Štev. Z53.
o Ljubljani, o tondelJeR, dnč 5. novembra 1906.
Leto xxxm.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 15'— za tetrt leta „ „ 6 50 za en mesec n 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta ,,
za £etrt leta ta en mesec
10-5-170
la poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserat!: Enrstop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat , . . za trikrat . . za vei ko trikrat
13 h 11
8
V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah it, 2 (vhod ?ez
- dvoriJfe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma st nc sprejemajo. (JrednlSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-- Vsprejtma naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkcga telefona Stev. 188.
Ministrstvo Clemenceou.
Skoro vsi francoski iili inozemski listi priznavajo, da ima Francija danes tako vlado, kakršno zasluži. Sklenili so postavo za ločitev cerkve od države, a nobena vlada sc je ne upa izvesti. Francozi so prišli s svojo cerkveno politiko v neko zagato. Nazaj nečejo, ker jc to zoper njihov ponos, — kaj bi svet rekel, če bi sc ta, s tolikim pompom napovedana in tako brezobzirno doslej izvedena vojska proti cerkvi končala s ponižno retirado?
Upali so, da že dosedanja borba cerkev prestraši, da se vda. A Rim je potrpežljiv in prizanesljiv do neke gotove meje, ko pa pride stvar do skrajnosti, tedaj mirno in odločno reče samo: Tega ne! To je tisti »non possu« iiius«, na katerem so si že veliki in hudi sovražniki cerkveni razbili svoje sile. In papež tudi ni mogel drugače, nego da jc izrekel svojo odločilno besedo, ob kateri se sedaj jeze penijo francoski radikalni socialisti. Kajti to, kar je sklenil francoski parlament, ni nikaka ločitev cerkve od države; ravno nasprotno, po sedanji ustavi je cerkev državi tako podvržena, da bo vsaka molitev, vsak blagoslov, vsak zakrament podvržen najsirovejšim policijskim odločilnim organom.
Framasonski zakon hoče cerkev razkosati in razsekati na mnogo tisoč majhnih delcev, ki med. seboj ne bi smeti biti v nobeni zvezi, pač pa vsak popolnoma podvržen lokalni policijski oblasti. V vsakem kraju naj bi se osnovalo posebno «kultucIno» društvo, ki ne bi bilo nič več in nič manj kakor kako olepševalno ali telovadno društvo, samo s tem razločkom, da bi ga oblast toliko časa šikanirala, da ga uniči. Kot svojo podlago bi morala ta »kultuelna« društva sprejeti s h i z m o, ločitev od hierhije in papeža, izkratka: razkol. Cc tega zakon tudi izrecno ne pravi, je pa vendar jasno iz vseh njegovih določil, da hoče nadomestiti katoliško cerkev, ki je ena, vesoljna in nedeljiva, s celo množico manjih, hirajočih cerkvic. Te bi se morale ravnati popolnoma po društveni postavi in njih bogoslužje bi bilo podvrženo določilom društvenih shodov, kajti vsako bogoslužje, tudi če pride Ic pet ženic v cerkev molit rožni venec, bi se smatralo kot društvena prireditev, ki mora izpolniti vse postavne formalnosti, da se nc smatra kot upor proti društvenim zakonom.
Kjer se pa katoliški verniki ne konstituirajo kot tako društvo, tam se sploh vzame vse cerkveno premoženje in vlada ga izroči »dobrodelnim namenom«, to se pravi frama-sonskim ložam. Vsaka sveta maša bi se morala torej naznaniti kot javen ljudski shod, ki ga vlada lahko prepove »iz razlogov javnega reda« kakor hoče.
Take blazne postave, ki je roparska, pobalinska in navrh še smešna, papež ni mogel priznati. Jasno je, da tudi škofje in verniki ne morejo priznati postave, dokler verjamejo še besedi Kristovi, da je treba Boga bolj poslušati, kakor ljudi.
Ministrstvo Sarrien je samo obupalo nad izvršitvijo tc postave in je šlo. Naslednik mu je Clemcnceau, mož, ki že trideset let dela za to postavo in ki se jc zarotil. da jo izvede z vso odločnostjo. Pri nekem banketu jc pred kratkim prerokoval Francozom: »Dne 11. decembra tega leta pojdetc še kot sužnji spat. a zjutraj 12. decembra sc boste zbudili kot svobodni ljudje.«
Dne 11. decembra torej ima stopiti nova postava v veljavo in z njo se ima izvršiti eden največjih ropov in zločinov svetovne zgodovine.
Kaj je storiti katoličanom? Na shodu katoliških pravnikov v Parigneusu se jc nasve-tovalo, da naj dne II. decembra duhovniki
ostanejo ravno tako v cerkvah, kakor doslej, in nobeden nc sme zapustiti svojega mesta, dokler ga s silo ne izženejo. Dobrotniki, ki so kaj cerkvi darovali, pa naj s tistim trenutkom, ko cerkve država vzame, zahtevajo svoje darove nazaj, ker jih v framasonske namene niso dali in ker darilo ni izpeljano s postavnimi formalnostmi.
Clemenceau pa se roti, da bo vse ugnal in izpeljal rop. Bomo videli.
NOTRANJE-POLITlCNI POLOŽAJ.
Nemški agrttrci so zborovali včeraj v Pragi. Razpravljali so pred vsem o skupnem postopanju z ustavovernim velepose-stvo. Neobvezna pogajanja z ustavovernim veleposestvom so imela že pozitivni uspeh, a podrobnosti bodo naznanili zaupnikom. V Budjejevicah je zborovalo včeraj 1800 nemških volilcev. Razpravljali so o skupnem nastopu Nemcev. Dr. Schreiner vloži v državnem zboru interpelacijo, češ, da se ovira Nemcem izpolnitev volilne pravice pri občinskih volitvah iu da oblasti ne nastopajo proti terorizmu (?) Cehov, ki groze Nemcem z lin-čanjem in bojkotom. — V Aschu je govoril Stein. Naznanil je, da bodo Vsenemci vpri-zorili proti predlogi o volilni preosnovi obstrukcijo, kakršne še ni bilo. Upa, da se še marsikateri poslanec v zadnjem trenutku pridruži nasprotnikom preosnove. A ko je še opsoval pristaše preosnove, ie pa le milostno rekel, da končno postane volilna preosnova le še zakon in da ne bo uničena Schoncrer-jeva stranka, dasi lahko izgubi nekaj mandatov, a zato bodo razvili Vsenemci narodno agitacijo izven parlamenta in pospešili katastrofo v blagor avstrijskih Nemcev, da pri-romajo Nemci vzhodne marke v državo Ho-henzollerjev. Več zborovalcev je zapustilo shod, ker jim veleizdajalska izvajanja niso dopadla. Nadalje jc Stein nastopil za popolno ločitev od Ogrske in rekel, da tudi v prihodnji zbornici Schonerejanci ne bodo pripustili, da zrastejo socialnodemokraška drevesa v nebo.
VOJNI MINISTER V BUDIMPEŠTI.
Vojni minister Schonaich je obiskal v soboto vse ogrske ministre, predsednika in podpredsednika ogrskega državnega zbora. Nekemu časnikarju je izjavil Schonaich, da obžaluje, ker ne zna mažarski. Napačno so smatrali njegovo izjavo o povišanju vojaških novincev, ker tc zahteve nc namerava staviti žc zdaj. V soboto popoldne jc odpotoval že nazaj na Dunaj. Njemu na čast prirejene pojedine v Budimpešti se ni udeležil, ker ima mnogo opravila s predlogi za delegacije. PODRŽAVLJENJE SEVERNE ŽELEZNICE.
Železniško ministrstvo je naznanilo upravnemu svetu, da se posluži pravicc po državnem zboru in da prevzame Severno železnico. Podrobna določila šc slede. Ker prevzame obrat država šele I. januarja, naproša upravni svet. naj vodi posle na račun države do 31. deccmbra. Podržavljenje velja za nazaj od 1. januarja letos nadalje.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
V sobotni seji ogrskega državnega zbora so sprejeli predloge pcticijskcga odseka glede na terorizem pri stavkah. \Vekcrlc je naglašal, da morajo poostriti določila glede na stavke, kar se bo zgodilo, ko bodo razpravljali o novem kazenskem zakonu. Z ozirom na prepoved, da ni smelo govoriti ob Rakoczyjevi slavnosti srbsko odposlaništvo je naglašal We-kerle, da prevzame vso odgovornost, ker narodna slavnost ne sme dati povoda za demonstracijo. Na Vaszonijevo interpelacijo o povišanju vojaških novincev je naglašal, da so to vprašanje sprožili časopisi in nc vlada. Na-sprotstev med vojnim ministrom in vlado ni. Pogodbe koalicijske vlade z vladarjem nc predloži, ker ui potrebno, ker je razvila vlada ilak svoj program, ki obsega vsebino pogodbe in tudi izjavo, da vlada glede na povišanje števila vojaških novincev ni obvezana. Prizna pa, da jc potrebno zvišanje prezenč-nega vojaškega stanja, a zavezala se vlada ni, kdaj, kako in pod katerimi pogoji poviša število vojaških novincev. Zgolj v podporo militarizmu pod nikakim pogojem ne dovolim zvišanje prezenčnega stanja v armadi. Za neobhodno potrebno zvišanje sem, kadar se izpolnijo potrebni predpogoji le ko sc izpolnijo narodne zahteve. Vlada namerava rešiti vprašanje tako, da bo pomirjen vsakdo. Iz Weker-
lovih izvajanj sklepajo da koalicija ne bo nasprotovala zvišanju vojaških novincev. Sodijo tudi, da ogrska vlada ne misli na mažarski po-veljni jezik marveč na koncesije pri grbih in pa zastavah.
AVSTRO - OGRSKA IN ITALIJA.
Novi avstrijski zunanji minister Aehren-thal je takoj ko je prevzel svoje novo mesto pričel s prijateljskimi razgovori z italijanskim zunanjim ministrom Tittonijem. Upajo na na-daljne prisrčne in prijateljske (!) razmere med obema državama.
ZBLIŽANJE NAŠE DRŽAVE Z BOLGARSKO.
Opažajo, da sc zbližujejo avstrijski in bolgarski diplomati. Avstro-ogrski zastopnik jc nedavno ko se povrnil s svojega dopusta pozdravil v imenu našega cesarja bolgarskega kneza. Dunajski krogi so baje pripravljeni, da priznajo Bolgariji v prihodnji trgovinski pogodbi veterinarsko konvencijo.
DEMONSTRACIJE V PARIZU.
Včeraj so bile v Parizu demonstracije zaradi tedenskega enodnevnega počitka. Na Rue du Temple so razbili razložnico ene modne trgovine. Zaprli so več oseb.
PREGANJANJE POZNANJSKIH POLJAKOV.
Pri poznanjskem deželnem sodišču so vložili 40 tožb proti poljskim hujskačem na stavko šolskih otrok. Odpor proti obisku pouka v veronauku v tujem jeziku velja torej v očeh pruskih vladnih kulturonoscev kot hujskanje.
RUSIJA.
Mornariško sodišče v Kronstadtu je so-
'dilo 2f) mornarjev oklopnice »Slava«. Obtoženi so bil upora in nepokorščine, li kazniš-keniu oddelku so obsodili 25 mornarjev, enega so pa oprostili.
V Varšavi so prijeli na cesti nekega moža, ki je poizkusil, da iztrga iz svoje biležke neki list, a so to preprečili. Na listu so dobili biležke in naslove o tajni tiskarni nekega ruskega uradnika, kjer se je tiskal list, ki hujska vojaštvo. Zaprli so več oseb.
Kdo je provzročil napad na Stolvpina? Ruska policija je dognala, kdo je povzročil meseca avgusta napad na Stolipynovo palačo. Zločinec je v torek usmrčeni Rosenberg, ki se jc udeležil nekega roparskega umora. Po napadu na Stolvpina je pobegnil, a ko se je vrnil, so ga prijeli ob rusko-finski meji.
Usmrtili so v Kronstadtu 3. t. m. dve mladi deklici, pri katerih so našli bombi. Us-strelili so jih vojaki, ker niso imeli nobenega rablja, ki bi deklici obesil.
Proti ruskemu posojilu v Italiji, ki se v kratkem perfektira, nastopijo italijanski socialisti.
PODBIELSKI ODSTOPI.
Nemški cesar Viljem je odobril prošnjo pruskega poljedelskega ministra Podbielskega za odstop. Podbielski pravi, da boleha, dasi ve cel svet, da odstopa ker je zapleten v znane škandalozne dogodke pri upravi nemško afri-čanskih kolonij.
SRBIJA.
Skupščina jc dovolila 300.000 dinarjev podpore za potrebne Srbe v Stari Srbiji in Makedoniji. Vlada bo poročala o porabljenih podporah komisiji skupščine.
NEMŠKI VPLIV NA TURŠKEM.
Ruskemu listu »S. P. V.« sc iz Carigrada poroča, da jc turška vlada dala koncesijo za napravo električne železnice, ki bo vezala predmestij Skutari in Kadikioj. sinu Šejka Ul-Islama, enemu izmed najbolj vnetih predsta-viteljcv germanofilstva na Turškem. Tisti pa jo je sedaj prodal nekemu nemškemu sindikatu za dva milijona frankov. Druga koncesija za električno železnico, obljubljena maršalu Ceki-paši, je provzročila zanimive spletke. Nemčija tudi steguje svoje pohlepne roke po le-tem podjetju, dokazujoč, da sc jc ta koncesija že nekoliko let poprej obljubila nekemu nemškemu društvu Kako sc bo cela stvar iztekla, še ni znano, toda na vsak način dokazuje, da nemški vpliv na Turškem raste čedalje bolj. Sedanji sultan sam jc velik prijatelj Nemčije, ker, kakor se v Carigradu v obče govori, namerava s pomočjo Nemčije po svoji smrti spraviti na turški prestol svojega sina Burhan-Eddina.
MINISTRSKA KRIZA V RUMUNIJI.
Rumunski ministrski predsednik Canta-cuzene najbrže odstopi. Kralj ga je pozval k
sebi v Sinajo, da poroča o položaju. Rekonstrukcija ministrstva je baje izključena. Kralj je pozval k sebi tudi voditelja liberalne stranke Sturdzo, da mu poroča o položaju.
NAMERAVAN NAPAD NA TURŠKEGA SULTANA?
Pretekli petek so bili v Carigradu zelo razburjeni. Policija je doznala, da nameravajo napasti sultana, ko se poda v Carigrad, da obišče mošejo. Policija je odredila obširne varnostne odredbe. V Dardanelih iu ob Bosporu so morale ostati vse ladje. Popolnoma so blokirali galaški most in ustavili v pristanišču vsa dela. Voziti so smele lc policijske ladje, v pristanišče ni smela nobena druga ladja. Neki grški parnik jc ustavila policija. Malo je manjkalo, da sc ni ladja razbila.
PROTI ANARHISTOM.
V Lipskem so preiskali stanovanja anarhistov. Policija je zaprla v Bremerhafnu dvanajst anarhistov, ki so tajno zborovali.
»OSREDNJA ZADRUŽNA BLAGAJNA«.
Finančni minister Koryto\vski predloži, danes v ponedeljek poslaniski zbornici zakon ski načrt glede na »Osrednjo zadružno blagajno«. Blagajno ustanove kot registrirano zadrugo z omejeno zavezo. Podvržena bo določilom zakona o pridobninskih in gospodarskih zadrugah z nekaterimi izjemami. Namen nameravanemu novemu zavodu je, da pospešuje osebni kredit zadrugam. Zadružne zveze, ki sc nočejo podvreči reviziji deželnega odbora in ki pristopijo »Osrednji zadružni blagajni«, se morajo podvreči reviziji, ki jo dole ča blagajna. Blagajna ima tudi pravico, da revidira knjige in pa poslovanje zadrug. Zavod vodi ravnatelj in dva podravnatclja. Cesar imenuje ravnatelja, enega podravnatclja imenuje poljedelski, enega pa trgovinski minister; dva člana ravnateljstva pa izvoli glavni odbor.
Slovensko gledališče
(K premijeri opere »Ruslan in Ljudmila«.)
Po vsej pravici sc zove ta opera, ki smo jo čuli v soboto prvokrat na slovenskem odru, »velika« opera. Vajeni smo bili dosedaj po večini del južnega podnebja z romanskim narodom lastno živahno glasbo, zato vpliva delo skladatelja onega velikega slovanskega naroda, ki m ii jc predvsem last tiha resignacija in globoki mir, onega naroda, ki se počenja šele razvijati in samostojno misliti, — to delo največjega ruskega skladatelja Mili. Ivano-viča O I i n k e. npliva tako mogočno, kot vsaka stvar, ki nam je bila doslej neznana, ki pa ravno vsled tega obvlada vse naše čute. — Vse sile svojih misli in čutov koncentriramo ter u ž i v a m o poslušaje te mogočne glasove kot poslance velikega bratskega naroda.
Za Cajkovskcm spoznali smo Glinko iu se uverili, da v delih slovanskih skladateljev tiči mnogo več zdravega jedra, kot v bodisi katerih drugih. Vzemimo Verdija. Ta umetnik je tudi velik, a njegova dela so vseskoz ene smeri, od katere sc loči skoz celo dejanje .Vse drugače Glinka. V celi operi nismo opazili motiva, ki bi se ponavljal s šabloni. Vsak nov prizor nam prinaša nove glase; vsaka izpre-memba v dejanju tudi izpremembo v kompoziciji. a s tako finim prehodom, da ostane vseskoz c n a ideja, ki ustvarja delo.
Težko je pojmiti to ogromno množino glasbenega materijala in nemogoče vživeti sc v to novost prvi večer. Gotovo bodo vsi oni, ki so napolnili gledališče do zadnjega prostora, vsaj še enkrat radi čuli mogočno rusko glasbo. Opozarjamo na vsebino opere, ki jo jc priobčil »Slovenec« v 250 št. (v sredo, dne 31. ni. in.), ki je izšla tudi v posebnem ponatisu. Ob roki tega ponatisa bo lažje umevati opero, ki ie vseskoz velcdramatičnega genrea.
Uprizoritev jc bila veledostojna, vendar pa pod vtisom težavne produkcije premijere. Uspeh jc poplačal trud, ki ga je imelo osobie, predvsem pa gospoda: kapelnik Beni šc k in R a n e k kot režišer. Naštudirati eno izmed najtežjih recimo najtežjo opero, kar smo jih čuli pri nas, ui lahka stvar. Vkljub vsem težavam jc šla ta težka naloga srečno izpod rok.
Režija tudi ui lahka. Z malimi sredstvi se je vprizoritev dostojno izvršila tudi v scenič-nem oziru. Za uspeh opere v pevskem oziru sc sicer že a priori nismo bali. Treba jc bilo pogledati samo na gledališki list, pa smo bili gotovi, da ho predstava vzorna. Naslovno vlogo Ruslana je pel g. O u f c d n i k s svojim sonornim glasom in s trezno, dobro pre-
mišljeno igro tako, da bi ne mogel bolje. Videlo se je, da se je nele naučil svoje vloge, ampak jo tudi korenito preštudiral, da nam je podal veren obris idealnega ruskega junaka. Zasluženo priznanje in viharno odobravanje mu je bilo plačilo za istinito umetniško delo.
Gospa S k a 1 o v a je kot izborna pevka dobre šole premagala vse težkoče in prikrila trud, ki ga ji je prizadevala ne ravno lahka vloga. V prvem dejanju je ona tista točka, okrog katere sc vse suče. Izvedla je svojo partijo z vso resnostjo in obenem šegavostjo dovršeno. Kot romantična opera »Ruslan in Ljudmila« ni vscskoz resna; ima tudi mnogo šegavosti, ki jo dela tembolj lastno ruskemu narodu. Kdo ne pozna »junaka« gospoda Za-globe v Sienkieviczevem romanu? Puškin-Glinka imata sličnega »junaka,« ki bi bil poleg Ruslana rad ženin Ljudmile, — v osebi viteza Farlafa, ki ga je prav izborno pogodil g. Rane k. Zlasti v drugi sliki 2. dejanja je bil dober; v pevskem oziru sicer ni mogel tu popolnoma uspeti vsled prehitre vokalizacije, posebno pa zato, ker ga je popolnoma preglasil orkester, ki ne more te grde navade opustiti. Vedno je enako glasen brez izpre-membe. Saj vendar ui taka težkoča preiti v piano. Prav posebno dober je bil g. R e z u-nov kot dobri čarovnik Fin. — Bil je ves v svojem elementu, kot da se je čutil na domačih tleli in nam v svoji vlogi podal dovršeno sliko pevske umetnosti. V prvem dejanju je kot star pevec jako simpatično in s toplini čutom pel g. Za c h pesem o minljivosti sreče.
Priznati se mora po pravici, da so tudi ostali pevci in pevke storile vse, da jc opera dosegla tolik uspeh, — vsi po vrsti: g. Bet-t e t o, gdč. R e i s s o v a in Prochazko-v a ter K o č e v a r i c v a. Zbor sc pa to pot ni hotel preveč postaviti, dasi ni bil baš slab. Orkester je bil za ouverturo odlikovan s posebnim aplavzom. — Omenjamo, da je prizor v IV. dejanju v začaranem gradu vkljub tež-kočam v komparzi pri tako velikem ensemblu dobro posrečil. — Brez dvoma bo repriza opere jutri dosegla še večji uspeh, ker bodo odpravljene težkoče, ki so neizogibne pri prvi uprizoritvi.
Dnevne nouice.
+ »Zadružna zveza« je dobila državno podporo 20.000 K. Z ozirom na obrekovanja po raznih časopisih je poslala vlada letos k »Zvezi« dva posebna revizorja in ko se je iz revizijskega poročila prepričala kako vspešno in plodonosno »Zadružna zveza« deluje, je nakazala podporo.
+ Shod na Cešnjici. Katoliško politično društvo za selško dolino ie sklicalo včeraj popoldne shod na Cešnjico, katerega se je udeležilo lepo število zavednih mož in mla-deničev. Dr. Krek jc poročal o velikem, pomembnem prevratu, ki sc zgodi z vpeljavo splošne in enake volilne pravice v našem političnem življenju. Omenjal je v svojih izvajanjih bo.icv, ki so jih morali biti naši zastopniki za pravice ljudstva, zlasti našega kmečkega stanu. Volitve so pred durmi in navzlic zanesljivim upom na zmago ie treba, da smo vseeno pripravljeni, da s častno udeležbo na velišču pokažemo svojo politično zavednost. Govornik jc razložil pričujočim načrt volilnih okrajev za Gorenjsko ter izrazil nado, da postane deželni poslanec gospod Franc Demšar tudi njih državni poslanec, čemur so navzoči navdušeno pritrdili. Četudi ni upanja, da bi si nasprotniki upali v boj, vendar jc dobro, da so naši možje na straži. Liberalcem bo lahek odgovor. Opozorijo se naj na peticije, ki so iili poslale na komando Iiber. stranke nekatere občine na državni zbor, da bi dobili dva mandata za mesta in trge. V tisti vlogi se imenuje naše ljudstvo »nerazsodno in naš kmet nerazsodni kmet, ki misli samo z glavo svojega župnika«. Govornik jc omenjal dalje tudi otročje neumnih sredstev, katerih so se posluževali umirajoči liberalci, da bi zabra-11 i 1 i volilno reformo. Dalje se je dotaknil tudi razmer v deželnem zboru ter zagotovil navzoče, da bode storila tudi v tem zboru Slovenska Ljudska Stranka vse, da tudi tu naše ljudstvo ne bo niti za las prikrajšano v svojih pravicah. Najmanj kar moremo in kar za sedaj hočemo doseči v deželnem zboruje neiz-premenjena sprejetev vladne predloge. Deželni poslanec Fr. D e m š a r je opozarjal nato zborovalcc na veliki pometi izobrazbe ter priporočal, da se tudi v selški dolini, ki je gospodarsko krepko organizirana, prične mar-Ijivejše delo na tem zanemarjenem polju. Ivan P o d I e s n i' k jc nato obširneje govoril o pomenu telesne in duševne izobrazbe. Ce pogledamo v delovanje zastopnikov in voditeljev našega ljudstva, najdemo v tem delovanju lep načrt, ki so si ga napravili le-ti. Najprvo je bilo treba zaceliti skeleče gosp. rane na narodnem organizmu. S tem se jc dvignila tudi politična razsodnost iu prostost. Krepko so se jele razvijati nepolitične organizacije, naša izobraževalna društva, katerim jc treba priklopiti še novo panogo, namreč skrb za telesno izobrazbo, kar pa se doseže najlažje potom telovadbe, katera se priporoča tudi našemil kmečkemu ljudstvu in delavstvu. Govoril je dalje o pomenu telovadbe za telo in zdravje in prešel od tega na duševno izobrazbo, ki ne sme nikdar in nikjer zaostajati. Le zdrav, krepak iu izobražen narod ima bodočnost. Kal za te predpogoje pa se mora vsejati med mladino, zato pa je pozdravljati z veseljem misel, ki se je sprožila med možmi in mladeniči selške doline, da se ustanovi društvo, katerega namen je telesna in duševna izobrazba. Krepak »Planinski Sokol« jc razprostrl prvi močna svoja krila na lepi naši Gorenjski. Naj bi bil ta »Planinski Sokol« zgled tudi drugim našim društvom! Prečitala so se nato pravila novega društva »Planinski
Sokol«, katera so navzoči z veseljem sprejeli in volil se je pripravljalni odbor, v katerega so vstopili iz vsake' občine v selški dolini po en ali dva moža in inladeniča.Ko so prišle na razgovor še nekatere podrobnosti o novem društvu in je dr. Krek opozarjal navzoče zlasti ua dvoje: vztrajnost in zaupanje do dela, je selški župnik gospod P. Rožnik, predsednik katoliškega političnega društva, zaključil lepi, pomembni shod.
+ »Slovenska sekcija svobodne misli«, tako je naslov oddelku v glasilu čeških prostozidarjev »Volna Myšlenka« (»Svobodna misel«).
Kuratorij godbene šole v Kočevju jc
imenoval za godbenega učitelja g. Wlassaka, bivšega kapelnika v Novem Mestu iu Kranju.
Legar v Postojni. »Notranjec« misli, da se legar zdravi z lažmi in utajevanjem. Da to nič ne pomaga, kaže dejstvo, da je bilo v Postojni pretekli teden pet novih slučajev legarja, včeraj je pa umrla neka služkinja, doma iz (iradca. Vse govori, tudi lepaki od županstva, da je vzrok legarja voda, ter da naj se jo prekuha, predno se jo rabi. V takem kritičnem položaju jc dolžnost časnikarstva, opozarjati na nevarnost, ne pa jo tajiti. Tako časopisje res koristi javnosti, s postopanjem »Notranjca« se pa občinstvo lc »farba«.
Poziv nemškim dijakom priobčuje v »Grazer Tagblattu« neki jurist Konig. Nemške dijake poživlja, naj se tiče slovenski, da bodo na službenih mestih med Slovenci skrbeli za germanizacijo.
— Smrtna kosa. V Porcču je umrla E r a n č i š k a B a r t o š, soproga finančne straže komisarja, vsem obiskovalcem Gra-deža dobro znana po krščanskem mišljenju in dušni plemenitosti.
Imenovanja. Narednik Stadler je imenovan policijskim komisarjem pri okrajnem policijskem komisarijatu v Miljah. Poštni komisar Viktor Basilisco v Trstu jc imenovani poštnim tajnikom.
Odhodnica. Iz Novega mesta se nam poroča: V znak spoštovanja in priljubljenosti so priredili tukajšnji gg. gimnazijski profesorji svojemu v pokoj stopivšemu in odtod poslov-Ijajočemu se gospodu ravnatelju, vladnemu svetniku dr. Fr. Deta I i pretečeno sredo, dne 30. m. ni. prelepo o d h o d n i c o. V prvo je zapelo ob 7. uri zvečer »dolenjsko pevsko društvo« tri zbore pred stanovanjem gospoda slavljenca; ob 8. uri zvečer zbrali so se vsi profesorji, uradniki ter prav obilo meščanov in mnogo visokošolcev v dvorani gostilne gospe Tučkove .kjer se je razvila najživah-nejša zabava in uprav prijateljski sestanek. Prvi je napil gospodu ravnatelju g. prof. dr. M a r i 11 k o. V dovršenem govoru je načrta! velike zasluge ravnateljeve, ki si jih je pridobil v teku svojega 16-letnega službovanja v Novem mestu kot uzor ravnatelja, profesorja, pisatelja, kot moža: značaja kristalno čistega in dovršene vestnosti in kot prijatelja gimnazijske mladine; povedal je, koliko se je gimnazija pod njegovim vodstvom razvila ne lc? na vsako leto večjem številu dijakov, ampak da so izšli med tem časom iz tukajšnje gimnazije tudi prav mnogi dijaki, ki delujejo dandanes na odličnih javnih mestih. — Drugo na-pitnico na slavljenca jc imel gospod pl. Sla-dovič, župan novomeški, ki se mu zahvali za njegovo vedno ljubeznivo postopanje nasproti občini in meščanom ter njegovo naklonjenost, da v doglednem času dobimo novo gimnazijsko poslopje. Za tem so sledile napitnice: gospoda nadsvetnika Š k r 1 j a, ki se v svojem imenu in imenu vseh starišev zahvalja za res očetovsko skrb, ki jo je vedno kazal gospod ravnatelj njemu izročeni učeči se mladini; napitnica gospoda prof. Š k r 1 j a, ki se mu zahvalja kot nekdanji njegov učenec v svojem in v imenu udeleženih visokošolcev; napitnica gospoda dr. I. Kavčiča, predsednika okr. sodišča, ki se mu zahvalja, da je vzgojil toliko odličnih juristov in slednjič napitnica mil. gospoda prošta dr. C 1 b e r t a, ki slavi gospoda ravnatelja, kot uzornega katoličana in rodbinskega očeta. Iz vseh teh napitnic in odgovorov gospoda ravnatelja se je videla njegova vsestranska velika delavnost in hvaležno pri-znanze, ki jo uživa g. slavljenec v vseh slojih tukajšnjega prebivalstva. Pod spretnim vodstvom gospoda I. H 1 a d n i k a zapeli so naši gg. pevci mnogo krasnih pestili tako dovršeno, da so želi obilo pohvale, osobito gospod pevo-vodja, ko ii i je gospod ravnatelj laskavo napil. Odhodnica jc najlepše pokazala, koliko prijateljev je imel gospod ravnatelj v Novem mestu, kako je bil pri vseh priljubljen in od vseh spoštovanin kakor mu je ta večer vsak navzočen iz dna srca želel, da bi še mnoga leta užival zasluž. pokoj v zdravju inzadovolj-nosti, z enakim voščilom poslavljamo se i mi od njega, želeč mu, da bi nam mogel v pokoju šc marsikatero lepo slovstveno delo spisati!
Shod italijanskih visokošolcev. V spomin na dogodke meseca novembra 1904 v Ino-mostu so priredili v soboto zvečer italijanski visokošolci na Dunaju shod. V sklenjeni resoluciji naglaša italijansko dijaštvo, da je zadovoljno, ker namerava naučno ministrstvo nekaj storiti glede na italijansko vseučiliško vprašanje. A obljube se vzamejo na znanje Ic kot začasna ureditev. Italijani zahtevajo prej ko slej italijansko vseučilišče v Trstu. Obljubljene odloke naj izvede vlada najkasneje do decembra. Razun juristov naj bi italijanskim visokošolcem nc bilo potreba, da sc vpišejo tudi lc za en semester na kakem avstrijskem vseučilišču in da sc morebitne dodatne izkušnje v Avstriji ne bodo delale v drugem kakor italijanskem jeziku. Poročajo, da sc izdajo odloki glede veljavnosti študij na italijanskih vseučiliščih za Avstrijo po vplivu novega ministra za zunanje stvari.
Slovenski koncert v Trstu. Dne II. t. m. se vrši v tržaškem »Narodnem domu« koncert na korist »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Na koncertu nastopi tudi bivša odlična
pevka »Glasbene Matice« gospa Mira Costaperaria rojena D e v.
—	Ženo umoril v Ameriki. Iz Calumeta Mich. sc javlja, da je dne 12. oktobra naš rojak Mihael Svetič, ki je stanoval v Lauriumu, umoril svojo ženo, s katero jc bil 25 let poročen. Svetič je to storil najbrže v slaboumnosti ali maniji zasledovanja, kajti zadnji čas se je vedno pritoževal, da ga skuša njegova žena zastrupiti in da mu je tudi obleko otro-vala. Ženo je imenovanega dne izvabil v klet in jo tu ustrelil. Streljal je šestkrat. Medtem ju njegova 141etna hčerka odšla v smrtnem strahu po sosede in policaje, kateri so morilca odvedli v zapor. Pri sodišču je svoj čin priznal, ne da bi se kesal. Pokojnica je bila stara 46 let in je bila doma iz črnomaljskega okraja. Svetič je doma iz Dragatuša na Dolenjskem. Morilčeva mati živi tudi v Calumetu in je stara že 94 let.
Nasledki ženske nezvestobe. V četrtek popoludne se je vršil v Kapucinski ulici št. 9. v Gorici žalosten prizor. V tej hiši stanuje skupaj z nekim 231etnim Jožefom Kotnelom iz Gorice omožena Uršula Cuferin, ki je ločena od svojega moža, s katerim pa ima že 21 let starega zakonskega sina. Njen pravi mož je težak v Trstu, sin pa je v Gorici, a ne stanuje pri svoji razuzdani materi. V četrtek je prišel oče iz Trsta v Gorico ter šel v družbi sina Edvarda in še nekega Pericona v Kapucinsko ulico, kjer živi žena. Gospodar in gospodinja Bizjak jih nista pustila noter ter sta zaprla vrata. Sin Edvard pa ie vdaril s pestjo po vratih ter jih odprl s silo. Žena in njen ljubimec sta se skrila pred razjarjenim možem in sinom, a ju niso mogli najti. Vsled tega so se lotili zakonskih Bizjak. Edvard je vdaril njo zadaj po glavi, njega pa ranil na obrazu. Ubili so šipe. Pošla straža je vse tri aretirala, ko jih je zaslišala na stražnici so bili izpuščeni.
—	Samoumor. V Zagrebu se je ustrelil v glavo 221etni brivski pomočnik Dragotin To-mas, ter se smrtnonevarno ranil.
—	Za cesarskega svetnika je cesar imenoval praktičnega zdravnika v Opatiji g. dr. Franca Tripolda.
—	Pri sobotnem vinskem sejmu v Krškem jc bilo prodanih 2000 hI vina.
Štajerske novice.
š Posledica sainonemških napisov. Mariborski in celjski mestni očetje so v svoji modrosti sklenili, da se odpravijo vsi izvesni slovenski napisi trgovcev in obrtnkov. To početje ne bo imelo v nekem oziru slabih posledic: prvo je, da bodo z odpravo slovenskih napisov udarjeni ne samo slovenski, ampak tudi nemški trgovci in obrtniki, ki s slovenskimi napisi radi vabijo Slovence k sebi. Govori se, da bodo tudi zmernejši Nemci odločno protestirali zoper odpravo slovenskih napisov. Druga posledica bo, da se vzdrami naš kmet iz narodne zaspanosti, kajti sedaj bo prav iz-previdel, da Nemcem ni na tem, da poleg nas mirno živijo, nego, da nas prej ali slej zatrejo. Kakor danes prepovedujejo slovenske napise, tako bodo drugič zabranjevali celo slovensko govorico. Sicer to že danes tudi počenjajo. Na noge, slovenski kmet, spreglej, loči prijatelja od sovražnikov! Drži se svojih, ker le ti Ti hočejo in morejo pomagati!
š Občinske volitve v Mariboru se bodo vršile še ta mesec. Razpisane so za tretji razred na 21. t. m., za drugi razred na 26. in za prvi razred na 29. t. m. — Prišlo bo do hudega boja med Nemci in socialnimi demokrati, kateri zadnji bodo naskočili tretji razred. Boj se napoveduje že na obeh straneh. Socialisti imajo mnogo upanja, da prodro v tretjem razredu. V volilni borbi jim bo prav prišlo brutaliziranje Slovencev, ker so s tem zlasti mali okrtniki skrajno nezadovoljni.
š Ponesrečen otrok. 1. t. m. se jc igral rejenček Mihaela Murko iz Jelenič, triletni Karol Savec z nekim šolarjem. Pri posestniku Gosniku so delali rezanico in je Savec prišel z roko tako nesrečno v bližino stroja, da mu je desno roko pri sklepu čisto odtrgalo.
š Vojaški begunec. Infanterist Ivan No-vačan, doma iz Zadobrove pri Celju, je dne 25. oktobra t. 1. pobegnil iz garnizijskega zapora v Soinogradu. Doslej ga še niso našli.
š Samoumor vpričo lastne rejenke. Pisarniški ekspedijent južne železnice v Celju, Karol VVilfling, je bil v svojem življenju čudak, ki se jc pred leti hotel brez pravega vzroka obesiti. Takrat so ga rešili. V sredo dne 31. t. m. zjutraj je šel s svojo rejenko 16 let staro Ano Korošec proti železniškemu skladišču, kjer ima pisarno. Ker jc pa zadnje dni Savinja močno narasla, je šel z rejenko pod železniškim mostom proti iztoku Voglajne in skočil vpričo vse prepadenc Ane Korošec v vodo. Rejenka jc sicer klicala na pomoč, a prepozno, \Vilfling je že v valovih zginil. Najbrže se mu je omračil duh.
š Glavo razstrelil si je s takozvanim vodnim strelom neki ptujski vrtnar na Mestnem vrhu v bližini Ptuja. Vzrok samoumora ni znan. Mož ic prišel nedavno v Ptuj s Češkega.
š Poštnohranilne knjižice ponarejal je trgovec Peterlinz iz Št. Vida pri Ptuju. Oblast mu jc prišla na sled in minoli torek so ga orožniki po noči ob 2. uri aretirali in odvedli k sodišču.
š Jubilej generala. Dne I. t. m. je obhajal v Mariboru 251ctnico, odkar je postal general, fml. pl. Nenicthy. Pl. Nemethy ima jako obsežno sorodstvo po mnogih visokih aristokratskih rodbinah.
š Nemška podivjanost. Našim čitateljem jc še gotovo v živem spominu naše poročilo, kako so svoj čas sevniški Nemci svoje otroke vračajoč se od neke šolske slavnosti, nahuj-kali, da izzivljcjo in napadejo slovenske otroke. Pri tem jc prišlo tudi med starejšimi do
pretepa, ker se Slovenci niso pustili mirno izzivati in na cesti pobijati. Stvar je prišla pred sodišče in čeravno je bil sodnik nemškega mišljenja, jc moral vse Slovence oprostiti. Nemce pa obsoditi. Zaradi tega graški »Tagblatt« grozno zdihuje, češ, da to ni pravica. Mi pa samo to pravimo: za slovensko kri, ki je po dotični šolski slavnosti vsled nemške podivjanosti tekla, so izrečene kazni veliko prernale, ker so pravi storilci ušli. Obsojeni so samo izivači.
š V Zagrebu je skočil iz bolnice na cesto bolnik Ivan Ferk iz Št. Uja pri Mariboru in obležal mrtev.
š Razpisana ustanova. Za uboge pridne dijake, ki so pristojni v občino Št. Florijan (sodni okraj Šoštanj) je razpisana Anton in Marija Peričnikova ustanova letnih 540 kron, ki jo vživa dijak do konca svojih študij. Prošnje je vlagati do 25. t. m. pri županstvu Št Florjan.
š Posojilnica v Brežicah nam piše: Slavno uredništvo! Z ozirom na notico v Vašem cenjenim listu od 30. t. m., ki se tiče podpisane zadruge, prosimo vljudno, da se ista popravi v smislu sledečega pojasnila. Podpisana posojilnica je leta 1905 od mokriške graščine za primerno ceno kupila tako zvani »Grič«, posestvo, ki leži koncem novega mostu črez Savo in Krko in ki jc za razvoj slovenskega elementa v Brežicah neobhodno potrebno, kar pokaže bližnja bodočnost. Vsled notoričnega pomanjkanja stanovanj v Brežicah je Posojilnica adaptirala dve hiši na »Griču« in vrh tega koncem mostu postavila lično stavbo, kjer se nastani mala trgovina, gostilna in sobe za tujce, zlasti letoviščarje, za katere je »Grič« s krasnimi sprehodi po gozdih, vsled bližine tople kopeli v Čatežu in mrzle kopeli v Savi in Krki ter vsled neposredne bližine Brežic kot nalašč ustvarjen. Stroški so razmeroma mali — o 100.000 K niti govora ni! Pravilno napravljeni proračun kaže, da sc podjetja morajo rentirati. Neumljivo nam je, čemu se tajnika podpisane Posojilnice, gosp. B. Kunčja spravlja v zvezo s to zadevo. Glede gospoda Kunčja je zakotni listič celjskih Nemcev preklical vsa očitanja, s katerim se je tangirala njegova osebna integriteta; niti poskusilo se ni nastopiti dokaz resnice nasproti gospodu Kuneju. To naj se blagovoli na znanje vzeti. S politiko pa se podpisana posojilnica seveda nc peča, in kot umevno, ne mora biti odgovorna za politično delovanje nastavljenega tajnika, ki tudi ni odbornik posojilnice. Vaš gospod dopisnik hoče očividno podpisano posojilnico, ki je najbolj cvetoče slovensko denarno podjetje v celem štajerskem Posavju, izkoriščati v politične namene, kar moramo zavračati. Pričakuje, da slavno uredništvo v interesu stvari sprejme to pojasnilo, in zahvaljuje se za ponatis, beleži: Posojilnica v Brežicah. r. z. z. n. z._
Koroške novice.
k Z vilicami se je zabodel. Posestnik Janez Laztiik v Kotičah je v zmedenosti radi pijanosti 1. t. m. hotel svojo ženo s sekiro pobiti. Žena mu je ušla. Nato se je pa zabodel z vilicami v prsa, tako da je kmalu potem umrla.
k Truplo nekega utopljenca jc našel pretečem petek na produ Drave pri Zgornji vasi na Zgornjem Koroškem neki železniški čuvaj. Obraz in desna roka sta bila že zelo strohnela. Ker je obraz popolnoma spačen, se ne more spoznati kake starosti da je utopljenec. Spoznati se tudi ne more kdo da bi bil, ker pri njem niso ničesar našli v žepih. Ležal je že kake tri do štiri tedne v vodi. Na zatilniku je bilo še nekaj las kostanjeve barve ter en del rujavih brk jc bil ohranjen. Ali se jc izvršilo hudodelstvo, nesreča ali samoumor, se ni moglo dognati. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Špitai.
LIubllansKe novice.
lj Seja odbora »Slovenske krščanske socialne zveze« je danes v pondeljek, ob pol 8. uri zvečer.
lj Kaj je z odlikovanjem župana Hribarja?
Naš dopisnik nam piše iz Belgrada: Neprijeten vtisek je tu napravila Hribarjeva odklonitev srbskega reda. Ta neprijetni vtisek je toliko večji, ker je Hribar odklonil red predno ga je prejel in to povrh še javno! Vzrok odklonitve je tu neznan. Tretji red ni majhen. Ta red ima belgrajski župan, stari profesor vseučilišča. To torej ni niogei biti vzrok odklanjanja. Pisarna kraljevih redov je red seveda že poslala ministrstvu zunanjih del, a jc vsled vesti, da je Hribar red odklonil, zahtevala od ministrstva, da ji ga vrne. »Mali Zurnal« prinesel je vest, da je Hribar naknadno dobil II. red. Ta vest ni resnična. Kancelar kraljevih redov, katerega sem prosil pojasnil, izjavil mi je, da je ta vest izmišljena. Da odklonitev ni izvršena tako javno, da bi bilo privatno naznanjeno uradu za rede, da Hribar misli, da zasluži II. red in da mu je III. vrste prenizek, ni izključeno, da bi, ako bi bili razlogi umestni, zamenjali mu III. vrste red z II. vrsto.
I j Likvidacija v ljubljanski predilnici. Akcijska družba, ki jc lastnica ljubljanske predilnice jc sklenila, kakor smo že poročali, s 1. decembrom t. I. likvidirati. Vzrok temu jc to, ker si je družba postavila novo tovarno na Ogrskem, ki bo imela prostora za 700 delavcev in ker bo mesto para uporabljala za obrat vodno moč, ki bo mnogo cenejša, kot para. Začetkom drugega leta bo šel ravnatelj ljubljanske predilnice iz Ljubljane in ž njim tudi več delavcev in uradnikov. Ljubljansko predilnico, kakor čujemo, kupujeta skupno tržiški tovarnar Gassner in litijski tovarnar Sclnvartz Tovarna sc ceni blizu na milijon kron. Ali bi se morda nc mogla sestaviti kaka slovenska
akcijska družba, če že nimamo posameznikov, ki bi kupili to tovarno. Vsekako bi se dalo tu mnogo misliti, da bi delali tudi Slovenci po češkem smislu in bi tako ohranili kapital in moči domovini. Delavci pa naj le bodo brez skrbi in naj nikar ne silijo na Ogrsko v tuje kraje. Tovarna bo vsekako obstala, zato naj ia slovenski delavci in delavke ostanejo loma.
Ij Skioptlčne slike o rusko-japonski voj-
kl bo kazal jutri točno ob pol 8. uri zvečer ;ospod fotograf R o ž u n iz Litije v »Sloven-,ki krščansko-socialni zvezi«.
Ij P. Kazimir Zakrajšek se je danes odpeljal v Ameriko v Callinuood poleg Cleve-landa.
Ij Umrla je na Ilovici št. 21. Marija Kumcr. V soboto jc bila šc v tobačni tovarni.
lj Zaročil se je gospod Miladin Miklič as-pirant c. kr. priv. južn. žel., z gospodično Iv. Cajnko-Pctričevo, hčerko poštnega oficijala.
lj Repertoire slov. gledališča. Jutri, v torek se poje drugič kar najlepše opremljena čarobna Olinkova ruska opera »Ruslan in Ljudmila,« ki ie dosegla v soboto vzlic hipni ohripelosti ge. primadone najlepši vspeh. Večno deževje, mokrota in težka megla spočetka jeseni vedno upliva na glasilke pevk in pevcev, ki pa v svoji marljivosti vendarle uspešno vztrajajo na svojem mestu. Nadejati se je zopet jasnih dni in potem izginejo trdovratni nahodi. Opera »Ruslan in Ljudmila« se spričo velikih težkoč dela izvaja celo na našem malem odru prav dobro ter so opreme in kostumi za naše prilike naravnost krasni. Vsebina Puškinovega teksta opere se dobiva pri blagajni in pri biljeterjih.
lj Koncert »Glasbene Matice« dne 12. novembra. Ocene »Ševčikovega kvarteta« v vseh večjih avstrijskih in nemških listih so brez razločka nad vse laskave. »Sevčikov kvartet« primerjajo s svetovno znanim »Češkim kvartetom«, ki je svoj čas sodeloval tudi v Ljubljani in imenujejo ga srečnega in uspeš, nega tekmeca njegovega. Celo listi kakor Kraški, ki Slovanov ne pripoznajo z lepa kake vsposobnosti, nikar šele odlikovanja, so polni neomejene hvale in neomejenega občudovanja. Vsi listi povdarjajo neverjetno visoko tehniko umetnikov, čistoto igre, globoko, pristno umetniško razumevanje, osobito pa še vsega občudovanja vredno skupnost v igri. Zdi se človeku, kakor bi en sam človek igral na vse štiri inštrumente. Obeta se nam torej prekrasen glasbeni užitek. »Sevčikov kvartet« pomenja v Ljubljani velik muzikalni dogodek. Koncert priredi »Glasbena Matica« n a lastne stroške. Prepričani smo, da bode glasboljubno občinstvo z mnogobrojnim obiskom odzvalo se vabilu in s tem odobrilo visoko stremljenje »Glasbene Matice« po kulturni izobrazbi Slovencev.
Ij Pomočniški zbor greinija trgovcev v Ljubljani je imel dne 4. t. m., ob pol 11. uri dopol. v »Merkurjevih« prostorih svoj redni občni zbor. Po otvoritvenem govoru g. načelnika Karola Tckavčiča. ki predstavi zastopnika obrtne oblasti g. svetnika Šešeka in imenuje za overovatel.ia zapisnika gg. Volka in Jagodica, se odobri zapisnik zadnjega občnega zbora. Zapisnikar g. Ivan Volk poroča: Odbor je imel tri seje. Namesto odstopivših odbornikov gg. Otona Schmidta in Karola Megliča sta vstopila v odbor gospoda Silvester Skerbinc in Franc Kovač. Tajnik nadalje omenja, da jc s 1. novembrom lanskega leta stopil v veljavo zakon glede na nedeljski po-itek, po katerem delo ne sme trajati ob ne-leljah nad 4 ure in da se mora dovoliti tistim •omočnikom, ki imajo ob nedeljah več kot tri tre dela, nadomestni počitek. Na poziv deželic vlade je pomočniški odbor sporazumno z lačelnikom gremija izjavil željo, da naj se tvede v vseh strokah kakor tudi v kontoarjih jopolni nedeljski počitek. Deželna vlada jc /poštevala tc želje ter uvedla popolni nedeljski počitek v prodajalnah in kontoarjih, iz-/zemši kontoarno delo špedicijske obrti in icdeljo pred Sv. Miklavžem in Božičem. Izpolnila se ie tako skupna želja, tako trgovcev, cakor tudi trgovskih nastavljencev. Zanimal ;e je odbor tudi za druga vprašanja, katera •,0 razmotrivali v sedanjem državnozborskem nasedanju, tako glede na zakon o dokazu vsposobljenosti. Zakon, ki je velike važnosti za trgovski stan, je bil sicer sprejet v komisijah. propadel je pa nam v nc malo škodo v parlamentu. Vsled tega moramo obračati na to točko posebno pozornost in z vso eneržijo stvar spraviti zopet v tir, kajti dokaz vspo-»obljenosti je za nadaljnji razvoj posebno -.lovcnskc trgovine vitalnega pomena. — Z velikim zadoščenjem jc sprejela 30. m. m. go-poska zbornica zakon o zavarovanju zaseb-ih nastavljencev, med katere so šteli po § 1. ega zakona tudi trgovske pomočnike. To je elikanska pridobitev. Zagotovljeno je za ašo starost in preskrbljeno tudi za vdove in odbino. — Z veliko vnemo se je zanimal od-ior kako odpraviti umazano konkurenco, toda .okler se nekaj posebnega ne sklene v obliki akona, dotlej jc. naš boj proti umazani kon-urenci brezuspešen. Uspeli se da doseči le z avednostjo našega trgovstva. Ce bo organi-acija popolna, vplivati se bo moralo na člane, la se vsak zase sam vzdrži nakupa od usilji-vili in trgovini škodljivih agentov. Odboru organizacije pa bo v prvi vrsti naročiti, da pouči vsakega člana o škodi, dokler se nc zdržimo nakupa s strani umazane konkurence. Umazane konkurence je pa več vrst, zato bo treba v tem pogledu točko za točko prereše-tavati in zopet pa zopet opozarjati na škodo. Želeti jc. da bi v prihodnje vsi sotruduiki posvečevali večjo pozornost pomočil, odboru in ga tudi obveščali na slučajne protizakoni-tosti, da zatnore odbor ukreniti potrebne ko-akc. — Pri volitvah sc izvolijo v razsodišče g. Viktor Rus in Oroslav Schaffer, za na-icstnikc v razsodišču gg. Frančišek Matajc,
Albert Gaber in Peter Papež, za odposlanca v gremijalni zbor pa g. Silvester Skerbinc. G. Meglič vtemeljuje predlog z ozirom na to, ker nekateri trgovci ne vpoštevajo določil glede na predpise o nedeljskem počitku. Predlaga vlogo na deželno vlado, ki naj bi strogo nadzorovala, da bo res povsod po trgovinah in kontoarjih ob nedeljah popolni nedeljski počitek. Zastopnik obrtne oblasti g. mag. svetnik Šešek pravi, da ni dovolj, če se le opozarja, da ni uveden povsod nedeljski počitek. Druzega sc ne more storiti, kakor da se naroči redarstvu, nai pazi ob nedeljah, če se izpolnjujejo določila o nedeljskem počitku. Trgovine so pa na zunaj zaprte in grejo pri stranskih vratih v trgovino, in redar si bo prej dobro premislil, da stopi v vežo. Poživlja, naj se naznanijo znani slučaji obrtni oblasti. Po pestavnih določilih je vpeljan popolni nedeljski počitek po trgovinah in kontoarjih, delati ne sme nihče, tudi prostovoljno ne. G. Drčar vtemeljuje predlog glede na število vajencev. Nekatere tvrdke imajo večje število vajencev, kakor je dopustno. Zato se pa vajenci nc iz-uče v serviranju in mnogi si mora, ko postane prost, izbrati drugi posel, ker se ni nič naučil. Predlaga, naj se stopi v dogovor z gremijem in naj se določi število vajencev tako, da prideta na dva pomočnika en vajenec. (Medklic: Zdaj jih ima ena tvrdka 10!) Odborov predlog glede na zapiranje trgovin utemeljuje g. Silvester Skerbinc. Nagiaša, da vladajo zdaj glede na zapiranje trgovin vprav anarhistične razmere. Potrebno jc, da se stvar uredi. Na Dunaju odpirajo trgovine ob 8. uri zjutraj, zapirajo jih pa ob 7. uri zvečer. Pri nas konfekcije in osobito trgovine za jestvinc zapirajo svoje trgovine jako pozno. Občinstvo se bo navadilo tako, kakor se je navadilo na nedeljski počitek. Predlaga: Trgovine z jestvinami naj sc odpirajo poleti ob 7. uri zjutraj, zapirajo pa ob 8. uri zvečer, pozimi pa odpirajo ob 7. uri1 zjutraj in zapirajo ob 7. uri zvečer. Druge trgovine naj se pa odpirajo ob pol 8. uri zjutraj, zapirajo pa ob 7. uri zvečer. Predlogi so bili soglasno sprejeti.
lj Obrtniški sestanek. Sestanek, katerega jc sklicala trgovska in obrtna zbornica, vršil se je, kakor smo v soboto poročali, včeraj, v nedeljo, dopoldne ob 10. uri na magistratu. Sestanka se jc udeležilo 33 obrtnikov. Navzoči so bili načelniki sledečih ljubljanskih obrtnih zadrug: črevljarskc, krojaške, pleskarske, so-dovičarjev, gostilničarjev in kovinarjev. Nadalje so bili navzočni obrtniki: iz Novega mesta, Kostanjevice, Bleda, Vrhnike, Postojne, Domžal, Idrije in Kamnika. Sestanka udeležilo sc jc tudi pet zborničnih svetnikov. Predsedniku trgovske in obrtne zbornice ni čas prepuščal, priti na sestanek, ravno tako drugim gospodom svetnikom. Sestanek otvoril .ic zbornični tajnik ter razložil pomen sestanka. Navajal je že znane stvari, kako pomagati malini obrtnikom. Glavno, kar se da za sedaj doseči, je. da bi se priredili strokovni poučni tečaji za črevljarje, krojače in mizarje. Razgovor vrtil se je samo okoli tega vprašanja. Vspeh tega sestanka jc bil zaklu-ček. naj se prirede taki strokovni učni tečaji po vseh mestih naše kranjske dežele. Gospod tajnik jc povdarjai, da bo treba sestaviti sedaj neki program in pa proračun, koliko da bodo taki strokovni učni tečaji veljali, da bo potem predložila trgovska in obrtna zbornica trgovskemu ministrstvu tak proračun. Trgovska in ^obrtna zbornica bo tudi prosila trgovsko ministrstvo, da bo dovolilo za Kranjsko v to svrho potrebni kredit. Govorilo je več gospodov obrtnikov iz Ljubljane. Novega mesta, Kostanjevice in Vrhnike. Vsi so soglašali v tem, da sc pristojna oblastva premalo ozirajo na obrtniške razmere in da se razne prošnje in pritožbe prepočasi rešujejo, večkrat se pa nc dobi niti odgovora in stvar popolnoma zaspi. Izrazila se je tudi želja, naj bi se sestanki večkrat vršili, vendar za vsako stroko popolnoma posebej. V poštev pa pridejo seveda za sedaj samo, kakor smo že omenili, črevljarji, krojači in mizarji. Na druge stroke zadeva še ni razširjena. Trgovinsko ministrstvo daje samo omenjenim strokam podporo. Upati je. da sc tudi za Kranjsko osnuje pospeševalni urad, kakor jih imajo v drugih deželah.
Ij Redni občni zbor ii. skupine društva notarskih in odvetniških uradnikov. To društvo jc imelo včeraj popoludne v gostilni bratov Novakovičev svoj redni občni zbor, kojega se je udeležilo precejšnje število članov. Kot zastopnik osrednjega društva udeležil sc je istega predsednik g. Bovha iz Celja. Okolu 4. ure otvorih je občni zbor društveni načelnik g. Cimerman, pozdravil navzoče društvenikc ter poročevalca tukajšnjih dnevnikov in predstavil zatem zastopnika politične oblasti g. Gutnika. V svojem nagovoru je načelnik omenjal na kratko, da je pri društvu v preteklem letu zaznamovanih malo uspehov, in da je bilo odborovo delovanje med letom, ker se je blagajnik g. Gros preselil v Kranj, tajnik pa odložil svoje mesto, osredotočeno večinoma na ramah načelnika. Zatem poroča začasni tajnih g. Tavčar: Odbor jc imel 4 seje, v ko-jih sc je obravnavalo o nedeljskem počitku in o starostnem zavarovanju. Glede kontrole o prvem povdarja, da je bila skozi pomanjkljiva in da so ga člani sami tu in tam rušili. To treba urediti. Potegovala sc jc II. skupina tudi za spremembo pravil pri osrednjem društvu v Celju, a ti koraki so ostali brez uspeha. Odvisnost skupine od glavnega društva in v finančnih zadevah je njej v oviro pri delovanju in razvijanju. — G. Tavčar poroča nato mesto blagajnika o stanju premoženja: Dohodkov je imela skupina 176 K 60 v. stroškov 75 K 53 v, preostanka je torej 101 K 7 v. — G. K o c m u r sc oglasi pri tem za besedo ter povdarja, da je mlačnost članov in kolegov sploh vzrok , da skupina nc napreduje. G. B o v h a kot predsednik osrednjega društva
pripominja, da pravil ne bi trebalo preminjati. Glavni namen druge skupine je organizacija. Le s to si kak stan pomaga. G. Tavčar prebere na to brzojavni pozdrav kolegov iz Kranja. G. dr. Pega n, kot edini zastopnik tukajšnjih odvetniških koncipijentov, povdarja: Ljubljanska skupina imej večjo avtonomijo. Ta skupina premalo deluje. Osrednji odbor bo moral dati ljubljanski skupini več prostosti pri razpolaganju z denarjem. Sicer pa je nujna potreba, da sc notarski in odvetniški uradniki organizirajo, ker le potem se bo kaj doseglo. — Na to se je vršila volitev odbora. Per acclamationem je bil izvoljen dosedanji načelnik g. Čimer m a n, kot odborniki pa: gg. K r i š t o f, S t o r in T a v č a r. — Po nekaterih kratkih debatah in sprejetju g. dr. Peganove resolucije, da se odbor skupine pooblašča, stopiti v dogovor z osrednjim odborom, da se doseže kolikor moč večja avtonomija skupini, se je ta občni zbor zaključil.
lj Ljubljanica jc vsled deževja zadnjih dni narastla za 2:30 m nad normaloni. Tudi na Barju narašča voda.
Ij Iz Št. Jakobskega okraja smo dobili iz občins-Vva pritožbo, da včeraj cel dan ni bilo možno ondi dobiti cigar, ker so bile trafike zaprte. Razume se, da so kadilci zabavljali na erar, ker so morali iti iz okraja po cigare.
lj Tujci v Ljubljani. Meseca oktobra t. 1. je došlo v Ljubljano 4377 tujcev — za 366 manj kot prejšnji mesec in za 790 več kot v istem mesecu lanskega leta. Od teh se jih je nastanilo v hotelu: »Union« 546, pri »Slonu« 874, pri »Maliču« 437, »Lloyd« 308, pri »Avstrijskem cesarju« 200. »Ilirija« 263, »Štrukelj« 138, pri »Bavarskem dvoru« 174, pri »Južnem kolodvoru« 260, pri »Grajzerju« 136, v ostalih gostilnah in prenočiščih 1014.
lj Strahovit potres v Ljubljani leta 1895. nam je še predobro v spominu. Pozabili smo le, kakšno lice je imela takrat Ljubljana. Da nam oživi te stare spomine, razstavil je umetniški zavod »P a n o r a m a-K o s m o r a m a« več slik iz takratne dobe. Tam vidimo: stare »Špitalske ulice«, Auerjcv »vagon« v starih Gledaliških ulicah, prejšnjo cerkev sv. Jakoba z obema stolpoma ob fasadi, življenje ob bivanju v sodih itd. — Večina Ljubljančanov, ki se jim je podiral krov nad glavami, bode rada ogledala te slike. Poleg potresnih razvalin vidi se še mnogo slik lepe naše domovine: divni Bled, Tržič, Kamnik, izvir Savice. Peričnik itd.
Ij »Slavčev« zabavni večer, ki ga je priredilo društvo včeraj v areni »Narodnega doma«, .ie bil prav dobro obiskan. Moški zbori: »V naravi«, »Žabja kantata« in »Zan ni bedak«, ki so se izvajali s spremljevanjem glasovira, so pod vodstvom gosp. Beniška dosegli zaželjeni uspeh. Dobro so bili pogojeni tudi komični solospevi: »Politični polbirar« ali »Praskač«, »Potujoča koncertna kapela« in slednjič »Kozel ni, osel ni, kakšna brna si pa Ti!«, ki so obudili med občinstvom obilo smeha. Petje je spretno vodil gosp. Benišek. Pri zabavi je sviral ljubljanski sekstet vseskozi dobro in žel obilo pohvale. Po jednajsti uri se je pričel ples. ki je trajal pozno v noč. Uspeh tega zabavnega večera je za društvo tako v moralnem, kot v materijalnem oziru ugoden.
lj Pogreb g. Viktorja Galleta je bil včeraj jako slovesen. Ob krsti so svetili lovci, ki so nosili tudi vence. Na pokopališču so pokojniku v slovo ustrelili 21krat iz šestih še izza francoskih časov ohranjenih topov strelske družbe.
li Pogreša se od 2. t. m. 151etna služkinja Terezija Joletova, pristojna v Predosljc pri Kranju. Navedenka je odšla omenjenega dne od doma na Zabjcku št. 5. in se do sedaj še ni vrnila. Oblečena jc v modro krilo in nosi belo ruto.
lj Skala padla je včeraj na železniški tir
med postajama Savo in Zagorje in je imel vsled tega večerni brzovlak poldrugo uro zamude.
lj V pokritje deficita pri »Glasbeni Matici«
je poslal g. dr. Kapus 20 K neke kazenske poravnave.
Iz slovanskega sveta.
sl Važno bolgarsko književno delo. Dobro znani bolgarski buditelj Mihail Georgiev Gre-kov (Stojan Cakrov) je je pripravil za tisk prvi zvezek svojega spisa pod naslovom: »Jstoričeski spomeni po našeto vazraždenic i osvoboždenic«. Spis je živa slika življenja in delovanja Bolgarov v preteklem stoletju ter jc važen pripomoček za proučevanje bolgarske zgodovine v XIX. stoletju.
sl Organizacija poljskih učiteljev v Galiciji. Poljski ljudski učitelji v Galiciji so bili žc organizirani v krajnih društvih (»Ognisko«) in pa v okrajnih društvih (»Kolo«), niso pa doslej imeli osrednje zveze. Na dan Vseh svetnikov so sc pa zbrali v Krakovu ter so ustanovili osrednje društvo »Krajo\vy Zvvia-zek nanezycielstva ludowega«. Pri tem zborovanju so med drugim sklenili potegovati sc za zboljšanje plače.
sl Poljski dobrotnik. Nedavno umrli Wio-dzimierz Spasovvicz, odvetnik, pisatelj in politik, je v svoji oporoki poleg drugih darov, daroval poljski akademiji umetnosti v J^ra-kovu 100.000 rubljev.
sl Poljski Marjaviti ne bodo šli v Sibirijo. Pred kratkim smo poročali, da ruska vlada namerava poljsko sekto Marjavitov pregnati v Sibirijo. Sedaj se pa iz Varšave poroča, da je ruska vlada to sekto postavno potrdila, tako, da Marjaviti morejo sedaj ustanavljati cerkvena društva, smejo javno opravljati božjo službo in na svoje stroške voliti si duhovne osebe iu predstojnike.
sl Razstava ruske umetnosti v Parizu. V Parizu jc bila odprta velika razstava ruske umetnosti; razstava se nahaja v 15 dvoranah
in predstavlja razvoj ruske umetnosti od dobe Katarine do najnovejše dobe.
sl Naval dijakov v ruske univerze je ogromen. V Peterburgu se je vpisalo več nego 8.000 poslušavcev, v Moskvi do malega 9.000. Ni potem čuda, da je v taki množici toliko nemirnih življev.
sl Kazenska razprava proti Sokolom v Gnjeznu. »N. Fr. Presse« poroča iz Berolina, da se dne 5. t. m., prične kazenska razprava proti udeležiteljem na sokolskem shodu, ki se je vršil lansko leto dne 22. oktobra v Miroslavi. Obtoženih je 23 oseb, med njimi poslanec nemškega državnega zbora pl. tirsanovski, in član gosposke zbornice Josip pl. Koscielski. Glavne točke obtožbe so: Posestnik plemiškega imetka Koscielski je dal svoj iniroslavski park za obdržavanje tajnega shoda sokolske-ga društva, dočim je tak javen shod od policije prepovedan. Na shodu je bilo tudi več političnih govorov.
sl Poljak škof na Turškem. Pred nedavnim je obiskal svoje sorodnike v Galiciji škof iz aleksenske škofije v Albaniji, včg. Fr. Malczynski. Ker se je udeležil leta 1863. poljske ustaje, moral je zapustiti Poljsko in je bival najprej nekoliko let v Rimu. Potem je prebival v Carigradu in zdaj je že 25 let Škof v Alhanij*. Verniki škofa Mal-czynskega so večjidel bivši moliamedanei, ki so sprejeli katoliško vero.
sl Petlndvajsetletnlco po smrti Petra N. Kermekčljeva bodo Bolgari obhajali dne 25. nov. Peter N, Kermekčijev je velik bolgarski dobrotnik, ki je ustanovil „fond" Peter Kermekčijev - narodno obrazovame, kateri inia sedaj 500.000 frankov premoženja. Od obresti te ustanove so se podpirali in še zdaj podpirajo dijaki bolgarski, ki študirajo na tujih višjih zavodih. Število takih dijakov znaša sedaj 76.
Razne stvari.
Proti Severnemu tečaju. Vesti iz Hope-dale v Labradorju poročajo, da jc polarni preiskovalec Peary prišel do 87 stopinj 6' severne širine, torej na točko, ki jo doslej še ni nihče dosegel. Peary se vrača domov.
Benetke pod vodo. V petek so bile radi silne plime Benetke poplavljene. Tudi iz drugih krajev na Benečanskem poročajo o velikih poplavah. Izstopile so tudi nekatere reke.
Nečloveška osveta. V Inomostu jc bil neki pekarski vajenec obsojen na tri mesccc ječe, ker je pomešal med testo mnogo igel, hoteč se na ta način maščevati nad svojim gospodarjem.
Še hujše kot v Kopniku! V Trentonu v amerikanski državi Nevv Jersey je priredila hčerka bogatega trgovca Carsona maskerado. Za najboljše maske so bila odločena bogata darila. Ko je bila plesna dvorana že napolnjena odprlo sc je nakrat okno plesne dvorane in 4 osebe, opravljene v obleke zahodnih roparjev, so splezale v dvorano. Roparji so imeli svetilke in preko ramen žaklje polne orodja za tilom. Vsa družba jc ploskala in sc smejala ori-ginclnim maskam. Trgovčeva hčerka je vzve-seljena podajala roparjem roke in dejala: »Vi gotovo hočete vse naše juvele?« »Ja!« odgovoril je voditelj, nakar mu je gdč. Carson dala, meneč, da jc to dobra šala, svojo dragoceno brošo z briljanti in tri prstane. Vse goste je to izredno zabavalo. Metali so brigantoni »za šalo« zlate ure itd. in nakrat so bile vreče polne dragocenosti. Roparji so na to preiskali kot pravi veščaki še celo hišo in šli potem zopet skozi okno — nazaj jih pa ni bilo več. Vesela družba je prepozno spoznala, da je bila nesramno osleparjena. O zvitih lopovih ni sledu.
Torpedo je razpočil na francoski križarici »Charles Martel« v toulonsketti pristanišču. En mož jc ubit, dva nevarno več oseb je pa lahko ranjenih.
Za proučevanje raka ustanove v Parizu zavod. Stroške pokrijejo z dohodki loterije. Znašali bodo 15 milijonov frankov.
Kobilice so uničile Erythreo. Viharji so zanesli kobilice iz nilskih pokrajin. Kobilic je bilo toliko, da so deloma zakrile solnce. Škode je več milijonov kron.
Knez godbeni kapelnik. Kneza Roberta Broglio je zavrgla njegova rodbina, ker je poročil pevko Estello Aleksander. Brez sredstev je knez Broglio služil za natakarja. Zdaj je pa žena sprejela službo pevke, knez pa mesto kapclnika v kolonialnem gledališču.
Zaprli so v Lipskem mestnega blagajnika Griitzmanna, ki je poncveril kakor pravi 100 tisoč mark.
Za »kopniškega stotnika« Vogta jc ponudil policiji neki podjetni mož 150.000 m. Prosil jc, naj mu ga izroče samo tri mesece, da ga bo kazal po svetu. Obljubil jc tudi, da plača policiste, ki bi ga stražili iu da dobi tudi Vogt primerno odškodnino. Policija jc seveda odklonila, da bi dala »kopniškemu stotniku« trimesečni dopust.
Princov roman. Pruski princ Joahim Albreht se baje v kratkem poroči z igralko Marijo Sulzer, ločeno ženo dunajskega magi-stratnega uradnika barona Licbcnbcrga. Začetkom letošnjega leta je nagovoril barona Licbcnbcrga, naj se poroči navidezno z neko neznano mu damo proti odpravnini 20.000 mark, 10.000 mark dobi takoj. Baron Licben-berg jc odpotoval v London kot ženin. V Be-rolinu so tnu izplačali potnino. Dne 9. majnika jc bila poroka v Londonu. Nevesta se mu jc zahvalila, rekla, da sc bodo njegove finančne zahteve uredile in mu predstavila pruskega princa, češ, da je njen tajnik. Takoj po poroki sta se ločila in se nista več videla. Nevesta ie
takoj zapustila London. Baron Liebenberg je v Kolinu vložil dopis, da se hoče ločiti. Mož je izgubil pri dunajskem magistratu službo, ker je prekoračil dopust. Ker mu pa niso poslali obljubljenih 20.000 mark, je izjavil, da se noče ločiti in je izročil vso zadevo nekemu odvetniku, ki je stvar tako uredil, da dobi baron 20.000 mark, nakar dovoli v ločitev zakona. Prihodnja pruska prineezinja Joahim Albreht je rojena Dunajčanka, nečakinja znanega dunajskega kantorja Sulzerja.
Celo mesto se izseli v španski provinci Salamanka. Mesto sc imenuje Bejar. Prebivalci so se pečali izključno s tkalstvom, a njihova obrt je propala. Preseliti se mislijo vsi skupaj — 9.000 lj udi j — v Ameriko iu tam sezidati novo mesto.
Iz Rima do morja v 20 minutah. V Rimu sc je ustanovila velika delniška družba, ki ima namen zgraditi električno železnico od Rima do morja. Po tej železnici bo možno v 20 minutah dospeti iz središča mesta do morske obali' pri Castel Fusano.
Žrebanje dunajskih srečk. Olavni dobitek 400.000 K jc zadela ser. 1599, št. 33, drugi dobitek 20.000 K ser. 997, št. 23, tretji 10.000 K ser. 527, št. 84.
Pretepli so tatu 171etnega Miillerja na Dunaju tako, da je malone izgubil zavest. Iztrgal je na pošti denarno pismo nekemu trgovskemu slugi, a so ga ujeli.
Knez obsojen. Ker je ukradel v hiši svojega prijatelja briljantno iglo, so obsodili v Genovi kneza Baratova v petmesečno ječo.
Preprečen beg. Zaradi kragujevaške zarote v preiskovalnem zaporu zaprti častniki so poizkušali pobegniti iz belgrajskih zaporov. A ker je streljal vojak na straži, je bil beg preprečen.
Roparski umor. V berolinski okolici so našli mrtvega na vozu voznika piva Haseja. Hasc je bil ubit in oropan denarja, ki ga je inkasiral pri gostilničarjih.
Ubili so se trije delavci, ko so gradili most čez reko Izer v bližini Cognina. Padli so -40 metrov globoko.
Telefonska ln brzojavna poročila.
VSEUCILIŠKI TEČAJI V LJUBLJANI.
Zagreb. 5. novembra. Tu se mudi profesor dr. Fran Iiešič, ki deluje na to, da bi se v Ljubljani prirejali vseučiliški tečaji. O. Ilešiču se je za predavanje odzvalo lepo število hrvaških vseučiliških profesorjev in učenjakov.
KORNO POVELJSTVO V LJUBLJANI.
(j r a d e c , 5. novembra. Današnja »Ta-gespost« zopet javlja, da dogovori za ustanovitev kornega poveljstva v Ljubljani vztrajno napredujejo ter da se vrše pogajanja za nastanitev čet in poveljstva. »Tagespost« pravi, da je za stanovanje kornega poveljstva določen ljubljanski hotel »U n i o n«.
SIJAJEN SHOD V KOBARIDU.
Gorica, S. novembra. Kobaridski shod je hil včeraj sijajen. Nad 400 slovenskih mož je izreklo zaupanje slovenskim poslancem glede na delo za vol .reformo, predvsem dr. (jregor-čiču. Predsedoval je shodu deželni poslanec g. Lapajne. Dr. Gregorčič je govoril o vol. preosnovi, dr. Dermastija zoper razdružnost zakona. Govorila sta še dr. Knavs in župan Stanovnik.
NEMŠKI PRINC NA DUNAJU.
Dunaj, 5. novembra. Danes se je pripeljal sem nemški princ Eitel Friderik, da se kot zastopnik nemškega cesarja udeleži pogreba nadvojvode Otona. Princa je na kolodvoru sprejel cesar.
DRŽAVNI ZBOR. — ODSEK ZA VOLILNO REFORMO.
I) u naj, 5. novembra. Državna zbornica je izrekla sožalje nad smrtjo nadvojvode Otona. Nato je državna zbornica pričela razpravljati o Gessmannovem nujnem predlogu glede poročila odseka o volilni reformi. Jutrišnja zbornična seja bo prekinjena, da se predsedstvo lahko udeleži pogreba.
Dunaj. 5. novembra. Odsek za vol. reformo je rešil danes poročilo o peticijah, ter je pričel generalno debato o zakonu za obrambo vol. reforme.
SPOR MED NEMČIJO IN SRBIJO.
B e 1 g r a d , 5. novembra. Med Nemčijo in Srbijo je nastal tak spor, da hoče Nemčija odpoklicati svojega poslanika iz Belgrada. Neki srbski odposlanec je v Kruppovih tovarnah v Essenu dobil model zapornic Kruppovih topov ter jih oddal Schneiderjevi tovarni v Creuzotu. Srbija je na to od Schneiderjeve tovarne zahtevala, naj napravi na nove srbske topove take zaklopnice, ki so patentna last
Kruppove tovarne. Kruppova tovarna se je pritožila pri nemški vladi, ki hoče radi tega izvesti najodločnejše korake. Nemčija zahteva od Avstrije naj prepove prevoz srbskih topov iz Francoske preko Avstrije.
LEVI RAZTRGALI KROTITELJA.
B e r o I i u , 5. novembra. V cirkusu Buscli se je dogodila velika nesreča. Deset levov in sedem tigrov je bilo jako nemirnih. Ko je kro-titelj levov Viljem Peters se med levi spodtak-nil in padel, planile so zverine nanj iu ga pričele trgati. Pomočniki krotiteljevi so z železnimi drogi skočili med zverine in streljali. Med občinstvom je nastala panika. Petersa so njegovi pomočniki iztrgali zverinam, a je smrtnonevarno ranjen.
UPOR NA NEMŠKEM PARNIKU.
A 11 o n a , S. novembra. Na nemškem parniktt »Elhe« je izbruhnil upor mornarjev. Na zahtevo moštva je parnik priplul nazaj v Altono. Mornarji so grozili, da sicer kapitana vržejo preko krova.
VOLITVE V RUSKO DUMO.
Peterburg, S. novembra. Kronski svet je določil, da se Izvrše vse volitve v rusko dumo 23. decembra. Otvoritev nove dume bo pa dne 2. februarja.
SAMOUMOR GRŠKEGA KONZULA.
Janina, 5. novembra. Tu se je usmrtil grški konzul.
ENAJST MILIJONOV LJUDI UMIRA LAKOTE.
Š a n g a j, 5. novembra. V provinci Pian-gsu je tako silna lakota, da 1 i milijonov ljudi lakote umira. Vsled lakote naraščajo nemiri.
Fran Šeber javlja v svojem kakor v imenu svoje soproge Amalije in svojih otrok Francita, Lorice in Anice pretužno ve-t, da je njih iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospodična
Josipina Šeber
gojenka višje dekliške šole
|včerai, dne 4. novembra, proti pol 9. uri zvečer po kratki, mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 15 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice bode v torek, 6. novembra ob */, 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Kožne ulice št. 5. na ljubljansko pokopališče k sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, 5. nov. 1906.
Stanovanje
s sobo in kuhinjo v sredini mesta se takoj odda.
Več pove upravništvo »Slovenca".
D. Reach
v bolnišnici sv. Roka v Budimpešti, je v vseh slučajih povra-čujočega se telesnega zaprtja in slabotnega želodčnega živčevega delovanja s presenetljivo ugodnim uspehom uporabljal
(OUJBfllApO ipnj)
želoddno tinkturo
Gabr. Piccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta
1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z obratno pošto 2371 izvršujejo. I 5
Naznanilo preseltve.
Arhitekt
Ferdinand Trumler
mestni stavbenik v Ljubljani
vljudno naznanja, da je svoj tehn. urad preložil na
Cesto proti Rožniku Stev. 31.
Istočasno se priporoča za pre-vzetje vseh	2497 1
o stavbenih izdelovanj o
kakor: nove zgradbe, pre- in dozi-danja, adaptacije, rekonstrukcije, izdelavo načrtov, proračunov, revizij in cenitev; napravo umetno dovršenih načrtov za vsakovrstna poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista itd.
Izredno kulantne cene in točna izvršitev.
Najcenejša izvršitev rakev (grobnio) na novem centralnem pokopališču.
Specijalist v gradbi cerkva.
Primerne službe
i&če vpokojen uradnik. Sprejme tudi delo samo za nekaj ur, najraje v kaki pisarni. Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca".
Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov:
za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka-
rirane ali progaste, I modem telovnik, najn. kroja. I klobuk,
I Čepico	2116 35
insieSko sumu oblek
0. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg S.
1
za železno stroko, vešč obeh deželnih jezikov, kakor tudi	2503 3—1
učenec
se takoj sprejmeta.
upravništvo „Slovenca".
Ponudbe na
Deklica
k enemu otroku se išče. Lahko je tudi starejša oseba, katera zna popolnoma oskrbovati novorojenega otroka. Imeti mora skrb in ljubezen do otrok. Nemščine zmožne imajo prednost. Vstop od 1. do 10. decembra Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".	2500 4-1
^A^f
to cn
0
_
1	G^ariVa ^ajtvVo ^e\r\č-e9a
Xaroletva.	—»
^u\>Y}aua, H. notemVa V^Ok.
Zelo znižane cene!
zaradi prenapolnjenja	zaloge:
od gl. 2-50 višje
11	11 2*50	,,
„	„ 2-50	„
„	„ 2 50	„
ji	n 5"—	11
„	„ 7-50	„
Zimske jope za dame obleka iz sukna ■ . pelerina ......
havelok ......
dolga zimska suknja sako iz kožuhovine . Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice.
s Angleško skladišče oblek
242* 3-3 O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg 5.
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
Ustanovtjena leta 1854.	— ■ =--■-■ =--=	----i®	Ste«, telefona 2IO.
Stev. telefona 210.
__v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
======= priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
eno ■ w€» v lodeih in steklenicah.
2469 150—2
Podružnica v spljetu.	v Ljubljani, Špitalske ulice št. 2
DelnlSka glavnica JOL. 3,000.000 -.	Rezervni zaklad
sprejema od I. novembra tekočega leta vloge na vloine knjižice In /l| Oj ter jih obrestuje od dne vloge do na tekoči račun po ^ 2 10 dne vzdiga;	.=
obenem j
4'»°
Podružnica v CELOVCU, aoo.ooo*-.
Evišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na začenši s I. novembrom t. I.	2291 253
O	- Rentni davek plača banka sama. =====