Ljubljana, 19. decembra. Glede živilskih nakaznic za januar smo dobili naslednja važna pojasnila: Ker je za januar priznana pravica do dodatnega obroka trem novim vrstam upravičencev (delavcem, ki opravljajo najtežja dela, zavodar-jem in noeečim ženskam), je bilo treba dosedanji način treh vrst nakaznic spremeniti in uvesti navadno (osnovno) živilsko nakaznico za vse upravičence ter posebej dodatno živilsko nakaznico za delavce. Navadna nakaznica (za mesto Ljubljano rumenkaste barve, za vse druge občine pa zalen-kaste) je po svoji obliki in po količini racioni-ranih živil enaka navadni decembrski nakaznici in jo bodo dobili vsi upravičenci brez razlike, torej tudi vsi delavci. Dodatna nakaznic (rdečkaste barve za vso pokrajino) je sestavljena iz treh enomesečnih kuponov (I, II, III) za kruh ali moko, ter dveh kuponov (V6ak po 300 gramov) za riž in testenine. Vsak enomesečni kupon za kruh (ali moko) je sestavljen iz 31 enodnevnih »okenc«, označenih s črkama S—D. Okence predstavlja 100 gramov kruha ali 85 gramov krušne moke ali 150 gramov koruzne moke. Enomesečni kupon I. II ali III predstavlja torej 3.1 kg kruha, oziroma ustrezajočo količino moke. Dodatna nakaznica bo veljavna samo obenem c glavo navadne živilske nakaznice in bo morala imeti vpisano na zato določenem mestu Številko navadne nakaznice ter podpis lastnika nakaznice; drugi podatki pri dodatni nakaznici odpadejo. Dodatno nakaznico bodo prejeli — poleg navadne živilske nakaznice — naslednji upravičenci: s kuponom I ročni delavci; s kuponi I, II in za riž ter testenine težki delavci; z vsemi kuponi pa najtežji delavci. Količine živil, ki pripadajo posameznim upravičencem in način, kako jih bodo nabavljali, je razviden iz naslednje razpredelnice: •to d ta Sl « Vrsta potrošnikov Kruh ali moka Riž Te ste- nina Hrar mast i maš 8'ani- nn čobe olje Slad- kor Milo Način preskrbe kruS- na ko- ruzna ati maslo dnevno mesefino gramov el gramov 1 Navadni 200 170 300 1200 600 200 100 10 500 150 z nav. živ. nak. 2 Ročni delavci 300 255 450 1200 800 200 100 10 500 150 z „ in dodat (Ii 3 Težki delavci 400 340 600 1500 1100 200 100 10 500 150 4 Najtežji delavci '00 425 750 1500 1100 200 100 10 SOO 150 z » >. »(1,11,III) Posebni dodatki, 5 Zavodarji (gojenci razen gornjih živil prejemajo upraričenoi Se zavodov, kolegijev) 100 85 150 - - - - — — spos b. nakazilom 6 Šolske kuti. - za vsakega s poseto. nakaz, za dneve stroka In vsak efek. dan 50 42.5 75 50 gr.dnev. */» dnev. obroka — — ko kuhinja posluje s poseb. nakaz, ali 7 Noseče žene 100 85 150 - - - — — dodatno nakaz. (I) Kdo dobi posamezne vrste nakaznic Navadno živilsko nakaznico dobe vsi upravičenci. Člani družine, ki ima njen poglavar ali član v zalogi katero od racioniranih živil, dobe nakaznice brez odrezkov za dotična živila. Pridelovalci krušnih žit, ki imajo zalogo ali ki jim Prevod še ni rešil prošnje za izdajo nakaznic, ne dobe odrezkov za moko ali kruh, riž in testenin. Pridelovalci ali zalogarji maščob, oziroma tisti, ki so klali prašiča, ne dobe odrezkov za maščobe. Kakor je razvidno iz razpredelnice, dobe poleg navadne živilske nakaznice še dodatno nakaznico ročni delavci (enomesečni kupon za kruh S—D), težki delavci (enomesečni kupon za kruh I in II ter s kuponoma za riž in testenine) ter najtežji delavci (celo dodatno nakaznico). Glede tega, kdo velja za ročnega, težkega in najtežjega delavca, velja v glavnem isto, kot prej, pomniti pa je treba, da med ročne delavce ne spadajo več gospodinje in hišno-gospodinjskl posli (gospodinjske pomočnice, sobarice, natakarji, natakarice in ostala služinčad). Do dodatnih na- kaznic pa nimajo pravice brezposelni in oni, ki so po poklicu sicer obrtniki ali delavci, pa se osebno redno e tem poslom ne bavijo, razen tega pa tudi nimajo pravice do teh nakaznic pridelovalci krunih iit z zalogo, oziroma oni upravičenci, ki imajo najmanj za en mesec moke v zalogi. Kdo dobi dodatno nakaznico za ročnega delavca, odločajo preskrbovalni uradi na podlagi svojih podatkov, da pa kdo dobi posebno nakaznico za težkega ali najtežjega delavca, pa je potrebna prijava tistega podjetja ali tvrdke, ki zaposluje težko in najtežje delavce. Prijavo težkih delavcev je treba vložiti na pristojno občino (preskrbovalni urad) v enem izvodu najpozneje do 28. decembra, prijavo najtežjih delavcev pa v dveh izvodih z vsemi potrebnimi podatki. Poseben dodatni obrok dobe po novem tudi noseče matere od dopolnjenega petega meseca dalje do poroda proti predložitvi posebnega potrdila (obrazec brezplačno na preskrbovalnem uradu!). Potrdilo velja za ves čas do poroda. Razdeljevanje živilskih nakaznic mora biti končano vsak mesec najpozneje do 10 v mesecu za dotični mesec. Beseda o naši lesni ebrti Tehtni razlogi dokazujejo nujnost ustanovitve strokovne šole za domačo lesno obrt Ribnica, 18. decembra. Izdelovanje suhe robe je gotovo naša najstarejša domača in hišna obrt, ki sega že v 11. in 12. stoletje. Pred časi so jo gojili tudi v drugih krajih na Slovenskem, ostala pa je le v deželi »suhe robec — v Ribniški dolini, kjer še izdelujejo vso leseno drobnjav od zobotrebca in lesene žlice,'do škafov, brent in putrihov, kadi in raznega orodja, grabelj, vil itd. Ta obrt daje Ribniški dolini in tudi njenim prebivalcem poseben značaj. Ribhičan-kajžar, mali posestnik, ki hodi kot »zdomor« že 600 let po svetu s suho robo, šega v, vesel in poln dovtipov in svojskih domislic, tolikokrat zapostavljen na domači zemlji, tisti, ki je zvest našemu rodu, tesno povezan na svojo zemljo in gozdove, ohranil in ohranjuje našo domačo lesno obrt. Ljudstvo je stare običaje v izdelovanju lesene robe izročevalo iz roda v rod. Vzporedno z napredkom v izdelavi orodja se je dvigala tudi lesna obrt. Danes se peča z njo nad 10.000 ljudi in hrani do 30.000 prebivalcev. Zato je problem lesne domače obrti, ki je v zastoju zaradi pomanjkanja večjega trga, važen ne le za ohranitev domače obrti, temveč tudi za okrog 10.000 družin, saj znaša letna proizvodnja obodarstva, ki je razvita v okolici Ribnice, Sodražice in po Slemenih, do 80.000 obodnih kolačev. V neposredni bližini Ribnice izdelajo letno do 50.000 kosov lesenih dnov, po Slemenih v okolici Sv. Gregorja, Velikih Lašč in Starega loga na Kočevskem pa znaša letna proizvodnja lesene posode do 40.000 kosov. Lesene žlice, vi- lice, nože in podobno izdelujejo na Bloški planoti; narode jih do 50.000 ducatov letno. Kuhalnice, mešalke, zajemalke, polentarje, žeh-tarje, velnice in slično pa delajo vasi nad Sodražico, skupno nad 30.000 ducatov letno. Do pred vojne dobe so Ribničani zalagali s z robo Cehe, prihajali v Galicijo in v Bukovino, pa tja na Koroško in severno Italijo ter ob Jadranu in Dalmaciji. Gozd — pol življenja Gozd je Ribničanu pol življenja. Gospodarska moč tukajšnjih kmetij se meri po količini gozdne posesti. Vsaka še tako majhna gozdna posest je tu izrabljena do največje mere. Z iznadljivostjo svojega uma in spretnostjo svojih rok Ribničan les iz Velike in Male Gore spravi tako daleč od njegovih prvotnih oblik in vlaga vanj toliko delovnega kapitala, da je vrednost njegove gozdne posesti dvignjena do višin, ki bi bile sicer težko dosegljive. Lesna obrt je bila Ribničanom uspešen vir blagostanja. Lesna obrt pa je tudi tesno spojena z našim narodnim gospodarstvom. Prva pospešuje drugo in obratno. Vzajemno bi torej s lesno obrtjo skušali dvigniti in krepiti z gozdom njegovo gospodarsko silo. Mnogokje opažamo, da opuščajo nekatere stroke domače lesne obrti to pa predvsem zaradi slabega trga in pa tudi zaradi velike konkurence domačega blaga s tujim. Tako n. pr. so izdelovali v Loškem potoku lične eliptične polkrožne škatlice, z lepimi barvastimi narodnimi okraski, ki bi danes, ko je pomanjzkanje kovinastih posod, lahko služile za razna darila, sladkarije itd. Ravno zaradi tega so pričeli Ribničani kot iznajdljivi in podjetni ljudje s posebno stroko lesene domače obrti, z igračarstvom. Pobudo za to novo stroko je dala in tudi praktično izvedla na svojih tečajih ribniška meščanska šola s svojim vzornim in strokovno, zlasti za lesno domačo obrt posebno zmožnim ravnateljem g. Troštom. Do ustanovitve meščanske šole v Ribnici je ravno v znatni meri pripomogla ukinitev strokovne lesne šole v Kočevju, ki je bila slovenskemu delu kočevskega okraja nedostopna. V Kočevju ie obstajala ta strokovna šola od 1875. do 1918., ko so jo morali zaradi pomanjkanja zadostnega števila učencev zapreti. Vse orodje, stroie itd. je prevzela tehnična srednja šola v Ljubljani. Po prizadevanju ribniškili lokalnih činiteljev, zlasti g. ravnatelja Trošta, je oblast ugodila upravičenim željam vse Ribniške doline, da bi najvažnejša gospodarska panoga, lesna domača obrt, ki daje pretežnemu delu kočevskega, deloma tudi logaškega in okraju ljubljanske okolice, kruha in zaslužka, dobila svojo strokovno šolo v Ribnici. Da bi imela mladina za dostop v lesno obrtno šolo tudi primerno izobrazbo, naj bi zato skrbela meščanska šola. Zaradi vsega tega so Ribničani postavili veliko poslopje sedanje meščanske šole, v kateri so prav primerni prostori za strokovno lesno obrtno šolo Zal, da so danes ti prostori lesne obrtne šole prazni in celo oropani bogatega orodja za to stroko. Ta lesna strokovna šola je nujno potrebna, če hočemo Ribniški dolini ohraniti lesno domačo obrt v svoji produktivnosti kot najvažnejšo fospodarsko panogo narodnega gospodarstva, ola naj bi pomagala iskati novih predmetov izdelovanja, ki bi šli na trg, ta šola naj bi dala vsej produkciji tisto višino, ki je potrebna za konkurenco na trgu in obenem vzgojila ribniško mladino, da bi ta ohranila to našo domačo obrt, jo izpopolnjevala ter tako pridobila s svojo dobro robo čimveč odjemalcev, velik trg. šola bi lahko tudi tehnično v smislu moderne ljudske industrializacije pomagala ljudem. Za oživljenje trgorine s suho robo je nujno potrebna tudi skupna trgovska akcija V prostorih ribniške meščanske šole, kjer so bili uspešni strokovni tečaji za domačo lesno obrt, ki so pokazali zadovoljiv napredek v razvoju domače obrti, saj so tečajniki razstavili svoje izdelke celo na razstavi mednarodne Unije za zaščito otrok, je še mnogo krasnih domačih izdelkov, ki dokazujejo, kako bi se ta naša obrt v kratkem času razveseljivo dvignila, če bi le imeli tečajniki, oziroma Ribničani za tako izobrazbo potrebno strokovno šolo. S to novo stroko — igračkami in izpopolnjeno suho robo — naj bi s podporo oblasti šli na trg in tako oživili gospodarstvo vse Ribniške doline. Za vse to pa je potrebna podpora oblastev, katerim bo Ribničan hvaležen, ker ga bo podprla v sili. Z razširitvijo trga bi država podprla številne družine, ki bodo trpele pomrtn [kan je, če bodo ostale množine lesnih domu "■ izdelkov v skladovnicah. Zimski čas je tu in z njim tudi čas, ko bodo Ribničani po svojih domovih spet izdelovali svojo »siiho« robo. Naj nikjer delo ne počiva, kajti zagotovljeno je, da se bo trg odprl, s trgom i\a bo prišla v našo dolino doba razmaha, napredka in blagostanja. la lampada di qualita prodotta nello stabilimento di Milano dello TUNGSRAM ELETTRICAITALIANA S. A. Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. O Koledar Danes, petek, 19. decembra: Kv. Urban. Jutri, sobota, 20. decembra: Kv. Evg. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška 48. BOŽIČNA DARILA: lepe albume, spominske knjige, nalivna peresa, eleganten pisemski papir, usnjene noteze in pisalne mape kupite po ugodni ceni v LJUDSKI KNJIGARNI in trgovini NICMAN TUNGSRAM Ljubljansko gledališče DRAMA: * . Petek, 19. dec. ob 17.30 »Rokovnjači*. Red Premierski. Sobota, 20. decembra ob 14.30: Zaključena predstava za Dopolavoro. — Ob 17.30: »Bog z vami, mlada lela!« Red A. Nedeljž, 21. decem. ob 17.30: »Rokovnjači«. Izven. OPERA: Petek, 19. decembra ob 17: »La Boheme«. Izven. Sobota, 20. decembra ob 17: »Prodana nevesta*. Red B. Nedelja,, 21. decembra ob 15: »Netopir«. Izven. Zelo znižane cene. Kako pa je to? Ljubljana, 19. decembra. Zadnjega nekaj časa dobivajo ljudje po trgovinah, kjer jemljejo svoja živila, razen enotne krušne molče tudi koruzni zdrob. Nekateri so ga prav veseli, saj je polenta izborna jed, posebno še, če je kaj okusnega zraven. Pa tudi sama in zabeljena je prav dobra. V nekaterih trgovinah pa se dogaja naslednje: Kakor povsod na svetu, tudi nekateri ljubljanski trgovci ločijo svoje odjemalce v take, ki imajo kaj pod palcem in so bolj »imenitni« kot drugi, ki nimajo nič, m živijo iz dneva v dan. In ti prvi imajo pri teh trgovcih posebne privilegije. Eden izmed drugih je tudi ta, da »ta gosposki« dobijo le krušno moko, dočim so reveži, ki pridejo tudi po svojo količino krušne moke za peko, odpravljeni kar s koruznim zdrobom. Trgovec ali trgovka se na vse mogoče načine izgovarjata, da nimata nobene moke v zalogi in da kupcem lahko postrežeta edino le s koruznim zdrobom. Tako pravijo seveda odjemalcem, ki jim ne »leže« tako pri srcu kot drugi. — Seveda pa stvar ni taka kakor pravi prodajalec. Vsak trgovec dobi pri »Prevodu« izvestno količino enotne krušne moke in določeno količino koruznega zdroba, pa bi bilo potem edino prav in pravično, da v takem sorazmerju porazdeli omenjeno blago tudi svojim odjemalcem, ne pa tako, da eni dobe samo krušno moko, drugi pa se morajo zadovoljiti s $pmim zdrobom. Obveščeni smo bili, da se tako dogaja po-številnih trgovinah. Prizadetim pa svetujemo, da take primere takoj javijo pristojnim oblastem, pa verujemo, da bo kmalu tudi v teh stvareh napravljen red in bo tudi ta neenakost pdstranjena. V treh vrstah... Kakor v Ljubljani so bile po ostalih krajih pokrajine razdeljene dodatne živilske nakaznice za najtežje delavce in noseče žene. V šmarješko občino je te dni prišla že v drugo zdravstvena avtokolona. Zdravniki so dva dni z vso vestnostjo pregledovali ljudi. V obeh dneh so pregledali čez 2600 občanov. Kakor so izjavili zdravniki, je šmarješko zdravstveno stanje prav ugodno. Te dni so stali pred novomeškim kazenskim senatom trije konjski tatovi, ki s%o imeli »zlate čase« tam v poletnih mesecih, ko je bilo še vse tako brezglavo. Vsi trije so bili strogo kaznovani. Zadnji ponedeljek je bila omebno pristanišče je Mahukona, bolj na jugu, ki mu r>otem sledi 15 km širok zaliv Hawaihae. Od otoka Havvai je po ozkem prelivu ločen otok Mani. Tudi na njem so 6trmi in visoki hribi. Otok je dolg 80 širok pa od 11 do 43 km. Površina meri 1.260 kv. km. Na južnem koncu je 6vet nekoliko nižji, bujno poraščen in kar posejan z vasmi. Glavno mesto na njem je Hana ob zalivu, ki je zelo ugoden za pristajanje ladij. Na otoku je še več drugih mestec, v katerih so hiše pokrite s slamo, okrog njih p4 ©o cvetoči vrtovi. Ža pristanišča je vzhodna stran prikladnejša, ker je morje tu glo-bokejše. Odtod tudi odhajajo ladje, ki izvažajo z otoka izdelke iz sladkorja. Otok Kahuiani je dolg nad 20 km in ima 143 kv. km površine. Tu so nizki hribi, po njihovih jDobočjih pa so prostrani travniki, kjer se pase govedo. Malo severnejše leži otok Renai, dolg 28 km in velik 300 kv. km. Na severnem delu je gorat in pust, na jugu pa bujno poraščen, saj je too tudi več neusahljivih voda. Potem sledi 64 km dolg in 16 km širok otok Molokai. Pokrajine ob obali in tudi doline v notranjosti otoka so izredno rodovitne in 6e tod vrstijo polja, pašniki in gozdovi med številnimi naselji. Ob južni obali je več pristanišč, ki jih ščitijo pred morskimi viharji kor&ljni grebeni. Potem sledi 74 km dolg in 37 km širok otok Oahu ki ima 1.680 kv. km. površine. To je prav za prav . najvažnejši in najrodovitnejši otok havajske otoške skupine. Zato ni čudno, če je tudi najgosteje obljuden. Njegovo glavno mesto je Honolulu, kjer ima 6voj sedež vlada. Preko otoka se vlečeta dva gorska hrbta, med katerima je visoka ravnina Ewa, po kateri teče reka Pearl, ki se morju precej približa, izliva pa se v jezero, ki je z morjem v zvezi po 3.407 metrov dolgem prekopu Kakih devet kilometrov od tega prekopa leži pristanišče Honolulu. Hcmoiulski zaliv je širok, varen in tudi dobro zavarovan pred vetrovi. Mesto je raztreseno ob slikoviti obali med nasadi kokosa in pomaranč. Duhovita pravljica Ostalih otokov Havajske skupine ni vredno omenjati, ker niso pomembni, sicer pa imajo po-polnoma takšne značilnosti kot drugi, ki smo jih že omenili. Rajši povejmo, da vse Havajsko otočje tvorijo koralne baza.ltne in ognjeniške hribine. Domača havajska pravljica pripoveduje, da se je vsa havajska otoška skupina »zle g la iz enega 6amega velikega jajca, ki se je na morju razbilo in so ostale 6amo še lupine...« Ker Havajsko otočje leži v tropskem pasu, je K razstavi Debenjak-Jaksc-Mihelič France Mihelič: Domačijo u Barju. ■ '■J: i,:,■ 1 , M i' 7. v*: »Gladovna stavka« ogromne želve V živalski vrt v Kodanju so zadnjič pripeljali 180 kg težko želvo, ki 60 jo ribiči pred nekaj meseci vjeli na Daljnem vzhodu, v japonskih vodah. Odredili so ji novo bivališče v oddelku, ki je v ko-danjskem živalskem vrtu, znanem daleč po svetu, namenjen plazilcem. Ima pa ta želva čudne muhe, oziroma jih je vsaj imela precej dolgo. Ravnateljstvo omenjenega živalskega vrta je imelo z njo takoj prve dni, ko 60 jo prinesli z ladje, nemajhne težave, ker ni hotela jesti nobene stvari. Res ta želva ves ča6 med vožnjo — od 10. oktobra, ko 60 jo naložili na otoku Sahalinu na ladjo — in tudi še potem osem dni, ko so jo imeli že na Danskem, ni hotela jx)kusiti ničesar, kakor da bi se ji bili vsi ljudje na 6vetu tako siino zamerili, ker so jo pripeljali z Daljnega vzhoda v Evropo. Šele po osmih dneh, ko je morala biti že dodobra prestra-dana, 6e je odločila, prenehati s 6vojo »gladovno stavko« in je začela spet jesti. S tem je rešila tudi podnebje tam toplo in namonsko. Tu so se še prav do pred kratkim, ko je izbruhnila vojna med Japonsko in Ameriko, kaj radi ustavljali A meri kanci in Evropci, ki pravijo, da je na Havajih najboljše podnebje na 6vetu. ravnateljstvo živalskega vrta skrbi da jim bo poginila, čeprav so toliko žrtvovali zanjo, da bi z njo obogatili svoj toliko znani živalski vrt. Tudi ribe imajo natančna ušesa Priirodopisci, ki 6e ukvarjajo zlasti 6 proučevanjem živali, so že nemalo razpravljali o vprašanju, če ribe sploh kaj slišijo, oziroma, če imajo vsaj kak čut za zvok. Zdaj so tudi to vprašanje rešili. Pokazalo se je, da imajo ribe res ušesca in da 6e jih tudi pametno poslužujejo. V akvariju v Frankfurtu ob Mainu imajo zvonec, s katerim naznanjajo, kdaj se akvarij odpre za obiskovalce. Poleg tega pa imajo tu še drug zvonec, ki daje za sjx)znanje drugačen glas kot prvi, in z njim obiskovalce akvarija opominjajo, da je treba oditi, ker je prišel čas, ko morajo ribam dati hrano. Tu so prav lepo opazili, da se ribe niti ne zmenijo če zazvoni prvi zvonec, toda kadar 6e oglasi drugi, ki naznanja, da bodo dobile hrano, postanejo nekam čudne, nemirne, oziroma razigrane in se kar prerivajo pri vrafeih, skozi katera vedo, da bodo dobile hrano. Torej le slišijo, in še več, imajo celo smisel za različne zvoke. Ta trditev drži še toliko bolj, ker se glasova obeh zvoncev čisto malo razlikujeta med 6eboj, taiko da je še človek dostikrat v zadregi, kateri od njiju zvoni. DOBRI Gospodinja pa je bila srečna, ker si je ni več bilo treba do smrti ubijati zaradi prahu in pajčevine. Vrtnar j? brez konca hvalil čudovita dela gospoda Franca. Sam stric se je kmalu začel prilagojevati novim razmeram v hiši; brez nevolje je opazoval strešico nad teraso, ki mu je delala prijetno senco, čez tri ali štiri dni je vprašal, kdo jo je naredil. Zgodilo se je, da se je ustavil včasih na vrtu in ogledoval rože, ter vprašal po imenu te ali one. čez osem ali deset dni je stal z malo Marijo pri vratih dvorane, ki je imela razgled na vrt in jo je vprašal: »Kdo je vsadil te lepe rožice?« ita naučil jo je, da je odgovorila »očka«. Nekemu svojemu uslužbencu, ki ga je obiskal, jo pokazal nečakova dela in .sprejel njegovo pohvalo z neizmerno pritrditvijo, polno zadovoljstva: »Da, da, to že.« Skratka, začel je občudovati Franca in se je v razgovoru celo udeleževal njegovih novih načrtov. In v Franco je rastlo občudovanje in hvaležnost do te velike, plamenite dobrote, ki je premagala svojo starinarsko naravo, staro nasprotstvo do vsake elegance; do te dobrote, ki je pri vsakem takem nasprotstvu tiho rastla in rastla v notranjih stričevih uporih, dokler jih ni1 premagala. Vse to je skril stric s širokim valom pritrjevanja ali vsaj s svetim stavkom: »Sicer pa, naredite kakor hočete.« Samo ene same novotarije se stric ni hot-l privaditi: temu, da je izginila njegova stara blazina. »Luiza,« je rekel in dvignil z dvema prstoma novo vezeno blazino s stola: »Nesi proč.« In ni ga bilo mogoče pregovoriti. »Razumeš, da nesi proč?« Ko mu je Luiza smehljaje se dala nazaj stari, blazini podobni nestvor, je>sedel nanj in jasno vzkliknil: »Tako!« kakor da bi spet slovesno sedel na prestol. Tedaj je padla vijoličasta scnca na zelene valove in šla ob obrežju od kraja do kraja in ugašala drugo za drugo bele, svetle hiše. On je vprav sedel na svojem prestolu in držal na kolenih malo Marijo. Franco je na terasi zalival pelargonije v lončkih. Srce in obraz sta mu bila polna nežne zadovoljnosti, kakor da bi napajal Izmaela v puščavi. Luiza pa je potrpežljivo razvozljavala moževo pripravo za ribolov, strašno zamotan:; vr-.vice, svinec, svilo in trnke. Hkrati se je razgovarjala s profesorjem Gilardonijem, ki je moral vedno reševati kak modro-slovni vozel in se je mnogo rajši obrnil nanjo ko na Franca, ki mu je vedno ugovarjal, po pravici ali po krivici. Imel ga je pač za dobro dušo, ki pa nima v glavi vse v redu. Stric je položil desno koleno čez levega in držal na njom malo deklico ter je že stotič ponovil posebno zategnjeno in malo popačeno neko tujo pesmico. Do četrte besede je poslušala deklica nepremično, resno in ni premaknila oči. Ob peti besedi pa se je zasmejala, začela brcati z nožicami in držala ročice na ustih strica, ki se je prav tako od srca smejal. In po kratkem oddihu je spet začel počasi, počasi, z navadnim glasom. Dekletce ni bilo podobno ne očetu, ne materi. Imelo je oči in nežne poteze babice Terezije, četudi je starega strica redko vid?lo, je kazalo izredno, silno nežnost do njega. Stric ga ni obkladal z nežnimi besedami. Sem ter tja ga je mimogrede malo pokaral, a vedno mu je prinesel igrač, peljal ga je večkrat na sprehod, zibal ga je na kolenih, se smejal z njim, pripovedoval mu je različne smešne pesmice. Profesor Gilardoni je govoril z. Luizo s plahim in nežnim glasom. Malo postaral se je in porumenel. »Kdo ve,« je rekla Luiza, »ali bo Marija podobna materi tudi po duši tako, kakor ji je po obrazu?« Profesor je odgovoril, da bi bil čndež, če bi bili v eni družini v tako kratkem razdobju dve podobni duši. Hotel je razložiti, kaki redki vrsti pripada po njegovem mnenju I duša stare matere, in je spravil na dan tale vozrl. »So duše,« je ' rekel, »ki odkrito zanikujejo posmrtno življenje in živijo snino za sedanjost. Teh ni dosti. Potem so duše, ki navidezno verujejo v posmrtno življenje, živijo pa samo za sedanjost. Teih je že več. Potem so duše, ki ne mislijo na posmrtno življenj*'1. Teh je še več. Potem so duše, ki resnično verujejo v posmrtno življenje in delijo svoje misli in svoja dela v dve vrsti, ki se med seboj vedno borita: ena za nebesa, druga za zemljo. Teh je z'Io dosti. Potem so duše, ki živijo samo za posmrtno življenje, v katero verujejo. Teh je zelo malo in gospa Terezija je spadala mednjo.« Franco, ki ni mogel prenašati duševnega dlakocepstva, je namršil obrvi in šel s prazno škropilnico na vrt. Mislil je: »Potem so še duše, ki morijo druge duše.« Stric, ki je malo slabo slišal, se je smejal z Marijo. Luiza pa je, ko je njen mož odšel, tiho rekla: »Potem so duše, ki živijo, kakor da bi bilo samo posmrtno življenje, v katero ne verujejo; in od teh je ?na.« Profesor je vztrepetal in jo pogledal, ne da bi bil kaj rekel. Imela je vedno opravila s tem, da je iskala v štreni dvojno nit, da bi jo potegnila skozi zanko. Ni videla njegovega pogleda, a ga jn čutila in se je požurila, da je pokazala z glavo na strica. Ali je res mislila nanj, ko je to rekla? Ali je bilo za njeno mislijo kaj skritega? Ali je mislila na strica brez pravega prepričanja, samo zato, ker si ni upala imenovati niti v mislih drugega človeka, na katerega bi se njene besede lahko bolj po pravici nanašale? Profesorjev molk, nj-gov sprašujoči pogled, ki ga ni srečala, pač pa čutila, so ji dokazale, da sumi o njej, zato je tako hitro pokazala na strica. »Ali ne veruje v posmrtno življenje?« je zamrmral profesor. »Mislim, da ne,« je odgovorila Luiza. A takoj jo je zabolela vest. čutila je, da nima zadosti razlogov, da nima pravice, da bi tako govorila. Sicer je res, da se stric Peter nikoli ni poglabljal v v?rska razmišljanja. Njegovi nazori o časti so bili nadaljevanje podedovane vere, površne kakor je bila. Njegov Bog je bil dober kakor on, ki ni mnogo dal na vzdihljaje in rožne vence. Za Ljudsko tiskarno * LJnbljanli Jože Kramarič — Izdnjafelj Int Sodja — Urednik; Mirk« Javornik — Rokopisov ne rra^amo — »Slovenski dom« tohaja »»ah delovnih ob 12 Mesečna naročnina je 6 lir, za inozemstvo 10 lir — Ureduištvoj Kopitarjeva allra 6 111 — Upratat Kopitarjeva ulica t, Ljubljana — I el e (on Sl«?, 40-01 do «0 05 - Podrotnlcai Moto mesto,