Št. 14. V C.orici. dno 10. iVbnmir.jsi 1900. Letnik II. l/.haja, vsak torek in pctck v ti'ilnn oli II. mi pn-dpoldiir za nn'slo ler oh .¦•>. uri popohliic y.:i dcžolo. Slam1 po pošli j>f«'j<•!i]:i.11 ;ili v Ciorici n;i doni po'iiljan cHolrtno S K.. pollclnn ¦}• K. in cclillt'lno 2 K. I'rodaja s(> v (iorici V tol);ik;irn;ili Sch war/, v Š• >Iskih uhVali in .) c I- l or sitz v A'unskili ulicali po S viii. GORICA (XJutraiijo izdanje.) l'reduiütvu in upi'uvniüttvo se nahajata v «N a r u d n i tiskarni», ulica VcUuiini h. št. 9. Dopis»1 je nusloviti ua ureduištvo. oglasc in naiocriino pa na upravuištvo «üorico». Oglasi se računijo po pctit- vrstali in sicor ako so. tiskajo 1-krat po 1(i viii., 2-krat po 14 vin., 3-krat po \'2 vin. Ako si' vočkrat tiskajo. raču- nijo sc po poyodln. Izdajalolj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Najemninski krajoap v Wei i. Oboiuski zaslop (ioriškoga meslajohil v soji due 17. doconibra lKt>f>. iislanovil obcinski proračun za I. INOC»., kaleri jo raz- kazoval Mf>2 gld. prhnaiijklja.ja. \' zalozbo to svoto jo hold uvesli nov občinski da- vek. to je najomniuski krajcar ali odslolni ilavck oil hišnih nnjeinnin. V la namcn jo sklenil posohen naorl zakona. po kalerom k>i hit iincl meslni zaslop prnvico. odmeriti od lohi do Ida najemninski krajcar po raz- mori in po zahtovali občinskih polrebščin. Ta sklep jo vzbudil lakral v moslu mnogo hrupa: pisarilo se je mnogo pro in contra v časopisib in tudi ob.širen rekurz jo pre- rornal skoro vse mestno hišo tor jo pol.om s slotinaini podpisov pokri! našol pot do dežolnega odbora. V seji doželnega zbora dnc 10. fohru- varja IS'.M). jo prišel la predmol na dnovni red. Kolikor nain je znano, prolivili so so novemu obeiiiskeniu davkn slovenski po- slanci in so hot«*]i po vsakem naoinii za- prečiti glasovanje o 1(.) posobnoga stalnla za občino Gori('O okrožnomu zastop- stvn, pronoslc na dozolni zbor. ,.(io bi doželnoLja zbora no bilo sknpaj1', določiijc ^. 2. to,i,ra zakona, ..pa bi slo za silno kako roč. zvr.šnjo to oblasti dozolni odhor*'. ,.Kadar biva lo. kai' volova ^ 2.. ima dozolni odlior oblast, skhipo dolati in prt^l- la^ati jib v cosarsko polrdbo ludi v listih primorljojib. v kalorih bi po $ OS. slatnla za nioslo (lorisko trobalo ihv.olno.ua zakona41. Ko jo občinski zaslop niosla (Jorico nslanavljal svoj proračnn za loto 1000., izkazal jo soveda zopot procoj primanjkljaja in da so la doloma za,u;rno. naložil jo zra- V(ui dru^ili iJoklad in davsčin tudi odon odstotck na najomnino razvon tisiih pod -<•<) K. in poprijoinsi so z^oraj nav(Mlonib določil, prosil je, naj dožolni odbor dosožo toj davscini najvišo potrdbo. Do/.olni odbor \rd jc na podla^i občin- sko^a pi'oraciina polrdil oziroma v najviso potrdbo prijiorocil vso drugo doklado in davščino. ])i'ošnjo zaradi najomninsko^a kraj- carja |>a jo odklonil. čoš. da on niina za- konodajno oblasti, in da se v tern slučaju no da vporabljali ^ ;}. z^oraj navedtmega zakona. Toda ti-žasko namoslnistvo '\o boljo skrbclo za svoj(* Jionjamino no,t>o dozolni odbor sam ; ono saino jo namroč posoglo vr to, da bi po lakcni izjoinncin ]>otu po- nia.nalo nioslii nvosti najomninski krajcar. 1'isalo jo dožolnoinu odboru, da so no strinja z njo.yovim mnonjoni, marvot: da ima do/., odbor oblast. kadar ni dožolii(\oa zbora skupaj in kadar gn\ za nujno slvar. sklopali, tudi. čroj na zakoniti podlaui pobirati od obrtnikov — če so morda pri vsom t o in p obi- raj o. do la so proti postavi. proti od ro d b a m Ii na neu ih oblast ev, v n as- protJLi s pravno veljavnimi okrož- nicaini dožolniiga odbora in vso to zakaj? Kor s<; j(^ namostnistvu inudilo opo- zoriti d(»žolni odbor, katori jsi sain odklonil svojo kompotenlnost. na to. da ima vondar lo oblast, odobriti in prodlagati .najomninski k raj oar v najviso potrdbo. D o p i s i. Iz Štanjcla na Krasu. Da so/dobro c(ist(! noproconljiv(i vrodnosti. za to ni pač treba dokazov, o torn jo propričan vsakdo. 0 torn sla bila žo kodaj projtričana naša dva kraska ccstna odbora. konumski in so- žanski. ki sta v zadnjih 2ö lotih povpročno dosti storila za zboljšanjo naših cost. 0 torn ho lahko proprica vsak, ki jo poznal prod/ 2ö I oli našc kraško coste in si jih danos spot ogloda. Sicor j(^ pa s(^ innogo nodostatkov. ki bi so morali odpraviti — a to bi stalo promnogo donarja. Nasi posostniki so pa tako obložoni z različnimi davščinami, da budo stoč(^jo pod njimi, saj rnorajo plačati samo šolskili doklad 120 /0 na vsak gohli- nar zemljiskcga davka. Ni torej čudo, čo morata tudi naša dva costna odbora, v ka- lorih sodo sanii posostniki, katerim so raz- in(M'(? dobro znano. opustili marsikatero polrobno popravo jtri costah, samo za to. da so no zvišajo cosine; doklado. posobno j>a z ozirom na skrajno slabo lotino, ki te- pojo vbogoga Krasevca žo nokaj lot nopro- slano. Ali za odpravo najnujnojšili nedo- slatkov bi inorala costna odbora vendar lo skrboti. Hos jo sicor, da so kraške ceste skoraj izključno skladovno in da morajo' skrbeti za nje po postavi okraji in občine. Ali kj(T jo promot volik in nimajo od takih cost dobička ta ok raj a in obeine," marveč c(da dožola in c(;lo so sosodne dezftlo, tam troba. da priskočita costnim odbororn na pomoč tudi dežola in država. Posobno pičlo pomoči smo vživali mi Krai5evci v tern po- gledu od državo, dočim so drugi okraji po- sebno v gorah vdobili v ta namen ; velik« svoto. Njini sicor tega ne zavidamo, ker sino prepricani, da so bile podeljene dr- žavno podporo potrobno, mislimo pa, da bi morala država nain nasproti v jodnaki meri postopati. Na skladovni cesti, ki veže celo vi- pavsko dolino in goriško okolico, in to ba3 blizu Štanjola, je nujno potrebno, da ae iz- boljšati dve točki. To sta namreč „na kljuščo", pod samo vasjo in pa „na rneliäci" — nad Lisjaki. Prepricani smo, da ne bode tomu ugovarjal nikdo, ki se je kedaj vozil po tej cesti. Na prvi točki se je z,;».«- dilo žo več nesreč in se se vedno ponav- Ijajo. Odprava teh klancev jo torej tako nujno potrobna, posebno pa v očigled ve- likemu promotu na toj cesti, da se je sploh čuditi, da se ni to storilo že do zdaj. Stroški za to bi bili — to priznavamo — rclativno ogromni in bi jih posebno v se- danjih okonomično — kritičnih časih, ni- kakor ne mogel premagati komenski cestni odbor. Ali z ozirom na to, da promet na toj costi ni lo lokalnega — marveč sploünega poinena — morali bi priskočiti na poinoč tudi dežola in država. Mi pozivljemo zate- gadelj komonski cestni odbor, da se z-gane v tern smislu, da poskrbi dotične načrte ter da se obrne do onih (aktorjev, ki so v stanu priboriti za tako nujno potrebo dr- žavne in dožolno podporo. Vedno se slišijo tožbe: za druge okraje izposlovalo se je že toliko in toliko državne podpore za ceste, samo za Kraševce nič. Po mojem mnenju imajo pa Kraševci na tern najireč krivde sami. Kdor hoče do- biti, ta mora prositi. Kako hočete, da bodo poslanci vedeli za vse vase potrebe, ako jih jim ne naznanite sami. Pozivljamo torej so jodenkrat komenski cestni odbor, da uvažujo te na.se vrstice, stori potrebne ko- rako, da se mu no bode moglo očitati ka- sneje, da ni bot(>l storiti svojo dolžnosti. lzpod (avna, 13. tobruvarja 1900. Tu.se snujeta dve novi posojilnici, ena v Skriljah, druga v občini Kamnje. Nočem 1 L 1 S T K K. Ivan Anisimič. liuski spis;il I). \'. (irinorovii', posiu'l (irr^oric. 1. Ivan Anisimič. ali na proslo Anisimic: (kakor so ga imonovali prijaloljski) jc spa- dal so k oniin dolavnini kmotom slaro dobc. Taki naglo izumirajo. (Jbrtui zavod in tvor- nico so zavzele jjrvo mosto pred krnetij- stvom, stroji in novejšagodala o'nstrumenti) so zanioiiili oralo in balalajko (narodni glasboni naslroj se strunami). S lem je iz- .^rinil ob onoin tudi značaj prav(»ga staro- davnoga krneta. V poslodnjih \oi\\\ so }o ba- v'il v inojoin rojsluom kraju joilini Anisimič so samim kmotijslvoni1), in ni ga j)roplasila iiili nougodna Jotina. Oral jo, sojal, branal (vlaeil brano) |Uili lodaj. ko jo bilo ocito, da si zaslužijo ljudjo v tvornicah mnogo Kotovine. Toga pa ni dolal Anisimic lo iz za- sturelo navado ali po nacrtu. ni si lomil «lave, kaj bo dajalo vocji1 dobodkc: polje :ili tvornica. Ni imol navado, da bi pozve- doval bodočnost da, to so mu j« zdelo so groh. „Vse je v božjih rnkalr' j(! govoril, *) Scdaiiji rnski kmcl «Ida posrostoma po /imi v Wornicali, a polcli „a j>olju - ton.j zilruzuji- "yojiio opravilo. ,.'/, bosodaini in mislimi no (»praviš vs(lloj". - - Ni se mogel lociti od svojoga polja, tako so mu jo bilo jirikii])ilo. Ni čudo! Pri- vadil so ga jo zo ledaj, ko ga jo nosila rajmi mati soboj k žolvi tor ga vspavavala v gu- .ualnici. To jc bilo so vo žo davno ; kajti Anisimic so jo bližal žo ¦oseindeseteinu lotn. — ^poniinjam so dobro vsega njogovega pro])rosloga d(!lavnoga življonja. V spomin mi pribajajo tudi najmaiijše črlico njogo- voga znacaja in so tako nopomonljivi do- godki iz nj(;govoga. življonja. Njegova nonavadna prijaznost, pobo/.- nost>in odkrilosrcnost so mo vodno vozali do njoga. Samo eno roči ni ljubil, nnimw tvornic; ali vondar ni govoril o njib na- smohljivo. v.o j(» prisol govor na to. So ga vidim, kako j<; sukal sivo glavo tor govoril: ,,Najslabš<; opravilo jc io? čo so nič no dola. S čiinor k o I i se člo v ok ži vi, v torn mora bili tudi kaj dobrega. Kar pa moni no ugaja. lo jo to življenjo v Ivornicah. i to, ki ga prozivljajo dolavci po storjenem d ubija in trudi kdo, pa vendar no žanje za to hvaloznosti. Pri ktno- tiji j<> vse drugače; sam za so delas, sam sobi si odgovoron. Co si s<» trudil — prav Ii jo; co si lonuhari -- prav. to lo sobi pripisi". Anisimic jo dokazoval z dejanjem, da ni hrepenel odvoc ])() donarju. Ko si jo kaj prihranil, dokupil jo polja, ali pa je obrnil za domaco pohišno opravo. Po vsem okraju so prebirali olroci pavolo v tvornioah in služili s totn za ..sol'!, kakor so govorili n.iili rodilolji, ali njogov sin Savelij ni smol o loin iiiLi ziniti. Njegovi dočki so bili doma. užili so otročja lota; in ko jo bil starojši dosegol štirnajsto loto, hodil jo za plugom kot stari in ni dolal skazo na polju. Mnogo let jo bila leliua na polju slaba, toda Anisimic se vendav ni zatekol v tvornice in v hiši ni bilo pomanjkanja. Dr/.al so je trdno reda pri svojem gospo- darslvu, živol preprosto in nikdar ni poznal nedostatka; da, še mnogo donarja si je pri- hranil. Colo bogatejši gospodarji so prihajali k njomu, da bi si izposodili žito za setev. V takih slučajih pa je bil Anisimic „trd", kakor so pravi. Potratni clovek bi ni.ti v zimi no bil spravil „koščka lodu" iz njega. ni posojoval komorkoli; ali c:e je posodil, todaj pa ni zahtoval ničesar za to. Obrtnija je cvotela v okolici, ali oderuhi so ihnel! vendar dobro žetev. Če je zadela krneta nepričakovana nezgoda, izposodil si je de- nar, jemal na dolg sol in oves, in po ne- kom času je plačal še enkrat toliko. Obresti niso bih» in'znana reč. Mnogi so ponujali staremu kmetu visoke obresti/pregovarjali so ga, da lahko obogati v kratkern <5asu, ali Anisimič je bil hladon do vsega tega. Po- slušal jo kar tako, kakor bi se to njega niti no tikalo, ali njogov odgovor je bil vodno enak: „Denarja ne posodim, ali žito pa dam rad. Bog ne jemlje obrestij od nas; tudi nain so to ne spodobi". Anisimic je razumel dobro svoje go- spodarstvo. In to, pa njegova postrežljivost jo privajala ljudi k njemu. Ho^ili so od blizo in daleč prosit ga sveta. Če je hotel kupit kdo kravo ali upreženega konja, pri- šel je, da se je posvotoval z Anisimieem; in kar je rekel ta, jo bilo sveto. Če je hotel kdo hišo zidati, ali voziti drva iz gozda, ali prikupiti gospodarsko orodje, obracal se je vselej k izkuäenemu kmetu. Kar jo dolal Anisimic, je delala v.sa vas ; če je del na setov, so sejali vsi, če on razpravljati vprašanja, sta li obe potrobni, ali bi niqrda ona zadostovala za namenjeni okoliš. 0 tern naj dotični snovatelji pro- misTjujejo. - i Jaz serh hotel le omeniti, da posojil- nica v"Skriljahfei postavlja nekak poseben, izreden namen, Pomagati hoče tr- g o v s t:yu:' LjüdstvO' vedno bolj spoznava, da same sebe uničuje, ko podpira narodne nasp^ötnike.v Gorici in bogati svoje na- rodne zatiraJce, samo pa hira. Ljudstvo si želi rešjti nenaravne zvezo z narodnimi za- tiralci. Vpra^anje.je le, bo li omenjena po- sojilniea kedaj prišla do take gmotnc rn ö č i* dä bo zadostovala postavljenemu nameriii.. Bo limogla dajati sredstva, da bi se za njeni okoliš naročevalo potrebsčine pröko Gorice? -: ' Ta poskus, ta narortna namera nain jesvsekak'o nov pojav splošnega narodnega klica ßö v e li k i naro d n i z a 1 o g i v Gtjrici. vKo homo imeli n a r o d n o z a 1 o g o j e si v i u i Ji k o 1 o n i j a 1 i j v G o r i c i*), kakor imanio zdaj zalogo krojnega blaga, potem bödd male po.sojilnice na deželi iz- vrstna podpbra naši gospodarski ' organ iza- eiji in boJo pomogle reševati trde vozlo, ki nas, y naAo občutno skodo še vežojo na riaSe nairodne nasprotnike. ISü Krenljen*^).— Nase „Bralno, vi- nogradBkfo i'n- sadjarsko druAtvo" je imelo ;*adnji cjari/^uinolega leta syoj, obeni zbor. ZbQi'O.yjanjq je vodil predsednik gosp. Brun- .id.ula. 1z rupiniQv za leto 1899. je razvidno, da jebilp dohodkov 850 gld. 41 no. Tir- • jati je i5,e.4fjdudpv 102 gld. 36 nc. Zadaljno graditev vinograda je sklenil občni zbor, da, bo hioral ysak ud plačati Se 1 gld. 40 nč. Zcmljišča za yinograd razun sadnib ,vrj.oy ,-;-; se je v minolem letu prekopalo 2500 kvudralijih metrov. V^JVqvi'ödbörsobiliizvoljeni gg. : Aloj- zij. Bruridula list. 22 predsednikom, Vinko Kompare podpredsodnikom, Franc Metlak .. bla^ajnikom, Anton Tavcar tajnikorn, Av- guštin Orel odbbrnikom. ,Pregledovalci ra- čunov : Miha Brundula, Anton Žvab in Ivan Ravbar'iz Vogeljskega dola, župan občine Veliki Repen. V mirovno sodišče: Androj , Tavcar, Anton ?Tavčar, Janez Tavčar in teuton Gomizel] iz Krepljen ter Andrej Lab iz Dutovelj (kakor načelnik). Občni /.bor se je .zakljuLij z živio-klicem cesarju in okraj- nemu glavarju v Se/ani, dr. Laharnarju, ki gre druslvu. vedno na roko. Po zborovanju je bil v okrašeni dvo- rani obe'd. "Posebno še je odlikoval z svojirn govororn odlionjak Andrej Šlok iz Dutovelj. Ganljivo je slikal življenje naSega cesarja od nastppa vlade leta 185-8. pa do današ- 'njib dnü' Vrla dutovljanska godba je igrala razne slovanske korna'le. Radost je bila splosna. Rtemu je pripomogla seveda tudi dobra kapljica iz kleti Andreja Tavčarja iz Krepljen. üdje so se razhajali Se le pozno ¦) Otem vprašnivjn spiegovorimo v kr.itkiün obäiruejo. •*- llredn. **)¦ Naprošoili sino bili due -i-. jau., da pona- tisnemo ta dopis i/, «Imüuusü«. Storili snio to dra.^i! voljo, pripomuiino 1<^, da bi bil dopis zaglodal luč sVota žo prod rnesecmn, ako bi ga nani dircktiio doposlali,— Ur«vd. zvečer. a so se popred spomnili na.se dru/.be sv. Girila in Metoda. nabi-av.si 4 krone. Naj se le razvija dalje pod božjim blagoslovom to nase koristno drustvo ! Politicni razgled. Državnl zbor. Kakor smo ornenili ze v zadnji šte- vilki nasega lista, se sklicuje dr/avni zbor na 22. t. rn. Zdaj nastane vprašanje, bode li zamogcM vspešno delovati ? 0 spravnib konserencijah pravijo listi. da nadaljiijejo mirno ter da se je doseglo v njib v marsi- katerib vprasanjib celo neko načelno spo- razuniljenje. Kaj |>a še vse dosezejq ta po- svetovanja v tekn teb malib tinij, ki nas še ločijo od državnozborskega zastMlanja. tega ne ve pač nikdo. Mladočeska glasila pa za- trjuj(\jo že danes, da ostanejo Celii prej ko sU^j v najodloenejši. opoziciiji, ako s:> ne ugodi il.li 1a zabtevi glede notranjega urad- nega jczika pri di-žavnib nradib. To con- ditio sine ipia non — so slavili Clebi (!la- i'yjevenm niinislerslvii in ri vsch kombinaeijah čisto nič ne govori ter da se nas sinatra še vedno nekako tako — kakor se smatra peto kolo pri vozu. Istrskl cleželni zbor. Poreski listu: „L'lstria1'. ki je ob enem glasilo isti'skega deželnega odboi-a, porowi, da se snid<^ istrski dezeini zbor v drugi pol-ovici meseea mareija t. 1. Spodnje avstrijski dežclni zbor. Spoduje avstrijski de/clni zbor }v skli- can na dan 20. I. m. k izvanrednemu za- sedanju. Razpravljal bode namreč o pnMia- r- stno občino. Deželni zbor Spodnje avstrij kc je slitne zakonske načrle /e jedenkrat vspi'v državnib železnic iz vseb kronovin. Ta de- putacija je prosila ministra, da bi sc želez- niskim delavcem zvisala dnina, skrajsal d(>- lavni čas ild. Minister je depulaeijo vspn;- jel prijazno. Kor se je raznesla vest, da na- rnerava uprava državnib železnic delavcem zelo zmanjsat.i dnino, je minister delavce pomiril v lein pogledu, rekši Jini. da se ni to nikdar nameravalo. (ilcde zvišanja dniiu» je pa rekel, da je to pač odvisno od gmoi- nega stanja, v katerem se naliajajo državne železnice. Delavci so vzročili ministru me- morandum, v katerem so bile navedene njib Ž«lj(J. — ni začel kositi, iii zganil nikdo kose, naj je bilo tudi po sv. Petru. In zares nikdo ni znal bolje od njega, kdaj treba žeti in sejati, ali v kateri zemlji se obnese to all ono žito. Čez; šestdeset let je preživel sredipolja in sprijaznil se je leto za letom bolj ž njim. , V tej njegovi prijaznosti do polja je bilo mekaj posebnega. Te tri, štiri njive, ki jib je oral nje- gov oce in ded, so bili pogoj njegovega življenja,. na njih je visela blaginja vse uje- gove rodbine,; V9e svoje nadeje je stavil na nje in priporo^al jib z gorečo molitvijo božjemu varstvu. Koliko skrbij je prestal, koiiko nemira in radosti okusil, koliko potii je prelil na njih v teku šestdesetih let! Ali.zdelo se je, da ga tudi polje „ra- zujne"; nastalo je med njima neko tajno sočutje (siinpatija). „Glej, glej!" rekel je nekdaj starec, ko je pregledoval v letu svoje polje. „Kdo bi si mislil, da me prevari ta pšenička! Zrna sem bil posejal dosti; ni mi bilo žal; prav lepo ga zoral, ali klasje je vendar redko in stebla so slaba". „Glej, glej!" Leto je minevalo, bližala se je žetev. In Anisimič je sei zopet na polje in gledal pšenico, ki ga je bila pre- varila. Kako gosto je stala zdaj pred njim v polnem klasju ! (le se žito ni obneslo. oral je še bolj skrbno, in prilo/il kamen na brano. ,.Zdaj me pa ne prevariš! Nijegru- dice (kepice) na polju in zemlja je kol prah. Lepa posteljica za žitno zrno". Te tri. Stiri njive so bile ves njegov svel; v njem je živt^l z vsdtni svojimi na- klepi.'z vso svojo du.šo. Njegove misli niso begale dalje, nego je segalo njegovo oko. Ali v teb tesnib mejah se je bil naucil mriogo. Ali ni božja modrost uprav tako velika v steblu kakor v najkrasnejšib pri- rodnib prikaznih? Staremu kmetu je za- dostoval ta košcek neba. ki se je vzdigo- valo vsak dan nad njim, in ti vrhi, ti gaji (logi) okrog, da si je dobil one skušnje, ki je modrost deželana. In ta skusnja je slu- žila v korist njegove lastne rodbine in vseh, ki so poslušali njegov svet. „Nu, kako Anisimič: ali bi ne bilo prav iti na polje ?" vprasal ga j<^ sosed, ki je bil slo[iil |»red vrata, da bi se ogrel? „Toplo postiija; iz zemlje se kar kadi". ' „Le Se malo potrpi", odvrnil je stari krnet. „Uprav sem bil na polju. List se se ni razvil na hrastib, zmrzal skodi ovsu. Po- cakaj se setvijo, da bode dobro list razvit kot zajčje uho ; takrat je zemlja ogreta". (Dalje pride). Pruski princ Henrik. Te dni se je mudil, vracaje se iz dalj- nega azijskega izboda, na Dunaju brat noni- škega cesarja princ Henrik, ter je bil gost našega cesarja. Vsprejem njegov je bil jako slovesen. Nemski lisli bi hoteli prijtisovati temu obisku nekak politicen pomen. V re- snici pa je prišel princ Henrik samo za to na Dunaj, da se zabvali našemu cesarju na imenovanju podadmiralom naše morna- rice. — Ruski učitelji in pariška razstava. Ruski minister za uk in bogočastje je doloeil svoto öO.OOO rubljev v ta namen. da si pojde löO učileljev iz znanstvenib ozirov ogledal parisko svetovno razslavo. Koliko dovoli pa avstrijskii vlada v ta namen? Vojska v Južni Asriki. Na ju/.no alViskem bojišču se vrše sedaj velike (»riprave za jedno ali moi-da celo za dve veeji bitki. Na prvo se pripravjja g(»ne- ralissimus Hoberls. jediuo upanje angleskega naroda, kaleremu se bo poslavil v bran biirski general (Ironje. ki je v lein delu /.e iikrotiI Metbuena. na. drugem se pa bržkone /nova spoprimela .loiiberl in Buller in sicer v južiKMii delu Nalala. Bilka v lein delu. ako splob pride do nje in se IJuri za sedaj ne zadovnlje samo z okupaeijo Ladysmilba, ne bo posebnega pomena, kor usoda. Angležev na lem bo- jisču j(» že zapečateua.. Veliko vecje va/.nosli j)a bo dogodek ob zabodnji meji. Ako Bo- berts |ii'(Mnaga Bure pri Kimberleyu, nu: je odprta najbližnja pot v Bloemfontein. Buri bi morali zaslavili vse svoje sile, da. mu preprecrijo prodiranje po v<'činoma negorati deželi. Ako bo pa imel mož jednako srnolo, kakor vsi dosedanji angleški poveljniki, po- tem je angleška usoda tudi to dognann in vsak iiov poskus brezpomembeu in brez- vspešen. Buri so prepričani. da se jim tudi ta akeija prtsreci, ker bodo proli Boberlsu po- stavili vso svojo razpolozljivo armado na zaliodu kakor linli z Na Ulla. Domaro in razne vesti. inienovMMJ«'. — Avskullant dr. Ivan Silvestri j(> imenovan sodnim pristavom v Tržiču. I'leinstvf) in duliovseina. — ,.Soca" |)ise v slev. 14. med drugim : „Volilci ! Nikakor nočem vsiljevati svo- jega prepričsinja, dovoljujem si \ras le opom- nili na javno tajnost, da sla bila plemslvo in duhovščina od pamlivekov sem v vseb zadevah solidarna. da sla se podpirala eden drugega ter skrbela zato, ker ob:i izsesa- vala ubogega kmela od rojslva do sinrli. I da je isti oslal na najnizji slopinji omike. krale mu najmanje pruvice". Tako pise (rabrscek-Tumovo glasilo. Temu steklinskeiuu izbrului kralek odgovor. Vsakemu omikancu ji1 pač znano, da je itnelo plemslvo x srednjem veku in šu kas- neje innogo predpravic;. kaler(^ so posaniez- niki vcasib ludi zlorabljali ; daiulanes pa so po zakonu vsi državljani enakopravni in tudi plemstvo Ivori b4 del naroda kakor dru.Lji slanovi. Pomen in važnost narodnegu plemstva pa vidiino posebno v sedanjib poliličnili borbali pri našili severnib bratib na (leskem. Tudi upliv našega malega na- roda bi gotovo le rasel. ko bi mi Slovenci ini(»li razun nasib narodnib plemicev, še nekoliko ScbwarzcuilxM-gov in Lobkovicev! To menda uvidi vsak zdaj skele usesa, kalera mu je doticui list prav posleno in po zaslugi zrabljal. „{ioricii" in dr. Tiuna. Mi smo pi- sali v zadnji številki na.šeija lisla. da i\r. Tunia sicer ik^ poroča v deželuem odboru ilalijanski da pa svoja porocila italijan- skiiu odboi'iiikoin lolmači v ilalijanskeni je- ziku ler jib pojasnjuje. ,.Si»ca" tega sicer ne veruje nani „la/.nikom po poklicir', |i;i tmli ne zanika in ik; najde v t(Mu. ce bi bilo tudi res -¦- niO budega. Mi pa nismo bo- l.eli druzega konslalirali nego — da se celo ilalijanski odborniki posmehujejo dr. Tu- movi prijenljivosli, postibno j.ia, ker jim dunes pojasnuje v italijanskem jeziku. za kar ga nili ne prosijo — a t(>ga ui sloril takral, ko so ga za to prosili. Značilno pa je, da poslajajo li kreinen-..ziiačaji" \r to- liko prijenljivejši v jezikovnein oziru. ua- sproti llalijanom, kolikor radikahmji bi bo- teli biti v tem pogledu nasproli grol'u (lo- roniniju. i\li inislimo. da morajo ..Sočini" Oila- lelji vendar že spoznavali. kam pes laco moli. ako niso v resnici ..bornirani*'. Gl<»de sumnicenja in pa stikanja po onem. k: nani je naznanil <\\-. Tiiiidvo inetainorrozo, po- vemo pa kar naravnost, da smo jo izvedeli in sieer posredoma iz ust italijanskih od- bornikov in da mim noben (labej ničesar ni povedal o tem. Splob pa ,.Soča-l ne more stvarno odguvarjati, zato po voluiii ski stika za pisci . . . „Hiidmivn novcsta" je naš lisl ne- kcinii ..Sočanskemu" hipc.ii. ki jci popravek : ..i\i res. da sem jaz pri Brkinih delal na to, da ne vole grol'a Coroninija. Jaz s(>in naopak vedno priporočal spravo, ker sma- tra m osebni prepir za največo nesrečo na- sega ilak od vseb slrani napadanega slo- venskega Goriskega. Z odlicnim sposlovanjeni A n to n M u h a, velepos. in dež. poslanec. Lo k e v, 12. lebruvarja 1900. (Mi jemljemo \raš popravek na zuanje in si inislimo svoje. Z ozirom pa na Vašo poslanico, objavljeno v drugih lislib, Vas zagolavljamo, da se ponašamo vsaj z jed- nako miroljiibnosljo. kakor \ri in da bomo srecni, kadar bo zopel mir med naini. Si- cer pa veste sami prav dobro. kje je vir nemira. saj sie z drugimi lovariši vred lasl- noročno obsodili provzročilelja.) „II Friiili «logual t(! dni pri nokein psu v Trslu. Trst in Gorica sla v resnici tako blizu. da. se ta strašna bolozen prav lahko zanese iz Trsta v Gorico. Prva znamenja te bolezni so se pokazala v zgoraj navedenern clanku lisla „II Friuli Orientale" in dolžnost na- sega magislrata je, da preisce uredništvo ornonjonoga lista, ter da zalre nevaruo bo- lezen že koj v kali. Mi obžalujeino srciio nesrociKiga [lisca zgoraj navedenega clanka. Rovctik grizo okolo sehe tako neusmiljeno, tako slepo, da se cloveku kar smili. Bes huda mora bili la bolezon politična steklina. No, pa morebiti, da je spravilo z(ilencka v slabo voljo kaj drugoga. Ako zaloti člo- voka, jiosebno pa še mladega pö vi-lm v nedeljo slabo vreme in pm/on žep, a to v pustnem času, potem je to pač trdo. Taka se j(i najbržo godila mlademu solnidniku našega laškega kolege preleč(Mio neihdjo. Sodavimi glasovi. In li pritepeni trgovci slovenski naj l>i šo dolali llalijanoin, loiiin izvoljonoinn Ijudslvu. konknroneo. A no poc dio ! basta. basla in basta, tako vpijo rovco, bije z nogami oh tla in z rokami po mizi. I'roc z njiin. proč s lo zalego. llalijani so morajo orgnnizirati. Zatreli rnorajo gada, ki so »a doslcj lako velikodusno rodili na prsili. ki jim pa v znnk hvaležnosti za.daja oil duo do duo l.oliko slrupa', da hi gotovo oucinogli, ako s:1 no vzdranii.jo Lor slo/no in1 naslopijo proli njiin. Proo s slovoiiskiini doklanii. proc- s slovonskimi hlapci, proc s slovoiiskiini dr- vaiji. proč z vsom, kar prihaja oil Slovon- oov ! j\o pi'oi: s slovonskiin dennrjoin - toga vendar no pravi! (lo jo na lo pozabil. popolnjnjeino ga mi in akeepliramo vso lo lilanijo. Torcj nohon Slovonor no sine —¦- več iti v italijansko hiso in v ilalijansko proda- jalnioo in nohon Itali.jan no v slovensko liišo in v slovonsko prodajalnico. Gospoda Italijani, mi Slovonei akceptiramo lo pogojo tor podpisomo tako pogodbo z ohoma ro- kania! Poskusile in vidoli homo, kdo ho dljo vstrajal. ee hocete pospošili vaš pad posküsite ! No pa sa.j jo zdaj vondar pnslni Las, za kaj hi tudi ,.ll Kriuli Orientale" no občutil njegovoga vplivaV! Pa saj je hil njo- gov olanek lo ,,iin' idea". r^odiio rcscn utok jilede ueitelj- skih petletnin. Objavili smo /.<>. da jo utok. kalorega je podal g. I. Krizman. nad- učitolj v Dornbergu, ii^odno rošen. Mini- storslvo za bogoeastjo in nk je vslod toga utoka razveljavilo c. kr. deželnega šolskega svela odlok, s katerim so jo omen jenem u gospodu odi-okala praviea do druge pellet- nine tor določilo, da ima dobivati to do- klado od dneva. ko preteče službeno deset- letjo po prebiteni izpilu ueitoljsko sposoh- nosti, ako so vjemajo drn.^o zakonite /.alitovc. V ij 12. zakona z duo I,"), oklohi-a l«S(.)(i. d(v.. /;ik. hi1. HO, je nami-eč izkljiičona nzvralna moo iiovih zakonitih doloeh. edino U^ v kolikoi1 so tičejo žo priziianih pc.letnin. Ako hi se pa tolniačil navodoni para- .u;ra{' v nasprolnem smishi, hi no iniol $ 5. isloya zakona, s katerim se jo narneravalo v nasprolstvu k dolocltam zakona /. due 10. marca 1870. dož. zak. hr. IS poholjšali licitoljskernu osohju .umolno stanjo. nika- ko.^a npliva na ^motno slan.je tistili nčilolj- skih osoh, ki so vzivale starostno doklado zo prod nvoljavljonjem jtrve^a zakona. Tenin doslavljamo so. da jo hil zo prcd loin podan parkral nlok v isli zadevi. da pa ni imcl nspoha. Za uc'itelje. Vr šolskom okrajn «o- riške okolioe so razpisuj«^ slalno namescenje |>o eno mosto ucit(^lja III. placno vrst.(» na Ijudskih šolah v Uonoali. Itilieinberijn in I'od^ori. S lomi slnžhami spojoni prejemki so uslanovljoni v dezelixMii zakonn z dno 15. vinotoka IS'Hi. I'rosild za katero t(>h "lest naj vložo svojo pravilno opnMidjono pJ'Osnje v leku šoslili lednov po ln«|j,Mn '¦•'izKlasii loga-U» nal(H:aja v in-adnoin lisdi l"'i doličnoin krajnom solskom svotu. Kap je zadela, kakwi- nam porocajo V/- Prvačine, v nodoljo dno II. I. in. o. g. I'l'vaskojfa žiipnika. .losipa 1'oljšaka in si- cei- koiKjcm n.jo^ovo sv. inase. Padol j(» prod ultar.jom na tla, na kai- so Ijndje liilro pri- stopih jn KSl odnosli v ža,urad. inn ondi slokh inašna ohlačila tor ^a poU-in prcnosli v njotfov stan, kjer mu jo hila na.^lo zdrav- niska pomoč. i\j<)so,jilnica je imola prornota nn»secii januv. 1900 K 2:-i:-i.7f> I 71 V celem lolu 1899 K 2.S21-.I72O(). Ti'^ovsko-obrtna zai »)i se sicci- vodili na vi-vici na h Ijmnlt torhe, se hodo vjeli in uhili'v 48 -'- k.lor hi hotol i-esiti'lakega psa, sto'i lo laliko v loku toll fS nr. a prej f,ra mora pi'eiskali nioslni živinozdravnik tor konsla- iii'ali. da i ' popolno zdrav. Dotičnik ho moral soveda placali določ v iio- rici naznanjuje p. t. ohčinstvu, da odda v |)odnaročho naslodnje časopise: ,,Soča11, ,.rrimorecu, ,,Narod", ..Slovenec", „Sloven- ski list", „Hrivoe", ,.SIav. Kcho-', „Vaterland" in ,,L'oco del l/itoralo". Kdor žoli prevzeti kak časnik v podnaročho. naj to v II- dnoh prijavi odhoru. a mora oh onom pomi'liti najmanjo lo. da so ni razdolila lotos mod pomozno uradnike na- vadna državna podpora. Poluradna ..Wit>- ner-Ahondposl'; pa jo izviMlola na pristoj- nern mostu, da se l>o lotos razdolila ta podpora za vsako slroko na posehiKnn ključu. Dolična dola. da hodo dokončana ze v nekih todnih in polein da se ho om<»- njona podpora izplačala brez odlašanja. Pravico javnosti \o podelilo mini- slorstvo za uk in bogočastjo ilalijanskemu realnomii gimnaziju v Pazinu, isto tako pra- vico rooiprocitete v smislu ij II. poslavo z due 19. doc.embra 1898. Tisoecra slovenska predstava v Mlibljiiiii. Dno la. t. in. so ohhajali v de- žnlnom gledališču v Ljuhljani proslavo 1000. slovonsko predstave. Predslavljali so pri h>j pi-11¦ ki „Žiipanova Mioika1', najstarejšo slov. J«1'0- uadalje so igrali odlomek iz ,.Jamske Ivanke" jn i/virno op(»ro „Sfara posom". -Tiikoiiht" še jedenkrat prepo- W'dan. Kor jo dožolna vlada kranjska pre- pov(>dala javno predstavo .lurčičevega „Tii- ^rnora", |lololo S(l j(1 ,/r,IROm0I.a« ,„.,.,!_ stavljali samo pr(>d povahlj<>nim oboinstvom. A tudi tako prodslavo je vlada pre- povodala. . . ... 01>inske vol.he v Žniinjii v Istriji. Ker je vslod protesta s strani'laško stranko vlada ovrgla Ohoinske yolitve, so se vršilo to dni nove volilvo a tudi na teh so zmagali Ili-vatje z ogronmo večino. :. i\asa strnza" išče spretnega poslo- vodjo za t r u o v i n o z j e s t v i n a m i. Plača HO gld. na mesoc in vse prosto. — Pripo- ro&i s])retnega pis.irja za kako mesto izven Trsta. Dotitini je nodavno dopolnil 1.4-me- sečno ječo radi izgrodov pi-oli Lahom o priliki cesaričine smrti. Zna dobro sloven- ski, hrvatski, laski. Nem.ški zna srednje. Do- vršil je peso realko v Trstu. — Na razpo- lago ima dohrega p a s a r s k e g a pomsl- (• n i k a. Načelni.šlvo „Naše straže v Ljub- Ijani. — Xovo sloveiisko drustvo na Duuaju. Dunajski Slovenci so si ustanovili spomocjo slovenskih akademikov, podporno in izo- bražovalno dru.šlvo ,.Zvozda". Prodsodnik druslvu ,jlo[)osredovalnioah, na diugi strani pa vstvariti podlago za or- ganizacjijo javru^ga deloposredovanja. V do- iavskem ^ov(;tu se je bil sestavil poseben odbor, ki se j(» .posvetoval o načrtu zakona o (loloppsnnlovanju in je predložil posebno poročilo. Po Lorn porocilu ima država na- logo uredili doloposredovanje in se pri tein poslužovati ohčin potom izročenega dolo- kroga. Najglavnejše vprašanje, kako se naj pokrijejo stroski takega občnega državnega deloposredovanja, je v poročilu nerešeno in s(^ hodo o tein sklepalo sole v plenumu do- la vskoga sovota, sosobno. kor se še no ve, kolikošen krt»dil hoče vlada v svrho ob- cnega deloposredovanja predlagati. Ako se bode ta načrt zakona uzakonil, bode Av- slrija v torn oziru j)rekoraeila druge dr- /,avo. — Drtizbi sv. (irila in Metotla so poslali m(5S(!oa januvarja t. I. prispovkov j>. n. gospoda in društva: l''r. liiidoll" v (lr- liom vrhu iz nabiralnika 8-()N K. kajilan Iv. Košir v Tolminu H*— K, presv. g. knezo- skof dr. A. Joglic 100"—K, urednistvo ,.Slo- venca1' -II'— K. prva dol. posojilnica v Metliki 20"— K, kaplan M. Škrjanec v Za- gorju o-— K. podruž. v Vipavi 28'20 K, Hoza Mikl v Onnožu 4 10 K. A. Mežan na Igu iz nabiralnika 21- K. moška podruž. v Mariboru 2;")(.v— K (imena darovalcev gl. „Slov. Gosp." ŠL. 3 t. 1.), čitalnica v PLuju novoletnico 221— K, moska podruž. v Aj- dovščini f);")1-- K. podruž. v Ljutomeru no- volotnieo 60- — K, urednistvo „Slovenca" 200-20 K, kaplan M. Kl'orl na Rečici (Štaj.) 2"— K, živiuozdravnik Fr. Majdič v Logatcu 10-— K, moška podruž. v Karnniku 240"— K, podruz. v LjulouuM-u 10' K, zonska podi'uz. v Koharidu ()(>"H4 K, zup. Iv. l>odhoj v Planini iz nahiralnika v Strniševi gqslilni 1\S() K, zonska podruž. v Doi-nborgu 9-—- K, ženska jjodruž. v Sežani \2\'-— K, g. liernolova v Vipavi zbirko 1640 K, žup. Ljud. Jenko pri sv. Duhu \y — K, dr. M. Laginja v Pulju volilo f kur. Jos. Meglica 100-— K, posojilnica v Mozirju siO"-- K, naducVitelj A. Gnus iz nabiralnika F. Peklarja ua Dolu (Štaj.) 8"— K, posojilnica v Mako- lah (Ötaj.) 20-— K, posojilnica na Dolu (Staj.) I01-- K, nioška podruž. v Kobaridu 60-— K, podi-uz. za b re.sk i ok raj (Štaj. 337"— K, tvrdka A. & E. Škaberne od platna 200-— K, N. N. v Hegunjah |iri Cerknici 20'— K, bralno drustvo v Dolu oh Savi 20#— K. Yrlinisko pivo. Pivovarna P. F ft") blich na Vrhniki j(> hila prod kratkem odlikovana na razstavah v Rimu in Bruselju za svojo izdelke z casino diplomo in z 1 a t o s v e t i n j o. * Morilci iz verske blazuosti. 0 slrašiiom zlocinu, ki so j(» pripelil v vasi Morst v bolgijskom okraju Gelderland, se poroča sedaj uprav nev(M'j<'tne posamezno- sti. N(»ka vrsLa protesiantov je imela ondi vsak todon sestanke. V potek zvečer so so sesli v bisi kmeta Scherfa v Appeltornu. Prisotnim je prisla nakrat rnisel. da jo v hisi limlio tor da prebiva v telesu hlapca .1. Brinkmanna, ki je že spal. Schorl" je hlapca zhudil, tor ga je peljal nooblečenega mod udelßzenoe toga ponočnega sestanka. Sobers jo hotol izganjati iz hlapca hudiča tor ga jo ndaril s trobilom tako po glavi, da j(^ omedlel. Nato so planili vsi, moški in žensko, na žrtvo, ga hili s |ialicami in sloli tako dolgo, da je izdihnil. Potem so ska- kali po njem tor mu polomili vse kosti. Vsa soha je bila krvava in vso pobištvo razhito. Potom so peli vdeleženei psalmo tor pro- slavljali Scherfa kot preinagovalca hudiča. Schorl', star šelo 27 lot, si domišlja, da jo nov Mesija. Vse vdeh'/onco so zaprli v blaznico. * Strašnn operacija. V Ameriki živi nek bivsi mornar Taylor — s polovico svo- joga telesa. Taylor je trpel prej enkrat bo- locino na levi roki, vsled kalere so ga zdravniki tnorali operirali. Opazili pa so, da ima mož raka v kosleh in so mu svetovali, naj ostane še v bolnišnici. Kmalo za tern mu je vsa leva-roka s pleči vred otekla in otekati je jel ves gorenji zivot. Zdravniki so Tayloru stvar pojasnili in rokli, ako se ne da korenito operirati, bo moral kmalo umreti, ker je njegova bolezon ena najstra^- nejsih, kar se jib nahaja. Pa tudi pod ope- racijo hi utognil umreti, radi toga naj bode na vse pripravljen. Taylor, spoznavsT zdaj svoj žalostni položaj. je dovolil v operacjjo. naj se zgodi kar hoOe. Nato so ga pripravljali dva dni na usodepolno dolo. in gav krcpčali, da bi ope- racijo mogel prostati. Čez dva dni je pri- slo več kirurgov in začeli so ga mesariti. Več ko dve uri so rezali na njem : najprej so mu odrezali roko in izrezali piece, po- tom vratno kost in rebra. Ko je bil ves narazon. so ga pustili 24 ur počivati ter ga umetniin nacinotn hranili in krepcali. Ko ]»a se je probudil, je bil tako hicen, da jo vso pojedol, kar so mu prinesli. Cez kake 14 dni jo Taylor že mogel sedeti na postelji in rodno uživati j(^di. V par mosecib pa je bil iz novarnosti in zdaj ima službo v holnioi. kjor ima (^dino opravilo, da odpira kljuko od dvigace, ki prinasa bolnike i/. prillicja v goronja nadstropja; v pröätih urah pa s<^ lepo sprehaja ]>o ulicah in par- kih ter ga pije v krcmi in pripoveduje vsa- komu, ki ga poslušali hoce, o svoji strašni operaciji. — Ilm, hm ! Ta je amerikanska! * Xajboljsa reklaina. Nokemu ame- riskomu listu so jo kaj slaho godilo, naro- čniki so ga niso hotoli oprijeti in so ga niso hotiili, edino za to. ker se je list v enomer lagal. To je lastnika lista tako raz- jozilo. da je sklenil napeti drugo struno. Začel je namreč polemizovati z drugimi listi na levo in desno, nikogar ni pustil pri mini na vsakem je našel napak, kakoršnih je bil najbolj poln on sam. Seveda so mu listi odgovarjali in mu vracali perlidije.. Tod« kaj sejeonzmonil za to, saj je dosegel svoj cilj: prej pozabljeno rovše so ga, za^eli- imenovati v javnosti in marsikdo, ki ga prej ni poznal, se je naročil nan.j in tako je vzpeval. To je bila najboljsa reklama. Pra- vi j o, da to am e r i lean s k o rek 1 a-mo radi |)osnemajo tudi izves'ni — slo v o n s ki časni k i? * Lopov v polieijski nniforini. V Messini so potognili v luknjo policijskega maršala Cavallara. Vse je še pred dnevi hvalilo njegozo vestnost, sedaj sedi paob vodi in kruhu, ker je nakrat pr'islo na dan, da je bil zvest pristaš la^kih brigantov, ka- tere je šcitil, ako so mu dajali — procen- lov. Tako si je pridobil v Kalabrijj lep dom. Varnostne razmere v „kulturni" Italiji so res prekrasne! * Uniorjeui vladarji 19. stoletj». Šestnajst vladarjev in ena vladarica je bilo umorjenih v ininulem 19. stoletju. Prva žr- tev morilceve roke je bil car Pavel I. Kb sije. ki je bil umorjen v noči pred 23.' marcem 1801. po zaroti, katere vodja je bil groi" Peter von der Pahlen (toraj Ger- man!) v Mibajlovski palači v Petrogradu; zadrgnili so mu vrat /, njegovo. Jastuo ovralnico. Druga žrlev jo bil sultan Selim III'.; njega je dal zadaviti Mustafa IV., ko je na- slopil vlado, v ječi, — kainor ga je' dal pah nisi. ; Trotji jo bil grol' Kapodistrias, pred- sadnik grske države. Vladal je samo tri leta tor je bil umorjen 9. oktobra 1831. v Napulji; v trenotku ko j(^ prestopil prag corkve sv. Spiridijona, probodla sta mu prsi z mnogimi sunki knez Konstantin ia Jurij Mauromihalis. Vojvoda Karol Parmanski je bil za- boden meseca junija 1854 po priprostem delavcu, hil je trinog. Peta žrtev je bil prvi knez Grnegore Danilo I., pal je leta 1800 kakor žrtev krvnega maščevanja. Ker je Danilo pustil ustreliti nekega kmeta radi krvnega mašče- vanja, ustrolil ga je sin ustreljenega našču- van pa svoji maleri v Kotoau. Šosta žrtev je bil šestnajsti predsednik Zdrnženih držav severneAmerike,.Abraham Lincoln. V gledališču ga je mod predstavo ustrelil iz odra ven igralec Wilkes Booth 14. aprila 1 S(>f>. — Tri leta pozneje 1808 je padel knez Mihael Obrenovisi v parku Topčider pri lJelemgradu. — Leta 1870 je bil ustreljen predsednik države Haiti, Sal- nave. — 187T) h^ta je bil umorjen pred- sednik v Ecuadorju, dr. (iarcia Moreno. — Leta 1870 due 4. junija jo bil umorjen 32. turški sultan Abdul-Aziz-Kan, 30. maja je bil prisiljon odmakniti se svojemu nečaku Mehemed Muradu. 1-511 je umorjen v ječi. — Lota 1881 2. julija j(» ustrelil nek postopaö. Ouitrau prodsodnika Združeuih držav se- verne Amerike, Garlielda tako nevarno v prsa, da predsednik sicer ni takoj umrl, a j(» po groznih bolečinab umrl isto leto me- seea 18. soptembra. Dno 13. marca 1881 se je vračal car Aloksander 11. Husije od neke vojaške pa- rade; mod potom so vrgli nihilisti orsini- jove bombe pod njegove sani, ki so ga tako ranile, da je v malo minutah izkrvavel. Due 7. julija 1890 leta je bil umorjen pred- sednik Merendez republike San Salvador in zvecer leta 1894 je zabodel v Lyonü itali- janski anarhist Gaserio francozkega pred- sednika Sadi Garnota. — Italijanski anarhist Luccheni pa je zabodel dne 10. septembra 1898 v Žencvi v Švici cesarico Elizabeto avstrijsko. Koncem lanskega leta je bil še umorjen predsednik neke aineriške države. Tako je bilo umorjenih to stolotje: 9 predsednikov, 2 cesarja, 2 kneza, 2 sultana, 1 sab in 1 cesariea. * Konji /a Afriko. Reška tvrdka F. Padoani je sklonila pogodbo glede prevoza konj v Južno Afriko. ki so knpljeni za an- gleško vojsko in te dni pridejo iz Mažarske. Te dni pride na Heko prvi transport 800 konj. No, kje pa bodo Ma/ari jezdili, ako vse konje prodado v Af'riko. * Dediči se is" je priredilo ondotno nemško pevsko društvo sijajen bal. Ko je bil pies v najlepšem teku, je počil strel in smrtnozadeta se je zgru- dila hči ječarskega nadzornika Streicha. Skozi okuo jo je ustrelil neki zaljubljenec, katerega dekle ni niaralo. V beli plesni obleki je sredi plesišča izdihnila usIrHjena gospica. Pies so seveda ni nadaljeval. * Solnčaricn. Iz Bnenes Ayresa br- zojavljajo, da se je pripetilo ondi vsled strašne vroeine okoli 100 slučajev solnča- rice. Ondi iinajo necuveno vročino, kakor- šne še lie pomnijo. K 11 j i ž o v ii o s t. ,.Slovčinr- ; K;i\'o: S;ini <>s. Sail (loiniiiir«'. .'l.iV;i. (¦• jl"ii. I'ortnriko in ilniQfi' - ()lj;i: Liiccm. S'. .A11LT•' 1 <• - K"rln, it, iMjža - M'lj^vtCB I'tv»1 in (Iruu:- Vi'ste, ii»huh'1 |ni ^2 ^''a nl °'l ' (nut,-i KHZposilja bla<^o na vsh krajn. - (üeiia Zl'ilin ni;i. • I'i.-Iii^Iih )c('ii?i. Usojatn si c.eiij. p. 11. olu-insl.vu v tneslu in na deželi uljüdno naznanili. da som od)jrl v laslni liisi (po slarcm imcuovano) ^(»slihio „Pri Grgarki", ulica sv. Antona St. 3. Torim izvrslna briska in drnga do- mac-a vina. imam domačo kubinjo, držim postelje za prenorisi'-a ]>o jako nizki ccni. S prosnjo za blagoboliH) naklonjciutsl. sc prijazno pripoi-oram za obih'ii ohisk udi.ni Ivan Mi/crit (sin ranjke (irgarke.) ^^K^_ ..jHt -^*^^- .-^n*. ^B». _j^fc- .^^m-. -^^»-- -. ¦¦ 1M"— —^^^»- _«BVk. 1 ^^^ -^^ 1 --^"^—- Pi.(l|'is;nia pripnpiraia slavneniii obrin- sLvu v Gfirici in na d<ž»jli, svojo no\'n uivjeiio prodajalnico jestvin. V zab'jrj iniHl.a tudi razin)vi>t.nr. pijafte- n. pr. : IV.mnoo.^ki ('uirnac, pii^ini kninj*k, briiij«'Vt'c., (biiuaci tii>|iiin.vi'i'.. iini nun, razi lirna VMM, tr"nižice (Srnl.) (Jiril - jMelodovo kavo in CJiril - jVIhumIdvu nnlo l.cr dru^n v In siioki» spadajni'.*1! blag<». Posi.re/Jia lo&un in jw> zini'inili r.iMiab. Z (Mlličnim s[mšlovaiij»-in Ko]kič iV Kutiiu trp-ovco v Senieuiski ulici his. stcv. 1. v histni hiši kjcr j(> ..Ti'fi. ol>rl. /.:idr.'" NaznanilOo Podpisani si dovoljujeni naznanjafi gg. goslilni("-arj(Mi]. odjemalccMn piva t(»r si. obtiinslvu splob. da otvorim z diicm I. inarcciii I. I. dvc po- driižni zalogi ]>iva in sicer: v Gorici na Kornu korsec uhce Ascoü ši 25 (v hiši gostilničarja ČiuflTarina) pod vodstvom g. Ferdinanda Žagar-ja in na „Goriöici" pri Rebku, pod vodstom gos. Franca Furlana, gostilničarja in posestnika. ('pajoc, da s lem ustrc/.cni cast. gg. odjemaltMMn iz bribnv in go- i'(Mije vipavske dolin:1. ler z ozirom, da vsled povečanja in prenovljeiija vrliniskc pivovarrn». (isla izdeluje povsem izborno in dobru piyo, za kar je bila tvrdka v leku Icga meseea odlikovana s c-aslno diplomo in zlalo sv((- linji» na riinski in lniiscljski razslavi) sc za obilna narnril.i loj>lo priporocani Josip Itoviin, glavni zastopnik in zalagatelj prve kranjske eksportne pivsvarne na par T. Fröhlich — Vrhnika. Gorica, Eabatišče št. 18. Prva kranjska tovaroa testenin ŽnideFšie & Vakneič v Ilirski Bistrici l)iiporoca svojo izborne testenine koL makarone, fideline, vrvice in različne vlogc za na jnlio velespoštovanemu občinslvu. Prvi sijajni vspeb najinih izdelkov je la, da se ni v našom okraju v treh letib toliko ttvstenin zavžilo, koL najinib v tern času kar jih izdelujeva. — Velespoštovana gospodinja! Sezite po tej jedi, kat.ero pri nas s slasl.jo so oni zavživajo, ki dosedaj o lesteninah so slišali niso hoteli. NajiiK! testenine vdobe se v vseh boljsib prodajaluicah jestvin ; povsem zancsljivo najine pa so le one, ki se prodajajo v zavojili po 1/2 kg. z najino (irmo. Ti-^ovct'in posiljavn rcnik zastonj in franko. Josip Gorjanc gostilnicar v Attemsovi palači na Kornu v Gorici, ima tudi hieve za konje iix vozove. Kazan dobrega ernega. in belega vina ler piva, priporoca vedno izvrslna jeilila. gorka ali mrzla, !»3ia ccna prenočišča. „Narodni Koiedar" za navadno leto 1900. dobiva se v „N ii r od ii i t i s k n r n i" liorica, ulica Vcttiirini !), po 60 vin., s pošto 10 vin. več. Movi narocn ki „ (j o rice u tlohe t|ii brex|rk-iC*iio. i V Andrej Cermel IB a Eiomjii si. SO. i't i|mi-.Mv",a ^1. olx'-instvu v Dii'-illl ill na i\r'/A' sv i" ' ;iri»\'iii<> vsriknvrslnih ])olrebščin, k;i- k"i K. vii vshIi visl, iiž, idje' itd. Na r;iz i |i(t!;ii>, na drobno in debelo. C •'¦¦ zni(jiti;i. posiiczlia toona. Tehtsiäce, mere in uteže preskuša ali ceme^tira podpisani izd(ilovalec lebtnic. Priporoča s(! za vse v In slroko spadajoca dela in poprave gg. Irgovcem in obrlnikom po jako ziiKM'iii e(Mii. Zaloga tehtnic, decimalk, bi- ciklov vseh sisiemovo I i*i) ::oo K. Karol Komel, Gorica, Semeniška uiica št. 8. Odlikovana fovarna 1894. KSi)l. IWI'k vsakovrstne^a pohištva. Ivan Doljak, Solkan pri Gorici v lastni hiši. — Lastne žage. Ustanovljena 1. 1891. vsakovrstnega pohiStva, kompletnib spalnic, jedilnie in sprejemnic, od naj- navadnejsega do najfinejšega sloga; vsakovrstnib slik, zrcal, okvirjev in stolie, kakor tudi vseli tapetarskib izdelkov. — Zaloga vsakovrstnib desk iz mebkega in .trdoga lesu; velika zbirka obkladkov (rernesa) in strugarskib izdelkov, kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tapetarski stroki spadajočib potrebščin. Blago SB razpošilja na vse kraje prosto železniška postaja goriška. Jamči se za točno postrežbo. Brez konkurence! ^ "™-^---^™' "¦"¦ "^^ -^i^ mr ^W «BP> ^«^ ^^ ^^ ^wr^a^^m^^m^^m^^^^^^^w^^^mr^^^ ^^w^ 1^^n^i^ ~+miwr ^mr -^mw -^\w -^^ -^ JVovoporocoiici poxor! Šl.ejem si v cast naznanjati slavniMiin oboinstvu, lne mizit-e, različna obesala, pn^proge za okna itd. Mazlicine slo- lice iz Irsja in c<>lulojda, jiosebno zajedilne solx». lilazine iz strune, afriške trave, z ž i- in a in i in platnom na izbero ter razne tapeca- rije. — Daje se tndi na obroke, bodisi te- denske ali mesečne. — Posilja se tudi izven (iorice po zi^le/aiici in parobrodih.