291. Številka._ Ljubljana, v sredo 20. decembra. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI NAROD. (shaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter vtdja po pof ti prejeman za *vstro-ogerske deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden meneč 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dpravn i stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Odlikovanje deželnega glavarja. Presvetli cesar je v neskončni svoji mibsti našemu deželnemu glavarju gosp. Otonu De teli podelil red železne krone tretje vrste. Nas jo odlikovanje gospoda Otona Detele zelo presenetilo. Odkrito priznamo, da je nismo pričakovali, a ker se je pripetilo, vidi se nam potrebno, izpregovoriti nekoliko besed o njem ter razložiti, kakov pomeo ima po našem mnenji. To je toliko bolj umestno, ker se je nasprotna nam stranka polastila te zadeve ter jo hoče izkoristiti kot nekako politično sredstvo. V ustavnih državah se le pri izrednih prilikah primeri, da podeli cesar iz lastnega nagiba kakemu zaslužnemu in njemu osubno dragemu možu kako odlikovanje. Navadno pa se podeljujejo redovi in častni naslovi na predlog odgovornih ministrov, kateri se pri tem zopet ravnajo po nasvetih in priporočilih načelnika polit čni upravi dotično kronovine. Brez dvoma je tudi naš deželni glavur goop. Oton Detela dobil red železne krone tretje vrste na predlog Sefa kranjski deželni vladi gospoda barona Heina in dobil ga je ne za svojo osobo — o tem pač ni govora — nego v priznanje njegovega javnega delovanja kot načelnik deželnega zbora in deželnega odbora našega vojvodstva. Tako nekako dve leti je tega, kar je poBtal gospod Oton Detela deželni glavar in s tem važen in upliven faktor v naši deželi. Kdor je goBpoda Otona Dtelo pozual še iz prejšnjih časov, ui od njega pričakoval, da bo kot deželni glavar storil kaj posebnega za našo kronovino, ž« zategadelj ne, ker mu nedostaje v to potrebuih sposobnostij. Pač pa se je splošno pričakovalo, da bo goapod Oton Detela kot predsednik deželnemu našemu zaslopu in deželnemu odboru vedno in povsod postopal in deloval tako, kakor mu veleva narodna čast in narodova korist ter z o/.irom na naš domači prepir varoval neko obema narodnima strankama dobrohotno nevtralnost. Žal, da se tudi ta, tako naravna nadeja ni izpolnila. No samo, da se zrnatra, gospod Oton De* tela nekakim zaupnim možem kleiikalne naše stranke LISTEK. Najdena denarnica. Po Tržaški m korzu hitel je kakor miš c. kr. kancelist Andrej Č bular. Ko je bil šel popoludne ob 6. uri iz pisarne, zapeljali so ga bili njegovi prijatelji, da je šel S njimi v kavarno, kjer se je do 8. ure zakasnil in izgubil pri taroku skoro goldinar, tretjino cele za mesec dni j določene svote za smodke in druge male potrebščine. Iiguba tolike svoto ga je sicer pekla, a še bolj ga je vznemirjala misel, kaj neki poreče žena njegova, da je izostal čez sedmo uro. Ves zasopel in z velikim strahom stopil je čez hišoi prag. PriŠedši v drugo nadstropje slišal je nad Boboj neko kašljanje. Pogledal je gori in zapazil svojo ženo r svetilko v ruci. Očividno je nanj čakala. Gospod Čebular je pobesil glavo in se pripravil na dramatičen prizor. Na največje njegovo začudenje rekla je žena prav ljubeznivo: „Da si le prišel. Komaj sem te pričakovala. .. Ko bi vedel, kaj ti imam povedati!" Stopila sta v svoje stanovanje. Čebular je bil iako nemiren. Vsi njegovi živci so trepetali. Pri-paznost soprogina se mu je zdela usodepolna. Komaj so te vrata za njima zaprla, začela ja žena: in da se pri vaaki priliai ravna izključno po inten cijah ali morda naročilih te stranke in časih na način, ki potrja splošno mnenje, da gospod deželni glavar nima čisto nič prirojenega takta, tudi svojo narodno mlačnost in neodpustno brezbrižnost je pri nebrojuih prilikah v javnem in zasebnem življenji kazal tako usiljivo ostentativno, s tako očitnim namenom, prikupiti Be izvestnim, slovenskemu narodnemu gibanju kar nič naklonjenim visokim gospodom, da je to že večkrat obudilo precejšnjo razdraženoBt celo v tistih krogih, ki goBpoda Otona Detelo nič preveč resno ne jemljejo in katerim služi obilokrat za predmet rezkoduhoviti ali pa tudi robati šali. O pozitivnih zaslugah gospoda deželnega glavarja je pri najboljši volji težko govoriti, še težje pisati. Da bi bil kaj storil za materijelne ali kul turne interese naše kronovine ali njenega prebivalstva, tega ne more trditi niti najunetejši njegov čestilec; da pa izvršuje prevzete dolžnosti bureau-kratično vestno in točno kakor pač ve in zna, to ui n kaka zaBluga. Tudi v vodstvu deželuozborskih razprav ni gospod 1.) tela posebno srečen, a govoriti o kakem njegovem uplivu na razmere v deželnem zboru, tega se še ni nihče upal. Po vsem tem ni torej drugače mogoče, kakor da je gospod Oton Detela dobil red železne krone jedino le kot, reprezentant klerika ne stranke. Bilo jh to Btrugo politično odlikovanje, katero je odgovorni minister nasvetoval presvetlemu cesarju. Kaj takega se v koustitucijonaluih državah lahko primeri in o tem nam pač ni treba nadalje pisati. To najvišje odlikovanje je za nas vidni izraz načelnega razumevama mej deželnim predsednikom gospodom baronom Heinom in počastnim voditeljem klerikalne strauke. Mislimo, da se s tem razlaganjem nismo motili. Vsako odlikovanje vladarja je častno za dotično deželo. To se umeje samo po sebi. S političnega stališča pa se mora drugače soditi, in če je odlikovanec prononeiran politik, se s političnega stališča nikakor ne da trditi, da velja odlikovanje celi kronovini. Zategadelj pa s svojega političnega stališča nikakor ne potrjamo tega, kar je bilo te „Slušaj, kaj se mi je zgodilo, ko sem šla danes mimo borze . . . N-kai posebnega!" „Kaj neki?" vprašal je bojazljivo goBpod kancelist. .Ugani I* „Kako V Siuer pa sem preveč nervozen ..." .Torej ti povem sama. Glej torej, kaj sem našla pri borzi." Iz globokega svojega žepa potegnila je gospa Eleonora Čebularjeva rojena Puntolini neko veliko, skoro štirioglato črno stvar. Storila je to tako sve-čanostno in vihtela tu stvar tako zmagoslavno v zraku, da nje mož na prvi pogled ni spoznal, kaj je v njeni roci. „ Vzemi in poglej kaj je vredno," rekla je naposled gospa Čebularjeva svojemu možu in mu slovesno vročila precej trabušnato denarnico. Gospod Čebular ogledal je denarnico z vseh stranij in po vestnem ocenjevanji rekel, da ni dosti vredna. „Poglej vender, kaj je notri", jezila se je žena. Čebular je odprl denarnico, sila previdno, kakor da ima v rokah dinamitno bombo, in izvlekel iz nje kup papirjev. „Sami inozemski vrednostni papirji", rekla je tepa. „Kako vrednost imajo, tega ne vem, precejšnja pa mora biti." dni čitati v „Slovencu", da je namreč odlikovanje gospoda Otona Detele nekako odlikovanje cele dežele Kranjske. Temu moramo tembolj ugovarjati, ker je gospod Oton Detela dobil samo red železne krone tretje vrste, doča bode k«.t deželni glavar postopal strogo objektivno, ne glede na narodnost ali politično mišljenje. Govor je naredil precej dober utis- Ooapodsku zbornica. V včerajšnji svoji seji je gospodska zbornica vzela na znanje razglasitev izjemnih oarodeb, in to brci debate, potem pa začela generalno debato o budgetnera provizoriju, v kateri so vse tri Btranke podale Hvoje izjave. V imeni ustavoverne stranke, kakor se imenujejo liberalci, govoril je knez Scbou-born in izj4vil, da njegova stranka odobrava vladni program in mu v polni meri pritrja, ter da bo vzdržuje* svoja načela in svoje tradicije vlado drage volje zaupno podjdrala. Volilna reforma, ki ima na podlagi piincipa o zastopstvu interesov podeliti volilno pravico tistim, ki je sedaj nimajo, je nujno potrebna. Posebno odobravamo vladni namen, ustavljati se krepko državi škodljivim prizadevaujem iu i Res je," pritrdil jo mož po vestnem pregledovanji. .Grški vrednostni papirji so to. Po moji sodbi so vredui vsaj 6000 goldinarjev. Pa kje si to dobila?" „Rekla sem ti Že, da pri borzi." „Ako hočeš, neseni to še nocoj k policijskemu komisarju". „Le neBi." Sedla sta k večerji, kakor dvojica, katero je zadela nepričakovana sreča. Jedla nista skoro nič. Po večerji pravi žena: „Veš kaj, k policiji greš lahko jutri. Naj ostane to bogastvo vsaj čez noč prt nas". Gospod Oebular ni ugovarjal. Vajen je bil absolutne poslušnost''. To noč pa n sta zatisnila očesa in pozno v noč vzdibnila je gospa Čebularjeva: „Ko bi ne bilo tako nevarno, pridržala bi te papirje ... Za vae življenje bi nama bilo pomagano". Mož je samo zakašljal. Tudi njega je navdajala ista želja, isti strah. Drugo jutro odnesla sta gospod in goBpa Čebularjeva najdeno denarnico k policiji. Vrnila sta se pomirjena, kakor da sta se znebila moreče skrbi in minolo je od tedaj več mesecev, ne da bi bil jeden izmej njiju črbml beiedo o tej denarnici, dasi jima je elementom, ki so nevarni socijalnemu miru. Mi ne dovolimo budgetnega provizorija samo, ker je državi potreben, ampak tudi kot izraz zaupanja do vlade. V imeni srednje stranke izjavil je opat Hauavrirth: Razne enuocijacije, s katerimi je vlada doslej stopila v javnost, kažejo jasno, kakov je njen program, kaki so njeni smotri in njene intencije. Srednja stranka, ki želi, da se javne zadeve rešujejo mirno, stvarno in spravljivo, je te enuacijacije vzela s za-dovoljstvom na znanje in upa, da bo vlada svoje s principi srednje stranke soglašajoče intencije izvršila previdno in odločno na korist državi in prebivalstvu. S to nadejo lotili se bomo vseh došlib nam predlog m zategadelj dovoljujemo tudi budgetni provizorij. V imeni konservativnega kluba govoril je grof Falkenhayn takole: Konservativci so vladno izjavo z živahnim zanimanjem vzeli v vednost. Vlada sme računati na tisto velespoštovanje z naše strani, katerega nismo nikdar odrekli možem, katere je cesar odlikoval b svojim zaupanjem, če bo vlada mej stavljenimi si nalogami in oziraje se vedno na moč in veljavo države vse Bile posvetila gospodarskim m financ jeliiim zadevam, tako Brno uverjeni, da se dobi podlaga za vkupno mirno delovanje. Spoznavajoč težkote tega dela podpirali bomo vlado dobrohotno in zaupno. Dasi vzdržuje stranka vsa svoja načela, sodelovala bode v kolegijalni slogi in Bpoštuje vsako drugo prepričanje pri vseh v gospodsko zbornico spadajočih delih in glasujemo za budgetni provizorij. Ministerski predsednik grof Windischgrsetz se je na to zahvalil za izraz zaupnosti in obljubil, da se bo vlada trudila ohra niti si to zaupanje. Zbornica vzprejela je potem budgetni provizorij v drugem in tretjem branji in rešila celo vrsto manjših predlog, katere je bila že prej rešila poslanska zbornica. Poljaki in koalicija. Zadnje parlamentarne dogodbe prouzročile so tudi mej Poljaki nekako krizo. Politične stranko razcepile so se namreč v dva tabora in glasila teh strank seveda tudi. Jeden del poljskih listov, na čelu jim »Przeglai* so odločni nasprotniki slovanske koalicije in v prvi vrsti Mladočebov, katere imenujejo — rebele. Ali tudi tak h listov je mnogo, ki nikakor niso zadovoljni a politiko poljskega kluba in ki te avoje nezadovoljnosti nič ne prikrivajo. Najodlič-nejši mej temi je »Kurjer Lvovaki", ki stoji na demokratičnem in Blovanskem stališči, potem pa »Nova Reforma". A celo »Gazeta Narodovva", ki je vender organ poljske državnozborske delegacije, ni zadovoljna z neslovanskim poBtopanjem poljskih poslancev. Pa tudi narod sam ne odobrava koalicijske politike. Poslancu Szczepanowdketnu bo najodličnejše Krakovske dame brzojavno sporočila obžalovanje, da je v državnem zboru govoril proti Čehom in da so se poljski poslanci zvezali z nemškimi liberalci zoper avstrijske Slovane. Občinski svet Krakovski pa je pozval poslanca Sokolowskega, naj se pred svojimi volslci opraviči za to, da je pritrdil koaliciji. — To sicer še ni porok, da bodo poljski poslanci začeli drugo politiko, a dokaz, da se ves narod ne strinja s to politiko in to obuja in vzdržuje upanje, da se morda s časoma tudi spremeni taktika in politika poljskih poslancev. V u a i ij države. i!usko-francoska manifestacija■ Peterburška aristokracija priredila je dne 14. t. m. francoskemu poslaniku grofu Mootebellu na čast sijajen banket, katerega so se udeležili vsi ministri in najvišji državni dostojanstveniki. Izmej govorov je bil posebno znamenit govor grofa Bob-nnskega, plemiškega maršala v Peterburgu. Govornik je pojasnjeval razmerje mej Franc jo in Rusijo, povdarjajoč, da je alijanca teh dveh držav osnovana vedno na misel hodila. Po preteku osmih mesecev reče gospa Čebularjeva nekega dne" svojemu možu: BAli veš nekaj novega?" .A?" »Za denarnico ne ni nihče oglasil?" »Ni mogoče 1" »Res je. Bila sem na policiji vprašat in komisar mi je rekel, da dobiva denarnico z vsebino midva v polno last, če ne tekom štirih mesecev nihče zanjo ne oglasi." »Ali je mogoče?" »Če ti tako rečem 1 Šema, kaj se nisi nič pobrigal?" Od tega dne* bilo je življenje pri Čebularjevih naravnost neznosno. Ves dan sta oba vsdihovala: Da bi se le nihče za denarnico ne zglasil 1 Po dvakrat na dan sta hodila na policijo vpraševat, če morda ni kdo prišel po njijino deuarnico, tako da ju je dotični policijski uradnik že neprijazno odganjal. Po preteku daljnjih dveh mesecev premenila se je razjedajoča bojazen v sladko upanje. »Dobiva jo I* vzdihovala sta zdaj jeden, zdaj drugi ali pa oba zajedno. Po noči nista mogla spati. Sedela sta na postelji in delala načrte za bodočnost. Ona je hotela elegantno kampanjo, on hišo ▼ mesti. Tri dni sta se radi tega hudo prepirala. Naposled je obveljala ženina volja in določilo se je, da se bode hifia ime- na vkupnosti interesov in na simpatijah obeh narodov ter da je jedino jamstvo evropskemu miru Poslanik se je v istem zmislu zahvalil. Ta manifestacija rusko francoske solidarnosti naredila je v vseh evropskih političnih krogih največji utis, ker so se je udeležili najodličnejši in najuplivnejši ruski državniki in je torej imela povsem oficijelno lice. ino zone i na Francoskem. Francozi že od nekdaj ne gledajo s prijaznimi pogledi na inozemce, naseljene na francoskem te ritoriju. Pred nekaj leti je parlament vsprejel zakon o zglaševanju, s katerim se je določila, da se mora vsak inozemec oglasiti pri županstvu dotičnega kraja, kjer se misli muditi dlje kakor štirinajst dnij, kar je za tujce seveda jako nadležno, za francosko policijo pa prav ugodno. Tako zamore nadzorovati tuje, zlasti nemške elemente, s katerimi je imela Francija že za časa vojne z Nemčijo velik križ. Bili so namreč vsi vohuni pruske vojske. Tudi Bedaj so prvaki anarhističnega gibanja večinoma tujci. Sedaj hoče francoska vlada izdelati zakon, s katerim bi se prepovedalo inozemcem kupovanje sveta v francoskih kolonijah in v obsegu vojnih pristanov ter trdnjav, kar bi bilo za Francijo samo koristno. Vohuni na Nemškem* Pred državnim sodiščem v Ltpskem vršil se je te dni proces proti dvema aktivnima francoskima častnikoma Delgony,em in Delquayem zaradi vohunstva. Kakor znano, sta se ta dva častnika vozila z najeto ladjo ob nemškem bregu in fotograf »vala utrdbe, risala načrte itd. Prijeli so ju v Kielu, Državno sodišče obsodilo je prvega zatoženca na 6, drugega na 4 leta v zapor. V razlogih razsodbo s > pravi mej drugim: Zatoženca sta kot častnika bila prideljena gen. štabu. Spoznala sta, da so zemljevidi nepopolni in z dovoljenjem svojih predstojnikov 8ta se lotila vohunstva, dobivši državno podporo 4400 frankov — Nemški listi knče sedaj na vse grlo, da vzdržuje Franciia celo krdelo vohunov, ne pomislijo pa, da so francoski zapori prenapolnjeni z nemškimi vohuni Številke so za to najboljši dokaz. Na Nemškem je bilo zadnjih dvajset let okolu 90 osob obsojenih zaradi vohunstva — po narodnosti so bili ti vohuni večinoma Nemci, potem Danci, Poljaki in le trije Francozi — na Francoskem pa nad 200 oseb, mej katerimi je bila jedna tretjina Italijanov, dve tretjini pa Nemcev. Dopisi. Iz Zagreba, 16. decembra. [Izv. dop.] (Besede se boje!) V različnih evropskih parlamentih se godi sem ter tja kaj čudnega; a unikum je v tem oziru vender-le hrvatski sabor. Ako hočeš doživeti kaj neverjetnega, pridi le k nam, obišči naš sabor, pa bodeš kmalu kaj videl in slišal, da ne bodeš verjel svojim očem in ušesom. Ko je bil po -kojni Mirko Hrvat predsednik, bili smo tega že vajeni, a ko je sedel Vašo Gjurgjević na njegovo mesto, mislili smo, da se bode vsaj to spremenilo. V začetku tudi res ni posegal vsak čas po zvončku, kakor je to bila Hrvatova navada. Da, dovolil je sem ter tja, da se je tudi o politiki govorilo. Nadejati bo je bilo torej, da se bode celo naše parlamentarno življenje poboljšalo. A kar najeden-krat nam je danes pokazal, da smo bo grdo zmotili. Doživeli smo na d reč zopet majhen parlamentaren škandalček, a provzročil ga je bafl gosp. predsednik in zvesta mu madjaronska stranka. Zgodila se je malenkost, a ta malenkost je kaj značilna za novala »villa Eeonora*. Pozabila ata popolnoma, da denar še vedno ni njihov, a kadar sta se tega spomnila, vzkliknila sta vselej: »Ubogi naš denar!" KoneČno je prišel vender pričakovani teden. Gospod Čebular pripravil je svojo prošnjo za umirovljenje in so z nekim mandrijerjem zmenil za stavbišče. Na dan, ko so prešli najdeni papirji v njuno last, šla sta oba v popolnoma novih oblekah na policijo. Ko sta s podpisima potrdila vzprejem, izročil jima je komisar listnico z vrednostnimi papirji. »Dobljeno je," rekla je gospa Čebularjeva, ko je z nepopisnim dostojanstvom stopila na cesto, kjer ju je čakal eleganten fijakar. — »K bankirju X-u naju peljite," ukazal je gospod Čebular gravitetično. Kmalu sta bila v menjalnici. »Ali imate 6000 goldinarjev gotovine," vprašal je gospod čebular z neposnemnim ponosom. »Da, gospod". »Potem prosim, prevzemite te vrednostne papirje." Bančni uradnik pregledal je papirje in potem malomarno in nekako sarkastično rokel: — »To so grške železnične zadolžnice. Kurzi so jako padli. Vredni so k večjemu — tristo goldinarjev." ? politiko, ki se pri nas vodi. Dan 17. t. m. je za grofa Khueu-IIederva,ryja in za njegovo stranko jako pomemben. On — gospod grof — stopil je ta dan, pred desetimi leti, prvikrat v hrvatski sabor kot ban Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Njegova stranka pa je ta dan tako rekoč porojena. Brez grofa Hd lervarya in njegovih pomočnikov bi danes te stranke no bilo. Ni torej čudo, da mu je hvaležna. A to hvaležnost je hotela danes prav slovesno v saboru dokazati. Na dnevnem redu ni bilo nič. Budgetni odsek je ravno priposlal svnjjo poročilo in predsednik je imel samo naznaniti, kdaj se začne budgetna debata. Poslanec Jakčin hotel je sicer nekaj interpelirati, a Gjurgjević ga je nagovoril, naj odloži svojo interpelacijo do prve prihodnje seje, kar je Jakčin tudi storil. Nihče ni pričakoval, da bi se kaj posebnega zgodilo. Kar na-jedenkrat vzame predsednik neki spis v roke in jame čitati: 17. december leta 1883 bil je za našo domovino in za ta-Ie sabor pomemben in srečen dan . . . Morete si misliti, kaj je šo dalje čital. Ko bi mu sm-l človek vse to verjeti, moral bi pomisliti, da bi že ne bilo Hrvatske brez grofa K h u e n - H e d e r v ii r y j a. Čital je skoraj pol ure; slišali smo mnogo o sreči »naše" domovino, o zaupanju .našega" naroda, o dobroti »našega" bana. Gospod Vašo Gjurgjević je namreč Srbin — viadinovec sicer, a to nić ne de". V tem osiru so madjaronski in radikalni Srbi čisto jednaki; besede »hrvatski" ne bode ni jeden spregovoril za nič na svetu. Ko je končal svojo prozajično himno, vstal je poslance Barčić Madjaroni so se silno prestrašili. Kaj ta neki hoče ? Mar bode govoril zoper bana, kateremu so ravnokar tako .oduševljeno" Živio upili. Predsednik vpraša Đarćića, kaj hoče. »Besedo. Hočem predsednika nekaj vprašati." Tako vprašanje je v hrvatskem saboru vsak čas dovoljeno. Ne more se prepovedati. A kaj se pri nas ne more? Vse se more, kar hočejo Madjaroni I In boječ se, da bode res o desetletnici govoril, jamejo upiti, kakor v gostilni, kadar je ž ? mnogo praznih steklenic na mizi. Barčić zahteva še jedenkrat besedo. »A kaj hočete povedati?" vpraša predsednik. »Vprašati Vas hočem nekaj. Podelite mi besedo, pa bodete slišali, kaj hočem!" Predsednik ne ve, kaj bi storil, a Madjaroni upijejo Čedalje bolj. Ko jim to ni dosti, pomagajo si s tem, da tolčejo s pestmi po mizah. Opozicija zahteva odločno, naj da predsednik Barčiću besedo. Madjaroni pa si mislijo, ako bode ta govoril, potem naša »sijajna* manifestacija ni nič vredna, in zato zahtevajo, naj Barčić molli. To trpi nekaj minut. Na zadnje vpraša predsednik zastopnika, ki hoče govoriti: .Morebiti ni Vaše vprašanje tako nujno, da bi morali baš danes govoriti ? Pa vprašajte v prihodnji seji, kar hočete." »Nel" odgovarjala je opozicija. .Nujno je. Ne more se odlagati." Madjaroni so že tako upili, da besede ni bilo slišati. »Naj molči 1 NeČemo ga poslušatil Kaj neki hoče?" In predsednik, ki si že ne ve" pomagati, zaključi sejo. Opozicija protestira, a to nič ne pomaga. Gjurgjević gre ven, za njim pa počasi njegova vedno zvesta garda. Tako bo torej sedemdeset Madjaronov boji slišati besede jednega jedinoga opozicijonalca. Kaj Bi mora človek misliti, kadar to sliši? Kaj bi mogel Barčić tako strašnega vprašati, da tega vladna stranka še slišati ne sme? Mar jih peče vest tako hudo, da j h spravi vsako vprašanje v zadrego? A še vedeli niso, kaj hoče Barčić vprašati. Seveda, kadar opozicija govori, pove* »narodni stranki" navadno jako bridkih resnic. A danes ni bilo tako nevarno. Barčić je hotel le zvedeti, je li tudi predsedništvo hrvatskega sabora izjavilo francoski komori svoje sožaljeoje nad atentatom, ki se je dogodil preteklo soboto. Nnjno je to bilo na vsak način, a ko bi bili Đarč ć i poslušali, morali bi tudi Madjaroni pritrditi, da je imel prav, ko jo hotel besedo. Sedaj se morebiti kosajo. A to ne popravi pogreške. Škodovali so Bi pa s svojim postopanjem več, nego morebiti mislijo. Sedaj ve vsakdo, da se že besede boj d, a denašnjemu zistemu to gotovo ne more biti v prid. Opozicija si bode znala pribaviti zadoščenja za to parlamentarno razžaljenje. Madjari pa naj le tako naprej postopajo; narod jih bode potem najbolje spoznal. Dru-zega ni treba. Iz 1'ostojliie, 19. decembra. [Izv. dop.] (Čitalnica, — »Rodoljub," — Narodni dom.) Mej glavnimi stebri, stavljenimi v procvit in prospeh narodnega našega življenja, so čitalnice in Dalje v prilogi. Prilog« .,ttlo*»-i.. s*r»*wP St 291, u.a narodna požrtvovalnost V nedeljo zbral je nas PoHtoimčaue, občui zbor „Narodne čitalnice PoStojinste" v posve-tovauje o društveuem vodstvu in o društvenih razmerah. Predsedmk g. Aston Dr-ich pozdravi vse došlece, ter omenja važnejših d-ušr enih jio avov, v prvi vrsti pa ustanovitve no*ega pe -k.^a zbora, kateri veselo pozdravi. Vodstvo zborovo je prevzel g. Ivan Pišanec, uradnik v Presiranku, ki se ne Btiasi daljuega pota k vamm, a oglas lo sh \t> 25 čilih močil, mej njimi 10 dražeatmh gospe, gojnfih slovansko petje, slovansko glasbo« Z odobravanjem bdi sta vzprejeti poročil zaslužnih gg tajn>ka St. Primožiča in blagajnika Petra Kragheria, Uor prepričali smo se, da je odbor vestno izvrševal dolžnosti avo|e, da na trdni j>odlsgi čvrsto deluje v dosegu smol rs, kateri si je čitalnica postavila pr-d četrtstoletjem. Po različnih gospodaisk h nasvetih preide -se k vo litvi novega odbora. Vzklikom vohena sta bila gg Anton Ditrich in Peter Kraigher predsedn kom in tajnikom; častno zahvalo dali so jma s tem društve-niki za vztrajno iu uapešno njuno deloven e Tudi novovoljeni odborniki gg. A'ojfij Kraigher, Gregor Pikel, Elraund Planinšek, Št. f*n Primožič iu dr Drag. Treo so nam poroki, da bode društvo krepko uspevalo. Burno odobravan bil je po končanem vzpo-redu poziv g predsednika do navzočih, d* se oaroči priprostomu ljudstvu v Postojiol in njeni okolic« koli kor možno večje število iztisov „Rodoljuba" Proti Bkrivnemu rovaniu naših nasprotnikov, kat rim m niti najsvetejši kraj v oviro pogubnega delovanja, treba združeno z vsemi Bilami delovati, ljudstvo prebujati in podpirati, kar doB ž**mo a tem, da mu priskrbimo primernega poučnega, zdravega berila Uspeh tega poziv t bil je nepričakovan j po novem letu prične prihajati nad pol stotine novih iztisov „Rodoljuba" v nado okolico Upajmo, da se število še povekša; upajmo, da bode ta vzgled tudi drugje našel krepak odziv, ker skrb naša bodi, da so priprosto ljudat o zaveda ! Slednjič še opazko. Postojina so naziva središče zavedne Notranjske, Ćas je torej, da zapusti duševno središče Postojiuskih Slovencev dosedanie neprimerne prostore, ter se nastani v dostojnih, da bodemo PostojinČani s ponos« m pokazali na zgradbo narodno : Tu je naša »čitalnica", tu naš »Sokol", tu naš — »Narodni dom"! Na delo tedaj! Viribus unitis! —Č. Ta DoleiifMltcga, 18. decembra. [Izv. dop ] V nekaterih krajih po Doleniskem razsaja davca, po Bel)no v nižje ležečih krajih ob Krki. Vreme je vlažno, zemlja je mokra, a ker zima ni huda, se naš kmetic ne oblači gorko, še manj pa svoje otroke. Otroci mijo sedaj hudo. V Krškem in Novomeškem okraji umrlo je v jedni hiši po dvoje, tudi troje otrok. Zdraviliške pomoči na kmetih seveda ni. Zdravniki so na Dolenjskem redko sejani, vrh tega pa je naš kmet glede* bolezni in smrti velik fatalist. Će zboli živinče, je seveda kaj drugega. Tudi za prostorno zračno hišo ne da naš kmet dosti. Kaj bi tudi! Teh par mesecev zime se Že prebije, drugi čas pa ni treba in ni mogoče tičati za pečjo. Navadno bo najde le jedna soba; v njej biva vsa družina Mrlič ostane tudi v sobah celih 48 ur, tudi če je za kužno boleznijo umrl. Poznam družino, ki stanuje v majhni bajti. Oče, mati, osem živih otrok. Pred par dnevi umrl je jeJen teh otrok za davioo iu ležal 48 ur v isti sobi, kjer živi družina, dasi mrtvašnica ni daleč od hišo. Ali bi v takih slučajih duhovniki ne mogli posredovati, saj zategadelj še ni treba zanemariti političnega agitovanja. Morebiti je le nekaj na tem, da se človek lahko kužne bolezni obvaruje in tega ni prezirati. Nuj bi se te dobrohotne vrste uvaževale zlasti v duhovniških krogih. Domače stvari. — (Novoletne nadloge) smemo po vsi pravici imeuovati voščila, s katerimi bodo čevljarski in krojaški učenci, dimnikarji, škropilci ulic in drugi ljudje — z nekaterimi izmej njih celo leto nismo v dotike prišli — začeli nas v kratkem obsipati. Da igrajo pri vsem tem voščila le podrejeno ulogo, da je večini njih, ki nam ta voščila prinašajo, za naše zdravje in našo srečo toliko ko za lanski sneg, znana je stvar. Vsaj se v tem, ko ustna govore* stereotipno .srečno in veselo novo leto", že stegne proti nam roka voščilčeva, npomiojaioč nas, da voščilec tirja neizprosno svoj tribut — Zares: skrajni čas bi bil, da se občinstvo ujne" takemu nedostojnemu proBja* čenju. — Kako datječ sega časih podjetnost tistih, ki smatrajo novoletna voščila za ugoden povod atentatu na naše žepe, dokazujejo na lep o diurnisti tukajšnjega deželnega Bodišča, ki — kakor ee nam cd zane«ljive strani poroča — pošiljajo že sedaj od hiše do hiše BVOje »mkasiste" »izražat novoletna voščila". Ne vemo, če imajo gospodje za to dovoljenje svojega predsedstva; a Če ie imajo, ohranijo naj vsaj toliko takta, da bodo .prisrčna svoja voščila" izražali tudi 0 pravem f«v*u — iSlovensko gledališče.) Jutri pred" stavlja se v drugič iako zabavna veseloigra »Mada me M o ng ud mi" ki je pri prvi predstavi dosegla tako doher usp^h. Nadejati se je, da privabi vsaj primerno število gledalcev v gledališče, ker se je predstavljala znres izborno in na splošno zado-volinost. — ( L i u b i i h n h k o okrožje a k a d e m i č • nega društva »S a v a*) priredi iutri 21. t. in. v klubovi Bobi II i f n e r j e v e gostilne ob */a9. uri zvečer s» htanek, pri kat Tem bode razgovor slasti o venčku, ki ga napinvi društvo. Z oziroru na to vabi uprav-n>štvo naiuliudneje soaebno gg. starešine, da bi se mnogoštevilno udeležili tega večera. (Telovadno društvo »Sokol" v L j u b i i a n ) ima redui občni zbor v petek, due 5 prosinca 1894. I tu v vrtnem salonu restavracije »pri rvesd«" ob 7 uri zvečer. Vzjmred zborovanju: 1 N govor stanište; 2. Poročilo tajnikove; 3. Pori čuo blHgHjniknvo; 4 Volitev odbora; (§§ 9. in 10. diiišt piavil: Občni zbor voli z nadjiolovično večino navzoč b a) starosto, b) podstaro^to, c) ostalih 7 ud horn Uov, d) računske preglednike. Odbor se voli za b t • dim, more po preteku dobe zopet voljen biti in morajo vsi odborniki in računski pregleduiki stalno pr* bivati v Ljubljani.) 5. Volitev računskih preglednikov; 6. Poročilo o novem opraviluiku; 7. Razni nasveti; 8 Slučajnosti. Po završenem zbo rovami prosta zabava. K mnogobrojnej udeležbi vabi u'judno odbor. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista poslala je kot kronski dar: Iz Jesenic na Gorenjskem gospa Marija Schrey, poštarjeva Boproga 4 7 kron 4 0 vin., katetre je nabrala mej tamošnjimi rodo-liubkmjami in rodoljubi; darovali so: Gosp. Auton Trevn 5 kron; neimenovan gospod 3 krone; po 2 kroni: č. g. Janša, župan v Dovjem, gosp. notar Kranskogoraki, g. Pavliha, neimenovanec, g. Josip Kaišič, gdč. M ci Eržen, g Doia Klobovs, poštna ujiraviteliica; po 1 krono: Gdč. F. Ažmau, Betka Boleč, Fani Dovžan, Marija Hafner, Terezija Petzl, neimenovana gospa, gdč Adela Pfeifer, poštna od-praviteliica, g Špan, gg. dr Jelovšek, Josip Piatnar, knjigovodja, Čretnik, želt-zniški uradnik, Cop, doktorand, popotni gospod, ueimenovanec, g. Ferjan, Maia Zinka, Pepi in M ci vsak 1 krono, goBp. Podpečnik 40 vinarjev in gospa pošiljateljica in nabiral k a 7 kron. — Živila rodoljubna gospa nabiralka in rodoljubne darovalke in darovalci in njih nasledniki! — (Umrl je) včeraj popoludne gospod Jožef T r i u k e r hišni posestnik in gostilničar, znan našim Čitateljem iz časa, ko je v stari čitalnici imel restavracijo. Bil je še le 49 let star in vsled svojega ljubeznivega vedenja obče priljubljen. N. v m. p.! — (Statistika deželne blaznice) Koncem 1. 1891. bilo je v deželni blaznici na Studencu, v kateri je 235 poBtelj, oBtalo 222 umobolnih in aicer 109 moških iu 113 žensk. Mej h tem 1892 je pnrastlo 74 moških in 71 žensk, vseh umoboluih je bilo torej lani 367. Odšle je: ozdravelih 7 moških in 14 žensk, deloma ozdravelih 25 m in 25 ž , ne-ozdravelih 9 moških, 7 žensk. Premeščenih je bilo 12 oseb, ušlo je 5 moških, umrlo je 23 oBeb. Koncem leta 1892 je bilo torej 240 umobolnih v zavodu. S Kranjskega jih jo bilo 355 izmej 367, ostali iz drugih dežel. Samskega stanu bilo jih je 241 (126 m. in 115 ž) oženjenib 101 (59 m. in 42 ž.) vdovskega stanu 25 (9 m. in 16 ž ) Po poklicu bili bo zastopani skoro vsi stanovi, največ je bile dninarjev in delavcev 144, najmauj zdravnikov, namreč 2. Bolnike je obiskalo tekom leta nad 1000 oseb. — Iz Domžal) se nam piše: Pred nekaterimi meseci ustanovilo seje v naši vasi slovensko bralno društvo. Danes Vam pa poročam veselo novico, da se je v tem društvu zbralo lepo število pevcev in sestavil pevski zbor, ki se pridno uči, tako da bodemo imeli že sv. treh kraljev dan p.Jl. prvi koncert. Natančni program pesmij pošljemo v kratkem. — Upamo, da se bode udeležilo veliko število rodoljubov tega koncerta. Vsak, ki so mu količkaj znane naše razmere, razveseliti se mora, da smo v kratkem času toliko napredovali. Saj je že naša ustanovna slavnost pokazala, ker je bila tako brezštevilno obiskana, da vedo rodoljubi, kakega pomena je naše bralno društvo. Zatorej so nadejamo, da nam bodo v tem težavnem delu vsi pravi rodoljubi pomagali, da ne opešamo, in da ne propademo popolnoma. — Torej na veselo svidenje pri koncertu dne 6. prosinca 1894. leta. — — (Pri rednem občnem zboru) narodne čitalnice v Črnomlji so bili izvoljeni sledeči gg. za leto 1894.: J. Bučar, predsednikom; M. Pavlin, blagajnikom; J. Dovjak, A. Kune, F. Ravnikar, J. Schweiger in F. Štefanči'-, odbornikom; F. SušteršiČ, A. Sehvreiger, namestnikom. — (Bralno društvo v Mokronogu) je imelo svoj občni zbor dne 14. t. m , pri katerem so hili izvoljeni v odbor za leto 1894 ter so hc konstituirali kakor sledi: Predsednikom: Viktor ReBina, c. kr. notar v Mokronogu. Predsednika namestnikom: Jane/. Virant, župnik v Mokronogu. Tajnikom: Jože Rohrmann, notarski kandidat v Mokronogu. Blagaj-uikom: Ivan Splichal, c. kr. davčnega urada pristav v Mukronogu. Arhivarjem: Jarnej Ravnikar, uadučitelj v Mokronogu. Odbornikoma: Eiuard Bobinec, učitelj v Mokronogu in Josip Pogačar, c. kr. kanculist v Mokronogu. Namestnikoma: Dr. Adelf Pfrfferer, c. kr. okrajni Hodnik v Mokronogu in Franc Zupančič, župan Mekronoški, posestnik v Sv. Križu. — (Nesreča.) Minuli teden povozil je vlak na postaji v Peličanah uekega kmeta, ki je hotel pred dobajajočim Tržaškim poštnim vlakom čez tir. Nesrečnež je bil takoj mrtev in je stroj truplo tako razmesaril, da bo morali posamično dele Hkupaj pobirati. — (Zdravstveno stanje.) Kakor drugod, tako se je tudi v Žireh zopet pojavila bripa s hudimi nasledki. Vsak, ki jo dobi, zapade navadno takozvani »novi bolezni", ki vrže človeka za več tednov na postelj, ali pa še kaj hujšega zahteva. Mej otroci se pojavlja poleg dušljivega kašlja tudi škrlatica, na kateri je obolele več otrok; dva sta že umrla. A pri vseh teh nezgodah, kajti malo hiš je brez bolnika, ui o kaki zdravniški pomoči ali o kakih zdravstvenih naredbah ui duha ni sluha. Pač smo od sveta ločeni in pozabljeni! — V vaseh Planina in Dolenje v Vipavskem okraji zbolele je 115 oseb za hripo, izmej katerih jih je 47 že ozdravelo. Šola se je morala začasno zapreti. — V Rateževem brdu v Postojinskem okraji zbolelo je 5 otrok za davico in je jeden umrl. — (Trtna uš) se je razširila v občinah Goče, Lože in Erzelj v Vipavski dolini, kjer se je že pokazala letošnje poletje. Več vinogradov je okuženih na novo. — (Bo ličnica) podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti v Tižaški okolici bode v soboto dne 23 t. m. popoludne in sicer skupaj za otroška vrta na Greti in v Bojanu v zadnji sobani „Ro|au-skega posojilnega in konsumuega društva". Milodare hvaležno vzprejemlje vodstvo podružnice. — (Tržaški iredentist) lekarNieder-koru, ki je obtožen zaradi razširjevanja puntarskih plakatov, se bode moral zagovarjati pred sodiščem v Inomostu, ki se je delegiralo za obravnavo proti njemu. — (Slovenski klub ua Dunaj i.) ima v soboto 23. dec. t. I. v dvorani L Mitzkove restavracije »zum alten Schottenthor" I. SehuttengaBse 7, tretji svoj večer v tej sezoni. Na dnevnem redu je berilo vč. gosp. dr. Fr. Sedeja, c. in kr. dvornega kapelaua in ravnatelja v Avgustineju : »O Ernestu Renanu". Začetek ob osmih zvečer. (Pristop ima samo oni, kdor je povabljen ali po kakem udu vpeljan.) — (Hrvatske novice.) Deželna vlada v ZHgrebu namerava narodno gledališče dati zasebnemu podjetniku v najem če bi se to zgodilo, hočejo naj-bolje sile izstopiti iz zaveze narodnega gledališča, namreč tragedina g Ruž i č k a-S t r o z z i in gg. direktor M h n d rovi r- in režiserja Fijan in Milu u ter ustanoviti novo potujoče društvo. Njim bi se utegnili pridružiti še drugi člani. Vlada si bode bržkone stvar premislila. — V Zagrebu se je morala jedna šola zapreti, ker je mnogo otrok zbolelo na ušesih. — Društvo za urejenje in olepšaoje Plitvičkih jezer in okolice ima jutri glavno zborovanje in se bode volil predsednik in odbor. Dozda je društvu pristopilo 405 članov, mi j nj mi mnogo gospej in gospic. — Koncert pevskega društva „Vila* v Varaždinu, v katerem je sodeloval tuli naš rojak skladatelj g. Fr. S. V i I h a r, se je obnesel prav dobro in je občinstvo odlikovalo g. Viiharja kot odličnega glasbenika in posebno kot narodnega skladatelja. — »Lisinskijev večer", ki ga je priredilo d ruštvo »Kolo" v Zagrebu, izvršil se je prav s:jajno in se je občinstvo pokazalo prav hvaležno za tak izreden už tek. — V mestni ubožni hiši Zagrebški nastal je V petek v noči ogenj, ki so ga pa ognjegasci hitro zadušili. — Vsled odpovedi g. dr. A m ruša, izvoljen je starosto Zagrebškega »Sokola" dosedanji podata rosta g. Julij Ilalper Sigetski, na njegovo mesto pa g. dr. Stjepan pl. Miletič. — (Razpisane službe) Pri okrajnem so dišči v M u i a u - u , eventuvelno pri kakem drugem sodifiči je izpraznjeno mettO kHncebsta. Zahteva se spričevalo o skušnji za vodstvo zeml|iške knjige. Prošnje do dne 15 januvarija 1894 pri predsedstvu okrožuega aod Šča v L;ubnein (Leoben). — Pri okrajnem sodišči vKranjakiGori jh razpisano mesto sodnega aluge. Prošnje do dne 15. januvarija 1894. pri predsedstvu dež, sodišča v Izubijani. — Z novim letom vzprejme se pisar pri okrajnem glavarstvu v Krškem. Prošnje istotam. Plača po dogovoru. — Pri deželnem sodišči v Ljub!;ani je razpi-8auo mesto prvega jetuišktga zdruvnika za oprav Ijanje zdravilstvene alužbe v deželnosodni jetnišnici in v zaporih m. del. okr. sodišča v Ljubljani z letno plačo 850 gld. in mesto prvega sodnega zdravnika za opravljanje strogo sodnozdravniškib funkcij z določenimi pristojbinami. Prošn|e za obe te dozdaj io tudi zanaprej združeni mesti, za kateri se zahteva popoluo znanje slovenščine, je vloži ti do dne 31. t. m. pri predsedstvu dež sodišča v Ljubljaui. — Pri okrajnem sodišči v Sivodji (Guitind) na Koroškem je razpisano m- m.i sodnega sluge, oziroma pri kakem drugem okr. sod šči. Prošnje do dne 16. jaouvari|a 1892. 1 pri predsedstvu dež. sodišča v Olovci. Prvo krono družbi sv. Cirila lu Metoda! Razne vesti. * (Madjarska j us t ic a. ) V Kološu bila je te dni pred porotniki čudna obravnava. Neki madjar.sk i časnik obdolžil je rumunskega odvetnika Mana, da je leta 1848 avstrijskemu generalu Urbanu izročil glavo madjarskega veleposestnika Hu-szarja in za to dobil 35 gld. kot plačilo. Man čutil se je s tem žaljen na časti in je tožil. Zarad iste obdolžit ve je bil Man že poprej pred sodiščem tožen, pa je bil oproščen navzlic temu in navzlic faktu, da tožena žurnalista nista nikakor mogla dokazati z najmanjšo stvarjo svoje trditve, bila sta oproščena, tožitelj pa obsojen, da plača sodne stroške v znesku 297 goldinarjev. * (Deset let speče dekle) je v vasi Tho-nelles na Francoskem Dne 31 maja I. 1883 prišli so žandarmi iskali Margerito 13 , ki se j • vsled tega tako prestrašila, da je d«.bila nervozne napadaje, ki so trajali 24 ur. P«,tem pa je padla v It-targičuo spanje, ki traje še danes Ker ima usta krčevito zaprta, morajo to umetno hraniti. Leži vedno na hrbtu, oči ima zap.te, obrnz jako bled. Truplo je tako slabotno, da jo ubogo dekle res le kost in koža. Lasje in nohti ji ue rasejo več. Dekle je videti, kakor mirno speča oseba Zdravniki menijo, da je popoluoma ne občutna in da ue ve za nič, kar se godi okolu nje in se boje, da bi nagloma umrla, ker j h jako oslabela. Zdttj se le Še tujci zanimajo za nesrečuico. * (Ukradena podoba) V Hamhurški galeriji slik ukradel je neznan zlikovec podobo, ki jo je nlikal I. 1615 Van der Velde in ki je cenjena na 3000 mark. Izrezal je podobo iz ukvra in jo tako odnesel. *(Sto in fieBtnaJBt let stara.) V Oseku umrla je te dni gos|>a Barbara Schiesl, ki je bila roji na l 1777. Zadnjih deset let živela j« starka skoro izključno o kavi. * (Auarbistična država.) Francoska vlada je dobila po guvernerju Novo Koledonije vest o neki novi državici, ki se je ustanovila na jednem izmej Ilebiidskih otokov. /■ nad leto duij živi tam 12 fiaucoskih anarhistov brez vseh postav v najboljem M|)orazuml|enji ter se obnašajo fantastično. Kolonijalni urad je tej dvanajstorici dal potuino, ker so želeli naseliti se izvan Evrope. Kaledouski guverner uvetuje, naj se ta kolonija pomnoži po anarhističnih fantastih, ki so le prenapeti, a nimajo zločinskih nakan. * (V gledališči zgorela.) V Peterburgu vnela se je pri glavni skušnji baleta „Cmderelle" lahka obleka plesalke Anderson in bo jo težko ranjeno odvedli z odra. * (Železnišk vlak v vodo padel.) Pri Dunkirku v severni Ameriki padel jh vlak z mosta v reko Ohio. D izdaj je dognano, da ie dvanajst oseb našlo smrt, mnogo druzih se pa pogreša. Književnost. — »Slovenski Pravnik", prinaša v 12. Št. nastopno vsebino: 1. Fr. Šuklie: O reformi naših direktnih davkov. (K-mec.) 2. P. pl. Radića: Pravo in državoslovna predavanja v Liubljani. 3. Is pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Lastninsko tožbo naperiti se sme tudi, če je le nevarnost, da bode nastal radi lastnine prepir, b) K razlagi § a 126 o. s r. c) Kedaj se sme izvršilo ustaviti vsled prošnje izvršenca? d) Kako ne morajo vroče vati razBodbe v inozemstvu bivajočim strankam, e) Kedaj je utemeljen ugovor iz §-a 1335 obČ. drž. zak. Kazensko pravo: ,R formatio in pe>uss v obnovljenem postopku — K § om 359. in 410 k. p. r. 4. Iz upravne prakse: K razlastitvenemu postopanju za cesto. 5. Književna poročila. 6 Razne vesti 7. Pregled pravosodstva. — Slovauska knjižnica. Urejuie in izdaja A Gabršček. Snopič 6. prinaša v prevodu Vekoslava Benkovca polovico povesti »Stara K >-manka", katero je v poljskem jeziku spisala E. Orzes'kowa, katero prištevajo Poljaki najznamenitejšim svojim pisateljicam. Nje povesti bo bile že v razne jezike preložene. Benkovićev prevod se bere jako gladko. O povesti sami spregovorimo kaj več, kadar izido druga polovica. — En oh A ril en Alfreda Tennvsona Preveo Zmaj Jovan Jovanovič. Ilustracije od K. E -niBcha. U ZHgrebu. Kniižara Dioničke Tiskare. 1893 Str. 63. Cena 50 kr Tennysonov E-iob Arden je jeden najznamenitejših pesniških umotvorov moderne literature, Zmaj-Jovau Jovaoović pa prvi srbski pesnik in j)nznani mojster forme — s tem je pač dovolj rečeno", Hrvati so s tem dobili klasičen pre vod klasičnega dela, na kar jim moremo samo če stitati. Ilustraciie so prelepe, kujižica pa jako elegantna. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 20. decembra. Včeraj je bila seja ministerskega sveta, ki je določil, ali se ima punktacijska predloga glede ustanovitve Trut-novskega sodišča zopet spraviti pred deželni zbor češki, ali ne. Praga 20. decembra. V Pakenicah zgodil se je sinoči dinamitni atentat na odvetnika Wolfa. Wolfova hiša je skoro povsem porušena. Ranjen ni nihče. Sodi se, d.t so socijalisti storilci atentata. Policija je storila vse za varnost potrebne korake. Z avtentičnega vira se javlja, da so dne 17. t. m. ponoči nepoznani zlikovci ukradli na Dunaji 3 2 V« kilograma dinamita. Za atentat na Wolfovo hišo se je najbrž ta dinamit porabil. Dinamitna patrona se je s ceste vrgla v vežo "VVolfove hiše. Kdor zasledi storilca, dobi 500 goldinarjev nagrade. Mestna straža se je pomnožila. Pri nekaterih socijalistih vršile so se hišne preiskave, ki pa so ostale brez uspeha. Berna 20. decembra. Zavezna vlada iz-tirala je več francoskih in italijanskih anarhistov. Madrid 20. decembra. Listi javljajo, da je pos anik maroškega sultana izročil kralj i ci-regentin ji sultanovo pismo, v katerem ta naznanja, da je voljan zadostiti španskim zahtevam glede Melille in dati zahtevane garancije. London 20. decembra. V poslanski zbornici utemeljeval je lord Hamilton svojo resolucijo glede pomnožitve angleške mornarice, češ, da je prevlada Anglije na morji v veliki nevarnosti. Gladstone je govoril zoper Hamil-tonovo resolucijo, češ, da se ni bati za angleško mornarico, ker je še vedno močnejša, nego združeni mornarici francoska in ruska. Narodno-gospodarske stvari. — Nove vrste porcelan se izdeluje iz azbesta, znane dolgonitue rude, ki je neizgorljiva. Azbest se stare in zgneti kakor porcelanova zemlja iu se potem delajo iz njega razne posode in žgejo pri vročini 1200 stopinj, kakor se Žge porcelan. Pridelek je podoben uaifinejemu kineskomu porcelanu in ima še to lastnost, da se rabi lahko kot precejalec, ker spušča pač tekočino, dokler ui glaziran, a nobene druge organične stvari, niti mikrobov. Na Angleškem so se taki precejevalci iz azbestovega porcelana obnesli prav dobro. — Tovarna za sladkor v Oseku bo bode ustanovila v kratkem, ako se zagotovi zadostna množina sladkorne repe v obližji 0*eka ali v Slavoniji sploh. Pred tremi leti bila je jednaka tovarna v Č"P'nu poleg Oseka, ki je pa morala prenehati zarad prman>k»nja Riadkorne repe. ZtPOSlSLT^cO (TiBkano kot inserat.) Na poslano tukajšnje gostilničarske zadruge in zadruge mesarjev, ki je v »SI. N." št. 285 Že v drugo zagledalo „rnegleni" dan, in ki vzlic previdno prikritemu naslovu »dvojica ali trojica pri v i -legovanih kupcev" očividno v prvi vrsti meri name kot glavnega reprezentanta naše domače veletrgovine s prašiči, bil bi iz vestno že takoj prvikrat odgovoril, da nisem baš z doma bil po kupčiiah v Budimpešti in v stolici hrvatski radi nakupa večje partije ogersko-hrvatskih ščetincev, čeprav so le-ti po »zadružnem" mnenji tako trdega mesa — kakor usnje ! Zdaj, ko sem se srečno vrnil s potovanja, hočem to storiti brez odloga, dasi prav ne vem, ine-li omenjena gospoda ne bo prehitela ter morda še v tretje — ki rado gre — na potrpežljivem papirji mlatila jedno in isto „prazno slamo", predno bo še to moje proti-poslano stavljeno in dotiskano ! Toda prestopimo k stvari! Izraženi želji, da bi slavni magistrat uravnal tržni red in tako odstranil mnoge nedostatke na živinskem sejmn, pridružujem se i jaz popolnoma in prav iz srca, kajti komu bi bilo s tako konečno ureditvijo pač bolj ustreženo, nego-li meni, ki sem tako rekoč prvi in glavni veletržec te stroke na Kranjskem; vender pa nikakor ne morem odobravati načina, ki so ga gg. zadružničarji izvolili uporabiti v dosego tega in — še drugih svojih namenov ; kajti, kar v tem pogledu navajajo v pod-krepljenje, je neresnično in naravnost »iz trte izvito" ! Oni skušajo v svojem poslanem odnošaje na Ljubljanskem svinjskem sejmišči opisati tako, kakor da je taisto res kaka domena privilegovane dvojice ali trojice kupcev, kjer le-ti s svojimi pomagači vse prevladujejo, tako da kak klavec ali krčmar niti preŠička domače reje kupiti ne more — a tu moram gospodi pač glasno zaklicati: Oho! gospodje zadružničarji, le počasi, laž ima kratke noge, še krajši morda kakor pujski, bodisi domače ali pa ogersko-hrvatske provenijence, katerih prvi so Vam najbrž zgolj iz patrijotizma tako pri srci, drugi pa toliko hujši trn v peti ! Vprašam, kdaj pa se sploh kakšen Ljubljanski krčmar in osobito kdo izmej v poslanem sopodpi-sanih gostilničarjev o pravem času prikaže na sejmišče? Če pa je potem, ko Vi pridete — če sploh vsake svete čase kdaj pridete — domača reja že pokupljena, tega vsaj ne morete v zlo šteti »privilegovani dvojici ali trojici", da ni čakala na Vaš milostni prihod, ampak kriva je tega zgolj Vaša malobrižnost. Učite se, gg. krčmarji in gostilničarji, od svojih zaveznikov-mesarjev, te posnemajte, ti so v tem oziru bolj marljivi in premeteno posežejo čestokrat v kupčijo na sejmišči zgolj v ta namen, da pokupljeno blago potem z dobičkom prodajajo „privilegovanim kupcem",! In kar so posreči mesarju, zakaj bi se ne posrečilo i krčmarju? Saj je vedno dosti blaga tudi domače rejo na sejmišči ; samo pošteno ceno treba je obljubiti, ki zadovolji kmeta-prodajalca, pa vse gre No, pa če bi vzlic temu le ne šlo — saj znana „dvojica ali trojica* tudi ni tako tesnosrčna, da bi „zadružničarjemu ne privoščila in ne prepustila tistih »desetih ali še več pomagačev", če baš želi stalno namestiti jih; pridobila pa bo gospoda z lepimi obljubami „pomagače" še tem laglje na svojo stran, ker pri »privilegovanih kupcih11 tako ti nimajo »fiksnega angažementa", ampak so — če so sploh — le od danes do jutri! Dakle na noge z »zadružnimi močmi" in porcije svinjske pečenke bodo po Ljubljanskih gostilnah prav kmalo tako velike in tako po ceni, kakor so bile nekdaj v mnogo hvalisanih dobrih starih časih in mogoče da ae celo cenejši kakor »zelje" kot običajna jej prikuha! Tako bi človek res kmalo utegnil misliti, če hi hotel in mogel verjeti bajkam, ki jih »zadružničarji" pripovedujejo v svojem poslanem, v katerem se navidezno, a samo navidezno, skoro da bolj ognjevito ženejo za splošne interese tukajšnjih konsumentov, *) Za vbobino toga sestavka jo uredništvo lo v toliko odgovorno, v kolikor zakon veleva. •nego li za svoj lastni prid; toda kateri razsodnih čitateljev se ne smeje, ko vidi, kam meri vsa ta stvar. — No, pa naj imajo svoje veselje — nečem jim ga kaliti 1 Zato se i jaz nepogojno in brez ugovora prav rad podvržem nadaljni točki, v kateri pravijo, da je splošna želja tudi, da bi na Živinskem trgu pred 10. uro ne smeli kupovati „vnanji", to so namreč taki kupci, ki nimajo tu stalnega bivališča in ki sploh v stolnem mestu Ljubljanskem ne plačujejo n i kakega davka od svoje obrti. Nadalje zahtevajo „zadružničarji" v svojem poslanem preložitev svinjskega trga in da bi pri tej priliki kolikor toliko tudi slavni mestni magistrat diskreditovali v očeh meščanov in sploh stanovništva Ljubljanskega, n a g I a h a j o po sebno, da se še vedno nahaja svinjsko sejmišče na z a-sobnem zemljišču in ne na onem prostoru, kamor se je po sklepu imelo že zdavno preložiti. Ali mar naivna „zadružna" gospoda res misli, da na novem prostoru „privilegovanih kupcev" ne bo, da bo tista »dvojica ali trojica* vsled preložitve kar zginila s po-zorišča kakor — kafra? Naj se pomiri in naj boza trdno uverjena, dasekupčijske razmern zaradi tega dejansko niti za las spremenile ne bodo, ker se baš naravni tok trgovine tudi z novimi prostori zajeziti ne dal Kdor knpi večjo množino in kdor boljšo ceno ponudi ali obljubi, taistemu vsak producent rajši proda, to je naravno in tako gotovo, kakor »amen" v očenašu ! Pri vsem tem pa bo razloček samo in jedini le ta, da bo morala mestna občina •Ljubljanska za prireditev novega sejmiskega prostora najmenj 10 do 12 tisoč goldinarjev investirati, potem pa leto za letom tudi za vzdržavanje še marsikak stotak v roke vzeti, dočim je baš tisto naglašano za sobno zemljišče, na katerem se nahaja sedanje sejmišče, mestni občini prepuščeno v to uporabo p o v s e brezplačno. Naj dakle meščanje in sploh prebivalci mesta Ljubljanskega, ki so poleg »zadružničarjev" menda tudi davkoplačevalci, blagovoljno mirno in trezno, brez predsodkov preudarijo, je-li res tako huda pregreha, če se svinjsko 8ejmiščeše vedno nahaja na brezplačnem zasobnem zemljišči iu ne na mnogo dražjem, mestu lastnem prostoru! Ali ne govori prejasno iz „zadružniškega" poslanega v tem oziru zgolj zavist, kakor je tudi nič kot zavist, ako se izvestnim kupcem očita, da pri-vedo na sejem hrvatske in ogerske pujske. Za Boga! Tako očitanje je prav tako smešno, kakor bi bilo nesmiselno, če bi n. pr. „privilegovana dvojica ali trojica" hotela očitati, češ, zakaj da »zadružni gostilničarji in krčmarji" poleg dolenjskega cvička točarijo i hrvatska in ogerska vina! Menda je pač slehernemu na prosto voljo, da na trg postavi blago, kakoršnokoli hoče? Ali pa se naj po »zadružnem" mnenji morda celo v novi tržni red postavi posebno določilo, da v bodoče na Ljubljanskem svinjskem sejmišči ni smeti prodajati nobena druga plemena, kakor samo in izključno le pujske domače reje?! Prav hvaležna bi bila „privilegovana dvojica ali trojica" ako bi »neprivilego-vani zadružničarji" v tem oziru hoteli svoje stališče nekoliko točneje precizovati — zelo ustreženo bi bilo s tem izvestno tudi vso -občnim interesom Ljubljanskih konsumeutov I — Sploh pa je to uprav taka bedastoča, kakoršna ja v poslanem njih konečno bahato poudarjanje, češ, da mesarji in krčmarji plačujejo obilo davka v mestno blagajno. Bože mili! Ali mar drugi ne plačujejo davka? Je-li mar tista izvestna „dvojica ali trojica kupcev" tudi v tem pogledu „privilo-govana", da je njo obrt povsem davka prosta? — Smelo trdim, da baš ta »dvojica ali trojica" od svoje obrti plačuje v mestno blagajno več davka, nego li iznaša na leto davek vseh B zadružni carjev" skupaj, v kolikor je namreč dotično davčno kvoto smatrati za specifični davek na svinjino. Zategadelj pa smem tudi z vso pravico pričakovati, da se bo slavni mestni magistrat jednako pravično oziral ne samo na prid „zadružnih mesarjev in krčmarjev", ampak prav tako tudi na koristi vseh drugih, bodisi „privilegovanih" ali „neprivilegovanih" kupcev ! V Ljubljani, 18. dan decembra 1893. Elija Prcdović (1261) imenoma "dvojice ali trojice privilegovanih kupcev". Poslano. (Tiskano kot inserat.) Čestokrat so se že čule pritožbe in se vlagale prošnje na slavni mestni magistrat, da bi slednji uravnal tržni red in tako odstranil mnoge nedostatke, ki se vršć na živinskem sejmu. Kajti to, kar se godi že nekaj časa sem na živinskem trgu v Ljubljani, presega, vse meje in v nobeni drugi deželni stolici ni menda tega, da bi prevladovala privilegovana dvojica ali trojica kupcev vse svinjsko sejmišče. Ti kupci namreč skrbe" za to, da bi javeljne kak klavec ali krčmar ne mogel kupiti kakega pre-šička domače reje, kajti slednji izmed teh kupcev najme si kakih 10 „pomagačev", ki se postavijo okrog dospelih voz in jih straži j o in branijo toliko časa trdovratno proti mesarjem in krčmarjem, dokler ne pride njihov šef in ne sklene kupčije. Ko je tak6 vsa domaČa žival pokupljena, privedu dotični kupci svoje hrvatske in ogerske pujske na sejni, mesar ali krčmar pa, ki prej ni mogel in ne smel blizu, da bi kupil domačo rejo, prisiljen je torej poseči po teh — ako hoče sploh svinjino prodajati — in iz tega sledi, da se dobiva na mesnem trgu le meso hrvatskih in ogrskih prešičev, katero je v primeri z onim domačih prešičev trdo kakor usnje. V interesu tukajšnjih konsumentov, kakor tudi v interesu tujcev, ki prihajajo k nam, bilo bi želeti, da se ta nedostatek čim preje odstrani. Splošna želja je tudi, da bi na živinskem trgu pred 10. uro ne smeli kupovati vnaiiji, kajti tožbe o draginji v Ljubljani se pojavljajo dan na dan glasnejše. Menda bi bilo tudi prav, da se prelo/f svinjski trg na ono mesto, kjer bi moral po sklepu že davno biti, ne pa na zasobnem zemljišču, kakor je to baš sedaj. Mesarji in krčmarji plačujejo obilo davka v mestno blagajno, pravico imajo torej tudi, da slavni magistrat v njihov prid (in vsled tega tudi v splošno korist!) kaj stori in izrekajo nado, da se gotovo najde mož, ki bo zagovarjal to povsem opravičeno zahtevo, sicer bi si ob priliki morali sami poiskati mož, ki se potegnejo za interese mesarjev in krčmarjev ljubljanskih. Zadruga gostilničarjev, krčmarjev itd. (i224~3) v Ljubljani. Franc Feiiinz, načelnik. Zadruga mesarjev v Ljubljani. Jernej Cerne, oaceloik. Jos. Lenče. Ivan ŠLerjanec. Andrej Druško-vič. Ignacij Druskovič. J. Tosti. *) Za vsebino tejja sestavka je uredništvo le v toliko odgovorno, v kolikor zakon veleva. štov.28. Deželno gledališče v Ljublja lil. Dr.pr.556. V četrtek, dne 21. decembra 1893. i >i-1> «i" i i< ra 11 Madame Mongodin. Veseloigra v trtdi dejanjih. Spisala Ernust Hluin in Ruvul Toehe. Preložil Ivan Podgornik, Režiser g. Igu. Boritolk. Začetek točno «>t» '/,H. uri, koneo OD 10. uri zvečer. ZDrn.m.a.tiian.0 dr-u.štvo. Pri predstavi Hvira orkester slavnega poSpolka Leopold II., krat/ Helgijcev št. '2.1. Um1«>i»iiIiiii.: Parterni sedoži od I. do III. vratu 70 kr., od IV. do VIII. vrsto 60 kr., od IX. do XI. vrste 50 kr. — Balkonski Bedeži I. vrsto 50 kr., U. vrate 40 kr , III. vrste 40 kr. — (Jalo rij »ki sedeži 80 kr. — Ustopnimi v lože 40 kr. — Piirterua stojišča 40 kr. — DijuAke in vojaške ustopnieo 20 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži, ložo in natopil ee se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Šelenburgovih ulicah in na veder predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Blagajnica se odpre ob 7. url zveoer. Prihodnja predstava bodo v torek, dne 26. decembra 1893. ii^aiaasi aasiasiiniiiini i ■ mana naii si*M juuuiBD nor ■toj! ca vb« leto 4 gld. 80 kr.; za pol leta y gld. ao k. ; r.a četrt leta 1 gld. 15 kr. Spominjajte se dijaške in ljudske knhiuje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Tujci: 19. decembra. IVi Mul 1*1: Pl. Scala ii Beljaka. — Kuster, To-misie.h iz Trstu. Rtdl i« Ruđolfoveg*. — Qlaas i Dunaja. — BrHtm iz Prage. Pri .Slonu: Moluce iz Novega Meata. — Hribar iz KoSane. — Goldstein iz Trata. — Dr Altachul iz Plana. — HucliBtoilter iz Zugroha. . kuiurNk«ni dvora t Treboltik iz Cerknice. — August n It Trsta — Ilauf iz Kočevja. Pri |ii*.ii«'hi kolodvoru: Tontidiaso iz Trata. Umrli »o v l>i ubijani: 19 decembra: Karolina Itcm-gir, kleparjeva hči, 18 let, Floiiianake ulice št. 17. — Franc Corar, delavčev 8ii, U K't lli-ui-rkrg:» vas št. 25. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra Temperatura Ve trovi i Nebi M., krina v mm 8 7. zjutraj 19 2. popol. t1 9. evečor -419 n«. Mu 8 », 39-1 m 00° C breav. obl. 16" C b1. /ah. obl. O V C si. zah.! obl. 0 0i)i 97 gld. 97 . Srednja temperatura O'!0, ta 2 6° nad noruiMlmu. JZKinscjsl^si borza dne" 20 decembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v Brebru .... Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta i , ..... Ogerska zlat* renta 4°/„ ...... Ogerska kronska renta i°/0 ..... Avstro-oger8ke bančne delnice . . . Kreditne delnice........ London vista. . . ,...... Neruski drž. bankovci za 100 mark 20 mark........... 20 frankov . . . ,...... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... I) e 19. decembra t 4"/0 državne srečke iz 1. 1H54 po 250 gld Državne srećke iz I. 1H64 po 1»m» tjlil,. Dunava reg. srečke .r>°,'0 po 100 gld. . /.omli obč. avstr. 4''1°/0 zlati zast. listi Kreditne urecke po 100 gld..... Ljubljanske srečke...... Rudoltove srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 20'» gld. . T r a m «• ay ■ dmit, velj. I7n gld. a. v. Papirnati rubtdj........ 118 96 116 94 1008 342 124 61 12 9 44 5 145 gld. 191 , 129 „ m „ i97 ; 25 , 23 , 152 , 274 , 1 . 3t 2 ) 25 60 45 05 75 f0 30 -■8 94 30 95 50 95 60 50 50 25 50 32 kr. kr. C. ir. glavno ravnateljstvo avsir. đrž. železnic. Izvod iz voznega reda vel'avn.egra od L. oletolara 1393. Nastopno omonjetil prihajalni iu odhajalo! r.m označeni to v aretl ttjri-vrttpnikrm runu. Srinlnjoovropski ću jo krajuemti času v Ljub* ijiuu z.. -2 minuti naprej. Odhod i z LJubljane juž. kol.). Ob t'J. "ii Ii »lin. )to nori OMbnl vlak v Trbiž, l'.mt.il .. Holjak, Oo-loveo, Kranzensfoste, Ljubno, Dunaj, čut Solztbil t Auisoo, lsohl, Umutnloii, S.iliiotfnul, Ijoiili I i ttri .'tO min. ilo/mlmlur osobni vl.kk v Trbiž, 1'ontabol, Holjak, IVIuu'r, l'ranioiiifoito, I.jnbno, Din n Oli t uri 'JO min. ;><>;>f>/«i/jl'' osobni vlak v Trbiž, Holjak, Calovao, Bolnognđj Iii. 1 -It.mlinu, /.«11 ni jo/.orn, Inomost, ItroKnic, ('urih, (il>olltln.!i, ■ ., ti. .. 'JO ,, zvfčrr i/. Kamnika. (18—276) Svarilo! Izjavljam, da ne plačani no-benega dolga, ki ^a naredi moj soprog Janez Oblak. Radovljica, dne 20. decembra 1893. (1260-1) Marija Oblak. 20 Za božična in novoletna darila! Znižana cena ! Znižana cena! Z. z"czolt: „lv.n-ti brat". Komun. XX. :^-"-o = olc: I. .Jurij Kozjuk, slovanski janićar". Povest iz 16. »to-lotin I ui*.-«- zgodovine. — II. .Spomini na doda". Pravljica in povesti \/ nlnvoiiHkeKa naroda, — III. „Josonsko noč mej slovenskimi polharji". Črtico U iivljonja našega naroda. — IV. ,,Spomini starega Slovenca ali crtico iz mojega življenja". XXX. 3Tezelt: I. ,,l»omuii". Povest. — II. ,,Jurij Kobila". Izvirna povrni iz časov lutmvsko reformacije. — III. ,,l>va prijatelja". — IV ,,Vrban Smukova ienitev". Humoristična povest ii narodnega življenja. — V. ,,Oolida". PoveBt po resnični dogodbi. — VI. „Ko-zIAvska sodba v Višnji Uori". Lepa povest iz staro zgodovine. ITT", zvozek: I. ,,Tihotapec". Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. ,.i.r ,.l Hojinje". Povest za slovensko ljudstvo. — III. ..Klošterskl iolnir". Izvirna povest ii 1R. stoletja. — IV. „Dva brata". Ilcsiiična povest. "V. zvozelc: I. „HAI mestnega sodnika". Izvirna zgodovinska povest Iz 16. atolotja. — II. ,,Nemški valpet". Povest. — III. „8in kmet-skegu cesarja". Povest is 1«. stoletja. — IV. „Lipo". Povest. — V. ,,1'ipa tobaka". Povest. — VI. ,,V vojni krajini". Povest. "VI. svczek: I. ,,Sosedov sin". — II. ,,Mou in pravica", — III. ,,Telečja pečenka". Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. „Itojtm so to". Zgodovinska povest. — V. ,.Ponarejeni bankovci". Povest iz ilomai-ega življenja. — VI. ..Kako jo Koturjev Peter pokoro delal, ker Je krompir kradel — VII. „Crta iz živiloma političnoga agitatorja". ~VXI- =-r^o = eic: I ,,I.epa Vida". Knman. — II. ,,Ivan Krazem Ta-lenbali'" Izviren historičen rnmim Iz IT. veka slovensko igodovine. X"III. zvezolc: I. ,,Cvot in sad". Izviren roman — II. ,,llela rut i, bol ileusr". Povest I2C. ivezek: I. ,,Doktor Zober". Izviren roman. — II. ,.Moj dvema sloliiina". I/viron roman. 3C- 2.-"C3ok: I. ,,Hokovnjači". Zgodovinski roman. — II. ,,Moj prijatelj .Iiimruloc". _— III. ,,Šest parov klobas". — IV. ,,Po tobaku smrdiš". — V. ,,Zenitev iz nevoščljivosti". 3CX. =Tre=ek: I. ..Tniromer'1. Trageilija v potih dejanjih. — II. ,,Borit.. Novice I" Vesela igra v jodnom dejanji. — III. „Veronika Deno-liiAka". Tragedija v petih dejanjih. — IV. Pripovedne posni: ,,Junakov grob", ,,Praznik posvečuj", ,,Vilmo moščevanju", „Slovenski Junak iz turškega boja", „Slovonski kros", „Kakita", „Predica", ..Snukovo vprašanje", „Kamen na grob", „Stari atolp". ZZZ Zvezek 60 kr., elegantno vezan 1 gld.- Pri viihiiiih naročilih volja poštnina z» potonuični nevezani zvezek ft kr., za vezani 10 kr. i/BF' Itljaki dobivajo Jurčičeve „Zbratio .spise." po 50 kr. izvod, ako bi naroče skupno najmanj drNet izvodov. Prodajajo 80 v ..Nnrotlni Tiskarni", pri g, A, Zagorjan-u in v drugih knjigarnah. Iščejo se nujno in takoj (za čas cez Božič, in po novem letu, da bi pomagale pri delu): veo gospodinj (ujedno kuhare); — nekoliko pri-pi ostih iu boljših gostilniških in zasebnih kuharic zri Ljubljano, okolicu in drugod, plača H —12 gld., z večine k dvema, trema osebama; — 3 hlfttne za jako dobre bifie, trajne službe; — več priprostih ln boljiih natakaric za tu in okolico itd. itd. - "Vc*<> v poHi-tMlo val« niči ci. I^L,TJX. Breg; *t. o. (1246) I >« »I n-<>, novo slivo vko prodaja no 17 Koldinnr|«>t IOO litrov I^i-. Prijatelj (iaio-7) v Tržišču pri Mokronogu na Dolenjskem. tt FRAN GOLFi ^ J naznanja, da Je odprl v1359) p? I odvetniško pisarno 4 Za. ž e 1 c d e c. (8a9—69) Trnk6ozy-jev Gognac-grenčec Htokloiiicn 50 kr., 12 stekleni« 5 ^1*1. Slastmi ! Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. -i= Pošilja se z obratno pošto. SE- Za ž e 1 o d 6 c. Umeten mlin novo opruv 1 j«-n, na južni železnici, v rodovitnem kraji, s konstantno vodno silo, se skupaj s kmetijo in uila-ftllnico pod ugodnimi pogoji spretnemu nalln»r)a odda v iakap. — Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda", na katero naj se tudi pošljejo referencije pod ..Hlr«kovn|ak hI. 20OO". (1251—3) Večjo množino tirolskega in dolenjskega (874—34) le pristno blago — ponuja po primemo ulakl ceni v posodah od f)0 litrov vise Jos. Paulin v Marijin trg št. 1. Na najnovejši in najboljši način ii on "< t ii « " 1694—49 zobe In z»»(»vj» ustavlja brez vnukih bolečin tur opravlja plointio-v»m|w in vHe soline opemciji-, — odalraujujo ■obn« bolečine z usmrtenjouj Živca zobozdravnik A. Paichel, J poloK čevljarskega mostu, v Kdhler-jevi hiš;. 1. uadstr. * »•><»"v o o** o <>■-.'* <. «- t v e v Pri j 11 > 11 j i i s n n i rudniški upravi se vzprejmeta dva vešča kotlarja za tamošnje fužine. Glede* natančnejših vzprejpmmh pogojev, plače itd. naj se pntprttfla i>h rudarski upravi Sinjako rudniškega društva „Bosna", pošta Varcar-Vakuf v Bosni. (1250—2) Glasovita f t x t t : : : : : : : : : : : : : radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnostij s častno diplomo in mlalo svetinjo na razstavi v Londonu in 1'arlin, x slnto svetinjo v Ur u -selju in Tnnisu. Želodčna tinktura lekarja G. PICCOLI-ja v Ljubljani je vspeSno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi Še-lodec, kakor tudi opravila prebavnih organo v izborno pospešuje. (173-46) Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetku zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gld. 26 kr. — Poštnino pl.>ča vedno naročnik. gtT~ Cena jedni steklenici 10 kr. Hsy Za božična in novoletna darila! V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani ho izšlo iu so dobivajo po znižani ceni sledeče knjige 111 Aflnn rili Roman. Češki spisal Vaclav Hcnei Trebli- UIUUJIO VIUOC. gky i.reioii| iTna Gornik. Mala oamerka, na.T strani. Coini 70 kr. r^fn^ itt cilirkTri Hom»n. Huskl spisal J. S. Turgener. IU aiUUVl. 1'rolož.il Ivan (lornik. Mala osmerka, 357 strani. Cena M) kr. TTlIninil S| i ti A n • 11. • Theuriet, poslovenil Vinko. — Mala w XM.KM.X±Xatm o>im<>Tk;\, I 1,1 struni. Cuna IQ kr. 17'il ATIdlri V\T*r\rlTll 1r spisal Kmile Bouvostro, prevnl t UWWIII MlUUUl&i Muhoder. — Mala osmorka, 81 strani. Cona lfi kr. l^nAimilr Spisal l.uilovik ll»l^vy, poslovonll Vinko. — Mala ■^^P V AAA Jks osmorki, »r. strani, (tona 16 kr. TTIri'O 11 TI olfD lllima ČoSki spisal K. .Tolinok. Poslovo. Uaj.ajlU9AC llll-lllt;. nil rodvidovskl. Mala osmsrka, „ HI struni. Cena 1B kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal »*. Stat nominJM innl.r.i. Mala osmorka, II) pni. Cona 40 kr: ^11 hfnVttlri l'ovest. Spisal A. 8. l'uskin, poslovenil J. v. "llMlu v mtmMm Mala osmorka, 122 strani. Cona a/i kr. 1IXfkw ltoman. HpiBtit Tiir^nnov, poslovunil M. Malovrh. — Mala u*1 osmorka, 33 pol. Cena 70 kr. Razne pripovedke. afS^^ai"SSK Meiul^s, provel Vinko. — ITIstiiicI. Spisal Sevnican. —Hilventrstv olrnrlrek. Kalifornska povest. Spisal llrot itartn, poslovonll Vinko, — ITnlt'viio šlvljvi^io. Češki sjiiHal Stroiipe2niuky, proložil Vinko. Cena 40 kr. %Jr% r* m A lil avi lri ltoman. Francoski spisal K.ti.'. V AIllt;i.lH.l. i^efelivro. Poslovonll . nominis niulira. M >i.i osmorka, c>:ir> strani. Cona fn) kr. Htar IVan ZTtjO°*ar s roman. Spisal Cliarlos Nodier, strani. Cona poslovonil J. Kržisnik. Mala osmorka, i ih Junak našega časa. 1 osmorka, 2_M/. Iu 11.. n Spisal A. J. Maksiniov. l'oslovonil J. 1'. Mala osmerka, 141 strani. Cena 20 kr. TTIita nnVOOfi .M«*| kn|i(r»ml !■• IJlKlml. Čoskl spisal » " jV** v caw' S. Coli, preložil I. Skalar. — Doktor II o I- iiimii. Hu/.ičua povest, lltiski spisal M. llojan, proložil I. J. Štefsnov. Cena 2.1 kr. V isti zulojfi sta izšla iu so dobivata po sitižtuil ceni io Blodeča zvoska: 1. ivezek, ki obsoja: Ststaa.crjrxa.a3o,, Bpisal dr. Itlbič. — ž3.-votoplajo, h|iin;il Kajc llož. — Proaoia, Pronorin ev. U Froioioii, spisal Fr. Luvstik. — Telečja počonka, novela, spisal J. Jurćič. — iT. a^=tolxlai.t^olll, spisal tir, Kibid. — Pisma Iz X3.-u.f3i3 o. spisal kr. Za oba avezka naj so priloži so 10 kr. poitnino, za posamezne svezko p» B kr. Potovalec za sukneno blago in manufakturne izdelke. Trgovina s Bukiiom in manufakturnim blagom prveura reda llfle SS vshodn|l in ju/ni Šiujir, Intro, Krunj- sko in I>ivlinnci|o zastopnikn isti moru hiti kristjan), ki bi potoval po teh krajih ter je tam dobro znan in uživa popolno zaup> nje, ki ziih slovenski, nem3ki in eventue:iio tudi l.i-ki govoriti, se dostojno reprezentujo in se more izkazati z dobrimi reterencijami. — Ponudbe pod Šifro: .,J. D. 2» poste restaule Wels««. (1238—3) ^^i-isiii'-^.-Tiimf Ljubljana Mestni trg št. 10. .........••- r.-rpjf--------" - " ' Wm\ llpiiij i™SS3cfiP - j,4 - ■ ■ - a^am^'......Ijuiiflm Najbolj de in najceneje kupuje se železo, železnina, okove, cement itd. pri Andrej Druškoviću v Ljubljani iu • M cstii c m trgu št. IO. nagrobnih križev, štedilnikov, finih žag, ledenic (b4i—po najnižji ceni. Ljubljana Mestni trg št. 10. " • 83 26 Tvrdka J Frana Detter-ja! v Ljubljani, na Starem trgu št. 1 i I i i š i- priporoča svojo šivalne stroje in slamoreznice. I Tu se tudi proda |>o znižani ceni aamo nekoliko rabljena, tatov 1 in ognja varna (1188—7) ■ većja 'blagajnica. j po prav nizkih cenah. Priporočam vsake vrate žc|IHC lire. ištciisltc lire in prav lepe ure m nllialoni. nove vrste« verižice, iilianc« |» rslunc*. za-I>Cfttllicc in vse, kar v to stroko apada. Paše nekaj novega! {t^jT* Slučajno sem v Švici veliko blaga in po ceni kupil, ter je hočem tudi pO Celil razprodati. Za prav obilen poset se priporoča Fran Čuden preje Slonove ulice, zdaj Orlsu^rnl "trg- št. 25. O107—9) Božična in novoletna darila. Kut 2H durila prikladna književna tlela v elegantnem veiu priporočam : ASkerTcve balade In romance, 2 gld. — Baunibuen»Funlek * /JntoroK, 2 gld. — dinpermauo ve pesmi, z indećitn o brezom, 1 gld. 4U kr., z /. labrn obrazom 1 gld GO kr. — Fantek t Godec, 1 gld. 80 kr. — Gtreit-orciceve poealje, I. zvezek 2 gld., II. zvezek 1 gld. 50 kr, — Jenko Ivan t l*esml9 1 trld. 60 kr. — Pavline 1'ajkove sbrane spise, 1. zvezek 1 gld. f><> kr. — PeM|akove vijolice« 1 gld. 10 kr. — KhiIhkovu peimarleo, 1 gld. — Preilrnovf pesnil, 1 gld. 4> kr — Stritarjeve ibrnne spine in Levstikove sbrane spise, ftelesnlkarje»o peauia-rlou, 1 gld. 80 kr. Zh mladino priporočam knjige h podobami in povesti: Veneti otroci. 40 kr. — X»m> domače živali, na karton pribp ljcno, 70 kr. — Divje živali, iat4> lako, 70 kr. — Leporello. 9 kr. — Nr»e, 4 sešitke v jedneru zvezku, v platno vezuno, 1 gld. 20 kr. — Smiiln povesil, S t i r j t* zvezki po 40 kr., in razne druge knjige s povestmi i u pravljicami. Koledarji za leto 1894: Sklnuiil, stenski, vpisni, podloinl, zabavni, šepul in cvetlični koledar. — Naroilul koledar, broširan G) kr , vezan 1 gld. Naj ulj ud noje poživljam na ogled uioje (1294—3) božične razstave. Z velespodtovanjem T. Glontini Richterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic ho ulei ko prej nedosežene ter no najprl ljubljenejše božično darilo otrokom, ki ao ćuz tri leta stari. Tudi bo cenejšo, nego vtmko drugo durilo, kajti one trpijo mnog;o let in jih jo moči celo po dalj-ioua času popolnltl in povedati. Pristno sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic itd. reprozentiijejo Jedino igro, ki je v vioh deželah zel a nepr lit rensko pohvalo, Id katero vsak, ki jo pozna, iz prepričanja dulje priporoča. Kdor so fto ni seznanil s tem sredstvom, da ae otrok igraju se prijetno zabava, kateri igri skoro ni najti primero, naj si naroči čim hitreje od podpisane firme novi bograto llustrovanl oenlk iu naj ćita v njeni uatisnena mne- gml nja, ki so izredno laskava. — Pri kupo- L I vim ji blagovoli nuj so izrecno zahtevati: Rlehterjeve aidro-omarloe ■ kamenčki za gradnjo hlilo (Richter'i« Anker-Steinbaukasten) in naj so odločno odkloni v Muk a omsrica brez tovarniško znamke aldra ; kdor to ne stori, dobi lahko posnetek, ki je m«nj vreden Pristno sidro-omarioe ■ kamenčki za gradnjo hlilo bo dobč za ceno 35 kr., 70 kr., 80 kr. do 5 gld. in vise in so v zalogi v vseli ^lia.ojsl3a. trgo-vlna/b. z lgxa&a,x3Q.l. Novo! liichterjeve strpljivostne igre: Jajoe Kolumbovo, strelovod, teil-telj v Jezi, preganjaleo mah ali trm, Pytnag;oras itd. Novi zvezki sodržujejo tudi vti.ozauimive zadače za dvojne igro. Cena igri 35 kr. Pristno samo s sidrom! (1145 — 12) F. Ad. Richter & Cio., I. avstro ogerska c. in kr. priv. tovarna sidro-omario s kamenčki za grajenje hišic Dunaj, I., Nibelungengasse 4, Rudolstadt, Nerbuberg, Olteu, Hotler-_ steni, London E. C., New-York. - 1 I Kravate za gospode n] v posebnih novostih m ■jj pri (1249-2) ^ I J. S. Benediktu v Ljubljani. ~ ino jixx«l1o drxij! je že tno 28. decembra 1893 ogerske državne dobrodelne loterije. Glavni dobitek 60.000 gld. IfcST "^Is-ULpzii d-ololtl-il 1SOOOO 15^1 Srečke po 2 g\A. ho dobi'-: pri loterijskem ravnateljstvu v ItiidimpeAti (ItudiinpcAta, Baup t /.o 11 a 111t, II dbuto k , — pri vseh ioterij»kili, aolndi in davčnih uradih, pri mnogih poStnib uradih, pri „Merkurju" na I>unaji in pri v vseh mestih in znatnejših meBtecih postavljenih organih za prodajanju srečk. U u d i iu p B S t a, dne 1. avgusta (lli 9-7) Kralj, ogersko loterijsko ravnateljstvo, ar i j a eelj s ke M^n> kapljice za želodec C- prirejene v lekarni ,,k angolju varuha" -£±JTD~?Z~ \ 14roiii€ki*ižn (Morata) staroizkušeno in poznato zdravilo, ki oživlja tunkcijo želodca in ga krepi, to jo prebava motena. Pristno le z zraven natisneno varstveno znamko in podpisom. hh Cena steklenici 40 kr., veliki steklenic 70 kr.sssi Navedeni so tudi sratavni deli. Iđarljaoeljske kapi/ive za želodec dobivajo bo pristno v I. jul»l jttui : lekarna Piccidi, lekarna Svvohoda; \ Peotoj lul : lekarna IV. Riccarcic i; v ŠUoljl I.okli lekarna Karol Fabiaui; v Itndot I |lei : lekarna beliuutuiarka. C. šiliitlu. Aleksander Koblek; v Itudol Totem: lekarna Dom. Kiz/.oli; v lN'uerbacliu t lekarna V. Payr; v Haumlku: lekarna J. Močnik; v Črnomlju* lekarna ivai. Blažek. v 1 lt»« — 5) $ričar§ 9ttejač v Ljubljani, Slonove ulice priporočata Zimske gospodske obleke od gld. 14.— deške „ 10— otroške „ 4-— vrhne suknje „ 15-— Menčikove z pelerinom n 15 — Sacco iz lodna „ 8-— Kožušne sacco (oposum) „ 23 — Hlače „ 3-50 Spalne suknje „ 10 — Havelocke „ 12-— Daljo veliko izber IU nofosilj gospojinskih in dekliških konfekcijah, Velika zaloga 000-5) mufov, boa, čepic za drsalce, ovratnikov itd. Najboljše (zdelano perilo in kravate. 10 Pri od Gricar-ju & Mejač-u v Ljubljani Slonove ulice štev. 11 s« dobe (1-255—l) spalne suknje $oering~ovo milo lusr $ sovo TtJi v najpneje izdelanih okusnih kartonih ki sodržujejo ter so prikladni kot Jeden na jhasnovitvjših, najhofj domačih in nafprlljubljenejith pridevkov boiičnim darilom. K rez imvikatiia vrne, {Dokler zaloga traja.) - Dobiva sv povsod. •- Generalno zastopstvo: (1217—4) A. MOTSCH & Cie„ Dunaj, t., Lugeck Nr. 3. -S m -i -n -i HI Hi 0* V „Narodni Tiskarni*' v Ljubljani ^§ Stenski koledar , Skladni koledar za 1. 1894. za 1. 1894. Cena 25 kr., po poŠti 28 kr. Cena 50 kr., po pešti 55 kr. j? ® Koledarja se dobivata v f\ „Narodni Tiskarni", pri g. A. Zagorjan-u in \ >ri druzih knjigotržcih. «*#=s; fr m fr fr i-m fr fr ■0 Ziinuli iiiTHolitve v lastim hišo v Gradišče št. 9 ki so ima vršiti v nastoptieiu letu, razprodaj It U hodeoi od danes najiroj sladčičarske in vse druge y to stroko spadajoče izdelke po znižani ceni. Dalje bodem ra/prod lj2Xlli. .1169—10) 55- o" 3 cc 03 N Ui ST < "o 03 0O 00 epa boiična in novoletna darila dobć se v trgovini A.ti tona ^OLjajoi^jean^a Naročila z dežele se točno izvršujejo. Posebno se priporoča: Vizitnice z obratno pošto. Krasno vezane zbrane spise: Jurčičeve 11 zvezkov po 1 gld. Levstikove nevezane 10 gld .",< > kr. Stritarjeve nevez. glrJL 15*—, vez. gld. 18*50 ali gld. 20'70. Vošujakove nevez. 7U in 50 kr., vez. gld. 1*20 in gld; p_. Pavline Pajkove nevez. gld- 1—, vez. gld. 1 ^n. Za otroke! Novo! Novo! Mladini x a kratek čas« Pesmce z lepimi koloriranimi podobami. Cena 60 kr. Živali v podobah s slovenskimi nadpisi. Cena 80 in 4f) kr. Za gospodičine in gospode! Jako elegantni pisemski papir in zavitke v kartonih od 35 kr« do 6 gld. Albume za slike in poezije. Spominske knjige od 50 kr. do 12 gld. Najnovejše zelo krasne slike na steklu. Gospotličlne In gospodje na deželi naroči: naj 2 dopisnicami in postrežem bodo ločno in solidno. Krasno vezane (U£T pesmi: ^sai ■»■•c-slrnove nevez. 80 kr., vez. gld. 1 30 ali gttf. 180. Aškerčeve nevez. gld. p20, vez. gld. 2'—. f«(kn(riiiovc nevez. 80 kr., vez. gld. 1 30. f■ rejb:or€• l«*e* e I. nevez. gld. 1'20, vez. gld. 2-—, II. nevez. gjLd, v—, vez. gld. roo. VJiitorofj? nevez. gld. r—, vez. gld. 2"—. 'nntek : nevez. gld. l*2o, vez. gld. 2. —. Stenske, Skladne (zelo lepe slovenske, kakersnih do sedaj ni bilo), žepne in druge koledarje. Narodni koledar. Pisne podloge s koledarjem na pivnem papirju. Iz slik na kartonih sestavljene jstslice. Elegantne pisalne garniture in stojala, v katera so urezani narodni pozdravi. Vse pisarniške potrebščine. /V/ manjših naroviliii pri računa se poštnina. — Vrednosti vez «T ald. so poštnine proste. i- *' ' ..im hi* lic 11 h flatieu" priporoča Hcilvedov AIImiiii — 12 samospevov s spremljevanjem glasovirja — po 1 gld. 50 kr., po poŠti 5 kr. več. — Razpošilja poverjenik Anton #-n^orj;i 11. (1248—1) Ui Ujai el 1 in odgovorni urednik : Josip N o 111. Lnutnina in tisk »Ndrodne Tiskarne"