St, 227 ^-telglgiM^ m rorgitmiH »fflt V Trstu, v tetrtftk, 23, septembra 1926. Posamezna številka 30 stot. Letnik U List Izhaja vsak dan sjutraf iBHF^EiiedeiJka. Naročnina: za 1 mesea L J.-, 8 mcaace L 22.—, pel Ida L 3—, cdo leto L 75.—, v inosenshro meaeCu« L 6 60 vet — Posamezne Številke 80 stot. — O^taanloa za 1 mm prostora v lirokostl 1 kolona (72mm): za trgovske in obrtna oglasa 75 rtot, sa smrtnice ubvsic, poslana, vabita L 1.20, oglaaa denarnih zavodov t 1— Mali ogiaai: 30 stot. za besed* najmanj L & EDINOST Uredniitro in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Franccsco d'Assid 20. T* lcfon 11-57. Dopisi na{ s« pošiljajo izključno uredništvu, ogiaai, reklo« ■učit« a denar pa npravniitvu. Rokopid m ne vračajo. Nefrankirand pisma se na spreems]o. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost* Poduredniitvo v Gorici: ulica Giosuč Carducci fit. 7, L n. — Telet št 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Gospodarstvo julijske Krajine v letu 1926 (Dalje; glej «E.» od 21. septembra t 1.) V uvodniku od preteklega torka smo j čiti v posnetku v enem samem članku, iki plodovitosti prebivalcev. To razko-so kraškega značaja, radi česar se iz- ,>anje zemlje je tem bolj občutno, ker je gubi j a voda skozi neštevilne razpoke in prebivalstvo zelo revno, tako da si ne odprtine v jame. Česar pa ne požira ,more ustvariti večjih in bolj urejenih zemlja, posuši burja. Rodovitna prat je .posestev. le redkokje debelejša, od 30 centimetrov \ Avtor preiskuje tudi razkosanje polil še ta plast počiva neposredno na trdi sestev z ozirom na večjo in manjšo go-skali, tak:> da je oranje silno težko. Ta- ratost dežele. V to svrho deli vso Istro, ka tanka prstna plast seveda ne more ki je bila priključena k Italiji, v tri na dolgo ohraniti vsrkane vode. Glavni dele: v ravninski pas, omejen od mor-vzrok sedanje suše, ki vlada v pokrajini, ske obale in od črte, ki gre od Pirana vidi avton v uničevanju gozdov, v pre- do izliva Raše, v gorati pas, omejen od teklih stoletjih po «ljudstvu, ki je bilo državnih mejaj in od starih mej pod-lačno lesa». grajskega in voloskega okraja, in v Ta že na sebi manj vredni svet pa je srednji goričasti pas med obema, razkosan na neverjetno /majhne kose.! Razlika, teh tako določenih pasov Iz Po avtorju ni to sicer značilno samo za haja iz sledeče preglednice: Odobreni nekateri ukrepi glede tržaškega fašizma. Zaenkrat se držijo ti u-krepi tajno. Ob priliki bodo uradno objavljeni v fašistovskih glasilih. Sklicanj« fašlstovskega direktorija RIM, 22. Direktorij fašistovske stranke je sklican za Jutri ob 16. uri- v palačo Chigi. _ OdnofiUI Romunije z Vatikanom RIM, 22. Na včerajšnjem sestanku sta romunski ministrski predsednik general Averescu in kardinal Gasparri baje razpravljala glede sklenitve konkordata z Romunijo kakor tudi glede obiska romunske kraljevske dvojice v Rflnu. Vatikan — tako piše «11 Resto del Carlino» — gleda z velikim upanjem n& vzhod, v prvi vrsti pa na Bolgarijo in Romunijo, kjer napreduje katoliška cerkev nepretrgoma po zaslugi apostolskega nuncija mons. Ron-callija. Obisk generala Averescu v Rimu bo gotovo najugodnejše vplival na razmah rim-sko-katoliške cerkve v Romuniji. Ni daleč čas, ko se bosta zatekla pod okrilje Vatikana tudi romunaki in bolgarski narod. — Tudi italljansko-romunska prijateljska pogodba — zaključuje navedeni list — bo ugodno vplivala na katolicizem na vzhodu. Zbližamo med Jugoslavijo In Bolgarsko BEOGRAD, 22. (Izv.) Bolgarski finančni minister Volov je sprejel nekatere zastopnike tiska in jim podal važne izjave o pokretu, ki je nastal pod novim režimom med Bolgarijo in Jugoslavijo. Volov je izjavil, da je zadovoljen z u-spehi in s pogoji posojila za begunce, ki ga je dobila Bolgarija. Zadnje zbli-žanje med Bolgarijo in Jugoslavijo pomeni prvo etapo za vzpostavitev tesnejših stikov med obema narodoma. Jasno je, da ta dva naroda ne moreta živeti ločeno in jih ni mogoče obzidati s kitajskim zidom. Bolgarska vlada bo kmalu pokazala, da želi iskreno prijateljstvo in zavezništvo z Jugoslavijo. Pokret makedonskega komiteja bo v kratkem popolnoma zatrt. Sploh manjkajo osebe, ki bi ga hotele voditi. Dogodki, ki so pred enim mesecem zastrupljali medsebojne odnošaje, so urejeni. _ Za sprejem Čehoslovaških parlamentarcev BEOGRAD, 22. (Izv.) Predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič je obvestil min. predsednika Uzunovića, da »o priprave za sprejem čehoslovaških parlamentarcev skoraj popolnoma končane. Z ozirom na včerajšnje izjave Uzunovića smatrajo parlamentarni pas obdelana površina gozd in pašnik gorati ravninski gričasti Vkupno 20.8 38.3 38.6 31.7 77.1 583 56.5 64.9 nerodovitni svet 7. 2.1 3.4 4.9 3.4 vkupno 100 100 100 100 Povprečna rodovitna površina posameznih v hektarjih: obdelana površina 0.745 gozd in pašnik 2.716 celotna povpr. površina 3.461 posestev znaša v teh treh pasih 1.068 1.560 2.628 1.181 1.795 2.976 Števila sama zadostno govorijo in ni 1520 svilodov, 19.375 jabolk, k u ten j In treba drugega komentarja. Omeniti ho- granatnih jabolk, 28.540 mesnatega čemo z avtorjem samo Še dejstvo, da sadja, 150 mandljev, 415 lešnikov in tudi ta tako majhna posestva niso lepo zaokrožena, temveč da so sestavljena iz večjega števila manjših docela ločenih parcel. Povprečno število teh parcel znaša v ravninskem pasu 6.5, v griča-stem 11.2, v goratem pa celo 12.4. Temu primerno majhen je seveda tudi pridelek. Tako je pulska pokrajina ▼ letu 1925 pridelala 181175 centov pšenice, 9.525 rži, 40.982 ječmena, 16.318 242.612 koruze, 20.329 fižola, 21.962 drugih stročnic, 543.780 krompirja, 394 ko- GtL limu » Mafiju Rmiij! napram sosednim diiavam RIM, 22. V razgovoru z dopisnikom lista «Popolo d'Italia* je general Ave-, krogi, da so imele namen dementirati rescu izjavil, da se Jugoslaviji m trebajrazne alarmantne vesti, ki so se v zad-vznemirjati radi sklenitve prijateljske-1 njem Caau pojavljale o predstoječih iz-ga pakta med Italijo in Romunijo, ker | premcmbah v vladi je že itak vezazia z Italijo in Romunijo BEOGRAD, 22. (izv.) Potem, ko je s politično in trgovsko pogodbo. Ma- predsednik narodne skupščine Marko džarsko in Bolgarijo smatrata Romuni- j Trifkovič govoril z Uzunovičem, je imel ja in Italija za dobri prijateljici. Romu-1 sestanek s šefom demokratske stranke nija je sklenila s Poljsko garancijski!Davidovičem. Razpravljala sta o za-pakt o vzhodnih mejah. Edino v vpra- stapu opozicijonalcev nri sprejemu če- šanj u Besarabije obstoja spor z Rusijo. Nadalje je naglašal general Averescu, da je Romunija pripravljena proučiti in rešiti vse probleme, ki izvirajo iz hoslovaških parlamentarcev in sklenila sta, da bo opozicija pri tem sprejemu sodelovala, za. kar se bo sestavil poseben medstrankarski parlamentarni od- aneksije Besarabije, toda ne more pri-jbor ki ima vse pripraviti za sprejem pustiti nikake diskusije o njeni aneksi- j tovarišev. Pogram še ni definitivno doji, ki je bila odobrena od besarabskega parlamenta, izvoljenega pod rusko u-pravo. • Besarabsko vprašanje Italija priznava prikljnSltav Besarabije k pulskem okraju 37.370 kg tobaka, po veČini hercegovskega Čitatelji si lahko sami izračunajo, v koliko so zadostovali ali bolje niso zadostovali ti pridelki za vse domače prebivalstvo, ako upošteva v prejšnjem članku navedena števila za splošno pov-noplja, 87.695 paradižnikov, 768.423 prečno potrebo in število prebivalcev, krme, 210.727 grozdja, 148.937 vina, i ki je znadalo po zadnjem Štetju za pul-104.320 maslin, 15.497 murvovega listja,! sko pokrajino 299.295. Značilna za gospodarstvo pulske pokrajine je tudi živinoreja: celotno Število glav Povprečna vrsta število glav na 1 kv. km. vrednost goveda 42.725 10.1 1.800 konji 18.138 4.5 3.000 ovce 133.659 33.1 250 prašiči 32.244 8.0 800 Vkupna vrednoet . Posebno značilno je veliko število ovac in razmeroma majhno število goveje Živine. orehov, 3800 suhih smokev in sliv, 200 kostanja Raaen tega je pokrajina pridelala v pisa]a v Parlzu pogodbo, ki vaebuje pri-pazlnskem, poreikem, ro vin J ske m in znanje Besarabije. Pismi, ki sta si jih iz- BUKAREŠT, 22. Poluradni list romunske vlade «Indreptarea» piše: Italijansko-ro-munska pogodba zagotavlja varstvo vseh romunskih interesov. Prvi člen pogodbe, ki se nanaša na medsebojno oporo za o-hranitev mednarodnega reda in za izvršitev pogodb, ki sta jih podpisali obe državi, ne dopušča nikakega dvoma Tretji Člen ni nič manj jasen. Politični nasprotniki vlade, ki so hoteli dokazovati, da se ta pogodba ne nanaša na besarabsko vprašanje, so dokazali, da so slabo poučeni, ali pa so ravnali v slabi veri. V prijateljski in zvezni pogodbi z Italijo je zapopadeno tudi pripoenanje sedanjih romunskih maja. Italija in Romunska sta se obvezali, da bosta delovali sa vzdrževanje sedanjega mednarodnega reda, in v ta red spada brezdvomno tudi sednja geografična in politična oblika Romunske. Ta določba pogodbe pomeni formalno priznanje priključitve Besarabije k Romunski, kajti Italija Je la 23. oktobra 1920 pod- Vkupna vrednost 76,10^.000 54,417.000 33,420.000 25,795.000 189,737.000 Imm Števila noliriiikill Zllliril |derzoni in finančni minister Volpi »ta UIMUje »Idila promilu umi I imela te dni celo vrsto pogovorov z Razgovori v palači Chigi — General vladnim načelnikom. Sklepati se da, da Averescu se Je poslovil od Mussollnija so se na teh sestankih dogovorili glede RIM, 22. Vladni načelnik on. Musso- zvišanja števila policijskih zborov v lini je imel danes dopoldne v palači ItalU*» tako da bo mogla javna varnost Chigi celo vrsto razgovorov s svojimi ožjimi sotrudniki. Najprej je sprejel romunskega ministrskega predsednika generala Averescu, ki odpotuje danes zvečer v Romunijo. — On. Mussolini in gen. Averescu sta med drugim razpravljala o sklenitvi italijansko-romunskega trgovinskega dogovora ter sta se dogovorila, da se bodo tozadevna pogajanja pospešila. Rolunski ministrski predsednik general Averescu se je delj časa razgovarjal tudi z državnim podtajnikom za zunanje zadeve on. Dino Grani dijem. Notranji minister Federzoni je podal on. Mussolini ju običajno poročilo o notranjem položaju. Notranji minister Fe- vsestransko vršiti svoje naloge v državi. Turati le poročol HnssonnUD o politični situaciji v Trsta RIM, 22. «Giornale d'Italia* sporoča, da je glavni fašistovski tajnik on. Turati včeraj zjutraj prispel iz Trsta ▼ Rim ter da je imel okolu poldne dolg razgovor z on. Mussolinijem. Turati mu je pojasnjeval dnevni red predstoječega zasedanja velikega fašistovskega sveta ter reforme strankinega statuta. Mussolini pa je obrazložil Turatiju smernice celokupnega dela, ki ga ima izvršiti veliki fašistovski svet na tem zasedanju. Nato je Turati poročal vladnemu načelniku o politični situaciji v Trstu. Sklepati se da, da so bili ob tej priliki menjala on. Mussolini in gen. Avarescu po podpisu pogodbe, dokazujeta, da je priznanje priključitve Besarabije zapopadeno v pogodbi. Formalna ratifikacija je samo vprašanje časa in oportunitete. Japonski križnu v leullo Ha njih sta NEAPELJ, 22. Danes zjutraj sta pripluli v tukajšnje pristanišče dve japonski šolski ladji in sicer križarki Jak uma in Jazuma Na njih sta vkrcana cesarska princa Hagimaro Yamashina in Jlirovoshi Fushini. Prvi je pomorski podporočnik, drugi pa pomorski poročnik. Oba potujeta ineognito. Poveljnik križark admiral Yamato bo danes popoldne posetil krajevne civilne in vojaške oblasti. Admiral Bisca-retti di Ruffia pa bo priredil na čast japonskim gostom slavnosten obed. Velik petar na Portugalskem LISBONA, 22. V parku mednarodnega letališča v Alverki je izbruhnil velik požar. Skoda je ogromna. Strahovit vihor v Jnžnl Ameriki 1M mrtvih la SH ranjenih ENCARMACION (Paraguay), 22. Orkan je sinoči opustošil spodnji del mesta. 150 oseb je prišlo ob življenje, petsto pa jih je ranjenih. Mnogo čolnov, ki so se nahajali na reki Panaguajr, se je potopilo. Računajo, da je vihar povzročil nad en milijem dolarjev škode. ASSUNCION, 22. Po vesteh, ki so prispele semkaj, je vihar v mestu Encar-nacion uničil dva hotela in dve banki. Ker je bila poškodovana tudi električna centrala, je ostalo mesto brez luči. k V znak žalovanja se v mestu Assun-cion ne vrši nobena javna prireditev. V Encamacion sta odpotovala dva posebna vlaka, na katerih se nahaja mnogo zdravnikov, bolniških strežnikov, zdravil itd. ločen. ČehoslovaŠki parlamentarci bodo obiskali tudi Dubrovnik in nekatere druge kraje. _ Hrvatski federalisti in vprašanje pre-grupacije vladne večine BEOGRAD, 22. (Izv.) V času, ko je bil ministrski predsednik Uzunović na Bledu, se je nahajal tamkaj tudi bivši zunanji minister in sedanji vodja hrvatske federalistične stranke dr. A. Trumbič. Sedaj se naknadno donava, da je bil dr. Trumbić pred odhodom kralja v inozemstvo trikrat pri njem v avdijenci ter se je v avdijencah pogovarjal o stališču federalistične skupine in o škodljivosti dejstva, da ni bila ta skupina povabljena k pogajanjem za pregrupacijo vladne večine. Dr. Trum-biču je bilo ob tej priliki sporočeno, da bi bil Uzunović pripravljen sprejeti v vlado tudi hrvatsko federalistično skupino, ako bi se odpovedala svojim načelnim zahtevam, oziroma federalistični ureditvi države. Glasom razširjenih vesti je dr. Trumbič obetal, da bi bili hrvatski federalisti pripravljeni tudi pod temi pogoji vstopiti v vlado. Irtltrožno pogodbo med JoiotlivUo In Modiorsko ŽENEVA, 22. Glavni gospodarski odbor skupščine Družbe narodov je končal razpravo o finančni obnovi Madžarske. Jugoslovenski delegat Avra-mović je ob splošnem odobravanju izrazil svoje veselje, da je finančna obnova Madžarske dosegla končnovelja-ven uspeb. V odnošajih med Madžarsko in Jugoslavijo je opažati resno zboljšanje. Med obema sosednima državama vlada dobro razmerje, zato so se zmanjšale težkoče, ki so nastale po vojni. U-reditev nerešenih vprašanj med obema državama ter sklep gospodarskih in drugih dogovorov se pričakuje v kratkem. BUDIMPEŠTA, 22. «Magyar Orszag» objavlja danes poročilo iz Beograda, po katerem je bila med Jugoslavijo in Madžarsko sklenjena arbitražna pogodba, ki je slična avstrijsko-madžarski pogodbi. Njen politični pomen obstoji v tem, da je prejšnja nespravljiva napetost med Madžarsko in Jugoslavijo popustila in da je Madžarska prvič sklenila diplomatski dogovor s sovražno državo, ki je interesirana pri trianonski pogodbi. Zasedanje Družbe narodov Mednarodna gospodarska konferenca se bo vršila prihodnje leto ŽENEVA, 21. Včeraj je razpravljala skupščina Družbe narodov o delovanju raznih komisij ter odobrila poročilo o naseljevanju grških beguncev. Sprejeta Tesolucija jemlje na znanje z zadovoljstvom do sedaj storjeno delo in izraža obenem upanje, da se bodo našla primerna sredstva za dokončanje pomožne akcije. Grški zastopnik Caclamanos se je zahvalil v imenu grške vlade za dejansko pomoč Družbe narodov v vprašanju grških beguncev. , Nadalje je skupščina Družbe vzela na znanje pismo generalnega tajnika o naselitvi armenskih beguncev v sovjetski Rusiji v republiki Erivan. Poročilo, odobreno po Svetu Družbej ugotavlja, da je naselitev armenskih beguncev mogoča edino s pomočjo privatnih doneskov. Nato je skupščina odobrila resolucijo, s katero se poživljajo vlasti, naj čim prej ratificirajo ženevsko konvencijo o pobijanju trgovine z opijem tako, da bo imel tajnik Družbe dovolj ratifikacij na razpolago, ko vstopi konvencija v veljavo. Skupščina je na včerajšnji dopoldanski seji razpravljala o vprašanju priprav za svetovno gospodarsko konferenco. Francoski delegat Loucheur je še enkrat opozoril na veliko važnost te konference, ki naj bi se čim prej sestala. Nemški delegat Rheinbatlen je podpiral izvajanja Loucheurja ter je poudarjal, da je le na mednarodni podlagi mogoča sanacija nezdravih gospodarskih razmer v mnogih državah Evrope. Skupščina je odobrila poročilo francoskega zastopnika Loucheurja o delu pripravljalne komisije za sklicanje mednarodne gospodarske konference. Skupščina je konštatirala, da težak gospodarski položaj sveta zahteva pospešenje dela pripravljalne komisije za sklicanje gospodarske konference. Navzlic opoziciji Anglije je sprejela skupščina Družbe narodov predlog, da se skliče svetovna gospodarska konferenca še pred koncem leta 1927. Po po-ročilu salvadorskega delegata Guerrera je skupščina odobrila dela komisije za kontrolo nad izdelovanjem orožia in municije. Istotako je odobrila poročilo japonskega delegata Nagaija o delovanju komisije za varstvo žon in otrok. Razne komisije so nadaljevale z delom popoldne. Sklicanje razo roži tvene konference ŽENEVA, 22. Komisija Družbe narodov za razorožitev je sklenila sklicati mednarodno razorožitveno konferenco do septembra 1927., ako se ne pojavijo stvarne težave. MADRID, 22. Ministrski svet je sklenil sprejeti povabilo Družbe narodov k ^udeležbi na razorožitveni konferenci. 6ehoslovaikl parlament se bo sestal prihodnji mesee PRAGA, 22. Predsedstvo poslanske .zaplenjene angleške ladje. zbornice je s tremi proti dvema glasovoma odklonilo predlog socijalističnih strank, naj se takoj skliče parlament. Sprejet je bil predlog, po katerem se predsednik pooblašča, da stopi v stike z vlado glede sklicanja parlamenta za oktober. Otvoritvena- seja bo najbrž 14. oktobra, po jpovratku čehoslovaških parlamentarcev iz Jugoslavije. Sklicanje francoskega parlamenta PARIZ, 22. «Matln» pravi, da se bo francoski parlament spet sestal čez mesec dni In sicer med 20. in 25. oktobra Mednarodni kongres poštnih uradnikov PARIZ, 22. Te dni se je otvoril na Sorbonni mednarodni kongres poštnih uradnikov, na katerem je zastopanih 480.000 kolegov. Venlzelos noče kandidirati za predsednika republike PARIZ, 22. Listu «Petit Parisien» poročajo iz Aten, da so ponujali mesto predsednika grške republike Venize-losu, ki pa ni hotel sprejeti. Otvoritev parlamentarnega zasedanja na Holandskem HAAG, 22. Kraljica je včeraj otvorila novo parlamentarno zasedanje. V kronskem govoru je kraljica naglašala, da je položaj naroda zadovoljiv v mnogih pogledih, čeprav bo treba premagati še nekatere težave. Povdarjala je tudi, da se Holandska nahaja v najboljših prijateljskih odnošajih z drugimi narodi ter je izrazila svoje zadoščenje nad dejstvom, da je Družba narodov z vstopom Nemčije pridobila na ugledu in na veljavi. Kraljica je izjavila, da bo vlada v kratkem sklenila arbitražne pogodbe z raznimi državami in da bo nova ustar va za holandsko Indijo stopila v veljavo tekom prihodnje pomladi. Angleški protest radi dogodkov na Jang-Tse-Kjangu PEKING, 22. Angleški poslanik v Pekingu je poslal kitajski vladi noto, ki se nanaša na zadnje napade proti angleškim ladjam. Nota pravi, da so ti napadi prava tolovajstva, ter zahteva, da kitajske oblasti nemudoma izroča Revolucija v Nikaragui fte ni ndušena MANAGUA (Nikaragua), 22. Vlada republike Nikaragua naznanja, da so vstaši skušali včeraj zasesti Ramo, pa so jih vladne Čete pognale v beg po hudem boju, ki je trajal cele tri ure. Vstaši so pustili na bojišču osem mrtvih in dvanajst ranjenih. Nesreča na morja STOCKHOLM, 22. V Baltiškem morju se je potopil švedski parnik «Dagnar»* Deset mož je utonilo. n. •EDINOST* V Trstu, dne 23- septembra 1920. DNEVNE VESTI HUjm li min«lebtdii mM l„C Več učiteljev je že prejelo obvestilo j jih mora preprost človek učiti olike in od strani naučnega ministra, da se je'ceniti vrednost našega časopisja! Ali bi proti njim uvedlo postopanje za odpust ne bilo bolje, da bi lepo vsi skupaj depo zakonu o redukciji uradništva, kijovali za ljudsko izobrazbo, pri kateri velja tudi za učiteljstvo. Zakon daje jgra nemajhno vlogo tudi časopisje ?1 takim učiteljem možnost, da se opra-: Dajte se prepričati vsi sovražniki Ča-vičijo na očitke, ki se navajajo proti sopisja, da se ljudstvo največ izobra-njim. Dokler se ni tak priziv prizade-: zuje potom tiska. Skrbite, da bodo vsi tega končnoveljavno rešil in se ni ure- — in tudi vi — dopisovali v liste, ker dilo njegovo stanje z ozirom na pokoj- 8e s tem tudi Čitanje časopisov zelo po-nino ali na odpravnino (če kdo še ni množi. Ako bi od časa do časa bil iz doslužil 15. leto), ima učitelj vse pra- vsake vasi priobčen kak dopis v «Edi-vice, ki jih je imel do prejema ministr-;*nosti», bi se ta gotovo v veliko večji skega obvestila, bodisi z ozirom na pla-;meri Čitala, kakor se sedaj. Ako namreč čo, na stanovanje ali na druge ugod-.kdo, ki malo ali pa sploh ne čita časo-nosti. To pa seveda le, če je pravo- j pisov, zve, da je v kakem časopisu do-časno napravil priziv. — Objavljamo to j pi& is njegove vasi, bo hotel na vsak na-,v informacijo učiteljstvaC, da ne bo brez čin dobiti dotični list in ga čitati. Ako potrebe zbegano in da se bo znalo rav- !pa bi se to večkrat zgodilo, tedaj bi se nali. Opiraje na določbe zakona si. gotovo Sčasoma tudi naroČil nanj. bo prihranilo nepotrebne neprilike in' Zatorej pozivam posebno nado mla-bo Čakalo rešitve odpustnega postopa i dino, naj pridno piše v liste, ker s tem hruške 120—280; jabolka 60—180; fige 50 do 90; melsgrane 100—190; kutnje (jabolka) 60—180; grozdje 160—360; melone 60 do 80; limone 20—35 L za zaboj. — ka. Odpravnina znaša — k» kor že javljeno — toliko dvanajstin plače, kolikor službenih let (do 15.) ima prizadeti. Najnižja odpravnina je pet dvanajstin plače.. O načinu likvidacije odpravnin« bomo še poročali veliko koristi sebi in svojemu narodu. 8MRTNA KOSA. Včeraj je umrl tu v Trstu g. Josip Gregorčič, posestnik ln gostilničar. Pokojnik je bil lastnik znane gostilne «Alla Bella Veduta« na Kjadinu. Bil je obče priljub-ljen ne samo med tamkajšnjimi domačini Včeraj smo izrazili mnenje v zvezi s Kjadinci, temveč tudi med nanogoštevilni-poročilom o imenovanju novih potešta- "gEj* iz mesta, ki so se na povratku tov, da bo morala slediti dosedanjim| ^S^TJ^^ HfflL^ ustavnim reformam tudi reforma po-: svojim odkritim značajem, s svojo pri jaz- Referma pokrajlnskllk sveto* terana. Prejeli smo: G. Pečar Ivan, ki ga Kraševci in Openci poznajo zgolj pod imenom «MičeI», resta-vrater na Opčinah, je bil tekom zadnjih dveh let glavni odjemalec našega zdravilnega, kraškega terana. Pa je njegova restavracija tudi priljubljena in vedno polna gostov, predvsem ljubiteljev terana. Vzrok te dobro tekoče trgovine je predvsem dejstvo, da je g. Pečar pošten in da toči njegova restavracija res pristno in prvovrstno kapljico, kot jo pridela naA, kraški vinore-jec. In ravno v tem je zadoščenje in korist tako konsumenta kakor tudi producenta. Ta naša ln njegova poštenost je našla svoje zadoščenje v tem, da je III. mednarodna razstava slavnega kopališča Monte-catini (III. Espoeizlone Internationale Ragui Montecatini) dodelila g. Iz tržaškega življenja Hotel v smrt, ker Je prišel ob službo. V hotelu «Brioni» v ulici Ginnastica, kjer je bil nastanjen, si je včeraj zjutraj skušal vzeti življenje 39-letni uradnik Miro Moreni, stanujoč v Car boli zgornji št. 3; hotel si je porezati žile na levem zapestju, toda očividno mu je v usodnem hipu odrekel pogum, kajti z brivno britvo, ki jo je znanko hudih posledic, toda radi velikega razburjenja je imela živčni napad. Gosp. Muran je priskočil ženski na pomoč, jo posadil v avto ter jo prepeljal v mestno bolnišnico. Ko se je nekoliko pomirila, se je ženska ,ki je bila spoznana za 18-letno Va* lerijo Fabris, stanujoče v ulici Vespuccl fit. 61, povedala, da je skočila pred avto s samomorilnim namenom. Njenemu nenavadnemu samomorilnemu poskusu so dale povod precej zamotane peripetije nesrečne- rabil v to svrho, si je zadal le neznatne ljubezenskega razmerja, ki ga je imela rona Ma tiinivn«A « i. - ___« -t oTrni?»oci n viAl/im tvklrv a«.. U:___ : . *»___ _- svojčas z nekim mladeničem, bivajočim v Rojanu. To razmerje ni ostalo brez posledic; pred približno letom dni je Fabrisova povila dete. Tedaj so se pričele zanjo težar če priznanje Gospodu Ivanu Pečarju, reetavraterju na Opčinah. Štejemo si v čast, da Vam obvestimo, da Vam je bilo na podlagi Člena 11. pravilnika tukajšnje razstave dodeljeno priznanje velika nagrada in zlata svetinja za razstavljeni kraški teran. Tamu visokemu odlikovanju se kraški trtorejcl z vsem navdušenjem pridružujemo in tem potom izrekamo g. Pečarju svoje najiskrensjše časti tke. Exempla trahuntl Kraški vinorejci. rane. Na njegovo ječanje je prihitela sobarica, ki je takoj obvestila o dogodku ravnatelja hotela. Na telefonično zahtevo je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je Moreniju izlečil in obvezal ra- ive» kajti mladenič, ki ga je ona smatrala za ne, ozdravljive v par dneh, ter ga dal nato očeta otroku, jo je pustil na cedilu; ne sa-prepeljati v mestno bolnišnico. Ker so m°. da ni hotel nič slišati o poroki, temveč zdravniki dognali, da je nesrečni mož bo- ; je cel° odločno tajil očetovstvo otroka. Ker lan na živcih, so ga tam tudi pridržali. |ni našla drugega izhoda iz svojega sitnega Kakor so doznali policijski organi, si je i položaja, je Fabrisova te dni hotela rešiti Moreni stregel po življenju iz obupa, ker j zamotano zadevo na zelo originalen način; nnazionale Pa- J je bil te dni odpuščen iz službe. Vodil je ti I vzela je otroka in ga skrivaj ponesla pred Pečarju slede-; žaško zastopstvo založniške družbe Para- _____,____________________ j vrata mladeničevega stanovanja. Poleg via &. Co iz Turina, pa je v zadnjem času 'otroka je pustila Ifstek, naslovljen na mla-baje začel zanemarjati službene posle; zato ; deničevo mater v katerem je navedla, da ga je glavni nadzornik družbe, ki je te dni j je redila otroka 13 mesecev in da je s tem krajinskih svetov. Glasom vesti iz Rima se dela v notranjem ministrstvu na tej reformi v zadnjem času z vso vztrajnostjo. Delo vodi osebno notranji minister Federzoni. Kakor se zatrjuje, bo- Č ______.________, _ _ v__J , __IV nostjo in dobrotljivostjo si je stekel obče spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali, brez razlike narodnosti. Pokojnik ie bil vzoren družinski oče, inteligenten in marljiv gospodar ter neoraa-' ?.rt ru.MČaj. poštenjak, vedno požrtvovalno do vse priprave gotove še pred koncem!V^nV^eSto-T.PM ttipsppp, ta kn nst rwv irtntrpl mimarpr človekoljub ia. Pogreb se bo vršil jutri v petek ob 14.30. Užaloščeni družini naše Iskreno sožalje. tega meseca, tako da bo* mogel minister Federzoni predložiti svoj načrt ministrskemu svetu že v prihodnjem zasedanju. O podrobnostih, te reforme ni 5e zna-,no nič določenega. Dopisovanje v liste Prejeli smo sledeči dopis iz občinstva ter ga z zadoščenjem priobčujemo: «Edinost» deluje že delj Časa na to, ZAPLENJENI Včerajšnja številka «Edinosti» nam je bila zaplenjena Razlogi nam niso bili Še sporočeni. _ PRED PRIZNANJEM SINDIKATOV Po zakonu o sindikatih mora biti sindikat priznan s kr. odlokom, da more potem vršiti one naloge, ki so mu odmerjene po ČLANI PEVSKE O A ZBORA (GLASBENE MATICE« V TRSTU se opozarjajo na sestanek, ki m te vsftU imam zvečer ob 730 v dvorani Koassaatga Mtvi pzi Sv. Jakafc«. — Slov. akad. dr. Balkan: Danes ob 20.30 redni sestanek. Člani so naprošeni, da se sestanka v čim večjem številu udeleže. — Predsednik. TELESNA VZGOJA prišel v Trst nadzirat, kako posluje zastopstvo, odpustil iz službe. mladenka. Sinoči okoli 20. ure so bili ljudje, ki so se mudili v ulici Cavana, priča nenavadnemu prizoru. Ob tisti uri je vozil po omenjeni ulici avto, v katerem se je peljal s svojo ženo trgovec Ernest Muran, stanujoč v storila zanj vse, kar je mogla; ker nima sredstev, da bi še dalje skrbela zanj, ga prepušča očetu, ki naj stori svojo dolžnost. Otroka so kmalu potem našli ljudje in ga prenesli v mestno bolnišnico, kjer so ga za^ časno sprejeli v materinski oddelek. Ko je Fabrisova to zvedela in uvidela, da se njen skrajni poskus ni obnesel in da' Carboli zg. št. 124. Ko je avto privozil do! Fa ki so doSegli skraj&ino dobo službe, cnejo pridno dopisovati v naše liste. Saj če se odpovejo tej ugodnosti; 1. decembra 1926. V te tečaje se sprejmejo: a) novinci letnika 1906, ki bo bili v pričakovanju teh tečajev začasno oproščeni od službe. b) vojaki, ki se nahajajo sedaj v aktivni službi; - rJudeniči, ki dovršijo do 30. septembra je v vsaki vasi vedno dovolj gradiva, ki se ga lahko pošlje v Časopis. Pazljiv opazovalec življenja in delovanja Človekovega bo vedno dobil kaj takega, kar bo vredno poslati v «Edinost» ali pa v kak drug slovenski Časopis. Ponekod sem opazil in parkrat že tudi sam skusil na lastni koži, da nekar teri ne razumejo, kolike važnosti za naSo javnost je dopisovanje v liste. Nič ne pomslijo, koliko se mladina e pisanjem izobrazi in koristi sebi in celemu okraju, ampak kar na slepo udrihajo po ubogem dopisniku. Ko se priobči v kakem listu dopis iz njih vasi, si ne dajo poprej miru, dokler ne izsledijo dopisnika. Potem pa ga začnejo zasmehovati in se iz njega norčevati, češ; «Glej ga, ta je tisti, ki nas vlači okrog po časopisih!« Ubogi do-[ e) vojaki, ki so že odslužili in niso presegli 1. decembra t I. 28. leto; f) nepotrjeni letnikov pred 1907., Če vstopijo kot prostovoljci. Prosilci morajo Imeti spričevalo vsaj črez 4 razrede ljudske Sole. Prošnje naj se naslavljajo na poveljnlštva onih armadnih zborov, v katerih področju se nahaja tečaj, ki si ga je prosilec izbral. Prošnje se vlagajo na pristojnem poveljništvu vojaškega okraja, naj se pišejo na kolkovni pol! za 2 liri in naj se vpoil^ejo čim prej, a najkasneje do 31. oktobra. IZ UBADA POLIT. DRUfeTVA «ZDDfOST» V TRSTU. Za dijaško Matico leži pri nas pismo; naj ga upravičenec dvigne. Tajništvo. TRtAUf BLAGOVNI TBO. 22. 9. 1926. Danes je bil nad vse živahen. Lepa mno-Ubogi do-;žina blaga je privabila mnogo kupcev In pisnik zgubi potem seveda ves pogum j kupčije so šle v lepem rodu svojo pot. Maza nadalnje dopisovanje in da se mu z i 1» blaga je zaostalo. njimi ni treba prepirati in se jim opra- j Presenetila je silna množina češpolj (200 vičevati, raje opusti ta nehvaležni po-! £eiItov)* u blle vae razprodane. Tudi sel in ne pošlje nobenega dopisa več « sk0*0 odrf.raL I - f * ^^ ^ * : Bilo ga je na trgu 65 centov. Izmed zaljna- ' i tih vrst je bilo na trgu največ vrzot, ki so Skusil sem — kakor že gori rečeno —t dosegle količino 23 kvintalov. Fižola je bilo že tudi sam, ko so me ti «junaki* pre-i^a trgu skupno 15 centov. ganjali, ko so enkrat zvedeli, da sem- Grozdje začenja zavzemati važno stali- jaz pisal gotov dopis, čeprav jim radi ?* ga je Mlo na njih dopis niti tiskal ni. Pri vsem tem: & kvinlaiov. pa je naj beri j smešno to, da so to ljudje,! To so razmer no lepe številke in ako po-j£i se štejejo, za Bog ve kako «izobra-1 mislimo, da je bilo skoro vse blago razpro-žene». Oni imajo dopisnika kakega li-jdano, je trg danes bil precej dober. Cene sta prav za neumnega in menijo, da je 1 današnjega trga so bile sledeče: dopisovanje v liste naravnost greh. V S ***** 152*5® resniri na «ar» i« ssimi n«imn{ i™ 80—100; pesa bela 100—120; korenje 70 do JT^ P." av ^S to ier ^1 ^ ££ Ll^^^i^ V presojanju takih stvari namremm. ion v^m, im_»ini « i..; presojanju takih stvari najpreprostejši človek nadkriljuje. Preprost kmet ml ni Še nikdar ničesar očital, ko je zvedel, da sem kdaj poslal kak dopis v liste, ker ve in urnega, kako velikega pomena je za nas Časopisje. len velik 100—250; fižol v atrotju za lutte-nje lisast in evetlorumen 200—250; fižol nov 160—220; fižol v etročju zelen malt 200 do 300; zelje belo 90—120; karfijoli 100 do 130; vrzote 90—100; melancane 120—240; paradižnik 40—70; paprika 100—100; krompir 45—C0; čebula 50—70. — Sadje: Ceftplje 30—70; breskve 140—600; v lekarni g. Pontonija v Raštelju. Bi-( nadškof. Popoldne bo procesija po goriških val je v Gorici med nami kaka štiri leta uMcah in sicer bo šla po istih ulicah, po in pol ter si je pridobil radi svojega £a£erih navadno procesija na dan sv. prijaznega in dobrega značaja neSteto Te,zadnjf dnevf b ki jlh bo vodi^ sJeghizzl. p Konj ga je brcnil. Ko je vpregel šestindvajsetletni Katalan Mihael konja, ga je ta nenadoma brcnil SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Uradno poročilo sojo 22. Da* 29. t. bl se bo ?ttilt seja Hrieg«. odbora O. Začetek ob 21. uri. Nedeljski športni dan na ifriiču «Obzor&». [znala ga. je radi njegovega poklica sko- aa^to.ol^patSTjSSS "sked^ ~cela gorl?ka dežela' »°znaJe 90 Pa S°Uk M tSSJtt kjer jrkTo^riaVTna ^ol^^f^^t^ Sodnik tekLmNogometno 8enost m Pomirljivo spravljivost. Roko so se pa prepričali strežniki, da je po-tekmo sodi g. Berto&cvli. doin Hrvat je pa nas Slovence bodisi Škodba huda, so ga peljali v mestno bol- G. Koruza A. je naproies, naj se snidc v ne-1 literarno bodisi z drugih vidikov bolje nišnico, kjer so ugotovili zdravniki, da ima deljo 36. t. Hl. I ostalimi iunkcijonarji S. U. na poznal od nas samih ter nas znal ceniti i zdrobljeno koleno. t *01 v . t^ * JP° naSih dobrih lastnostih, pa tudi vi Plačal pa nlfi... J« T prU po^eVoktobi' »or^dS^Ž pravilnem razmerju uvaževati nekatere železniška policija je izsledila v vlaku - --------naše napake. Bil je s svojo pomočjo potnika, ki se je vozil brez listka. Bil je to povsod zraven, kjer smo potrebovali Štiriindvajsetleini Henrik Oblak iz Idrije, njegove pomo€i: Pri izdajanju naše Iziavil ie> da si listka ni kupil enostavno knjige, pri doživljanju našega življenja ^ na odru, v začrtavanju smernic in navodil za naSe politično in prosvetno delovanje. Težave življenja naših umetnikov so dobile marsikedaj pri njegovih skromnih, sredstvih začasno povoljno ^rešitev. V njegovi soprogi gospe Piji smo našli ravnotako vse polno razumevanja in odprto roko za naše stvari in potrebe. se damske in molke discipHnr. Toliko v nilo atletom. prednazna-Komtsar. TURNIR ZA KUPO G. DR. DORCE SARĐOČA Poročilo toMts Urnirfa. — Sklepi sestanka z dno 31. 9. 193*. Tekma Obxor - Prosreta, ki je bila v nedeljo 19. t. m. prekinjena rada teme, se ponori dne 3. oktobra. Začetek ob 16. uri. Sstega dne se vrii tekma Adria - Šparta; začetek ob 14. uri. Sodnika in komisarja teh tekem javimo naknadno. Todsfro turnirja. REZULTATI LAHKO ATLETIČNEGA MEETINGA ▼ Kobarid« dno 19. sept. 1936. Tek M m (Hnale)i 1. PeHnČiČ Anton (Aodax -Kobarid); Z Jm± Frane (Sparta - Gorica); 3L Rale oiček Joiei (Andaz - Kobarid^ Met kretfle kg 7J#» 1. PerinfiU Anton m 9.60 (Aodax - Kobarid); X Grantar Paul m 8.50 (Audax -Kobarid); 3. Mleku« Oskar m 8.30 fCuklja - Bovec); 4. Mih« li C m 8.30 (čukHa - Bovee). Enakovredna. Met kopjn 1. Perintič Anton m 40j05 (Audax -Kobarid); 3. J«2 Franc m 30.40 (Sparta - Gorica); 3. Manfrsda Andrej m 39.30 (Audax - Kobarid); 4. RakuUek Jožef m 39.30 (Audax - Kobarid). Skok ▼ dalfEno: 1. Perinčič Anton m 5.80 (Au- dax - Kobarid); 2. Jet Frane m S.4S (Sparta - Gorica); 3. Bone S Joicf (Audax - Kobarid). Meetićng je Izpadel zelo dobro, kar jasno kažejo lepi doseženi rezultati, Id so mnogo bolu od onih pri 01 rensiTu ▼ Trsta. — Sodnika: gg. M. Milda-vič in L Lazar. & O. Audaz (Kobarid)- čakija (Borec) 3if 19. sebi, da se je pa moral peljati v Gorico, kjer namerava dobiti kako delo. Zaprli so ga in naznanili oblasti. Ob 5. uri to£no. po zakljutitvi Iahkoatletičnega meetmgs, se prične rcTanisa nogometna tekma med zgoraj omenjenima četama pod nepristranskim sodstvom g. Kozmine iz Gorice. žoga je pri «6nkl)U. že s početka se igra drži z večine srede, razen tu pa tam stresenih napadov z ene aH drugi struni, lri so pe vsi brez vsakega zaključka, kajti oboja obramba «dela». Okoli 10. minute Audax napada? desno krilo etrelja, toda na svojem poletu, v kazenskem prostoru, sreća Žoga roko branilca «čuklje»: enajstmetrovka!, ki pa konča pri vratarju. Igra se obrne, «Čuklja» je kornerju* And ara. Se uspeha, kajti brani Rađanja. Nato lep napad Audaza: centerhalf stopira, dribEra, poda. centru — kot s topa sprožen strel — goellf 23. minuta. «Cuklja» koče rea- r*ti, igra z večjo vnemo, toda A uda* je popolen gospodari nad igro. Imamo priliko prisostvovati lepim uitpad^en Andasa is vztrajni obrambi čuklje. Center poilje močno žogo v cilj — drugi goal za Audax. Do konca prvega polčasu krasna in požrtvovalna igra obeh čet. Drugi polčas se pa bistveno razlikuje od prvega: Audax, gotov v svojo moč, se noče popolnoma izčrpati, medtem ko Cuklja napenja vse svoje sile. Prostih strelov precej, ki skoraj popolnoma od-»ravij« lepe in kombinirano Igro, ki peetafa vedno »olj težka, čim bolj se bbža konec. 30 minut igre je ena »ama im dolga monotoni jat Joga se valja po sredi od konca do konca in se končajo vedno zunaj igre. V zadnjih minutah pretine Bovčans nov duh — ietju in volja po zmagf (katero so sicer Imeli tudi popre); to. da si ne bo kdo tega napačno loimačilff). Id jfan daje asoč in spcarlja Audan v obrambo. 33. minutni Centerhalf Cuklje strelja iz Prekrepko in pregloboko ie bilo delovanje, vztrajnost in prizadevanje obojili za koristi našega naroda v teh krajih, da bi mog-el ugasniti v njih spomin na nas, kot je Žal ugasnil v tisočih drugih, ki so odšli odtod. BOLSKE VESTI Odpustno postopanje je uvidelo prosvetni minister tudi proti g. učitelju RakovšČeku J. v Sv. Luciji DRUŠTVENE VESTI. V Tolminu so oblasti razpustile Rokodelsko bralno druStvo. Društvo je ustanovil naš narodni probuditelj pokojni dr. Lavrič. Delovalo je nemoteno preko 45 {petinštirideset} let. Pred vojno je obstojala v Tolminu tudi Se Narodna čitalnica. Ta ni bila po vojni obnovljena, delovalo Je samo Rok. bralno druStvo. Sedaj je razpuščeno. Pevsko in glaibtno drajtvo v Gorici naznanja, da se vrši vpisovanje v glasbeno Solo vsak dan od 9. do 12. ure predp. v društvenih prostorih v Trgovskem domu, vhod via Peti^irca St. 1. Sprejemajo se učenci za gosli in klavir. Vsak učenec pride dvakrat na teden k pouku ter plača mesečno 25 lir, vpisnina zna£a 5 L. Odbor je sklenil, da oprosti učnine za nadaljne mesece enega revnega učenca, ki pokaže že v prvem mesecu prav dober napredek. S poukom se prične s 1. oktobra t. 1. Pevska vafs za fcinski in moftl zbor se bodo vršile ob navadnih dneh t. j. v ponde-Ifok in četrtek za ženski zbor, v torek in petek za moški zbor ob S. uri- zvečer. Vabljeni so vsi, ki imajo veselje do petja, ludi Če niso Ae peli v zboru in niso izveibani v petju. Zato so pač pevske vaje, da se kaj naučimo. DORNBERG. Nezgoda na cesti. Po cesti, ki pelje iz Dornberga v Rihem-berg, se je peljal na svojem vozičku dva in Šestcicsetletni tukajšnji posestnik Kavčifl Franc. V bližini Rojčevega mlina je zadel ob voz avtomobil in sicer s tako silo, da se je voz prevrnil in vrgel Kavčiča na tla. Pri tem padcu si je zmečkal desno roko. Ljudje, ki so bili v bližini, so priskočili Kavčiču na pomoč, položili ga na voz in ga peljali k zdravniku, ki mu je izpral rano in obvezal roko. fina is seje dne Si. septembra 192«. Zadeve, ki so se odobrile: Avčei Zamena zemljišča; OoJaSei Občinski davek na obrtnice in pravilnik k davku na vozila in slu-ftinčad; Kojskot Pravilnik k davku na napi-s Odstop lastninske pravice ku- gneCe pfri rratfi vrl vratar, cicer, alcula bruAo^ .. . ^ 1,.»«. ______- . * BOfM .0 sabiH prrf f* foal ter ^^Jf™?. w UpraJ*J a CokHa oarada. Pravilnik k davku na pse; fttaslnii VIPAVSKA DOLINA Vojaške pokojnine Prošnje za vojaško pokojnino na/-pravlja za vipavsko dolino do X. oktobra po naročilu političnega društva «Edinost» g. Jurca v Ajdovščini. Strankam iz vipavske doline torej ni treba delati dolgih poti do naših tajništev v Gorici in Trstu, ampak se lahko obrnejo kar na g. Jurca v Ajdovščini. VRTOJBA Buda nadloga Pred približno enim tednom se je nekdo v naiSem dnevniku hudoval na komarje. Tožil je, koliko komarjev je v mestu in kaka nadlegujejo speče meščane osobito v bližini potoka Kornia. Toda ta nadloga ni samo v mestu, povsod jo imamo in prepričan sem, da je je tu pri nas na deželi gotovo več ko pa v mestu. Vsako leto imamo več komarjev. Po naših sobah je kakor v kaki mesnei. Vsi smo otekli in zabuhli. Z raz-jiimi sredstvi se bojujemo proti temu mrčesu. Uničujemo ga z metlo, podimo ga s prti skozi okna, seZigamo koSčke, ki smo jih kupili v goriških mirodilni-cah, zapremo vrata in okna, da bi moral vrag pocrkati, ko pa ležemo spe£, že začne zopet koncert. Za vse imamo sredstva. Z uspehom se bojujemo proti mnogo manjšim bitjem, užugavamo bacile, pa da bi se komarjev ne mogli u-braniti! Dobro bi bilo, ako bi kak stro« kovnjak nasvetoval kako uspešno sredstvo v boju proti tem nadležnim, sitnim in slednjič tudi nevarnim komarjem. Naša hvaležnost bi mu bila zagotovljena. tem rešili Caat rfacva. De koaaa Cuklja «pada, toda Aadaz ie trdaeje brani to, kar rf {e le v pr-polftaau Caatao pridobil — snago, ft. O. AaAss vabi troj* Ck— prve Aete ia vse druge «atare» športnika ia eportaice la Kobarida k isredaemu občnenra zbora v soboto 35. sept 1926 ob 9. vrt aveCer v dnitvcjic prostore. — Odbor« Naročalta Hi Sirite „EDINOST* Pogodba gloda preskrbe električne energije. Zadeve, ki so m odložile: Potraga: Volilo vdove Semenlfi; sprejem denarja mesto zemljišča. Goriiki odbor sa frančiškanske elavnoetl nasnanja, da sa bodo vršile od £3. septembra Kvečer do i oktobra v cerkvi ev. Ignacija na Travniku Izredne službe božje, s katerimi se proslavi spomin sv. Frančiška. ReSka pokrajina TRNOVO PRI H* BISTRICI. SaAaa kipaja. Avtomob. vožnja. Letos smo upali, da si bomo kaj poznem gali s češpljami, ki eo malone v veeh vaseh (reške doline bogato obrodile. Lahko jih ra^ čunamo na več ato vagonov, od katerih je bilo razmeroma zelo malo odprodanih. Najugodnejše je bilo v tem pogledu v okolici Drem, kjer so oddali mnogo vagonov, nad 60 lir q, medtem ko je došlo k nam la Kot cerkvena govornika sta ee določila; fpar trgovcev, ki bo plačevali trgane čedplja mons. Bignotti is Adrle is Cozzamelli iz1 po 50 lir. Koliko lepega sadja, sposobnega V Trstu, dne 23. septembra 1920. ». 1475 DVA mizarska pomočnika sprejme takoj Franc Čelan, mizar, Postojna 97. 1473 URAJRSKI pomočnik se sprejme takoj. Dobi hrano, stanovanje in plačo po sposobnosti. Naslov pri upravniStvu 1438 BRIVSKEGA pomočnika sprejme takoj R. Taučer, Opčine. 1468 TOBAKARNA ▼ Gorici se pod dobrimi pogoji takoj odda. Via Favetti 17. 1447 KRAVO, lepo. štiriletno, brejo, proda Kerda, Volčjadraga. 1470 DVA LOVSKA psa, fermača, po 6 meeecev stara, izvrstne pasme, proda Edvard Žvanut, Lozice p. Št. Vid pri Vipavi 1473 GRAMOFON, nemškega tipa, pripraven za go» stilno, se proda v Pevmi pri mostu 143, Luznik Andrej. 1471 POROČNE SOBE, masivne, slavonsko delo, po najnižjih cenah v Trstu: Turk, S. Lazzaro 10. 1479 GLTKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo sa Živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti Glykol je splošen in energičen obnovitelj. Predaja se v lekarni Casteiianovich. Trst Via Giu-Kani 42. 1408 ELIZTR CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost hi je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in sa rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. 1466 lov n* Turne - Velikega pomena za obrežne kraje sredozemskega, zlasti pa jadranskega morja, so tuni, ribe do treh metrov dolge, ki preplavljajo ob gotovih časih v določenih smereh v veliki množini v svrho drstenja vi-Boko morje. V olju konservirano meso teh rib dobimo sedaj že v vsaki večji prodajalni tudi najbolj oddaljenega kraja naše dežele. Lov na te ribe je različen, in sicer z ozirom na kraj in čas. Po istrskih obalah postavijo na vzvišenih mestih ob času selitve teh rib straže, ki naznanijo prihod rib in smer, v kateri se približujejo obali. Na čuvajevo znamenje odveslajo ribiči z množico pripravljenih čolnov na morje, obidejo ribe v obliki po-lumeseca, vržejo mreže ter tirajo na ta način ribji roj proti obali. Približavši se obali se oba konca iz čolnov obstoječega polumeseca skleneta v krog, razgrne se zadnja mreža, ribe v krogu mrež zaprte se pa tirajo proti suhemu, kjer začne strahovit pokolj nad ujetimi žrtvami Mnogo zanimivejši je lov na siciljskih in sardinskih obalah. Tu jim zaprejo morske poti, ki se jih ob selitvi ribe navadno poslužujejo, z ogromnimi mrežami. V ugodnem Času jih nalove po petdeset tisoč na eden mah. Po opisu opata Cetti-ja se vrši lov približno tako-le: (Dslje na IV. strani) VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASL Vsebeje kinin in je veled tega posebno priporočljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovich, Trst, Via Giuliani 42. I3SC MIRNA zakonca z deklico iščeta pri Sv. Ivanu prazno sobo z uporabo kuhinje aH pa stanovanje. Ponudbe ■ ceno poslati na upravništvo pod Lucija*. 1477 34-LETEN, poseduje 200.000 L vrednosti želi resne ienitve z gospodično aH vdovo od 24 do 34 let staro, plemenitega srca. Pristopi tudi k samostojni. Ponudbe pod «Resnast» na upravništvo. 1478 BABICA diplomirana, sprejema noseče na dom. Via Madonnina 10, II. 1456 BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Emerscbitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, te L 20-64. 1428 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-1% 1467 r Zdravnik (954) Dr. IGOR- FRANKO absolvent dunajske klinike ordinira v Ilir. Bistrici, v torek In petek pa v tfnežaku pri g. Česniku od 9. do 12. ure. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, tast, stari oče Josip Gregorčič posestnik In gostilničar v dobi 63. let, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 24. t. m., ob 14.30 iz hiše Žalosti Chiadino-S. Luigi št. 554 v cerkev Sv. Antona in od tam na pokopališče k Sv. Ani v družinsko grobnico. TRST, 22. septembra 1926. (989) Marljav soproga. Marija por. ForVolJa, ha. Josip, sin. JUofztl Ftorfolfa, zet. FranOika, sinaha. Nada, Vida, Danica, Marija, Zora-Marija, vnukinje. Csrse V. E. M, 47 Trst NaJbolJie blago za moSke fn ženske —— Risbo zadnjo novosti —— obleke G fl/%1 a a Palača Assfcurazionl Genorall TBCT a ICULII Via Carducd it. 30 - Via Chiozza št. 2 I Kj I Brez mamljivih popustov 968 Obiščite prodajalno in prepričali se boste o nizkih cenah PODLISTE JULES VERNE: (120) Skrivnostni otok Položaj je bil sedaj sledeči: Na otočku se je klatilo kakih dvanajst razbojnikov, izmed katerih sta bila dva vsaj ranjena. Ti so razpolagali s čolnom; na otoku jih ie bilo šest, toda niso mogli k granitni hiši, :er je bil most črez reko dvignjen. «Dobro grel je rekel Pencroff, ko Je pridrvel v kamine, dobro gre, gospod Cirl Kaj mislite o vsem? — Mislim, da bo zadobil boj drugo lice, ker ni misliti, da so razbojniki tako bedasti, da bi nadaljevali boj v tej obliki, ki je ca njih kaj neugodna. Preliva ne bodo nikoli prekoračili, je idej al mornar Ayrton in gospod Spile tt Jih •bosta s svojima puškama zavrnila. Saj veste, da nosita dve milji daleč! * — To je res, Je pripomnil Harbert, toda £aj moreta napraviti proti topovom z ja-drenice? — Toda zdaj js si še v prelivu, Je odgovoril Pencroff. % — In če pride noter? je vprašal Cir Smith. — To je skoraj nemogoče, ker je nevarno, da bi nasedla in se pogubila. — To je res, je rekel Ayrton, toda razbojniki bodo izrabili plimo, ne da bi se zmenili, Če nasedejo v času oseke, in proti njih topovom se naše postojanke ne dajo vzdržati. — Tisoč hudičevi je vzkliknil Pencroff, idi se zares, da ae podleži pripravljajo dvigniti sidri. — Morda bomo prisiljeni umakniti se v granitno hišo? je rekel Harbert. — Počakajmo še nekoliko 1 je odvrnil Cir Smith. — Kaj pa Nab in gospod Spilett... je pripomnil Pencroff. — 2e prideta o svojem času. Pripravite se, Ayrton. Vaša in Spilettova v^ruhink. morata govoriti.« Bilo Je res tako I Speedy ee je začel sukati okoli mačka, in kazalo je, da se namerava približati otočku. Morje je Imelo naraščati še poldrugo uro, in ker je tok skoraj popolnoma ponehal, je bilo jadre-nlco lahko obračatL Glede prihoda ladje v preliv je bil Pencroff drugačnega mnenja kakor Ajrrton, ki je menil, da bodo razbojniki dovolj predrzni za to. Medtem so se razbojniki na otočku zbirali k obrežju nasproti otoku. Bili so oboroženi z navadnimi puškami, zato niso mogli napraviti nikake škode naseljencem, ki so bili zavarovani v svojih postojankah. Ker so pa menili, da nimajo qni daleko-nosnih pušk, se niso čutili ogroženi Brezskrbno so hodili po otočku in tekali gor in dol ob bregu. Njih zmota ni dolgo trajala. Ajrton in Gedeon Spilett sta sprožila strel in dva razbojnika sta se srušila. Ostali so pokazali pete. Niti toliko časa si niso dali, da bi pobrali mrtva ali ranjena tovariša, ampak so zbežali k nasprotnem bregu, skočili v čoln in z vsemi močmi veslali k ladji. •Osem manj I je vzkliknil Pencroff. Gospod Spilett in Ajrrton kar tekmujeta, kdo jih bo več pobil. — Gospoda, je dejal Ajrrton, zdaj postane stvar resnejša; jadrenica se bliža. — Veriga sidra stoji navpično«, je rekel JPencroff. — Da, se že dviga* Jasno so čuli škripanje lesenih vijakov, 0 katerimi je moštvo dvigalo mačka. Spee-jdj ee je najprej pomikal proti mačku ,in ko se je ta dvignil is dna, je začel jadrati k bregu; veter je pihal proti suhemu; raspeli so eno veliko in eno majhno jadro in polagoma se je ladja bližala bregu. S postojanke ob Hvali in v kaminih 00 razločno opazovali kretnje ladje, dasi niso r dali znamenja o sebi. Polotil se jih je nemir (Položaj naseljencev je moral postati strašen, če bi se izpostavili na tako majhni daljavi ognju ladijskih topov, na katere niso mogli uspešno odgovarjati. Kako bi mogli torej preprečiti izkrcanje razboj ni-kovT Cir Smith je to dobro čutil in ae je vprašal, kaj napraviti. V kratkem Času je bilo treba priti do sklepa. Toda do kakšnega? Zapreti se v granitno hišo in se pustiti oblegati cele tedne ali mesece, ker so bili dobro založeni z živili? Dobrol Toda kaj potem? Medtem bi razbojniki gospodarili po otoku, ga opustošili in končno bi se vendar polastili oblegancev v granitni hiši. Medtem so se upali, da si Bob Harvey ne bo upal s ladjo v preliv in se bo držal zunaj otočka. V tem slučaju bi bil oddaljen od brega preko pol milje in njegovi streli ne bi bili tako nevarni •Nikdar, je ponovil Pencroff, si ne bo Bob Harvejr predrzni! priti v ta preliv, ker je izkušen mornari Dobro ve, da. bi ob slabem vremenu zaigral ladjo, kaj pa naj počne brez nje?» Medtem se je ladja bližala otočku in zdelo se je, da bo zakrmila k spodnjemu koncu. Veter je le rahlo pihljal, in ker je morski tok izgubil na moči, je mogel Bob Harvey poljubno manevrirati z ladjo. r Vodil je ladjo po poti, koder so poprej čolni pluli. To je bila blazna predrznost. Njegova namera je bila jasna; postaviti se je mislil pred kamini ter z votlimi in polnimi kroglami odgovoriti na krogle, ki so zdesetkale njegovo moštvo. Speedy je kmalu prispel do rtiča, ga z lahkoto objadral, razpel še druga jadra in bil je naftproti ustju Hvale «Evo razbojnikov! Bližajo sel» je vzkliknil Pencroff. Istočasno sta se Nab in Gedeon Spilett pridružila ostalim štirim v kaminih. Poročevalec in njegov tovariš sta smatrala za potrebno, ostaviti postojanko ob Hvali, ker nista mogla tam nič proti ladji, in njihova previdnost je bila na mestu. Vsekakor je bilo dobro, če so se naseljenci združili pred odločilnim bojem. Gedeon Spilett in Nab sta se umikala, skrivajoč se za obrežnim kamenjem, vendar pa so ju zapazili in ju obsuli z de?jem krogel, toda Ha srečo ju ni nobena zadela. «Spilett! Nab! je vzkliknil inženir, ali nista ranjena? — Ne, je odgovoril poročevalec, če odštejemo nekaj prask od odbojnih kamenov. Toda prekleta ladja jadra v prelivi — Res je, je potrdil Pencroff, in v desetih minutah bo ležala pred granitno hišo! — Ali veste za kakšen izhod, Cir? je vprašal poročevalec. rv. V Trstu, dao 23. septembra 1G28. f»ot drugim žrtvam. To se mora ponavljati oliko časa, dokler je vetrno vreme. Ko nastopi namreč brezvetrje, tedaj se v gneči potujoče ribe razprše v globino visokega morja in tako jenja dotok bogastva v «to-naro». Sedal pa je treba spraviti v različnih predelih nalovljene ribe v «camero mor-tuario»f to je v oni zadnji predel, ki ima tudi mrežasto dno. Tega obkrožijo čolnarji, ga dvignejo, ter kot velikansko mošnjo z vrvmi zožujejo, na kar začne neusmiljeno pobijanje. Ljudje iz vse okolice pridejo prisostvovat krvavemu prizoru. Ribiči so pri tem krvavem delu tako vneti, da se ne brigajo za nič drugega, kot za moritev. Tudi utopljenca bi ne rešili, kakor se tudi v vojni pri jurišauju prvi hip nobeden ne zmeni za ranjenca. Daleč naokoli se je morje pordečilo od ribje krvi. Eno uro traja to klanje. Nato jadrajo in veslajo ladjice proti suhemu. Na obrežju jih sprejme hrup gledalcev. Še predno se začne blago raztovarjati, odnese vsak ribič del, ki mu pritiče. Tudi tatovi začnejo s svojim rokodelstvom. Toda za časa (ova ne velja tatvina rib za greh ali zločin. Kvečjemu, da takemu odvzamejo plen. Pač znamenje bogatega uspeha, ki se skoraj nikdar ne izjalovi, kar je v veliki meri pripisovati sposobnosti «reis»-ovi, k'i slovi ob celem sredozemskem morju, zlasti oni, i?učeni v Genovi. Par tunskih lovov in «patron» postane milijonar; seveda, da je moral investirati v podjetje mnogo kapitala. Na!ovijeni tuni se oddajo tovarnam, ki jih po svoje solijo. Potem pridejo v pločevinastih škatljah v promet po celem kontinentu. Kot je pravilno osoljena tunina zdrava jed, tako je škodljiva le količkaj gnila. Njene kosti postanejo namreč rdeče, okus oster, kot bi bila riba začinjena s poprom. Uživanje takega mesa povzroči vnetje gol-tanca, Želodčne bolečine in drisko, pa tudi smrt je večkrat posledica. Zategadelj se preiščejo oblastveno ribe že v ladjah, še predno pridejo v promet, zlasti ob Širokal-nem vremenu, ter se vržejo le količkaj smrdeče kratkomalo v morje. Čudno pri tvmjem mesu je to, da ima kuhano na raznih delih različne okuse. Gotovi deli spominjajo na teletino in govedino, drugi zopet, zlasti trebušni, pa na svinjino. Gnojite ozimnine z umetnimi gnojili Dospeli smo v dobo, v kateri mora tudi vsak starokopitnež priznati, da so umetna gnojila vendar le koristna in potrebna. Množina hlevskega gnoja, ki ga pridelamo doma, ne zadostuje, da bi dosegli za željene uspehe. Dolgo so se branili uporabljati poleg hlevskega tudi umetni gnoj in morda bi ti starokopit-neži še dalj časa vztrajali pri tem, da ne bi videli svojih sosedov, ki so pridno 160 do 200 kg 40 odstotne kalijeve soli 450 do 600 kg Tomaževe žlindre, ali pa približno toliko superfosfata, kakršna je zemlja in 120 do 160 kg amonijevega sulfata. Kakor v Članku že omenjeno, ae ne more podati natančne mere za vsako zemljo, vendar so navedeni podatki za nade kraje v splošnem primerni in kdor se jih bo držal, bo z uspehom zadovoljen. Tomaževa žlindra maj se s dragimi gnojili nikoli na meša, temveč naj se trosi posebej. Superfosfat pa se lahko ša z gorinavedenimi gnojili. r. c. TRŽAŠKA KMETIJ. DRUŽBA V TRSTU ulica Torrebianca ftt. 19, TeL 44-39. SEMENSKI KROMPIR. Tržaška kmetijska družba v Trstu Je v smislu kraljevega dekreta od 24. avgusta t. L letos na lastno roko prevzela akcijo sa uvoz Inozemskega krompirja za seme. Semenski krompir se bo uvažal v mesecu februarju prihodnjega leta. Vabimo naše člane, zadruge in občine, ki se želijo preskrbeti s semenskim krompirjem iz Inozemstva, da nam čimureje javijo množino, ki jo mislijo naročiti. V prijavi naj omenijo tudi vrsto, katero želijo imeti. RAZNO ROČNO KMETIJSKO ORODJE Sape, motike, krampe, strpače, cepilne nože, škarje, grablje. Leseno orodje in posode: brente, brenta-či, kadi, liji in druge kletarske potrebščine. SEME OZIMNE P&ENICE IN RŽI. Ker je naročena množina ozimne pšenice in ozimne rži iz inozemstva že vsa pred-znamovana, naznanjamo, da smo naročili novo zalogo, katera se bo razdelila le med one, ki bodo še pravočasno prijavili svoja naroČila. Kmetovalci skrbite, da zamenjate seme ozimne pšenice in ozimne rži z najboljšim semenom iz mrzlejših krajev. Prednaročila sprejema Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torrebianca št. 19. — Telefon 44-39. — darovi Blagopokojni dobrodelnik notar Artur Lokar je zapustil v svoji oporoki L 5000.— «Šolskemu društvu*. Slava njegovemu spominu. Lesna trgovina F. H. je kakor lani, tudi letos poslala «Šolskemu društvu* vagon suhih drv. Srčna hvala. Volilo v oporoki pok. Prana Rupnika iz Črnega vrha pri Idriji v znesku L 2000 je «&olsVo društvo* prejelo dne 28. junija t. 1. Slava njegovemu spominu. Gospod V. Tomšič daruje L 60.— za Šolsko društvo*. Srčna hvala. Neimenovani iz S., ker letos ni imel otrok slovenske zasebne šole pri Sv. Jakobu tekom počitnic na prehrani daruje L 200.— ^Šolskemu društvi*«. Blagemu dobrotnikuziadlh malčkov prav iskrena hvala. Rodoljubi posnemiftsl Spominjajte se «&oiskega društva* Sb .uašh - veselih in žalostnih prilikah. ' III III JAKOB fiEVC a la adatar Mete kupuje ▼ TOaki wl ni po n^jvlAjik cenah Krone platoje rišj« k«t -*si tituli. Zaloga razDOTntn h oriia aka^uAlns. 984 UMETNA ONOJILA Čas naročbe umetnih gnojil poteka. Vabimo vse one, kateri niso še prijavili potrebe na umetnih gnojilih, da jcvijo pismeno, ali pa osebno, vrsto in množino, ki jo nameravajo naročiti. Superfosfat 14/16% po Lir 1.85 enota, podlaga zaračunjanja 15%. Močnejši superfosfat 16/18% po Lir 1.85 enota, podlaga 17% franko vagon Benetke. Za Istro je tovarna dovolila izjemoma popust. Kalijevo sol, zajamčeno 49/42%, belo, uporabljali umetna gnojila in svoj pri- mleto iz nafie zttlo*e lahko naro" Holal.' o ( nm n/Mrižili Vn cn no delek s tem močno povišali. Ko so pa primerjali svoje travnike in njive s travniki in njivami sosedov, kateri so jih s svojimi uspehi prekašali, tedaj niso hoteli več zaostajati ter so se jeli posluževati tudi oni umetnih gnojil. Vkljub temu, da so dandanes umetna gnojila povsod že v rabi in jih poznajo kmetovalci tudi v manjših zakotnih krajih, je treba priznati tudi to, da se po največkrat umetna gnojila niso rabila pravilno. Naši kmetovalci še danes niso dosti poučeni o pravilni uporabi umetnih gnojil in zato delajo še vedno razne napake. Mnogokrat se rabi samo ena vrsta umetnega gnojila in ako ima s tem malo uspeha, je zadovoljen. Učinek umetnega gnojenja se ravna vselej po tem, na katerih snovih je zemlja bolj revna in katera gnojila je treba dodajati, da bo ustreženo zahtevam rastlin. Našim zemljam primanjkuje navadno vseh treh redilnih snovi, dušika, fosfo-rove kisline in kalija. Da se nam gnojenje z umetnimi gnojili dobro obnese in izplača, je treba gnojiti z vsemi tremi snovmi. Pri gnojenju z umetnimi gnojili je treba poudariti tudi to, da niso za to gnojenje merodajni uspehi samo enega leta, temveč uspehi dveh ali treh let, včasih še več. Naj ne misli oni, kateri gnoji le površno ne glede na priporočila strokovnjakov, — ker se boji prevelikih izdatkov — da zadostuje gnojenje z enim samim umetnim gnojilom. Pri nas se navadno rabi sam superfosfat ali pa sama Tomaževa žlindra, ker sta ti dve gnojili po teži najcenejši. Ne pomisli pa, da mora potrositi navadno, ako vzamemo povprečno na 1 hektar okoli 500 do 800 kilogramov superfosfata ali Tomaževe žlindre, medtem ko je treba — tudi povprečno vzeto — 200 do 300 kg kalijeve soli in dušika bodisi v obliki amonijevega sulfata ali čilskega solitra — povprečno — 120 do največ 200 kg. Seveda je treba povsod tudi upoštevati, katerih snovi zemlji največ manjka, ali je zemlja težka in vlažna, ali suha in peščena in končno za kake rastline je namenjeno gnojenje. Zato pa mora vsak kmetski posestnik, ki se hoče okoristiti z umetnimi gnojili In si pomagati do boljših uspehov delati za svoje razmere in potrebe gnojilne poskuse, dokler se sam s pravilno izpeljanimi poskusi prepriča in dožene katera sestava umetnih gnojil se je za njegove razmere najbolje obnesla. Če se rabijo izključno le umetna gnojila, naj se z ozirom na dolgoletne po-skušnje vzame za 1 hektar t. j. 1% orala pšenice: 120 do 180 kg 40 odstotne kalijeve soli 300 do 350 kg Tomaževe žlindre in 80 do 150 kg ajnonijevega sulfata (žveple-l nokislega amonijaka). Mesto Tomaževe ižlindre, katero tee rabi bolj za težje in vlažne zemlje ležeče v nižavah, se lahko trosi približno toliko kg rudninskega/ superfosfata i rži: za vipavski okraj: pri Kmetski Posojilnici v Vipavi., za bistriftki okraj: pri Mlekarski Zadrugi v Trnovem, za postojnski okraj: pri Kmetski Hranilnici in Posojilnici v Matenji vasi iz skladišča Mlekarne na Prestranku. TRŽAŠKA KMETIJ. DRUŽBA V TRSTU ulea Torrebianca št. 19, TeL 44-3S. Priporočljive tvrdke 99 Adria Mil Posebnost: VeMn cc IGORICa—3Borso Verdi 32 fMfov za sport ■IIHBIIII zdravnik Dr. Fran Korsano sprojoma od 12 do t Iti od 3 do 1 907 Via Ss Lazzaro it 17 L n. ni iiHiiHim nmm Zobozdravnik Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Via N. R. Imbrian! 16.1. talili i ihiniD ■ od »-12 in od 5-7 883 g Bm -msa 3E f -GOBICA—-SfaC. Faretti 9. nandiia timtiston minite GORICA -Tu «. Cardncci 7. KERSBVANI JOSIP Dvokolesa, Uvalo! strop, puške GORICA Cavour 9. Martin odlikovana krojaftnlca z izbiro vzorcev TRST — Via&ioate Carducci 36. SMti M! Za vsako potrebo na papirju Vam ustreže najsolidnejše in z najnižjimi cenami tvrdka G. N. Me ki razpolaga z veliko zalogo papirja in vrečic Izvoz na debelo. Trst, m P. L PtMrino it. Z 3 KROME 2 KRONE! Banke, menjalnice kakor tudi zasebniki ki imajo zakladne liste avstro-ogrskih kron, stavljene v zameno po santgerman-ski pogodbi 22. marca 1922, so naprošeni, da se zgladijo čim prej pri R. Ptaceutini-ju, Cciso Vitt. Em. m, 43 - S., od 8 do 12K in od 14. do 19. 903 Gorica, Via Semlnarlo St. 8. (pri slaščičarni) Ne pozabite, da bna tvrdka M EnsM" Trrt, Cono V. E. III, 26 nasproti zastavljalnici izsotovU. obteKs površnike - tu-In Inozemsko blago Lastna krojatnka Govori se slovansko uiuyu I. reda I isko ■ I 13,25 l Gor sna poroflla« Trst, 22. septembra 1926. Amsterdam 1085, Belgija 71.50, Francija 74, London 132.00, Nc v York 27.25, Španija 412, Švica 527, Atene o2, Berlin 648, Buka-reSt 15, Praga 80.50, Ogrska 0.0380, Dunaj 385, Zagreb 48.30. Uradna cena zlata (21. IX.) 528.77. Vojnoodškodninske obveznice 66.65. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisniku iz Volčje drage: Bo 2e treba stvar urediti doma. Večinoma zakrivija take stvari en sam ali kvečjemu par fantov, dočim so drugi večinoma obzirni. Zato bi se veČina užalila, ker bi bila najbrie po nedolžnem opominjana. Zato naj se poskusi urediti stvar doma brez javnega pritiska. lISBe Vipavsko, htraki «fošk In kra&d teran. Na debelo in za jdntliae HflaSt XX mM bra M (prejAojiiectotto) ;na jirobno in za družine Via MmIUI 3UL Telef. 2-41 Priporoča m lastnik 985 ;N Oglasi o,edinosti' finsjo RfllMlS uspeh tiskarna .edinost1, trstu t>r*dno prodat« KRONE. GOLDINARJE ZLATO in SREBRO obiščite zlatarne STERMIN Via Maislifti S«. 41 kjer dobite najviije eene. — Kupujem listke mestne zastavljalnice. 98? BRiLJANTE bisere, zlato, srebro, platin, staro zobovje kupujem po najviSjih cenah. Dajem brezplačne predujme za dvig zastavnih predmetov pri mestni zastavljalnici. R. PIACENTINI, Gorso V. Em. ni it. 45/1. od 8 do 12« in od 14 do 19. f>«4 1= Mehko taluMSta kožo Mite z nevega aeprekosijtvega mtta = BANFI znamka Zlati petelin Poskusite ga, ker je najfinejše na sveta. Škrob« borsks Banfi je naj boj ie za likanje perila. 1277 I ■OMJ l Izvršuje vsa tiskarske dele v nejmodemajam »tllu kakor j tudi v večbarvnam tisku. Razpolaga z nafmederndftml stegjj, j črkami, Lynotype. tersotypl]o tmr rotso^akfan strojem. I Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmernih KRONE plaCujc vedno par cent, več kot drug) ALOJZU POVH, PlflZZO Gormoldl 2 prvo nadstropje Pazi t r na naslov! Pazita na naalov! Ulica S. Francesco d'AssisI 20 ■■■1 DSSeSZSffl] IZŠEL JE: Roman v treh delih NOC PRETEKLOSTI Spisala V. ). Krtlanovska. b rnUine provede! IVAN VOUK. Cena t 6*—, po poiti priporočeno L 7*4t. V L 8-60 proti v naprej poslanemu zneska.-Ro; dala iz saloiila Tiskarna Edinost. - Prodalo: Tlstaraa Edinost v Trstu. Vin S. Francesco 20/1., - Knjigarna ). Stoka, Vi« Mileno 37 in Žen. dobr. udruienie v Trstu. Nar. Knjigarna. Gorica, Cardncci 7. -Kraigher Josip, Postojna. L U ■) ee doM ▼ Razpis zdravniške službe zdravniškega konzorcija fernife. Rok za vlaganje prošenj poteče z dnem 14. oktobra in ne z 11. oktobra kakor je bilo razglašeno. ČERNIČE, dne 18. septembra 1926. 98i Predsednik Volčič Ivan. Brezplačno zdravi zdravnik dr. Rodoff Zaletel na doma t Bletrlol (Koilek) vse revne bistriškega okraja vsako sredo ln soboto dopoldne od 7. do 9. ure. a siromake postojnskega okraja vsak torek ln petek popoldne od 2. do 4. ure v privatni kliniki g. dr. Cicero v Postojni. (988) Odhodi vlakov P?men kratic: o = osebni vlak, b = br-zovlak. Številka (1), (1—2) pomeni, da ima ylak samo prvi ali samo prvi in drugi razjed. THST — TRŽIČ 5.30 (b), 5.40 ^o), 6.10 (b), (o), 7.10 (b), 8.20 (o), 10.05 (b), 12.45 (o), 13.30 (b) 14.55 (o), 15.35 (b), \1 (b), 17.30 (b, Bivio) 18 (1-2), 18.15 (o), 19.30 (1-2), 19.55 (o) 23.45 (o). TRŽIČ — TRST 4.32 (o), 6.57 (o), 7.13 (o), 8.16 (b), 9.23 (b), 10.28 (1-2), 10.56 (o), 12.30 (b), 13.36 (b), 13.50 (Bivio, Grijan, Miramarj, Ui.OU (o) 17.05 (o), 17.48 (b), 18.02 (o), 19.20 (bi, 22.32 (o), 22.04 (o), 23.12 (b). TRST — BENETKE 5.30 (b), 6.10 (b), 8.05 (1), 10.05 (b), 13.30(bi, 14.55 (o), 17 (b), 18 (1-2), 18.15 (o), 19.30 (1-2). 23.45 (o). BENETKE — TRST 0.40 (o), 6.34 (1-2), 9.10 (b), 10.55 (1-2), 12.15 (o), 15 (b), 17.25 (1), 18.35 (o), 20.15 (b) TRST — BUJE — POREČ 5.00 (o), 10.00 (o, Buje), 13.55 (o). 13,25 (o. Buje). POREČ — TRST 5.15 (o), 14.14 (o), 1(5.25 (o, do Bu' TRST — GOLICA — VIDSM 5.40 (o), 6.25 (o), 7.10 (b), 8.20 (o), 12.45 (o). 15.35 (b), 17.30 (b), 19.55 (o). (VIDEM) — GORICA — THST 5.10 (o), 7 (b), 9.15 (o), 12.10 (b), 15.20 (o), 17.20 (o), 18.10 (b), 20.20 vo). TRST — GORICA — PCĐBRBO 6.10 (b), 6.50 (o), 12 (o), 17.35 (b), 18.35 (o, {lo Gorice). PODBRDO — GORICA — TRST a) Iz Podbrda: 5.05 (o, do Gorice), 8.45 (b), 11.45 (o), 17 (o), 19.40 (b). b) Iz Gorice: 5.17 (o), 6.45 (na južno j) ostaj o) 10.09 (b), 13.30 (o), 19.21 (o), 20.03(b) GORICA — AJDOŠČIKA 7.45 (o), 13.05 (o), 19.35 (o). AJDOVŠČINA — GORICA 4.25 (o), 11 (o), 17 (o). ČEDAD — KOBARID 8.00 (iz C. Bar bet ta, o), 13.03 (o), 17.50 (o). KOBARID — ČEDAD 6 (o), 10.50 (o), 16 (o). TRST — HERPELJJ3 — PULA 5.20 (o), 11.55 (o, do Herpelj, tu /veza s» prihodnjim brzovlakov), 12.30 (b) samo iz Kanfanara, 6.08 (o) in 19.50 (o), — 19.05 (o). PULA — HERPELJE — TFJ3T (Iz Herpelj) 6.39 (o), 4.55 (o), 7.55 (o, do Kanfanara in v Rovinj), 11.50 (b), 16.35 (o), 17.40 (o, samo do Kanfanara). TRST — POSTOJNA 1.00 (b), 5.05 (o), 7.00 (b), 9.25 (o, do Na-breŽine, zveza z vlakom, ki odhaja iz Na-brežine ob 10.13 (b), samo iz St. Petra 11.52 (o), 11.30 (b), 14.45 (o), 16.30 (o), 18.40 (o, na Reko), 19.45 (b), 20.20 (b), 21.05 (b, 1). POSTOJNA — TRST 2.00 (b), 5 (o), 6 (b, 1), 6.40 (b), 7.25 (b). 9.20 (o), 15 (b), 16.40 (o, do Št. Petra), (iz St. Petra) 17.19 (b), 18.05 (o), 19.50 (b), 20.53 (o, do St. Petra), (iz St. Petra) 21.30 (o) RESA — ST. PETER 5.40 (o), 9.05 (o), 12.30 (o), 15.15 (o)( 19.20 (o). PKTER _RBKA 5.80 (o), 8.0&"(o), 9.10 (o), 11.50 (o), 17.15 (o) 21.50 (o). GORICA — VIDEM 7.34 (o), 6.06 (o), 8.29 (b), 10.15 (o), 14.40 (o) 17 (b), 19.05 (b), 21.47 (o). VIDEM — GORICA 5.10 (o), 7 fb), 9.15 (o), 12.10 (b), 15.20 (o), 17.20 (o), 18 (b), 20.20 (o). GORICA — PODBRDO 7.56 (b), 8.53 (o), 14.08 (o), 17.10 (o), 19.22 (b). PODBRDO - GORICA 6.05 (o), 8.45 (b), 11.45 (o), 17 (o) 19.40 (b). KRONE PO L 2.20 tiQntt platin 21-tanfti zbil imii SlatO plačuje po viijih cenah nego vsak drugI Albert Povh — urama IM| Via Mazalni 4« 976 tržtfko pojo In hranim llnicn ca reglstrovana zadruga s omejenim poroštvom uraduf« v svoji lastni hiil ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI raCun I? vloge za Čekovni promet, ter ]lh obrestuje po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarji" na tekočI ralun in Jih obrestuj« po dogovoru. Davek od vlog plala zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Ne razrolata varnostna celic« (sate) Orodne ure za stranke ol 8 V« do 13 Id od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt Slav. Cele?. 25-67. 9B6 Najstarejši slov. denarni zavod s