Leto LXVII PoMoiii* piaim T »oioTinL / LJubljani,, V lorefc, dne 24. oktofira 1939 Stev. 244 i	Cena 2 din
' i ■ "i ............. ■ 1
Naročnina mesečno.	____________	—Čekovni raCun
stvo 40 Din — ne- ^ ^^M ^	10.650 in 10.344 za
ce» ^^^^^ ^^m ^^m ^^k flv m	J^^^ m	^^m
loletno 96 za ^^^^^	■■ #	M^^^J
inozemstvo 120 Din H H H ^ M f ^BT M H	UpraTa,
Uredniitvo je v ^^^^ ^^^ JKL—^J ^ JL^ ^^^	Kopitar jeva ulica
Kopitarjevi ul. 6/111 ^^^^ ^^^^^ H —^ -	številka 6,
Telefoni uredništva ln uprave: 4<M)1, 404)8, 40-03, 40-04, 4049 «— Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Turški pakt
Zavezniška pogodba med Turčijo, Anglijo in Francijo, ki je bila podpisana v Ankari dne 19. septembra, je sprožila po vsej Evropi val najbolj različnih razlag. Drugače tudi • biti ni moglo, saj so okoliščine, v katerih je bila zveza podpisana, same silile k temu. Nobenemu zasledovalcu zunanjepolitičnih dogodkov ni moglo uiti izpred oči, da je turška vlada privolila v podpis te zveze z v vojni proti Nemčiji se na-hajajočima velesilama Anglijo in Francijo še prej, preden je turški zunanji minister Saradzoglu, ki se je v Moskvi skoraj 4 tedne pogajal s sovjetsko vlado, po ugotovljenem neuspehu pogajanj zapustil sovjetsko prestolnico in stopil spet na domača turška tla. Razlaga tega dogodka: preloma pogajanj med Turčijo in Sovjetsko Rusijo, topla zagotovila od obeh strani, da prijateljski odnošaji med obema državama ostanejo kljub temu nedotaknjeni, neučakani podpis : zavezniške pogodbe, v kateri pa se Turčija izrecno zavaruje proti možnosti, da bi se kdaj vojskovala s Sovjetsko Rusijo, je morala biti zelo pestra, tako da si še do danes iz raznolikosti odmevov, ki prihajajo iz evropskih taborov, ni mogoče ustvariti enotnega, zadovoljivega mnenja.
Da je angleško in francosko javno mnenje izražalo iskreno zadovoljstvo, to je samo po sebi razumljivo. V tem taboru je bilo navdušenje neomejeno. V Nemčiji so se slišale pikre opazke na naslov Turčije, a tudi izrazi zado-voljnosti, da ni prišlo do podpisa pogodbe med Turčijo in nemško zaveznico Sovjetsko Rusijo. V Italiji je bil odmev bolj zdržen, vendar pa ni zamolčal neke oddaljene zaskrbljenosti, da pogodba morda ne bo v toliki meri služila utrditvi miru, kakor nekateri dokazujejo. Iz balkanskih držav pa je v objavljenih časopisnih razlagah dihalo več ali manj kaotično naziranje, pomešano s čustvenimi ugibanji, tako da smemo reči, da si tukaj javno mnenje še ni na jasnem, kje leži jedro zadnjih dogodkov. V glavnem pa lahko trdimo, da obstojata dve večji razlagi, med katerima bo treba izbirati in o katerih bo bližnja bodočnost povedala, katera je pravilna in katera ni. Obe odgovarjata, seveda vsaka po svoje, na vprašanje, zakaj je Turčija podpisala zavezniško pogodbo z Anglijo in Francijo takoj, ko je prekinila pogajanja s Sovjetsko Rusijo.
■ Prva razlaga pravi, da je prišel turški zunanji minister v Moskvo z besedilom angleško-francosko - turške zvezne pogodbe v žepu ter da je poskušal tudi sovjetsko vlado pridobiti, da bi jo podpisala in trozvezo nekako spremenila v četverozvezo. Z drugimi besedami je turški državnik hotel Sovjetsko Rusijo prikleniti na zahodni velesili, in sicer posredno po Turčiji. Sovjetska Rusija pa da tega ni marala storiti. Prelom v, turško-sovjetskin pogajanjih torej no tej razlagi ni bil nič drugega, kakor propad poizkusa (že drugega, kajti prvi je propadel že v mesecu avgustu), da se Sovjetska Rusija priveze na proti Nemčiji se vojskujoče zahodne velesile s posredovanjem Turčije. To naziranje zastopa predvsem Nemčija ter se pri tem oslanja na uvodnik, ki je izšel v moskovskih »Izvestjih«, ki ugotavljajo, da se angleško - francoska nakana zabiti klin med Nemčijo in Sovjetijo tudi topot ni posrečila.
Poleg te pa obstoja še druga razlaga, ki je mnogo bolj razširjena in ima mnogo več verjetnosti v sebi. Po tem mnenju se je prebudil sedaj sovjetski imperializem, ki se je nasitil na Baltiku in se hoče zdaj razširiti še proti Balkanu. Spričo tega za Turčijo novega dejstva je začela turška vlada premišljevati, kako bi si najbolje zavarovala svoje meje napram Sovjetiji, to je svojo obalo v Črnem morju ter svojo suhozemsko mejo na Kavkazu. Turška vlada je mislila, da bi bilo za njo najboljše varnostno jamstvo, ako sklene s Sovjetsko Rusijo prijateljsko pogodbo, slonečo na načelu medsebojne pomoči. Če bi se bilo turškemu zunan jemu ministru v Moskvi posrečilo pridobiti sovjetsko vlado za takšno dvostransko pogodbo, ki bi bila morda zaiamčila še nedotakljivost nekaterih balkanskih držav, potem bi turška vlada odlagala dokončno zaključitev zavezniške pogodbe z Anglijo in Francijo, ki je ležala na mizi že nekaj mesecev brez podpisa, tako da Anglija in Francija sploh nista več upali, da bo kdaj stopila v veljavo. (Anglija je toliko resno dvomila v podpis te pogodbe, da Turčiji ni hotela nuditi nobenih večjih kreditov, medtem ko ji je zdaj po podpisu takoj dovolila kar 15 milijard dinarjev.) Toda turški državnik ni naletel na razumevanje v Moskvi, pač pa so mu vsiljevali dvostransko pogodbo s Sovjetsko Rusijo, ki bi ne pomenila več sodelovanja, marveč čisto navadno podrejenost. Kaj takšnega Turčija pa ni mogla podpisati. Ker je s tem padel up, da bi Turčija dobila potrebna jamstva od strani Sovjetske Rusije, ji ni preostajalo nič drugega, kakor da jih čimprej dobi od Anglije in Francije. To razlago zastopajo predvsem nevtralne države in ni nobenega razloga, da bi je ne verjeli, ker predstavlja najbolj verjetni popis stvarnega stanja.
Toda Turčija s Sovjetsko Rusijo ni hotela popolnoma prelomiti. V zvezni pogodbi s Francijo in Anglijo si je izgovorila, da je sprejete obveznosti ne vežejo, ako bi jo spravila v vojno s Sovjetsko Rusijo. Ako je Turčija tako rekoč izključila Sovjetsko Rusijo kot nevarno za njene meje v Aziji in na Balkanu, proti katerim nevarnostim se je hotela torej zavarovati v pogodbi z Anglijo in Francijo? In zakaj sta bih Anglija in Francija kljub temu pripravljeni to omejeno pogodbo s Turčijo podpisati?
To sta dve vprašanji, na katera bodo prihodnji teden morali dati odgovor.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno z lokalnimi krajevnimi padavinami.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno, ponekod od časa do časa dež.
Mrzlični posveti v Berlinu
' , 'i •,.*
Angleški opazovalci napovedujejo daljnosežne sklepe Pred veliko vojaško in diplomatično ofenzivo
London, 23. okt. t. Londonsko časopisje mnogo piše o obsežnih posvetovanjih, ki jih je imel državni kancler Hitler z raznimi najvišjimi sodelavci na političnem in vojaškem področju. Londonski časopisi menijo, da gra za velike sklepe. Hitler ima navado, da pri takšnih prilikah vedno skliče na posvet najvišje predstavnike države in stranke, če mogoče tudi vse pokrajinske voditelje stranke. Slednje se je včeraj zgodilo. Angleški tisk meni, da je Hitler prišel sedaj do prepričanja, da je njegova mirovna ofenziva dosegla neuspeh in da je treba sedaj podvzeti primerne korake na vojaškem in na diplomatičnem področju. Danes je imel Hitler dolg razgovor z zunanjim ministrom Ribbentropom. Tudi s poslanikom v Turčiji in poslanikom v Moskvi se je ponovno razgovarjal. Italijanskega poslanika danes ni bilo v palačo državnega kanclerja.
Močno so odjeknila poročila, da je Hitler izvedel nekatere važne spremembe v vojnem poveljstvu. Tako sta bila odstavljena dva visoka generala. Prvi je general von Hammer-stein, ki je bil svoje dni poveljnik generalnega štaba, drugi pa general von StucknageL Tudi ti ukrepi oznanjajo, da je treba pričakovati sklepov velikega obsega.
Ralph Ba6ard, dopisnik »Daily-Maila« Iz Amsterdama, razlaga konferenco nacističnih prvakov v Berlinu in pravi med drugim, da je možno, da bo Hitler napovedal Veliki Britaniji in Franciji vojno v 48 urah, češ, da je voditelj Nemčije in državni kancler izčrpal vso svojo potrpežljiv o s t. V nasprotju s trditvami nekih listov, ki mislijo, da na zahodnem bojišču ne bo večjih bojev, sodi dopisnik, da je gotovo, da se na tej fronti pripravlja velika nemška ofenziva in da se bo obenem začela živahnejša vojna proti Veliki Britaniji.
V Berlinu govorijo o skupni nemško-itali-jansko-sovjetski izjavi
Pariz, 23. okt. b. V Berlin so prispeli nemški poslaniki iz Moskve, Rima in Ankare. Hitler mrzlično zbira podatke glede stališča Italije in Sovjetske Rusije ter bo na temelju tega storil nadaljnje ukrepe.
V Berlinu krožijo protislovne govorice, po katerih se pripravlja besedilo nemško-rusko-italijanske izjave. Splošno pa vlada mnenje, da bo vse skupaj ostalo tajno in bo mogoče sodelovanje med temi tremi državami oceniti le postopno in po dejanjih.
Hitler ie sklical v Berlin tudi višije vojaške od-ličnike, katerim bo sporočil 6voje poglede na sedanjo vojno. Govori se o štiriletnem načrtu, katerega namen naj bi bil zlomiti angleški odpor s pomočjo blokade in uničenjem britanskih luk in bro-dovja. Nekateri 60 celo mnenja, da 6e Hitler še vedno bavi z mislijo, da bi odtrgal Francijo od Velike Britanije ter ji nudi zelo ugodne mirovne pogoje, na Anglijo pa bi potem udaril a strahovitimi letalskimi in podmorničnimi napadi.
Za primer, da bi se vojna nadaljevala, Hitler upa na pomoč Italije in Sovjetske Rusi-j e. V nemških poluradnih krogih neprestano računajo z italijanskim sodelovanjem, čeprav je Italija zelo zdržna in slavi le preselitev nemškega ljudstva iz Južne Tirolske. Italijanski tisk poudarja, da je s tem Nemčija stvarno priznala neokrnjenost italijansko-nemške meje na Brennerjn.
Kar se tiče Sovjetske Rusije, je stališče do trojnega pakta precej jasno zavzela »Iz-vestja«, Iz tega članka namreč izhaja, da je Mo-
skva sicer na strani Berlina, vendar pa se ne smatra za zaveznika Nemčije. Sovjeti 6e držijo gesla: nevtralnost in. svoboda delovanja. V teh besedah povsem prihaja do izraza Stalinova politika, to pa ni ono, kar je Hitler zahteval in kar nujno potrebuje, Tako Moskva, kakor tudi Rim sta mnenja, da trojni pakt ni naperjen proti njima, kakor to trdi Berlin.
Stalin odgovoril Hitlerju
Pariz, 23. okt. b. Današnja »Epoque« poroča, da je v odgovora na Hitlerja Stalin odklonil, da bi dal Nemčiji na razpolago 2000 letal. »Epoque« trdi, da se Sovjetska Rusija ne namerava vmešati v vojno proti Veliki Britaniji in Franciji ter da je Stalin kanclerju Hitlerju v svojem pismu pojasnil, da hoče imeti Sovjetska Rusija popolnoma svobodne roke glede trgovinskih odnosov z Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo.
„Samo dve velesili,
^OHHHHHBHHBBMHMHBHIHHBBBM/
Nemčija in Sovjetija določata usodo vzhoda"
pravi letonski zunanji minister
Riga, 23. oktobra. A A. DNB.: Tu je bila skupna seja vseh gospodarskih zbornic. Na seji so govorili posamezni ministri, med njimi tudi zunanji minister Mu n ter s. Poleg drugega je v svojem govoru dejal:
Posledice te vojne občutijo čedalje bolj v nevtralnih državah. Zunanje politični položaj Leto-
nije se Je spremenil v temelju. Poljska je prenehala veljati kot cenilo.
Samo dve velesili, Nemčija in Sovjetska Rusija, določata položaj Vzhodne Evrope. Pri tem se je tudi medsebojni odnošaj med tema dvema velesilama v temelju spremenil v smislu prijateljskega sodelovanja, ki je prišo do izraza v sporazumu o določitvi meja njihovih interesnih območij. Kakor se vidi iz poslednjega govora nemškega kanclerja, ima Nemčija v baltiških državah samo še gospodarske interese.
Z ozirom na to postaja ta prostor območje upliva Sovjetske Rusije. Sovjetska Rusija si pri tem ni izbrala samovoljne poti, pač pa pot pogodbe. Sovjetska Rusija se drži načela, da je ne bi zapletli v vojno ter s tem vodi isto politiko, kakor tudi Letonija. Letonsko-sovjet-ska pogodba predstavlja sporazum med obema državama, popolnoma različnih v moči in v ideološkem sestavu. Tako ta sporazum pred-tavlja nekaj čisto novega. Treba je upoštevati, da je pogodba bila sklenjena v vojnem času pod posebnimi političnimi okolnostmi. Pogajanja, ki so se vodila letos glede varnosti v Vzhodni Evropi, so pokazala, da Sovjetska Rusija ne gleda ravnodušno na varnost svojih sosedov, baltiških držav. Če bi Sovjetska Rusija videla svojo varnost ogroženo, potem bi baltiške države mogle postati vojno prizorišče. Potrebno je ugotoviti, da je s pogodbo o medsebojni pomoči suverenost Letonije ostala nedotaknjena. Obe državi sta si popolnoma na čistem o tem, da vsak napredek, ki je kakemu narodu vsiljen, more imeti pogubne posledice.
Bolgarski poslanci pripovedujejo o Moskvi:
Sovjetska politika - načelna
Molotov vabi bolgarske poslance v zvezo proti Italiji in Nemčiji ter na osvojitev Carigrada, potem pa sklene z Nemčijo prijateijski pakt, s Turčijo pa se pogaja za prijateljsko sodelovanje
Amsterdam, 23. okt. t. »Telegraph« objavlja zelo zanimivo pismo svojega sofijskega poročevalca, ki je imel priložnost razgovarjati se s poslancem Kjuseivanovim, bratom ministrskega predsednika. Kjuseivanov se je udeležil obiska bolgarskih parlamentarcev v Moskvi v avgustu letošnjega leta. Kjuseivanov je časnikarju razodel sledeče zanimivosti:
»Balkanska zveza proti Nemčiji in Italiji za Bolgarijo življenjsko važna«
»Ves čas, kar smo se nahajali v Moskvi, so nam uradni sovjetski krogi neprestano ponavljali zagotovila, da je vprašanje podpisa angleško - sovjetsko - francoskega pakta le še vprašanje kratkega časa. Rekli so nam, naj smatramo, da je pakt sploh že zaključen. Tudi v razgovoru s Poljomkinom, ki se ga je udeležil tudi Ždanov, predsednik zunanjepolitičnega odbora vseruskih sovjetov, pozneje pa celo Molotov sam, nam nikdo ni ničesar povedal, kar bi nas moglo odvajati od vtisov, ki smo jih prvotno sprejeli.«
»Lahko si predstavljate presenečenje nas bolgarskih poslancev, ki smo mislili, da smo o sovjetskih pogajanjih z Anglijo in Francijo bolje poučeni, kakor kdorkoli drugi, ko je izbruhnila novica, da sla Nemčija in Sovjetska Rusija sklenili nenapadalno pogodbo. To pre-
Turčija dobi 15 milijard
Carigrad, 23. oktobra. AA. Reuter. Po vesteh iz Ankare obstoji upanje, da bo Turčiji v najkrajšem času izplačan kredit 60 milijonov funtov šterlingov (15 milijard din), za katerega je angleška vlada prevzela jamstvo. Istočasno bo Velika Britanija nakupila mnogo raznega blaga iz Turčije. Pogajanja glede tega kredita so potekala istočasno s pogajanji za podpis ankarskega sporazuma.
London, 23. oktobra, t. Zunanje ministrstvo poroča, da so nekateri listi objavili neke številke glede posojila, ki da ga je Anglija dovolila Turčiji: Imenovali so vsoto 60 milijonov funtov. Zunanje ministrstvo je pooblaščeno, da to zanika. Doslej angleška vlada še ni dovolila nobenega posojila, marveč so gospodarska pogajanja šele v leku in se zelo ugodno razvijajo. K temu dodajajo londonski listi, da je bila vest, ki so jo sporočili javnosti, le v toliko neresnična, ker je bila preuranjena, toda da se gospodarska pogajanja sučejo okrog objavljene številke.
„Times" razlagajo turški pakt
London, 23. oktobra, t. Današnje »Times« razlagajo spet pomen turško-francosko-angleške pogodbe. »Times« čestitajo francoski in angleški vladi, da sta Turčiji iakoj zagotoviii denarno pomoč. List piše nadalje o stališču Italije ter podčrtava
hvalevredno mirno zadržanje te velesile. »Times« potem obravnavajo vprašanje Romunije in prihajajo do zaključka, da Romunija od strani Sovjetske Rusije zaenkrat ni ogrožena, zato je Turčija tudi lahko dobila odvezo od zavezniških dolžnosti, da se ne bo vojskovala proti Sovjetski Rusiji. Pač pa ima turški pakt svojo veliko vrednost za primer nemškega napada na Romunijo. V tem primeru pa bi Turčija takoj prišla na pomoč napadeni državi. »Times« vztrajajo pri tem mnenju, pa čeprav je sovjetska vlada pustila objavili v svojem tisku razlage, ki pravijo, »da turški pakti, sklenjeni s Francijo in Anglijo, nimajo miroljubne vsebine«.
Anglija utrjuje turško Aleksandreto
Carigrad, 23. okt. AA. DNB. Angleško zanimanje za Aleksandretto ni padlo ludi ne po priključitvi Hataja Turčiji. Anglija si je pridržala pravico, da s svojim kapitalom in s svojimi inženirji popravi in razširi aleksandretsko pristanišče. V tukajšnjih političnih krogih spominjajo na izjavo znanega angleškega maršala lorda Kitchener-ja, ki je v svetovni vojni izjavil, da je aleksandretsko pristanišče za Anglijo najboljše oporišče za zavarovanje vzhodne obaie Sredozemskega morja in s tem tudi za pot v Indija
senečenje je tem bolj razumljivo, ker nam je Potjomkin pri zgoraj imenovanem razgovoru podčrtal, da je imelo njegovo nedavno potovanje po Balkanu in po bližnjem vzhodu samo ta namen, da vse le države (Turčijo, Bolgarijo in Romunijo) pridobi za novo zvezo, ki bi bila izrecno naperjena proli Nemčiji in Italiji. Potjomkin je večkrat ponovil, da mora Bolgarija v to zvezo stopili in da je to za Bolgarijo sploh vprašanje, ki je za njo življenjskega pomena.«
Sofijski dopisnik »Telegrafa« pristavlja: Spričo tolikšne mere hudobije in neiskrenosti je Kjuseivanov majal z glavo. Ali je sedaj še čudno, ako v Bolgariji novim zagotovilom, ki prihajajo iz Moskve, nočejo nič več verjeti!
»Skupno z Bolgari zasedemo Carigrad«
Sofija, 23. oktobra. TG. Iz krogov listih poslancev, ki so v avgustu obiskali Moskvo ter imeli razgovore tudi z Molotovim, Potjomkinom, 2da-nom in drugimi sovjetskimi odličniki, smo zvedeli za zanimive izjave, ki jih je bolgarskim poslancem dal zunanji komisar Molotov v trenutku, ko se je pripravljal, da sprejme turškega zunanjega ministra, ki je prišel na prijateljski obisk in na pogajanja za sklenitev prijateljskega pakta.
Zunanji komisar Molotov je bolgarske poslanike takole nagovoril: Bratje, jaz nisem ne zemljeradnik, ne pristaš kakšne stranke, podobne vašim. Zato vam bom govoril kot politik o političnih vprašanjih. Vi veste, da je bilo stremljenje carske Rusije, da se polasti Carigrada, to je vrat iz črnega v Sredozemsko morje. To je tudi stremljenje Sovjetske Rusije. Toda mi se zavedamo, da ga brez vaše, bolgarske pomoči ne moremo ne osvojiti, ne obdržati. Zato gremo skupaj velikim ciljem nasproti. Molotov je potem odšel, da se s Turčijo pogaja o sklenitvi prijateljskega pakta... Bilo bi zares čudno, če bi se Turek ne bil znašel in pogajanja s Sovjetsko Rusijo prekinil.
Angleški list o položaju Bolgarije
London, 23. okt. b. »Dailv Telegrajdi« poroča iz Carigrada, da v tamkajšnjih krogih z največjo pozornostjo spremljajo razvoj bolgarske vladne krize, ker je od njene rešitve odvisno bodoče stališče Bolgarije do balkanskega sporazuma. Dopisnik poroča, da namerava Romunija ustaviti vse dobave petroleja Bolgariji, in sicer tako dolgo, dokler Bolgarija ne bo zavzela odločnega zunanje-političnega stališča.
Izgledi za pristop Bolgarije k balkanskemu sporazumu niso posebno ugodni in v Romuniji se bojijo, da bi se Bolgarija ne nagnila na sovjetsko stran, ker v bolgarski javnosti kažejo vedno večje simpatije za komunizem.
Minister dr. Kftk v Boštanju in Ljubljani
V	nedeljo zjutraj se je minister dr. Krek z brzim vlakom pripeljal iz Belgrada v Sevnico, kjer je izstopil ter se takoj odpeljal v Boitanj, kjer je imel
lep shod, na katerem je opisal politični položaj doma in zunaj. Nato se je takoj odpeljal v Ljubljano, kjer se je udeležil seje odbora Županske zveze, ki je pod predsedstvom predsednika g. Nandeta Novaka obravnavala važne zadeve naših občin. Je seje se je tidele-žil tudi ban g. dr. Marko Natlačen. Minister dr. Krek je vodstvu slovenskih županov razložil položaj ter je zlasti izčrpno obravnaval vprašanja razširjenja bano-vinske samouprave v Sloveniji,	I
Vprašanje poslanskih volitev
Nedeljska belgrajrka »Politika« prinaša, kakor pravi iz vladnih vrst, politično poročilo, kjer taed drugim govori tudi o volitvah. Takole pravi: »Kar se tiče poslanskih volitev, so tudi včeraj v dobro poučenih vladnih krogih izjavljali, da vlada želi čim prej izvesti volitve po takem volilnem zakonu, ki bo dal vsa jamstva za svobodo in pravilnost volitev. Kdaj se bo to izvršilo, to je seveda odvisno tudi od okoliščin zunaj nas samih. Vsekakor je želja, da bi to bilo čim prej. Zato pa je treba imeti potrpljenje. Ker v vladnih krogih torej naglašajo možnost novih volitev, ki naj se izvedejo, kakor hitro bi to dopuščale razmere, zato se povsod čuti v vseh strankah in skupinah velika živahnost. Politično delavnost so začele razvijati stranke vladne koalicije kakor tudi opozicija.«
Minister inž. Bešlič o sporazumu
Na svojem zborovanju v Starem Bečeju je minister inž. Bešlič sporazum in njegovo opravičenost označil s temi besedami: »Slišimo, da nekateri govore, češ, da smo bratom Hrvatom preveč dali. Zaradi tega vas vprašam, ali so Hrvati naši bratje. (Medklici: So!) Ker so nam torej bratje, smo jim pač dali toliko, kolikor smo jim kot bratom morali dati!«
Delo, red in mir
Belgrajska »Samouprava« prinaša • uvodni članek pod gornjim naslovom ter naglaša, da je to program sedanje vlade in JRZ. Naglaša, da je uspeh sedanje vlade delo in red v notranjost: državnih meja ter mir na mejah. Na koncu pa pravi: »Jugoslavija bo nadaljevala isto politiko, ki jo je vodila tudi doslej. Vsi njeni državljani naj to vedo ter vzamejo na znanje kot izhodišče v vsej 6voji gospodarski delavnosti.«
Besedilo uradniške prisege na Hrvatskem
Po uradniški uredbi se besedilo uradniške prisege v banovin: Hrvatski takole glasi: Jaz — ime in priimek — prisegam Bogu Vsemogočnemu, da bom zvest kralju in domovini ter da se bom v svojem delovanju natančno držal banovinjkih in državnih postav ter | da bom vestno opravljal svojo službo in da bom povsod branil koristi banovine Hrvatske ter koristi kraljevine Jugoslavije. Tako naj mi Bog pomaga!«
Nova stranka na Hrvatskem-
»Naše Novine«, ki jtMife^^B^ef« dr. Božidar I
Adžija, poročajo, da se je ustanovil pripravljalni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za ustanovitev nove hrvatske stranice, ki se bo imenovala »Stranka delovnega ljudstva Hrvatske«. Ta nova stranka naj bo politični predstavnik vseh tistih delavcev, kmetov, malih obrtnikov in napredne inteligence, ki po svojih nazorih, po svojem družabnem položaju, po svojih potrebah in koristih ne morejo in ne žele biti pristaši katerega koli drugega političnega gibanja ali 6tranke. — Po našem bi bil to nekak »tretji tabor«.
Novi voditelj samostojnih demokratov
V	nedeljo so zborovali v Zagrebu zastopniki SDS iz raznih krajev. Obravnavali so reorganizacijo stranke ter sklepali, kako naj znova začne delovati. Na zborovanju je bil izvoljen nov odbor. Na mesto odstopivšega predsednika SDS Adama Pribičeviča je bil izvoljen za predsednika sedanji minister za socialno politiko g. dr. Srdjan Budisavljevič. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen dr. Milan Kostič. Na zborovanje je prišel tudi predsednik HSS dr. Maček, ki je dvakrat govoril. Med drugim je dr. Maček dejal: »V banovini Hrvatski je znatno število Srbov. In ti Srbi morajo biti prepričani, ne le, da so enakovredni s Hrvati, temveč da sploh ni razlike med nami. Tisti, ki so 20 let živeli od nesloge Srbov in Hrvatov, poskušajo znova sejati razdor. Vi Srbi-kmetje, ki živite med hrvatskim narodom, povejte, kolika je laž, kar razširjajo o hrvatskem narodu.*
Razmejitev nameščenskih bolniških blagajn
* Stališče slovenskih in hrvatskih zasebnih nameščencev
Poročali smo, da se je odbor zagrebškega Mer kurja izrekel zoper razmejitev bolniških blagajn. Odbor Merkurja je zdaj razpuščen in je postavljen komisar, med tem ko je minister za socialno politiko dr. Budisavljevič v soboto izjavil, da ni vzroka za kako vznemirjenje, ker zadevo razmejitev ministrstvo šele študira.
V zvezi, z našim poročilom o stališču zagrebškega Merkurja zoper razmejitev, ki so se zoper njo oglasili tudi slovenski člani te blagajne, smo dobili od mariborske podružnice zagrebškega Merkurja daljše pojasnilo, iz katerega posnemamo glavne misli, da morajo slovenski člani Merkurja v slovenski javnosti povedati svoje mnenje.
Merkur je razširil svoje delovanje po vsej državi, ker so se člani, to Je zasebni nameščenci pod pritiskom razmer selili po vseh krajih Jugoslavije. Tako se je ustanovila tudi Merkurjeva podružnica v Mariboru, h kateri pa so potem pristopili tudi nekateri slovenski zasebni nameščenci, poprej zavarovani pri OUZD in pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega podpornega društvo v Ljubljani. Izjava mariborske podružnice zagotavlja, da se bodo slovenske podružnice borile zoper razmejitev iz razlogov, ki jih navajamo dobesedno:
Stališče mariborskih MerkuraSev
1.	Društvo »Merkur« je privatno-pravna institucija, ki vrši poleg obveznega zavarovanja še posebej dopolnilno zavarovanje po privilegiju odobrenem od ministra za soc. pol. in nar. zdravje od 14. maja 1922.
2.	Ker so po pravilniku bolniške blagajne »Merkur« odobrenem po min. za soc. pol. in nar. zdravje od 4. maja 1927 pri tej blagajni samo prostovoljni člani društva »Merkur«.
3.	Ker je društvo »Merkur« izrazito name-ščenska organizacija brez sodelovanja delodajalcev.
4.	Ker je društvo »Merkur« strogo nepolitična ustanova, ki deluje le za izboljšanje socialnega zavarovanja članstva in njihovih svojcev.
5.	Člani društva in bolniške blagajne »Merkur« imajo s svojim dolgoletnim članstvom dosežene velike pravice, ki jih na noben način nečejo in ne želijo zgubiti:
a)	52 tednov bolniškega zdravljenja za člane, 3 tednov bolniškega zdravljenja za vse rodbinske člane.
b)	Društveni sanatorij v Zagrebu, ki je najmodernejši in najboljše opremljen v delu Južne
Evrope.
c)	Posmrtna pomoč za člane ln vse njihnje svojce od strani bolniške blagajne od 50 do 1.440 din, razen tega plača društvo posebno posmrtnino za člane po trajanju članstva od 3 mesecev naprej od 780 do 4.200 din.
d)	Brezposelna podpora od 400 do 500 din.
e)	Brezposelni člani in njihovi svojci kakor vdove so lahko zavarovani pri društvu »Merkur« z mesečnim prispevkom od 30 do 35 din do ponovne zaposlitve, a vdove pa dO smrti.
Društvo »Merkur«' je privatno pravnega značaja, ki ga tvorijo samo prostovoljni člani in ima-
jo po svojih vplačanih prispevkih dolgoletne dosežene pravice. Tg. Ig njiljSvo imetje in bi bilo 'vsako poseganje "v to imetje proti zakonito.
škofovske konference se danes začno
Zagreb, 23. oktobra, b. Jutri se prične v nad-škoiovskem dvorcu konferenca katoliškega episko-pata kraljevine Jugoslavije, ki ji bo predsedoval zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. Konference se bodo tfdeležili štirje nadškofi in vsi katoliški škofi v Jugoslaviji. Če bi bil kdo zadržan, bo poslal svojega namestnika. Na škofovski konferenci bodo razpravljali važna cerkvena vprašanja in bo izvoljenih nekaj komisij, ki bodo stalno na delu. Največjo pozornost bo sedanja konferenca posvetila šolstvu in vzgoji šolske mladine. To je sedaj posebno aktualno vprašanje, ko se organizira Banovina hrvatska. Prav tako se bodo obravnavala tudi materialna vprašanja ter bo konferenca uredila vse, kar je potrebno za zagotovitev materialnih sredstev za razne cerkvene ustanove v zvezi s sestavljanjem novega državnega proračuna in banovinskih proračunov. Ostala cerkveno - pravna in verska ter cerkveno-politična vprašanja bo epi-skopat razpravljal nekaj dni.
Ljubljanski župan pri zagrebškem županu
Zagreb, 23. oktobra, b. Danes dopoldne je obiskal poverjenika zagrebške mestne občine gosp. dr. Starčeviča ljubljanski mestni župan g. dr. Juro Adlešič. V daljših razgovorih sta dr. Starčevič in dr. Adlešič proučila vprašanja, ki se tičejo skupne komunalne politike naših mest. Tu gre predvsem za problem obrambe mest pred letalskimi napadi. V teku popoldneva si je dr. Adlešič ogledal šolo za civilno zaščito pred napadi na Ksaverski cesti. Upravitelj šole g. inž. Težak je razkazal ljubljanskemu županu dr. Adlešiču delo šole, obenem pa ga je informiral o vsem, kar je zagrebška mestna občina na tem področju storila.
Gotovo ni v interesu države, da bi kratila državljanske pravice ravno le samo članom društva »Merkur« in njihovim svojcem .
Predlog komisarja SUZORA od 28. IX. t. 1. o razmejitvi »Merkurja« je bil popolnoma neosno-van ter smo zaradi tega podvzeli vse korake, da merodajni činitelji ta predlog zavrnejo.
Ne bomo se spuščali v časopisne polemike, ker smo tudi do sedaj shajali brez nje. Prosimo pa, da se preneha javno po časopisih izražati dvome o nacionalnosti predstavnikov »Merkurja« v Sloveniji, posebno pa našega dolgoletnega člana in odbornika podružnice v Mariboru gosp. Macuh Josipa, ki je istočasno član glavnega odbora društva »Merkur« v Zagrebu.
Tako izjava mariborske podružnice zagrebškega »Merkurja«. Zaradi pravilne informacije v tej zadevi, pa smo prisiljeni na kratko ugotoviti, zakaj iz čisto stvarnih razlogov slovenski nameščenci zahtevajo razmejitev, kakor tudi nekatere nepravilnosti v izjavi Merkurjeve podružnice.
Kakšen je stvarni položaj v resnici
Mariborska podružnica zagrebškega Merkurja meša pojme bolniške blagajne in društva Merkur. To je treba pojasniti: Društvo Merkur je zares privatno pravna ustanova, ki veljajo za njeno poslovanje društvena pravila, njegova bolniška blagajna pa je prav tako kakor OUZD-ji in Bolniški blagajni TBPD v Ljubljani in Trgovačke omladine v Belgradu krajevni organ SUZOR-ja ter veljajo za njeno poslovanje in delovanje določila ZZD-ja, statut ter razni predpisi in odredbe SUZOR-ja, dasi more Bolniška blagajna društva Merkur kot krajevni organ SUZOR-ja nuditi le one bolezenske dajatve in podpore, ki jih nudijo tudi ostali dve nameščenski bolniški blagajni in OUZD uživa vendar kot edini krajevni organ SUZOR-ja privilegij, da more poslovati na teritoriju vse države, kar je gotovo škodljivo za interese celokupnega nameščenskega in delavskega socialnega zavarovanja.
Ker mariborska podružnica navaja, kake velike ugodnosti imajo njeni člani v bolniški blagajni zagrebškega Merkurja ter da si teh ugodnosti ter pravic ne dajo vzeti, zaradi česar so zoper razmejitev, moramo resnici na ljubo ugotovili tale-| dejstva, ker želimo, da je stvar tudi s tega stališča jasna, ko nam je mariborska podružnica že poslala pojasnilo. Ne želimo namreč, da bi zaradi
mariborske podružnice Merkurja naša javnost bila napačno informirana. Po pravilniku Bolniške blagajne društva Merkur morejo biti pri njej zavarovani le nameščenci, ki so včlanjeni tudi v društvu in plačujejo še poseben prispevek za višje dajatve. S tem določilom je Bolniška blagajna Merkurja dosegla, da ima v svojem zavarovanju le nameščence najvišjih mezdnih razredov. To določilo pravilnika bolniške blagajne društva Merkur povzroča upravičeno nasprotstvo prizadetih OUZD-jev, ki morajo sprejemati v svoje zavarovanje vajence in nameščence nizkih mezdnih razredov, najvišje mezdne razrede pa jim je prevzela bolniška blagajna društva Merkur, tako da je dosegla povprečno zavarovano mezdo 44 din. Pri Bolniški blagajni TBPD v Ljubljani pa pristop v njeno zavarovanje ni vezan na članstvo v društvo kakor je tudi pristop v višje zavarovanje pri društvu prostovoljen.
Trgovsko bolniško ln podporno društvo je prav tako kakor društvo Merkur izrazita name-ščenska organizacija, v kateri delujejo vse na-meščenske organizacije na področju Dravske banovine v največji slogi le v interesu društvenega članstva, za zdajšnjo upravo društva Merkur pa je znano, da razpolaga le z neznatno večino in da mora pri svojem delu stalno računati z močno in ostro opozicijo, kar gotovo ni v korist društvu.
Člani Bolniške blagajne TBPD imajo iste ugodnosti kakor člani Bolniške blagajne društva Berkur, to je tudi 52 tedensko bolezensko podporno dobo, saj sta obe Bolniški blagajni krajevni organSUZOR-ja in veljajo zanje v pogledu dajatev enaka določila. Pri Bolniški blagajni društva Merkur znaša bolezensko prispevna tarila celo 42 odst., pri Bolniški blagajni TBPD pa le 39odst.l
Bolniška blagajna TBPD skupno b višjim zavarovanjem prav tako omogoča družinskim članom 8 tedensko bolniško zdravljenje, in sicer ne le, kakor pri društvu Merkur, za ženo in otroke, temveč tudi za starše zavarovanega člana. TOPD v Ljubljani ima prav tako kakor društvo Merkur v Zagrebu svoj sanatorij »Slajmerjev dom«, ki bo v najkrajšem času povečan na 100 postelj in bo nudil društvenim članom in njihovim svojcem vso potrebno zdravniško nego in oskrbo v skladu z najnovejšimi pridobitvami medicinske vede.
Prav tako nudi TBPD znatne posmrtnine ob smrti zavarovanega članstva. Tudi pri TBPD morejo nameščenci svoje članstvo v višjem zavarovanju nadaljevati tudi v času brezposelnosti, kakor tudi vdove in sirote umrlih članov, ter upokojenci.
S prestopom od Bolniške blagajne 'društva Merkur na področju dravske banovine v zavarovanje bolniški blagajni TBPD zavarovanci ne bi nič izgubili, ker se jim članstvo, pridobljeno pri Bolniški blagajni Merkurja v smislu določil ZZD-ja všteje v članstvo pri Bolniški blagajni TBPD in bi celo ob manjših prispevkih uživali od strani
Bolniške blagajne TBPD iste dajatve kakor so jih uživali doslej. Prav tako pa tudi 6 prestopom iz članstva višjega zavarovanja pri društvu Merkur v članstvo višjega zavarovanja pri TBPD dosedanji Merkurjevi zavarovanci ne bi bili v ničemer prizadeti, ker bi jim TBPD ohranilo pridobljene pravice in bi jim obenem dalo še večje ugodnosti (karenčna doba pri Merkurju znaša 6 mesecev, pri TBPD 2 meseca, svojci zavarovanih Članov dobe v primerih, v katerih jim ne more nuditi dajatev zakonito zavarovanje, od društva izredne podpore, česar društvo Merkur ne nudi. za svojce pa prizna TBPD višje zavarovanje ne le za ženo in otroke, kakor Merkur, temveč tudi starše zavarovanca).
Hrvatski nameščenci za razmejitev, kakor tudi velika večina slovenskih
Iz navedenega sledi, kakor je po vsem tem jasno, da stvarni razlogi ne morejo biti merodajni za boj zoper razmejitev. Kakšne so notranje razmere v zagrebškem Merkurju, ki močno diše po politiki, naj služi v dokaz izjava, ki so jo podpisali tako imenovani neodvisni Merkuraši in člani upravnega odbora zagrebške podružnice. Ta izjava je bila priobčena v hrvatskih listih ter pravi:
S posebno zadovoljnostjo pozdravljamo odredbe, s katerimi bo zlasti preneseno socialno zavarovanje v delokrog hrvatske banovine... V prizadevanju, da se omogoči obstanek in napredek društva ter bolniške blagajne Merkur, obsojamo stališče današnjega upravnega odbora o razmejitvi. Opozarjamo hrvatsko javnost, da ta odbor ne zastopa večine članstva na ozemlju banovine Hrvatske. Na zadnji Skupščini je sedanji odbor društva Merkur od skupnih 16.000 glasov dobil le 6000 glasov, med tem ko so zastopniki 10.000 članov vseh podružnic na ozemlju banovine Hrvatske odločno branili program naše skupine. Zato zahtevamo: 1. Da društvo in blagajna prenehata delovati na ozemlju Srbije in Slovenije. 2. Zahtevamo, da se društvu Merkur vrne staro hrvatsko ime, ki je še danes na društvenem domu. 3. Da sedanja uprava odstopi. 4. Da se takoj izvede reforma socialnega zavarovanja zasebnih nameščencev. 5. Da blagajna Merkur postane docela neodvisna od Osrednjega urada ...« Tako hrvatski nameščenci. O nameščencih iz Splita smo že poročali, da so zavzel podobno stališče. Narobe pa so nameščenci iz Subotice 22. t. m. zavzeli stališče zoper razmejitev. Toliko moramo poročati zaradi objektivnosti. Tak je torej položaj v zagrebškem Merkurju, ki je potem takem zavzel docela politično barvo, kar ni v soglasju s stvarnostjo.
Od slovenskih članov Merkurja bi po teh pojasnilih človek pričakoval drugačne odločitve, ko je ogromna večina slovenskih nameščencev že davno za razmejitev iz čisto stvarnih razlogov.
Slovenstvo Koroške v taboru novega slovenskega
I I ■ '•-» -■> * r;o|ol > V*	«.. n	tf J	»\ti\e\ts
kulturnega društva
Nova enotna pravila vseh slov. izobr. društev na Koroškem so potrjena
Kakor poroča »Koroški Slovenec«, so slovenska izobraževalna društva na Koroškem dobila nova enotna pravila, ki jih je odobrila nemška državna policija. Pravila so bila že lani predložena, pa so morala biti še predelana ter prirejena v smislu voditeljskega načela, ki velja v Nemčiji. S to odobritvijo pa je slovenskim društvom na Koroškem priznana legitimacija, zastopati za naprej slovensko narodnost ter jo gojiti in varovati. — »Koroški Slovenec« prinaša k temu članek, iz katerega posnemamo tele glavne misli.
Slovenske izobraževalne organizacije na Koroškem se poslej enotno imenujejo »Slovensko kulturno društvo«. Odkazano jim je razširjeno področje, notranji ustroj društev je spremenjen v toliko, da je s povečanimi pravicami vsakokratnega društvenega vodje združena tudi večja odgovornost. Končno so po novih pravilih krajevna društva ozko povezana s svojo centralo in tvorijo z njo strnjeno, enotno prosvetno organizacijo koroških Slovencev.
Dosedanja izobraževalna, pevska in bralna društva imajo za seboj častitljivo tradicijo. Naši predniki so jih začeli ustanavljati v prvem desetletju tega stoletja in domala vsako društvo bi letos lanko praznovalo vsaj svojo tridesetletnico obstoja. Nekako polovica krajevnih društev je že obstojala, ko so je ustanovila celovška prosvetna centrala, kar dokazuje, kako 'silna je bila nekoč želja po narodni samopomoči v številnih slovenskih krajih. To dejstvo je imelo za posledico, da so bili nazivi in pravila posameznih društev dokaj različni, četudi se je prosveta v posameznih predelih naše zemlje že v prvih letih delovanja medsebojno približala in poenostavila.
Odslej nosijo naše prosvetne organizacije enoten naziv »Slovensko kulturno društvo«. Kot društveni namen navajajo pravila naslednje točke:
a)	Društvo pospešuje in krepi prirojeno narodnost slovenske koroške družine v vseh njenih elementih;
b)	utrjuje občestveno življenje v vasi, stanu in narodu;
c)	nudi članom narodne družine strokovno izobrazbo in telesno blagostanje, jih navaja k šted-nji in zmernosti ter posreduje ljudstvu pošteno zabavo.
Nadzorstvo nad karteli poostreno
Belgrad, 23. okt. m. Na podlagi S 31. in 16. uredbe o kartelih je trgovinski minister v zvezi s § 5. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije predpisal pravilnik o reviziji kartelnih sporazumov. Po tem pravilniku bodo morali knrteli trgovinskemu ministrstvu sporočiti 10 dni pred razpravljanjem vse predloge, o katerih ho razpravljal kartclni organ, ki je po pogodbi pooblaščen za izdajanje veljavnih sklepov.
Karteli bodo morali predložiti vse spremembe in dopolnila kartelnih pogodb, s katerimi mislijo cene, tarife ali pogoje prodaje, nabave ali slično spremeniti. Prav tako vse predloge, s katerimi mislijo karteli povišati cene ali tarife ali drugače manj ugodne poslovne pogoje. O vseh teh vprašanjih bodo karteli mnirli razpravljati na seji, ko bodo obvestil;, trgovinsko ministrstvo po odredbi odst. 1 § 10. pravilnika o izvrševanju uredbe o
kartelih. Trgovinski minister bo na podlagi 5 7. uredbe o kartelih prepovedal izvrševanje in izvajanje vseh sklepov, ki bi bili sprejeti na tistih sejah, ki ne bi bile priglašene trgovinskemu ministrstvu. T trgovinskem ministrstvu s ebo ustanovil odbor za revizijo karte-liranega sporazuma.
Člane tega odbora postavlja in razrešuje trgovinski minister. V ta odbor predlaga po enega člana in namestnika kmetijski minister, socialni minister in ban banovine Hrvatske. Poleg teh članov trgovinski minister imenuje predsednika in tajnika odbora in namestnika. Odbor bo imel svoje seje v trgovinskem ministrstvu ter bo o vsem poročal trgovinskemu ministru. Članstvo v odboru je častno. Odbor za revizijo kartelnegn sporazuma bo pregledal vse kartelne sporazume^ če so pravilno registrirani,
V dosego svojih ciljev se društvo poslužuje predavanj, zborovanj, tečajev, govorov, knjižnic in čitalnic, mladinskih jezikovnih tečajev, zabavnih prireditev, kot petja deklamacij, družinskih večerov, odrskih nastopov ter skupnih, izletov.
Navedene točke povedo jasno in enoumno: Slovensko kulturno društvo je varuh slovenskega značaja naših krajev in našega ljudstva. Društvo je zaščitnik domače Slovenske govorice, slovenske pesmi in knjige, domače šege in starega običaja. Slovensko kulturno društvo brani čast slovenskega človeka na koroških tleh in čuva ugled tisočletne slovenske zgodovine. Z eno besedo: V taboru Slovenskega kulturnega društva je slovenstvo Koroške, v društvenem delu njegova usoda.
Nikakor ni resnica, da bi v sldanji dobi med nami ne bilo ne želje in ne volje za prosvetno delo. šumne prireditve pri nas niso bile nikdar običajne, resno kulturno delo in prizadevanje pa sta v vojnem času še bolj potrebna kot v miru. Kjer koli so se zredčile vrste mož in fantov, jih bodo nadomestile naše žene in naša dekleta. — Kličemo na delo staro in mlado! Zdrava slovenska prošveta, ukoreninjena v našemu narodnem prepričanju, bo premnogim med nami nudila dovolj srčne utehe in tihega veselja-
Usoden padec iz tovornega avtomobila
Maribor, 23. oktobra.
Danes okrog treh popoldne se je zgodila na Vrbanski cesti nenavadna avtomobilska nesreča, ki je njena žrtev postala simpatična 27 letna gospa Pavla štok, žena znanega trgovca za specerijo g. Antona štoka iz Kamnice. Okrog poldne je pripeljal iz Zg. Polskave sin tovarnarja olja Pivec k trgovcu štoka olje na tovornem avtomobilu. Ko se je odpravljal v mesto, je vzel s seboj go. Štokovo. Ga. Štok je vzela k sebi v naročje svojega triletnega sinčka Antona, šofer, šoferjeva sestra in ga. Štok z malim sinom so se spravili v kabino tovornega avtomobila in vse je šlo srečno do Vrbanske ceste. Na Vrbanski cesti blizu kemičnega preizkuševališča pa se ie avto zazibal in v tem trenutku so se odprla vrata avtomobila. Na mah je padla iz kabine ga. Stokova s svojim sinom, ki ga je držala v naročju. 1 n padcu ;e gospa dobila pretres mož-gnn. Iz ušes in nosa ji je pričela curljati kri, dočim je njen sinček dobil le male praske po obrazu. Reševalci so jo takoj prepeljali v bolnišnico. Ker pa je njeno stanje zelo kritično in je zelo malo upanja, da ji bodo rešili živr Ijenje, so jo prepeljali spet na dom. Zdravniki se sicer zelo trudijo, da bi »o spet obudili k zavesti, toda ob času, ko to poročamo, se še ni zavedla,
Belgrajske novice
Belgrad, 23. okt. m. Nj. kr. Vis knez namestnik Pavle je danes sprejel v avdienco rektorja ljubljanskega vseučilišča g. prelata dr. Matija S 1 a v i č a.
Belgrad, 23. okt AA. Danes ob 10.30 ie finančni minister der. Juraj Šutej sprejel v svojem kabinetu francoskega poslanika Brugera, ob 12 pa ameriškega poslanika Arturja Laina.
Na kopnem mir, na morju živahno
• Angleška admiraliteta je izdala obširna poročita o zadnjih letalskih napadih na angleške ladje
NARAVNO
Zahodna fronta
Pari*, 23. oktobra.' AA." (Havas.) Poročilo fran-eoskega vrhovnega poveljstva od 23. oktobra zjutraj se glasi: Na vsem bojišču mirna noč. Na vsej fronti ob Renu in Mozeli vlada popoln mir. Vse operacije zadnjih dni so sestajale iz pošiljanja patrulj v prostor, ki ga ni zavzel sovražnik. Presenetili smo več nemških patrulj in jih pripeljali v francoske linije. Nemški vojaki so zelo zapeti in ne govore ničesar drugega, kakor samo o gmotnih razmerah, v katerih žive.
Berlin, 23. oktobra. A A. (DNB.) Vrhovno poveljstvo poroča: .Na zahodni fronti ni bilo boja, razen delovanja topništva in oglednih oddelkov. 21. oktobra ob 12.45 se ie prikazalo neko britansko letalo, letečo z vzhoda, nad železniško postajo v. Dien, 25 km južnovzhodno od Aachna in izginilo žez belgijsko mejo proti zahodu.
Vojna na morju
Dve angleški ladji potopljeni
London, 23. oktobra, t. Admiraliteta poroča, da sta bili danes potopljeni dve angleški trgovski ladji in sicer >Seaventure< (1375 ton) in mala obrežna ladja >Whitemantle«. Od prve ladje je bila rešena posadka 25 mož, od druge jih je rešenih 5, 14 jih pa pogrešajo. Prvo je potopila nemška podmornica, druga pa je bržkone zadela na pomorsko mino.
Ladja »Seavanture cje tonila cele tri ure, njena posadka se je pa izkrcala na nekem otoku, kamor je priveslala v majhnem čolnu, nato jo je pa neka reševalna ladja prepeljala v neko pristanišče na angleškem severu. Od posadke ladje >Whitenmautle< pogrešajo 14 mož, mislijo pa, da so se utegnili vkrcati na katero ladjo, ki so jo med vožnjo srečali. Pet mož posadke je rešil neki vlačilec. Rešeni brodolomci niso mogli povedati, ali je eksplozija nastala zaradi sovražne podmornice ali pa od mine.
Angleži love nemško križarko
»Admiral Scheer« »Schurabenland« potopljena?
Buenos Aires, 23. oktobra, dl. Prihajajo poročila, da so tri angleške križarke na lovu za 10.000 tonsko nemško križarko »Admiral Scheer«, ki naj bi bila potopila v Južnem morju angleško trgovsko ladjo »C 1 e m e n t«. Po drugih poročilih pa »Clementa« ni potopila križarka »Admiral Scheer«, ampak nemška matična ladja »S c h w a-b e n 1 a n d«, ki je silila za civilnoletalski promet med Nemčijo in Južno Ameriko. Ob koncu avgusta so Nemci to nosilko civilnih letal spremenili v pomožno križarko in jo oborožili s topovi. Po nekih poročilih pa je »Schwabcnland« že bila torpndirana od neke angleške križarke v soboto 21. t. m. in potopljena. Usoda križarke »Admiral Scheer« pa še ni znana.
Od 16. oktobra dalje so Nemci Izgubili 16 bombnikov v boju proti angleškim ladjam
London, 23. oktobra. Admiraliteta objavlja službena poročila o napadih na angleške vojne ladje v zadnjem tednu. Poročilo pravi, da preiskava o tem, kako je bilo nemški podmornici mogoče
Naloga kristjanov v vojnem času
Canterburški nadškof je na angleške vernike izdal okrožnico, v kateri jih opozarja, kaj je naloga kristjana v vojnem času;
1.	Pokora. »Svetemu Bogu se ne smemo bližati in naših težav ne pred njim odlagati, dokler smo v svojih srcih polni samopravično-sti. Nad svetom se danes izpolnjuje njegova sodba, ker so vse narodi prezirali njegove postave. Ali ni mar tudi naša dežela nekaj te sodbe zaslužila? Torej se nam spodobi, da stopamo v ta boj v duhu pokore in poštene odločnosti, da bomo kot narod na vseh področjih narodnega življenja strmeli po še večji vdanosti v božjo voljo.«
2.	Molitev. »Kristjan pozna skrivnost molitve, pa tudi njeno moč, v kateri prosimo, da bi se povsod zgodila božja volja. Naj se neprestano dvigajo molitve k Bogu iz naših src, naših hiš in cerkva. Molili bomo za zmago naše stvari, če je tako božja volja. Čim večji obseg bo vojska zavzela, tem bolj se bo pokazalo, da nam je duhovna moč še bolj potrebna kakor pa gospodarska. Samo molitev, ki se dviga k Bogu čez vsakdanje spremembe in valon-vanje vojske, bo vir našega notranjega miru, trdnosti in tolažbe. Kajti kdor v Gospoda zaupa, zadobi novo moč.«
3.	Ljubezen do bližnjega. »Preizkušnja krščanskega mišljenja, ki je pa težka, je ▼ tem, da z božjo pomočjo zatiramo tudi vsako strastnost in sovraštvo do nasprotnika, pa če tudi je še tako izzivalen. Z ozirom na naše krščanske brate med njimi moramo misliti na skupnost v Kristusu, ki je sicer danes, na žalost raztrgana, ki pa je vendar trajna vez med verujočimi kristjani. S takim mišljenjem se bomo pripravili tudi na nalogo, ki nas čaka potem, ko bo vojska končana: da bomo namreč sklenili mir, ki ne bo pomenjal maščevanja, ampak ki bo izraz pravičnosti in velikodušnosti. Bog naj nam pomaga, da bomo ▼ tej težki preizkušnji, ki nas čaka imeli vedno tudi kot patrioti pred očmi, da smo krist-iani.«
potopiti oklopnico »Royal Oak« v samem pristanišču, traja dalje.
Poročilo nadalje poudarja, da so nemške vesti, da je bila pri tej priložnosti poškodovana tudi križarka »Repulse«, brez vsake podlage. Dne 16 oktobra so pri Fort of Forthu nemška letala zadela z eno samo bombo krov križarke »Southam-pton«, toda poškodba je bila tako malenkostna, da je ladja takoj pripravljena za borbo. »Ironduke« je dobil prasko od bombnega izstrelka. Nemci pa so pri teh napadih izgubili vsega 16 bombnikov, katerih izguba je ugotovljena.
Nadaljnje poročilo admiralitete pravi, da so angleška pomožna letala davi rešila skupino angleških trgovskih ladij gotove izgube. Ladje so zašle v polje min, ki ga pa niso opazile. Opazila pa so ga letala, ki so transport na nje opozorila, tako da se je mogel še pravočasno rešiti.
Nemška letala so napadla večjo skupino angleških trgovskih ladij, a brez uspeha
London, 23. oktobra. Informacijsko ministrstvo objavlja danes nekatere podrobnosti o napadu nemških bombnikov na skupino angleških trgovskih ladij, ki so jih spremljale angleške vojne ladje. Očividci pripovedujejo, da so z ladij že vse dopoldne od časa do časa opazovali, da jim sledijo nemška pomorska letala. Ob pol 1 pa so se prikazali trije veliki bombniki, ki so se spustili izpod oblakov. Ladje so takoj začele streljati na bombnike, ki so leteli precej nizko in spustili tudi nekaj bomb. Protiletalsko topništvo ni zadelo nobenega bombnika, tako da so se vsi trije po nekolikem času spet skrili za oblake. Oblaki so se potem razpodili in že takoj po eni uri popoldne so se nemška letala spet prikazala visoko v zraku. Kar naenkrat sta se dve skupini po tri bombnike spustili nad ladje, odkoder se je začelo proti njim srdito obstreljevanje. Spet so padale bombe, toda daleč od ladij. Bombniki pa so spet odleteli. Potem pa so priletela angleška letala, ki so se zapodila za nasprotnikom, ki je izginil proti vzhodu. Angleške ladje niso trpele nobene škode. Niti ena boniba ni zadela.
Gobbels sprašuje Churchilla
Berlin, 23. oktobra. AA. (DNB.) Gobbels je snoči naslovil po radiu nekaj vprašanj na Churchilla. Med drugim je dejal:
1.	Kako ste mogli, g. Churchill, govoriti v svojih prvih sporočilih o potopu »Athenie« sploh o kakšnem nemškem torpedu, če ste kot prvi lord britanske admiralitete vedeli in morali vedeti, da so »Athenio« potopili trije angleški rušilci?
2.	Kako morete zagotavljati vsemu svetu, da je »Athenia« ostala nad vodo še 14 ur, če jo je, kakor trdite, torpedirala neka nemška podmornica, medtem ko se je vaša angleška orjaška vojna ladja »Royal Oak« potopila od nemškega torpeda že v nekaj minutah?
3.	Zakaj niste do sedaj sploh ničesar govorili o obstreljevanju treh angleških rušilcev, čeprav ste si bili na čistem, da je ogenj s treh angleških rušilcev na »Athenio« najvažnejše dokazilo za izsleditev izvršilca potopitve te ladje?
4.	Kje ste, g. Churchill, našli priče, ki so takoj po potopitvi »Athenie« trdili po angleškem radiu ravno nasprotno od tistega, kar se je zdaj pokazalo, da je resnica na podlagi izpovedb, ki jih je podal pod prisego neosumljeni očividec Anderson?
5.	Zakaj skušate zdaj, g. Churchill, vi, ki ste » bili takoj po katastrofi »Athenie« tako zgovorni, ~ trdovratno molčati?
Angleški odgovor dr. Gobbelsu
London, 23. oktobra. AA. (Havas.) »Press As-sociation« odgovarja Gobbelsu na njegov včerajšnji napad na prvega lorda britanske admiralitete Churchilla. List zavrača navedbe nemškega ministra, da je prvi lord admiralitete preprečil nemškim državljanom vkrcanje na »Athenio«, da tako odstrani nezaželjene priče. »Press Association« spominja na to, da je bilo od 1194 potnikov na »Atheniji«, ko je to ladjo zadel torpedo, 28 potnikov nemških državljanov, 66 Avstralcev, 23 Čehov in 5 Kanadčanov. Uradni seznam 93 žrtev, izdan 9. septembra, je navajal tudi štiri Nemce. Njihova imena je objavila tudi parniška družba »Do-naldson Anttantique«, lastnica parnika »Athenie«. Ta miena so: Heinrich Branuschweiger, 33 let
star, pravnik, Hildegarda Ehrlich, stara 16 let, I Lotti Kunstlicher in Edita Lutstig. »Press Associa-tion« naglaša, v nasprotju z Gobbelsovimi trditvami, da so potniki »Athenie« izjavili, da so jasno videli, kdaj se je podmornica prikazala na površini in kdaj je ladjo zadel torpedo. Podmornica je nato obplula ladjo, ki se je malo pozneje potopila, še prej je pa podmornica zadela ladjo z granato, ki je eksplodirala na palubi »Athenie«. To potrjuje 12 rešencev z ladje »Athenie«, ki so to pod prisego izpovedali.
»Thetis« dvignjena
London, 23. oktobra, t. Admiraliteta poroča, da se je posrečilo dvigniti poleti potopljeno angleško podmornico »Thetis«, Preiskava bo sedaj lahko dognala vzrok nesreče.
Vojna v zraku
Nemška letala nad škotsko
London, 23. oktobra, t. Informacijsko ministrstvo poroča, da so se davi sovražna letala spet približala Forth of Forthu (Edinburghu). Varnostni znaki so bili pravočasno dani. Angleška letala so šla v zrak, da se srečajo z nasprotnikom. Toda do spopada sploh ni prišlo, ker so se sovražna letala takoj obrnila. Alarm je vsega trajal samo 15 minut. Letalsko ministrstvo je izdalo uradno sporočilo, v katerem izraža svojo zadovoljnost nad zadnjimi izkušnjami, ki so jih angleška letala imela z nasprotniki. Sodelovanje med vojnim bro-dovjem in letalstvom je popolno in izvrstno.
Informacijsko ministrstvo izjavlja nadalje, da je angleške pomorske kroge presenetilo, da nemška letala tako malo zadenejo angleške ladje. Odkar so vse angleške trgovske ladje spremljane od vojnih ladij, je vendar, tako pravijo, dovolj prilike, da bi nasprotna letala srečala angleške vojne ladje na morjih. Vrh tega pa se te ladje le počasi premikajo. Do sedij so angleški transporti trgov, skih ladij doživeli 6amo pet napadov od strani nemških bombnikov. V vseh teh bojih so nemške bombe zadele samo enkrat, in še ta boniba pri padcu na ladjin krov ni eksplodirala,
Berlin, 23. oktobra. AA. (DNB.) Iz Madrida poročajo: Ker se je utrgal oblak, so reke in potoki v pokrajini Cartageni prestopili bregove. Tudi mesto Cartagena je delno pod vodo. Okoli 40 ljudi je utonilo. Iz Madrida, Alicanta in Murcije so poslgali pomoč v poplavljene kraje. Škoda od povodnji je zelo velika.
RADIO r.z.zo.z., Ljubljana, IKiMctoa 6 KADIOSflL, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 ANTON BHEMEC, Celie, Miklošičeva c. Z L. LUŠiCKV, Maribor, Horošha c. 11
Prodaja tudi na obroke.
Japonska želi pomirjenja s Sovjetsko Rusijo
Pakt proti kominterni ni nobena ovira za sporazum
Tokio, 23. okt. AA. DNB.: Listi napovedujejo novo diplomatsko akcijo Japonske. Zunanji minister Namura bo začel te dni razgovore z veleposlanikoma Združenih držav in Anglije.
Predstavnik zunanjega ministrstva je ob tej priliki izjavil, da ne gre za konferenco mednarodnega pomena, pač pa, da 6e bodo vodila le posamezna pogajanja o še nerešenih vprašanjih. O priliki izjave ameriškega veleposlanika je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da je bila njegova izjava v prvi vreti namenjena ameriškemu javnemu mnenju. Prevladujejo predvsem sentimentalni momenti, ki onemogočajo pravilno pojmovanje stvarnega stanja. Predstavnik zunanjega ministrstva je
prepričan, da bi v Ameriki nastale gospodarske težave, če bi 6e nasproti Japonski uvedla prepoved uvoza orožja in materiala.
Glede pogajanja s Sovjetsko Rusijo je zastopnik zunanjega ministrstva dejal, da pakt proti Kominterni ne ovira pogajanj med Japonsko in Sovjetsko Rusijo, Potrdil je celo to, da so že imenovane obmejne komisije, s čimer so zanikana vsa poročila o prekinitvi nomonhamskih pogajanj.
Moskva, 23. oktobra. AA. (Havas.) Novo postavljeni sovjetski veleposlanik v Tokiu Smetanjin je odpotoval na svoje novo službeno mesto. Kakor je znano, je bil Snietanin prej odpravnik poslov sovjetskega veleposlaništva v Tokiu.
Boj za sovjetski mangan
Berlin, 23. okt. DNB. AA. Vest, da je Rusija ponudila USA 160 tisoč ton mangana, komentira več tujih listov, češ da pomeni to, da bo Rusija zmanjšala dobavo mangana za potrebe nemške vojne industrije. Na nemškem merodajnem mestu izjavljajo, da so ta tolmačenja netočna. Rusija prideluje več kakor polovico celokupne produkcije mangana. Ona ga ima dovolj tako za sebe kakor za nemške potrebe, pa ji še ostane del, ki ga lahko ponudi tudi drugim državam
Op ur.: Nemški komentar odgovarja resnici. Leta 1938 so nakopale mangana: Sovjetiia 3 milijone ton, Indija 830.000 ton, Zlata obala (angleška) 420.000 ton, Južna Afrika 260.000 ton, Brazilija 160.000 ton, Egipet 140.000 ton, Japonska 70.000
Sven Hedin pri Hitlerju
Hitlerjeve izjave: »Le angleško-nemško sodelovanje bo rešilo Evropo pred boljševizmom« — »Poljska bo nemški protektorat« — »Češka ne bo obnovljena«
Stockholm, 23. okt. b. Posebni dopisnik »Nevv Chromcle« v Stockholmu se je razgo-varjal z znanim svetovplcein Sven H e d i -nom o njegovem sestanku z nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem. Sven Iledin je dejal, da mu ne more navesti podrobnosti svojega razgovora s kanclerjem Hitlerjem.
Sven Iledin je dejal, da bo sedanja vojna, če se bo zares pričela v vsej svoji strahoti, dovedla do katastrofe zapadne civilizacije in do triumfa boljševizma. Samo eno nas lahko reši pred to nevarnostjo, to je angleško-nemško sodelovanje, ki si ga nemški državni kancler želi. Edino to sodelovanje lahko ustavi prodiranje boljševizma proti zahodu. Sven Hedin je dejal, da Hitler sovraži vojno, ne sovraži pa Frencije in Velike Britanije. Hitler sam mi je dejal, da je ta vojna nemogoča in da bo prinesla Veliki Britaniji in Franciji nesrečo. Ako se ne varamo, j>o sedanja vojna spravila v nevarnost premoč belega plemena.
Dopisnik je vprašal Sven Hedina, če bo Nemčija odstopila od svojih namer proti vzhodu. Sven Hedin ie odgovoril, da mu ie Hitler dejal, da je sovjetska meja končno določena. Naše namere na vzhodu niso tako velike.
Na vprašanje, če se bo Nemčija umaknila iz Poljske in češkoslovaške, je Hitler odgovoril: Poljska bo obnovljena kot pol-neodvisna država pori protektoratom Nemčije. Nemčija ne bo izpraznila češkoslovaške.
Na vprašanje dopisnika glede posredovanja za mir ie Sven Hedin odgovoril: Jaz bi morda posredoval, toda morda bo to že prepozno, da se prepreči, da bi evropski narodi izkrvaveli. Bilo bi neumno boriti se za Češkoslovaško, ki ni vredna, da se zaradi nje uniči vsa civilizacija.
Ko je dopisnik vprašal Sven Hedina, če bo na Hitlerjevo pobudo potoval v Francijo in Veliko Britanijo, je odgovoril, da se o tem ni razgovarjal s Hitlerjem. Govoril pa je z Gori n g o m , ki je dejal, dn je vse dobrodošlo, kar se lahko stori za mir.
»Vse izmišljeno,« pravijo v Berlinu
Berlin, 23. okt. AA. DNB: Londonski list »Neus Chronicle« je objavil pred kratkim vest o privatnem razgovoru med Hitlerjem in švedskim raziskovalcem Sven Hedinom V poučenih nemških krogih izjavl jajo, da je ta vest od začetka do konca izmišljena.
ton in Kuba 50.000 ton. Mangan je neobhodno pa-trebna sirovina za izdelavo jekla. Samo Vel Britaniji in pa Sov. Rusiji ga ni treba kupovati, vse druge države pa ga morajo uvažati.
»Volitve« v od Sovjetov zasedenih
i jei
pokrajinah Poljske
Moskva, 23 okt b. Včeraj so bile v zapadnih krajih Poljske, ki jih ie zasedla Sovjetska Rusija, volitve za sovjet. Število Poljakov, Ukraijincev in Zidov, ki so imeli glasovalno pravico, je bilo okrog 9 milijonov. Stalin je kandidiral v vasi Buda Snoči je moskovski radio sporočil, da je okrog 70% volivcev oddalo svoie glasove za vladne kandidate. Prav tako je radio sporočil, da ie v Lvovu glasovalo komaj nekaj nad polovico volivnih upravičencev. Organizacija volitev je bila poverjena rdeči vojski ln političnim komisarjem. Skozi Lvov so ve6 dan hodile takozvaiie govorniške kolone z godbo na čelu, ki so stalno vzklikale Stalinu, rdeči vojski itd. Novo izvoljeni 6ovjet se bo sestal 26. t m. in bo prikjučil zasedeno področje beloruski odnosno ukrajinski sovjetski republiki Volitve so se pričele ob 6 zjutraj in so traiale do polnoči.
Slovaška dobi nekaj kosov Poljske
Bratislava, 23 okt. AA. DNB : Vest o pristanku kanclerja Hitlerja, da se Slovaški vrne ozemlje, ki ga ie preteklo leto Poljska prisvoijila, ie izzvala po vsem Slovaškem veliko navdušenje V mnogih mestih je prišlo do veselih manifestacij. Vrhovni poveljnik Hlinkine garde Sanio Mach je irrcl govor. v katerem je v glavnem deial: Adolf Hitler ie dokazal pred vsem svetom, da se za častnost oddolžuje 6 častnostjo in za uslugo z uslugo.
Bolgarska vladna kriza
Sofija. 23. oktobra. m. Danes dopoldne je sprejel car Boris v avdienco bivšega predsednika vlade Kjuseivanova. Avdienca je bila zelo dolga. Popoldne se je kralj znova vrnil v sofijski kraljevi dvorec ter takoj zopet sprejel dr. Kjuseivanova. Ob pol 5 popoldne je Kju«eivanov dobil mandat za sestavo nove vlade. lir. Kjusrivanov je takoj stopil v stik s svojimi bodočimi sodelavci ter jo pričakovati, da bo nova vlada sestavljena nocoj.
Finsko-sovjetska pogajanja
Moskva, 23. oktobra AA DNB. Danes dopoldne se je spet pripeljala v Moskvo finska delegacija. Z njo se je pripeljal tudi finski finančni minister Tanner. Politični krogi mislijo, da bo finska delegacija že danes imela priložnost nadaljevati razgovore s sovjetskimi zastopniki, razgovore, prekinjene pred 14. oktobrom.
Novo veliko momimentalno delo v proslavo 25 letnice dela slavnega režiserja Cedi B. d« Mllle-B
GUSAR LAFITTE
FRIDIRIC M A R C N
Premijam danes ob 16., 19. In 21. url.
Herojski boji vojne Zedinjenifa držav > premočnimi britanskimi četami. Predrzni gusarski poglavar Laiitte je živel za borbo in za ljubezen in v svojij. n^ustrašljivošti reši domovino. Film drznih pjistolovifiin na morju |f||||| MATIf A TELEFON in romantike velikega gusarja. KINU FIAIIIA 21-34
Borze
GjOAp&daKStVJO
Zmanjšanje naše zunanje trgovine
V mesec« septembru se je naša zunanja trgovina zelo zmanjšala zaradi prometnih težav ter neizvestnosti, ki je vladala posebno v prvi polovici meseca. Obseg kakor tudi vrednost sta se izredno zmanjšala tako v uvozu knkor izvozil, kar dokazuje naslednja primerjalna tabela (v milij. din)1
Uvoz	Izvoz
19-58 1939 1938 1939
avgust september
407.1 415.94 368.64 253.25
461.85 397.05
594.7 240.5
Običajno kaže itak zunanja trpovina od avgusta na september znatno zmanjšanje obsega in vrednosti, letos pa je bil padec še znatnejši. Tako je znašala skupna vrednost naše zunanje trgovine avgusta 1939 993.05 milij. din, septembra 1938 pa samo 765.7 milij. din, tako da se je obseg zmanjšal za 128.25 milij. din. Avgusta 1939 je znašala skupna vrednost naše zunanje trgovine 1.010.6 milij. din. septembra pa je padla na polovico 493.75 milij. din.
Primerjava z lanskim septembrom kaže, da je količina uvoza padla v enem letu za 49.59%, vrednost pa za 31.30%. Istočasno se je izvoz po količini zmanjšal za 63.79%. po vrednosti pa za 39.42%. To večje zmanjšanje količine kakor vrednosti kaže kaže, da so prevladovali v naši zunanji trgovini dražji predmeti in da so tudi cene narasle tako pri uvozu kakor pri izvozu.
Trgovinska bilanca je bila v septembru letos pasivna za 12.75 milij. din, dočim je bila še avgusta aktivna za 193.9 milij. din. Lani septembra je bila naša trgovinska bilanca aktivna za 29.4 milij. din.
Skupno kaže naša zunanja trpovina v prvih 9 mesecih letošnjega leta uvoza 898.995 ton za 3.630.9 milij. din (lani 967.135 ton za 3.824.6 milijonov din), kar pomeni zmanjšanje po količini za 8.99%, po vrednosti za 5.06%. Nadalje je znašal letos naš izvoz 2.477.117 ton za 3.657.0 milij. din (lani 2.773.743 ton za 3.529.25 milij. din), tako da se je količina zmanjšala za 10.69%, vrednost pa povečala za 3.62%.
Glavni predmeti našega uvoza 60 bili naslednji (v milij din);
sept. 1938
avg. 1939 sept.
surov bombaž	18.4
bombažno predivo	25:2
bombažne tkanine	15.14
surova volna	6.7
volneno predivo	9.6
volnene tkanine	25.1
svilena prediva	6.76
nepredelano železo	9.16 razni izdelki iz železa 20.1
6urova nafta	8.44
rit	1.8
kava	3.7
premog	9.5
stroji	22.27
prevozna sredstva	14.7 elektrotehn. predmeti 16.0
13.0 32.65 14.26
6.7
16.46
19.8 7.6 5.9
18.1 4.15 4.1
4.8 18.6
27.9 23.2 16.35
13.2 11.1
9.14 4.56 5.3
21.3 5.14 3.3
14.2
6.07 1.9
3.8 7.47
18.64 8.5 11.84
Tabela nam kaže zmanjšanje uvoza skoraj vseh predmetov od avgusta na september ter v primeri z lanskim letom. Zlasti je padel uvoz bombažnih prediv, volnenih prediv, železa, riža, premoga in prevoznih sredstev. Narastel je uvoz volnenih tkanin in nafte. Popolnoma je odpadel uvoz sladkorja, ki je še avgusta znašal 2.244 ton za 8.5 milij din. V manjši meri se je zmanjšal uvoz kave, v večji meri še uvoz riža. V največji meri se je zmanjšal uvoz kož, ki je znašal avgusta meseca 5.9 milii]., septembra pa samo še 1.7 milij. dinarjev.
O izvozu pa nam daje sliko naslednja tabela (v milij. din):
sept. 1938 avg. 1939 sept.
pšenica	36.9 110.3	19.3
sveže sadje	49.0	27.9	39.0
	sept. 1938	avg. 1939	sept.
hmelj	10,8	0.05	27.0
tobak	6.3	36.95	38.4
konoplja	7.0	16.9	0.%
konji	5.6	2.3	0.64
goveda	8.5	7.0	7.6
prašiči	36.0	50.56	5.97
6veže meso	11.9	10.0	4.86
ma6t	6.46	10.15	0.7
jajca	8.2	9.86	7.1
drva	1.7	0.66	0.76
6tavbnl les	51.0	79.35	29.04
železniški pragovi	2.06	1,6	0.1
izdelki iz lesa	1.4	6.67	0.5
cijanamid	7.4	7.8	5.35
cement	32	5.26	0.5
baker	30.26	63.7	3.2
rude	34.0	38.2	19.7
Najbolj je nazadoval v preteklem mesecu izvoz živine (razen goveje), kar je bilo v najožji zvezi s prometnimi težavami. Nadalje je skoraj popolnoma izostal izvoz bakra, medtem ko 6e je izvoz rud zelo skrčil, Izvoz lesa je padel na približno tretjino. Znaten je bi izvoz hmelja in svežega sadja. Tudi izvoz konoplje je skoraj popolnoma prenehal. Nasprotno pa opažamo znaten izvoz tobaka.
Trgovina po državah
Uvoz:
	sept. 1938	avg. 1939	6ept,
Nemčija	139.5	205.15	132.1
Italija	32.6	49.76	24.7
USA	23.0	14.8	16.1
Protektorat	52.4	29.0	15.17
Anglija	26.9	22.15	9.66
Madžareka	14.4	16.1	9.44
Romunija	11.0	6.0	736
Brazilija	3.9	5.4	5.76
Grčija	5.1	3.54	5.1
Nizozemska	4.8	8.26	4.8
Francija	10.05	8.8	4.06
Belgija	2.65	11.0	0.6
Izvoz;			
	sept. 1938	avg. 1939	septfc.
Nemčija	191.9	201J	67.0 '
Protektorat	26.	107,7.....	
Italija	20.2i.n-	36 3	32.7M
Belgija	20.54	480 •	l.l :
USA	25.4	3.1	29.45
Švica	10,36	13.2	12.2
Grčija	14.24	16.0	8.9
Madžarska	15.4	24.7	8.8
Anglija	22.2	32.15	5.6 -i
Albanija	1.74	2.16	4.0
Argentina	3.85	2.6	2.5
Francija	7.7	43.94	0.8
Iz tega pregled	a je razvidno, da je s		skoraj
vsemi državami naša zunanja trgovina v preteklem mesecu utrpela znatne izgube. Posebno je trpel naš izvoz na zapad v Francijo, Anglijo in v Belgijo, kamor je padel na minimum. Znatno pa je narastel naš izvoz v USA, držal se je dobro naš izvoz v Švico in Italijo. Narastel pa je v Albanijo. Izvoz v Nemčijo je padel na tretjino vrednosti v avgustu.
Slično vidimo tudi pri uvozu, najbolj je padel uvoz iz Anglije ter Belgije, pa tudi iz Nemčije in protektorata se je znatno zmanjšal. Uvoz iz'v Italiije je padel skoraj na polovico. Povečal pa 6e je uvoz iz Romunije, Brazilije in Grčije.
Izvoz cementa in lesa v čezmorske države je skoraj popolnoma zastal. V septembru je obsegala ; lista držav, kamor smo izvažali, samo še 32 številk, medtem ko je bilo izvoženo naše blago še avgusta v 63 raznih držav in dežel. V manjši meri se je zmanjšala lista naših uvoznih držav in sicer od 67 na 57.
WERTHER
PIERRE RICHARD WILLM, ANNIE VERNAY in JEAN GALLAND KINO SLOGA tel. 27-30
Film globoke in resnične ljubezni, polne nežnosti pa tudi trpljenja in bridkega samozatajevanja po romanu nesmrtnega genija GOETHEJA. Odlična francoska filmska umetnina je našla odziv pri vsej ljubljanski publiki.
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri
Posestne izpremembe v Ljubljani in okolici
V zemljiški knjigi 60 bile zaznamovane še naslednje kupne pogodbe, ki jih navajamo po vrstnem redu:
Javna skladišča, zastopana po direktorju Lju-bomiru Djinovskemu in prokuristu Alojziju Lenčku so prodala pododboru Društva kneginje Zorke v Ljubljani 2 parceli ob Zvonareki ulici št. 27-6 in 27-7 k. o. Karlovsko predmestje v skupni izmeri 586 kv. metrov za 247.500 din. Kvadratni meter je bil nad 420 din.
Pipan Jože, sodar Zg. Šiška, Pod hribom št. 7 in Margareta Pipanova, paznikova žena, Ljubljana, Podlimbarskcga ulica št. 42, sta prodala Antonu Simnovcu, krojaču Ljubljana, Hrenova ulica št. 17, parcelo št. 365-5 k. o. Zg. Šiška v izmeri 625 kvad. metrov za 35.000 din.
Bonča Franc, posestnik v Št. Vidu nad Ljubljano, je prodal Franju Luznarju, delavcu Ljubljana VII, Javorškova ulica št. 5, pare. 279-3 k. o. St. Vid v izmeri 782 kvadr. metrov za 7.038 din.
Cirman Feliks, posestnik St. vid n. Ljubljano št. 28, je prodal Lojzetu Joštu. zobotehniku v Št, Vidu, dve parceli št. 117-1 in 118-1 k. o. St. Vid, v skupni izmeri 3.696 kvadr. metrov za 10.050 din.
Kočar Jteip, posestnik na Studencu pri D. M. v Polju, je prodal Združenim papirnicam Vevče, Goričane in Medvode parcelo št. 832 k o. Slape v izmeri 2.558 kvadr. metrov za 48.100 din.
Železnik Fran, posestnik Gor. Golo št. 12 je prodal Antonu Centi, posestniku na Škriiju gozd, pare. št. 1345-14 k. o. Golo v izmeri 755 kvadr. me-
trov za 2.100 din in Jakobu Mavru,, trgovcu od tam njivo pare.' 2049 k. o. Golo v izmeri 4.356 kv. emtrov za 16.000 din.
Štravs Anton, posestnik ki železničar, Zalog št. 17, je prodal Francetu Anžurju, posestniku v Zalogu št. 82, pare, št. 1504-1 k. o. Kašelj v izmeri 1.962 kv. metrov za 9.950 din.
Pezdir Anton, posestnik v Vnanji gorici št. 3 je prodal Antonu Skoiu, posestniku v Podsmreki št. 7 pare. št. 1706 k. o. Brezovica v izmeri 3.348 kvadr. metrov za 3.500 din.
Bajda Janez, posestnik v Štepanji vasi it. 17, je prodal Ivanu škoijancu, poštnemu uslužbencu na Rudniku št. 103 tri gozdne parcele It. 2392-5 k. o. Rudnik v izmeri 424 kvadr. metrov, št. 2392-6 v izmeri 1200 kv. metrov in št, 2392-7 v izmeri 1260 k v. metrov za 2.900 din. Skorjanc pa je prodal Janezu Brezovarju, zidarskemu pomočniku v Repčah št. 13 gozdno parcelo št. 2392-5 k. o. Rudnik v izmeri 425 kv. metrov za 900 din.
•
Uvoz bombaža iz Turčije. Naš aktivni klirinški saldo s Turčijo je v zadnjih dneh padel od 18 na 4 milijone din, to pa zato, ker smo uvozili iz Turčije vežje količine bombaža za našo tekstilno industrijo. Pričakovati je, da bo v kratkem likvidiran ves klirinški saldo.
Poga|an|a s Madžarsko. Pričakovati je v kratkem pogajanj z Madžarsko, kjer gre za likvidacijo našega aktivnega klirinškega salda, ki znaša okoli 35 milij. din, obenem pa nam je Madžarska dolžna še okoli 35 milijonov din, ker toliko še ni bilo vplačano v kliring. Izravnava salda bi 6e izvršila na ta način, da bi nam Madžari dobavili večje količine svojih industrijskih proizvodov.
Finance socialnega zavarovanja v letu 1938
Iz poslovnega poročila Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu posnemamo o financah delavskega zavarovanja te-le podatke:
Poročilo ugotavlja, da se je v letu 1938 število zavarovancev povečalo, kar je imelo ugodno posledico na finance socialnega zavarovanja. Dohodki so se povečali. Poleg tega je prišla do polnega izraza tudi uvedba starostnega zavarovanja delavstva. Neugodno pa je vplivalo dejstvo, da mora Osrednji urad 60% gotovine kapitalnega kritja in premijskih rezerv kakor tudi 50% razpoložljive gotovine sigurnostnih rezerv in drugih skladov nalagati v državne papirje.
Osrednji urad je imel lastnih vrednostnih papirjev na koncu 1938 204.34 (pa koncu 1937 68.5) milijona din, od tega nabavljeno do konca junija 1938 70.84 milij. din, kupljeno po 1. juliju 1938 11.7 milij. din, dočim je rezervirano za vlaganje
121.8	milij. din. Osrednji uradje doslej rezerviral na posebnem tekočem računu Dr. hip. banke znesek 180 milij. din za vlaganje v državne papirje, za katero vlogo dobiva že sedaj 6% obresti.
Bilanca osrednjega poslovanja Osred. urada kaže na koncu leta 1938 te-le podatke (v milijonih dinarjev v oklepajih postavke za 1937):
Aktiva: gotovina 0.56 (0.55), denarni zavodi
152.9	(96.36), vredn. papirji 204.34 (68.5), nepremičnine 237.0 (227.6), hipotekama in dolgoročna posojila 64.2 (60.86), dolžniki 7.0 (8.2) itd.
Pasiva: imovina zavarovanja za primer nezgode 328.15 (269.0), imovina starostnega zavarovanja 166.5 (36.25) in imovina pok. sklada uslužbencev 156.14 (144.4) itd.
BOLNIŠKO ZAVAROVANJE
Samo bolniško zavarovanje izkazuje v lanske letu povečanje dohodkov od 334.74 na 363.96 milijona din, od tega so se povečali prispevki od 329.0 na 359.64 milij. din. Med izdatki so narasle hranarine od 85 na 91.4, porodniške podpore od 13.15 na 13.6, pogrebnine od 2.7 na 2.8, zdravniški stroški od 39.2 na 43.2, lekarnarski stroški od 42.9 na 49.37, stroški zdravljenja v bolnišnicah od 39.2 na 40.44, stroški kopališč in sanatorijev od 22.9 na 24.15, vzdrževanje aihbutatorijev od 11.44 na 12.7 milij. din. Upravni stroški so narasli od 45.5 na 48.9 milij. din. Cisti prebitek znaša samo 2.13 milij. din v primeri z 10.4 milij. din za 1937, to pa zaradi tega, ker je moral biti dotiran sklad za odpis nevterljivih terjatev za 9 in prav toliko sklad za kritje primanjkljaja.
Dolg poslodajalcev za prispevke je narastel od 190.54 na 196.16 milij. din, vendar je to povečanje v zvezi s povečanjem števila članstva in zavarovane mezde, ker so se prispevki (razpisani) povečali za 33.5 milij. din. Predpis vseh prispevkov je znašal 688.6 milij. din, leta 1937 pa samo 525.4 milijona din, ker se je za 130 milij. din povečal predpisani prispevek za starostno zavarovanje delavstva.
NEZGODNO ZAVAROVANJE
V tej panogi našega socialnega zavarovanja se je povečal donos od 115.96 na 127.35 milij. din, od tega donos prispevkov od 94.05 na 105.96 milijona din. Povečani donos je šel za povečanje rent po zakonu. Cisti presežek je znašal 2.47 (leta
1937	7) milij. din. Bilančna vsota te panoge se je povečala od 452.6 na 502.8, ker je bilo zlasti povečano kritje rent: od 447.9 na 487.65 milij. din.
STAROSTNO ZAVAROVANJE
Največji napredek beleži starostno zavarovanje, ki je bilo uvedeno šele v teku leta 1937, Skupno so znašali prispevki za 1938 137.0, skupni donos 142.56 leta 1937 prispevki 47.96, skupni donos 49.7) milij. din. Zbrana imovina je v letu
1938	narasla za 119.8 milij. din, kar da skupno že 192.05 milij. din.
Dajatve te panoge so zaenkrat majhne, skupno so znašale leta 1938 komaj 8.812 din, dočim so upravni stroški znašali 10.96, dotacija podpornemu skladu pa 8.24 milij. din. Imovina po glavni bilanci je narasla od 36.25 na 166.5 milij. din, povečal pa se je zaostanek prispevkov in pa zaostanek krajevnih organov za pobrane prispevke. •
Poslovanje krajevnih organov je bilo zaključeno lani z dobičkom 7.6 (6.2) in izgubo 5.8 (4,1) milijona din. Poslovni presežek ljubljansk. Okrožnega urada je lani znašal 0.32 (primanjkljaj 1937 0.5) mili], din, primanjkljaj bolniške blagajne Trg boln. in podp. društva pa 0.4 (leta 1937 je bil izkazan samo 0.01) milij din.
Skupni zaostanek se je v vsem zavarovanju povečal od 190.54 na 196.16 milij. din, toda pri ljubljanskem Okrožnem uradu se je zmanjšal od 27.0 na 26.4 milij. din, pri bolniški blagajni Trg. boln. in podp. društva pa od 1.86 na 1.61 milijona dinarjev. Relativno najvišji zaostanek je pri niš-kem Okrožnem uradu, kjer znaša 13.0 (11.4) milijona din, ter pri uradih Belgrad in Skoplje, najmanjši pa je zaostanek pri Merkurju v Zagrebu, pri belgrajski Trgovski omladini ter pri sombor-skem okrožnem uradu.
Trgovina z Italijo
Kot znano, se je dne 16. oktobra začelo delo ožjega jugoslovansko- italijanskega gospodarskega odbora. Pričakovati je, da bo delo končano še ta teden.
, ,. .GI',a.vno, t°«ko razprav tvori velik naš pasivni klirinški saldo v Italiji, ki znaša okoli 130 milijonov din m mora|o italijanski izvozniki v našo državo čakati 3 do 4 mesece na plačilo svojega blaga. Zaradi tega je pričakovati, da se bo povečal naš izvoz v Italijo, da se zopet vzpostavi ravnotežje. Fredvsem namerava Italija nakupovati v večjih množinah živino, slanino, žive prašiče, perutnino in les. Agencija »Jugoslovanski kurir« poroča, da bo naš kontingent za uvoz lesa v Italijo povečan za 40 milijonov lir, od česar naj bi se že letos izkoristilo okoli 10 milijonov lir. Vprašanje zvoza pšenice v Italijo še ni rešeno, ker cene Italiji ne konvenirajo. Koruze ne bi sploh izvažali v Italiio, pšenice pa samo 5.000 vagonov.
Na drugi strani kaže, da nam bo Italija še na-dalie dobavljala iste predmete kot v razdobju 1934 do 1938, seveda proti plačilu v kliringu in pa v naprej. Pravijo, da nam bo Italija dobavljala tekstilne izdelke v Ullrinrf« »-1-. J. t. _ »--V l .•,■■---j"," ,' .........tt^v, ua ne uu iteud la
tekstilne delati kompenzacijskih kupčij z našim bakrom.
Dn« 23. oktobra 1939.
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.30
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 8 milijonov 222.198 din, na belgrajski borzi pa 10,403.000 dinarjev.
Ljubljana — Uradni tečaji
London, 1 funt ..*■>*«, 177,00— 180.20 Pariz, 100 frankov ..,,»» • 100.10— 102.40 Newyork, 100 dolarjev , , , , , 4408.00—4468— Ženeva, 100 frankov . , , , , , 995.00—1005— Amsterdam, 100 dold. .».,,, 2348.50—2386.50 Bruselj, 100 belg . , . , , , , 742.70— 754,70
Ljubljana — Svobodno triišče.
London, 1 funt . . t Pariz, 100 frankov . ■ Newyork, 100 dol. . Ženeva, 1000 frankov , Amsterdam, 100 dold. Bruselj, 100 belg . .
• » • ■ >
i » • » ■ I I « t 1
218.64— 221.84 123.70— 126— 5480.00—5520— 1228.18—1238.18 2900.55—2938.55 917.28— 929.28
Ljubljana — Zasebni kliring.
Berlin, 1 marka...... . . 14,20—	14.40
Zagreb — Zasebni kliring.
Solun 100 drahem....... 32.40—	33.10
Belgrad — Zasebni kliring.
Solun 100 drahem ..>»>., 32.15—	32.85
CuriL Belgrad 10, Pariz 10.125, London 17.87, Newyork 446, Bruselj 74.90, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 106.225, Oslo 601.35, Kopenhagen 86.10, Sofija 5.50 (ponudba), Atene 3.65 (ponudba), Carigrad 3.50 (ponudba), Bukarešta 3.50 (ponudba), Helsingfors 8.85 (ponudba), Buenos-Akes 105.
H Kino Kode/jevo tel. 41-64 MB
Danes, jutri ter v četrtek ob 8. uri glasben velefilm
W. A. Mozart
ZNIŽANE CENE I
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 427—435 v Zagrebu 425 denar v Belgradu 433 denar
Čeprav je bilo v petek opaziti nekoliko počasnejše napredovanje tečajev državnih prpirjev, je vendar tudi danes prevladovala čvrsta tendenca, vendar je it pr. zagrebška borza danes bila brez prometa. Tudi notacije niso bile zabeležuie za vse papirje. Promet na belgrajski borzi v efektih je znašal 524.000 dinarjev.
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko po-sojikj.95—98,agrarji. 55->-58, vojna škoda promptna 427—435, begluške obveznice 80—82, dalm. agrarji 73—76,,8% Blerovo posojilo 92—97, 7% Blerovo posojilo 88—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 93—98, 7% stab. posojilo 95—97. — Delnice: Nar. banka 65000 do 6800, Trboveljska 157—185.	i
Zagreb. Državni papirji: agrarji 61 blago, vojna škoda promptna 425 denar, dalm. agrarji 73 den., 6% šumske obveznice 79.50 blago, 7% Blerovo posojilo 887—93. — Delnice: Prav. agrarna banka 695 denar, Trboveljska 190—195, Sladk. tov. Osijek 85 denar, Osj. livarna 150 denar, Tipografija 100 blago.
Belgrad Državni papirji: vojna škoda 433 denar (433, 425), begluške obveznice 79.25—80 (79), dalm. agrarji 75.25—76, 6% šumske obveznice 73—74, 8% Blerovo posojilo 91 denar, 7% Blerovo posojilo 88.50 do 90. — Delnice: Narodna banka 6925 denar, Priv. agrarna b-nka 195 denar.
2itnl trg
Novi Sad. Koruza: bač. in bač. pa. Indjija 113-115. Mok a : bač. in banaška Og, Ogg 237.50 do 247.50, 2 217.50-227.50, 5 207.50, 6 177.50—187.50, 7 152.50—162.50, 8 120-125. Sremska in slavonska Og, Ogg 235-245, 2 215-225, 5 195—205, 6 175-185, 7 150—160, 8 120—125. Ostalo nespremenjeno. Promet srednji. Tendenca prijazna.
2ivinskl sejmi
Živinski sejem v Ptuju, dne 17. oktobra, in svinjski sejem dne 18, oktobra. Dogon: 64 volov, 239 krav, 31 bikov, 19 juncev, 67 teloc, 53 konj in 491 prašičev. Prodanih je bilo: 30 volov, 183 krav, 24 bikov, 1 junec, 27 teloc, 5 konj in 89 prašičev. Cene so bile naslednje? voli 3—4.75, krave 2—4, biki 3—4.25, telice 3—5.25, pršutarji 6.50—7.75, debele svinje 8—8.25 in plemenske svinje 6—6.25 din za kg žive teže. Konji 1000—4500 din in mladi pujski 6—12 tednov stari od 60 do 130 din za glavo.
Gene kmetijskih pridelkov
Cene kmetijskih pridelkov v Trbovljah, dne 19. oktobra t 1. Pšenična moka 3 do 3.50 din, govedina 10 din, teletina 12 do 20 din; svinjina 12 do 18 din, ovčje meso 8 do 10 din svinjska mast 22 din, sveža slanina 17 din, prekajena slanina 22 din; krompir 1.25 din za kg. Jajca 10 komadov 12 din in mleko 2.25 din za liter.
Cene kmetijskih pridelkov na Jesenicah, dne 21. oktobra. Pšenična moka 3—350 din, govedina 6—12, teletina 12—16, svinjina 8—16, ovčje meso 10, svlnj-!oa !^a8rl ll,<svei* slanina 14—16, prekajena slanina 18^-19,^fižol 3-4, grah suh 10, leča. domača 6, krompir 1.50, sladko seno 0.90, pšenična slama 0.50, ječmen 3 in ješprenj 4 din za kg. Mleko 2.25 za liter, jajca 1 din komad.
. Cene. kmetijskih pridelkov V Ptuju, dne 21. oktobra. Pšenična moka 2.50-3.25, govedina 7—11,. tele-i • ' BVfJ1'ina 5—!2, svinj»ka mast 19, eveža slanina 15, prekajena slanina 20, krompir 1, seno 0.50 do 0.75 slama 0.25-0.30, ječmen 1.60 din za kg. _ Mleko 1.50 za liter in jajca 1 d-!n komad.
Seja odbora FIF-o
Bern, 23. okt. AA. Havas: Odbor FIFe se je sestal včeraj v Bernu na nujno sejo. Predsedoval • v'e2e:	so bili zastopniki: Mauro (Ita-
lija), fechricker (Nemčija) in Selde Reyers (Bel-^Vn?rej,6t Lje bil sklep, da ho prihodnji kon-i ' ^ bl moral bRi v Luksepiburgu, 9. de-FTP« ,enovi- Razen te«a <e predsedništvo nre pretreslo program za bodoče tekmovanje m
hoXVH! POl(a,'- To tekmovanje bo 1942, dočim sinkih	6 noRometne tekme 1940 v Hel-
Parlament slopenshe hatolišhB mladine
Z letnega občnega zbora Zveze slovenskih fantov in dekliških krožkov
Delegati fantovskih odsekov iz vse Slovenije so se preteklo nedeljo zbrali v frančiškanski dvorani v Ljubljani, da se udeleže tretjega občnega zbora na katerem je ored-sedstvo podajalo pregled in obračun plod .-nosnega prosvetnega in telesnovzgojnega dela v preteklem poslovnem letu ter sklepalo o smernicah za bodoče delo. Zastopanih je bilo nad 130 fantovskih odsekov po delegatih, katerim se je pa pridružilo še toliko druge mladine, da je bila dvorana nabito polna.
Občni zbor je začel z molitvijo predsednik ZFO dr. Zitko, ki je pozdravil vse navzoče, posebej pa zastopnika zadržanega g. škofa dr. Rožmana stolnega kanonika dr. Zupana, zastopnika bana prosvetnega inšpektorja profesorja Kranjca, zastopnika ljubljanskega divi-zijonarja podpolkovnika Z ubaliča, zastopnika ljubljanskega župana mestnega svetnika ravnatelja Novaka, zastopnika Katoliške akcije dr. t. Vračka, zastopnika Akademske zveze Sojerja in zastopnika Slov. dijaške zveze Klauža. Ob burnem odobravanju vseh navzočnih je predsednik prebral udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Pr-tru II. in Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu, Z velikim navdušenjem so bile sprejete tudi pozdravne brzojavke predsedniku vlades Cvetko-viču, slovenskemu voditelju dr. Korošcu m -nistru vojske in mornarice generalu Nedicu m -nistru za telesno vzgojo Tomiču in gradbenem ministru dr. Kreku. Pismeni P™dravii pa so bili z zborovanja poslani banu dr Natlacenu, obema slovenskima škofoma dr. Rozmanu in dr i S Izseljenski zbornici. Mednarodni uniji katoliških telovadcev, francoski katoliHu telovadni organizaciji, češkemu Orlu in belgijski katoliški telovadni zvezi.	^
Uspešno delovanje podzvez
Poročilo predsedstva in podzveznih odborov je bilo letos natisnjeno in razdeljeno med odseke. Iz tega poročila posnemamo:
Celjska, ljubljanska, mariborska in novomeška pod/veza so v preteklem poslovnem letu razvile živahno in požrtvovalno delovanje. Vse podzveze so priredile v preteklem letu večje prosvetne in telovadne nastope ter organizirale nove odseke in okrožja v svojem okolišu. V okviru ljubljanske podzveze se je ustanovilo tudi letalsko vodstvo, ki mu načeluje br. Jonke. Tu se zbira vse članstvo, ki v svojem navdušenju za ta lepi novi šport žrtvuje marsikako uro in si je že zgradilo prvo letalo. Podzveze so v preteklem letu kar tekmovale med seboj, katera se bo bolje in lepše odrezala s svojim prireditvami in notranjim organizatončnim delom.
Verskovzgojno delo po odsekih
Duhfrvni Vodja ZFO stolni kanonik dr. Gregor Žerjav je poročal o poglobljenem versko-vzgojnem delu v naši mladinski organizacij. Bodoče poslovno leto bo namenjeno še posebno notranji poglobitvi vsega našega dela. Zgojna tvarina pri fantovskih sestankih ima namen, da našemu fantu odkriva lepoto vere in katoliške cerkve. Treba bo odpraviti tudi še nekatere napake, zlasti kletvine, pijančevanje, pomanjkanje čuta za varčevanje in brezbrižnost za domače družine. V praktičnem delu verskovzgojno obnovo bodo med drugim sporedu mesečne duhovne obnove, duhovne vaje in brezalkoholni in breznikotinski teden. Za izvajanje viteških činov pa bo Zveza organizirala nabiralno akcijo knjig in časopisov za naše izseljence in denarno zbirko za nakup mašne obleke revnim cerkvam Južne brbije.
Organizacijsko delo ZFO
Poročilo o organizacijskem delu Zveze je podal njen načelnik br. Ivo Kermavner. Poročilo smo v izčrpnem posnetku objavili ze v nedeljski številki »Slovenca«. Poseben odbor je pripravil nov poslovnik, ki ga je organizacija doslej zelo pogrešala in ki je bil na zborovanju soglasno sprejet. Ob ustanovitvi si je nasa organizacija postavila za cilj: v vsako župnijo fantovski odsek. Ta cilj je v 50 odstotkih ze dosežen, ker je vsekako lep in časten uspeh.
Tajniško poročilo
ki ga je podal br. inž. Albin Nefima, nam kaže ogromno poslovno delo, ki ga je opravila centrala. Odposlanik je bilo 1608 dopisov in 51 okrožnic, Zveza pa je prejela 2620 dopisov Zveza ima včlanjenih 375 delavnih odsekov, ki so organizirani v 39 okrožjih. Za zvezo med okrožji in centralo so ustanovljene stin podzveze. Pripravlja se ustanovitev gorenjske podzveze, ki bi povezala gorenjska okrožja Letos sta bili dve podzvezni prireditvi v Mariboru m Novem mestu. V Mariboru so bile tudi tekme za prvenstvo ZFO. Barve Jugoslavije je Zve za častno zastopala s svojo mednarodno vrsto in lahkoatleti na mednarodnih tekmah v Liegeu. Kot svoje glasilo izdaja Zveza list »Kres«.
za na
Poročilo predsednika
Predsednik ZFO br. dr. Stanislav) Žitko je podal izčrpno poročilo o nalogah, ki jih je v preteklem letu izpolnila Zveza, v kolikor je bilo v danih razmerah mogoče Zveza je bila še dalje zgrajena in utrjena v močno vzgojno mladinsko organizacijo, ki si po pravici lasti, da je predstavnica slovenske mladine. O tem priča število odsekov, ki delujejo po vsej Sloveniji, po mestih, trgih in vaseh. Predsednik je dalje poročal o poslovanju v organizaciji, o fantovskih sestankih, za katere je predsedstvo izdajalo posebne knjižice, ki so se prav obnesle. Govoril je o duhovni vzgoji, o tečajih in o tekmah in prireditvah. Na vodstveni seji v Mariboru je bilo sklenjeno, da se na občnem zboru predlaga, da se v prihodnjem letu omejijo prireditve izključno na odsekovne prireditve"; vse prireditve višjih edinic, okrožne, zvezne in podzvezne naj prihodnje leto odpadejo. Odsekovne prireditve naj se opravijo samo z domačimi močmi. Tako bomo laže dosegli, da bodo naše edinice posvetile vse svoje delo notranji poglobitvi in ne bo vse delo samo priprava za različne manifestacijske nastope, kar nujno pelje k poplitvenju cclotne organizacije. Pri oblasteh je Zveza v preteklem letu za svoje delo na splošno uživala razumevanje ter tudi imela potrebno zaslombo. Na prvem mestu moram pač pri tem omeniti, da je bil mladinski tabor v Mariboru pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., s čimer je bilo zopet dano najvišje priznanje naši Zvezi. Vso oporo je našla Zveza vedno pri predsedniku senata dr. Antonu Korošcu, pri obeh slovenskih ministrih dr. Kreku in Snoju pa tudi pri resornem ministru za telesno vzgojo, pri vojnem ministru in pri banu dr. Natlačenu. Tudi gospodje senatorji in poslanci so se vedno z največjo vnemo zavzeli za koristi Zveze. V finančni zakon je prišla zelo važna določba, da more ZFO ustanavljati na srednjih in meščanskih šolah svoj pomladek. S tem je Zveza dosegla priznanje, za katero se je nekdanja orlovska zveza zaman trudila.
Vprašanje obvezne telesne vzgoje v preteklem letu ni prišlo daleč naprej. Načelno smo pri temu, da bi se obvezna telesna vzgoja izvajala na nedeljskih tečajih. Nedelja je Gospodov dan. Je pa to tudi edini dan, ko je naš kmečki in delavski fant pa tudi obrtnik prost. Vztrajali bomo tudi na tem, da se naše članstvo oprosti od vaj pri obvezni telovadbi. Naš tehnični odbor je delovni načrt telesno vzgojnega dela tako uredil, da odgo-
varja vsem zahtevam obvezne telesne vzgoje Sploh moramo naše telesno vzgojno delo tako urediti ter ga stalno tako voditi, da bo zajelo in koristilo najširšim vrstam naše mladine, da bo mladino tudi telesno usposobilo za državljanske dolžnosti. To je posebno važno sedaj ko stojimo pred končno ureditvijo slovenske samouprave, v kateri bo nedvomno pripadala vodilna vloga na področju telesne vzgoje naši Zvezi.
Vsa poročila In predloge, ki so jih poročila vsebovala, so delegati sprejeli brez debate. Poročilo nadzorstva je podal br. Langus, ki je predlagal odboru razrešnico, kar je bilo tudi sprejeto.
Volitve
Sledile so volitve novega predsedstva Zveze fantovskih odsekov in vodstev vseh štirih podzvez. V predsedstvo Zoeze. ki se ie takoj po občnem zboru konstituiralo, so bili izvoljpni: za predsednika dr. Stanislav Žitko, za podpredsednika in gospodu rja Janez Krnina, za tajnika inž. Albin Nerima, za blagajnika Slavko Tršinar, za načelnika Ivo Kermavner, za referenta za organizacijo Nace Železnih, za referenta za prosveto prof. Franc Jesenooec in za vodjo mladcev dr. Rudolf Hanželič.
V vodstvo podzvez so bili izvoljeni:
Celjska pod z vez a: Miha Bcnedifif, Anton Janežič, Rupert Kompan, Ivan I.ah, Jože Mavčec, dr. Ivan Pintarič, Tone Vrabl, Vanči Vrabl, Slavko Zupan.
Ljubljanska pod z veza: Janez Ba-jec, dr. Franc Blatnik, Marjan Hočevar, Franc Jemec, Jože Jonke, Franc Mevlja, Josip Ovse-nek.
Mariborska podzvez a: Silvo Černelič, Mirko Gerardič, dr. Jože Jeraj, Tone Kla-sinc, dr. Jakob Rihter, Franjo Sekolec, dr. Franc Žebot, dr. Jože Žitnik.
Novomeška podzveza: Ferdo Av-sec, Hufio Bajuk, Jože Jerman, Janko Oblak, Jože Pavlif, Jože Rakovec.
Po volitvah je spregovoril še predsednik dr. Žitko ter nanizal še nekaj smernic za delo v prihodnjem letu. Prebral je brzojavni pozdrav, ki ga je poslal zborovalcem predsednik senata dr. Anton Korošec. Spregovoril je še zastopnik prevzv. g. škofa kanonik dr. Alojzij Zupan, ki je sporočil zborovalcev pozdrav ljubljanskega vladike.
Ko so zborovalci sklepali še o nekaterih notranjih zadevah Zveze, je bilo ob 1 popoldne s petjem fantovske himne zaključeno lepo uspelo zborovanje.
Naša dekliška organizacija lepo napreduje
V nedeljo je imela ZDK v Ljubljani v Lichten-thurnovem zavodu svoj peti redni letni občni zbor, na katerega je prihitelo iz vse ljubljanske škofije okrog 200 zastopnic dekliških krožkov in okrožij. Udeleženke so občni zbor začele ob 9 dopoldne s sv. mašo v hišni kapeli, kjer je daroval najsvetejšo daritev duhovni vodja ZDK g. prof. Košir, ki je imel tudi lep cerkven nagovor. Veliki trud in požrtvovalno delo vse organizacije je priznal tudi knezoškof dr. Gregorij Rožman, ki je poslal na občni zbor svojega zastopnika kanonika dr. Zupana.
Po maši se je začel občni zbor in je predsednica Marija Pogačnikova v svojem uvodnem govoru podčrtala glavne naloge dekliške organizacije. ZDK naj uči svoje članice biti katoličanka na vsakem mestu in povsod uči zvestobo do slovenskega naroda in maternega jezika. Podpredsednica Bajd Albina je zatem poročala o notranjem delu in poglobitvi organizacije, nakar je spregovoril zastopnik knezoškofa dr. Gregori.ja Rožmana kanonik dr. Zupan. V klenem govoru je govornik orisal poslanstvo dekleta in žene ter razpravljal o škodljivih vplivih, ki se širijo med dekliško mladino v sedanjem razrvanem času.
O telovadnem delu je poročala načelnica Pregelj Marija. Napredek v telovadbi so omogočali številni tečaji, ki jih je vodila telovadna učiteljica, kateri so pomagale članice vaditelj-skega zbora. V januarju je bil v Dolnicah pri Ljubljani smuški tečaj. 19. februarja pa so bile na Mošanjski planini prve smuške tekme članic ZDK. 12. marca so bile v Ljubljani tekme okrožnih načelnic in mladenk. Maja je bil tečaj za tekme vrst in tekme posameznic. Za časa mladinskega tabora v Mariboru sta tekmovali dve vrsti članic, pet vrst mladenk in tri družine v odbojki ter štiri posameznice. Prvo mesto je dosegla vrsta Maribor III, prvo mesto v vrsti tekem mladenk pa je prejela vrsta Ljubljana-Sv. Peter. Telovadni odseki Zveze štejejo 1526 članic, 1619 mladenk in 1747 gojenk. Škoda je, da velikemu številu članic ni mogoče sodelovati pri telovadbi, zaradi česar imajo telovadni odseki zveze toliko manj članic kakor krožki sami. Poleg nastopa v Mariboru so nastopile članice in mladenke tudi na kongresu Kristusa Kralja, kjer je bilo v zaključnih slovesnostih v sprevodu 830 članic in mladenk. Za prihodnje poslovno leto so pripravljene že vse vaje.
Poljske strelske jarke Izravnavajo
tako. za članice, mladenke in gojenke. Te vaje bodo obvezne za mednarodni mladinski tabor Ljubljani, ki bo 1. 1941.
O' tijjnišekm delu organizacije je poročala taj-Kržan Marta, ki je v kratkih besedah orisala ogromno delo ZDK. Vodstvo ni imelo skoraj vsak teden sej, ampak je opravilo ogromno dopisno delo. Posebno pomemnbo je bilo dopisovanje ZDK v Mariboru in celjsko podzvezo. V začetku poslovnega leta je štela organizacija 151 krožkov, do danes pa je to število narastlo na 175 krožkov. Ustanovljeni sta bili tudi dve novi okrožji v Krškem in Zagorju .Pred kratkim je bil ustanovljen tudi dekliški krožek v Mariboru, ki se je prijavil pri ljubljanski zvezi. S tem je bila izpolnjena zadnja vrzel, saj imamo sedaj krožke tako v Belgradu kakor v Zagrebu. Vodstvo zveze je agilno sodelovalo pri akciji za zidavo Prosvetnega doma v Ljubljani in je z vnemo razpečavalo obveznice
O denarnem gospodarstvu je poročala blagaj-ničarka Vider Marica, na kar so sledili referati O organizaciji članic je podala izčrpno poročilo Novak Anica. Vsega skupaj ima ljubljanska zveza 22 okrožij s 177 krožki, ki združujejo 3767 članic, 2000 mladenk in 2068 gojenk. Lani je bilo novomeško okrožje razdeljeno v dve okrožji. Letošnje tekme, ki so jih vodili okrožni odbori, so potekle z lepim uspehom. Tekmovalo je 108 krožkov in je med temi bilo odlikovanih 63 krožkov. Pri 46 krožkih so si priborile diplome članice, pri 39 krožkih gojenke. O organizaciji mladenk in gojenk je poročala prof. Ina Slapar.jeva, ki ki je posbej podčrtala pomembnost izdaje posebnih knjižic, ki obravnavajo trimesečno snov za predavanja na posameznih mesečnih sestankih. Sledil je še referat o prosvetnem delu, na kar so bile volitve. Izvoljen je bil v glavnem stari odbor. Po daljši debati, ki je do podrobnosti obravnavala nadaljnje delo organizacije, je bil zaključen občni zbor in so dekleta sla z novim pogumom na prosvetno delo.
Pazite dobro
kadar kupujete Aspirin, dali so tablete in zavoj označene z »Bayern-jevim križem. Brez le zaščitne znamke ni Aspirina.
ASPIRIN
TABLETE Ogltt Mg. pod S. biojam 32608 od S. XI. 19}i>.,
Delo kongresa
Kristusa Kralla
je treba nadaljevati! Nobeno drevo ne rodi 6adu takoj, ko (e vsajeno. Treba je drevesce gojiti, privezovati, obrezovati, zalivati, trebiti in mu gnojiti; y nekaj letih imaš pa sad.
Kongres nikakor ne sme biti pozabljeni — Nasprotno! Neprestano nam mora lebdeti pred' očmi misel, kako bi mogli njegove sklepe izvršiti.
»Verski prerod« je veliki cilj kongresa Ta prerod je conditio 6ine qua non. Je pogoj, brez katerega ni napredka krščanstva. Nasprotno: je nazadovanje neizogibno, ker so na delu zoper kraljestvo božije tolike in tako strašne sile, da jih ne obvladamo brez napora vseh sil. Ali nova verska pomlad — ali pa gremo vedno bolj v tišino.
To velja za ves krščanski svet — in velja posebej za našo deželo. Ta nam je najbližja. Za to nosimo mi odgovornost.
Custo«. quid de noete?... »Čuvaji sionski« so prvi poklicani, da bde in razmišljajo, kako bi utrdili kraljestvo božje v naši domovini io odbili navale peklenskih sil nanjo . ..
Zato bo danes zborovanje duhovščine v Ljubljani v Rokodelskem domu. — Na dnevnem redu je pet predavanj, ki se vsa 6uče;o okoli verskega preroda, oziroma slovenskih resolucij kongresa.
Ni odveč, če tudi verno ljudstvo ve o tem velevažnem posvetu, pri katerem gre za njegov dobrobit, in se ga spomni v 6Voii molitvi, da bi se izvršil z uspehom.
Potres v Toscani
Iz Milana poročajo: V nedeljo ob treh po-
Eoldne so v Firenci in v vsej '1 oskani začutili ud potres. Zlasti močni pa so bili sunki v mestu Carrari, ki je znano po svojem belem marmorju. Tam je potres poškodoval pročelja gledališča, cerkve in nekateri h hiš. Prebi-valtsvu se ni nič zgodilo. Potres pa so občutili tudi v Livornu, Pistoji, Pizi in Genovi. V vojnem pristanišču Spezia so morali za neknj časa ustaviti predstuvo v kinu, ker so gledalci zbežali od strahu ven.
Iz Amsterdama prav tako poročajo o potresu, in sicer iz holiindske Indije, z visoke planote Dieng na otoku Java. Ondi je bil potres prošli petek, vendar ni bil tako hud, kot so jih tam vajeni Število žrtev je prilično prav majhno, ker se je moglo večidel ljudi še pravočasno rešiti. Samo deset ljudi pogrešajo, kar za te dni, ko v hipu sfrči v zrak ladja s 1000 ljudmi, zares ni omembe vredno... Kako poceni je zdaj človeško življenje!
Risanje zemljevidov - poklic
Zemljevid Evrope se vsako uro spreminja^ Strokovnjaki risanja zemljevidov imajo oberoč polno dela. Povsod, v deželah, ki se bojujejo, kakor tudi v nevtralnih, so izložbe polne zemljevidov. Sleherni teden je treba razgrniti novega, saj je prejšnji že zastaran...
Najboljša rešitev te zadeve je brez dvoma uganil tisti amsterdamski kino, ki je dal v svojo veliko vežo naslikati na steno velikanski zemljevid Evrope. In vsak dan pride tjakaj slikar. Spleza na lestvico in nariše novosti poslednjih 24 ur na zemljevid.
Pravijo, da ta slikar ni imel še niti eno nedeljo prosto, odkar je ta evropska vojna...
Apokaliptični jezdeci nad Varšavo
Kakor poroča berlinski dopisnik amsterdamskega lista »Telegraaf«, je dala nemška vlada tujim diplomatom priliko, da so se s posebnim diplomatskim vlakom odpeljali v Varšavo, da ondi sklenejo svoja in diplomatska zastopstva. To je vlak, čigar zadnja postaja je ena od najbolj žalostnih prizorišč, kar koli jih je bilo v tem stoletju v Evropi.
Diplomati so morali pred odhodom obljubiti, da se bodo preživljali le s hrano, ki jo bodo dobili v jedilnem vagonu, in pili samo tisto vodo, ki je v vlaku pripravljena. Voda varšavskega vodovoda ni namreč nič več pitna; vsa je zastrupljena s trupli, ki ležijo povsod med razvalinami mesta. Legar in kolera sta že začela pobirati svoje žrtve. Bolj ko vsak opis pretrese človeka to dejstvo, te strahotne razmere, v kakršnih živijo Poljaki, kar jih je še preostalo od varšavskega prebivalstva.
Po uradnih nemških podatkih, je poljska prestolnica do 80 odstotkov uničena Dvomljivo je, ali se bo izplačalo mesto sploh še popravljati. V barakah in zasilnih bolnišnicah lezi več ko 80.000 težko ranjenih ljudi; 80.000 ranjencev samo v Varšavi!	.
V mestu je strahotna beda in je trpljenje tako neznansko, da se sploh ne da z ničemer primerjati. Če je bil sploh kdaj kak Rdeči kriz potreben, tedaj je brez dvoma tu na svojem mestu. Zima je na Pfagu, deževna doba se je začeia, in v mestu ni niti najpreprostejši,, vil in zdravil. In prav nič ni videti, da bi se bližala kaka pomoč.	»
Inozemska poslaniška poslopja so jako poškodovana. Nemškega poslopja poslaništva pa sploh ni več — je enako zemlji. Vse umetnine, ki so bile deloma zasebna lastnina poslanika v. Moltkeja, so uničene. Med njimi so bile dragocene slike, gobelini in skulpture. Tudi stanovanja poslaniškega osebja so opustošena. Ista usoda je zadela ameriško, ogrsko in francosko poslaništvo. Italijansko je do polovice razrušeno
Oblasti se niti ne upajo dognati število ubitih vojakov in civilnih oseb v Varšavi. Nihče ne ve, koliko prebivalcev je bilo še navzočnih med obleganjem, in nihče, koliko je pogrešanih. Listine o številu prebivalcev so sežgane. Uradnih listin in aktov tudi ni več.
Resnično: prcstolno mesto Varšava jc izbrisano z zemljevida Evrope...
Me tuli v zrnu toče
Ni še dolgo od tega, ko je padla izpod neba prav čudna drobcena krsta: zrnce toče, ki je v njej počival metuljček. Znanstveniki razpravljajo o tem čudovitem dogodku in si prizadevajo, da bi to pojasnili. Tako pravijo: »Tistega metulja je bržkone hud vihar dvignil v višave, in sicer tako visoko, kakor ga njegova nežna krila ne bi mogla nikoli prinesti, namreč 10 do 12 tisoč metrov visoko Tam je zašel v
1.-1..___T .. 1. . . I.I.I.... -:JL	Ia lofrln
MKU llll/.ll, pmsi u,*l r, Iv,,», njni .	jt " p--
nani. tako da je zmrznil. Z drugimi zrnci toče vred je padel z ledom obdani metulj na zemlio.
Koledar
Torek, 24. oktokrai Rafael, nadangel; Kristina, devica.
Sreda, 25. oktobra: Krizant in Darija; Krispin, mučencc,
Osebne novice
= Poročil se je v soboto, dne 21. oktobra g. Kari Pleiweiss, sodnik v Ljubljani, z gdč. Rosando Stare, gojcnko akademije ljubljanskega konservatorija. Obilo srečel
—	Poročila 6ta se v soboto, dne 21. oktobra, v Crngrobu pri Skofji Loki poslovodja v tovarni »Šcšir« v Škofji Loki in zelo vnet delavec pri naših prosvetnih društvih in fantovskih odsekih g. Tine Oman in gdč. Milka Zupanova iz ugledne rodbine Zupanove iz Kovorja, uradnica v ieti tovarni. Za pričo sta bila ravnatelj »Seširja« Lojze Kmetič in nevestin brat dr. Stanko Zupan. Novo-poročcnccma želimo na njuni življenjski poti vso 6rečo in obilo božjega blagoslova!
—	Odlikovanje. Predstojnik mestne policije v Kranju g. Uroš Zun je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone V. stopnje. Iskreno čestitamo!
Visokošolski študij v Nemčiji
Ker študira veliko število inozemskih dijakov v Nemčiji, med temi tudi mnogoštevilni jugoslovanski dijaki, bodo najbrž široki krogi javnosti imeli zanimanje za to, da 6e jih avtentično pouči o naslednjih vprašanjih nemškega šolstva in visoko-šolstva po sedanjem stanju.
1.	Naslednje visoke šole in univerze v Nemčiji nadaljujejo učni obrat v polnem obsegu:
Univerze: Wicn, Miinchen, Leipzig, Jena, Berlin, Praga; — tehniške visoke šole: Praga, Brno, Berlin, Miinchen; — živinozdravniška visoka šola: Hannover; — gospodarska visoka šola: Berlin; — kmetijska visoka šola v Tetschen-Liebwert; — visoka šola za poljedelstvo; Wien.
2.	Vse strokovne šole z izjemo strokovnih iol na zapadu države (n. pr. Karlsruhe, Mannheim) nadaljujejo 6Voj učni obrat.
3.	Na vseh visokih šolah in univerzah vštevši one, ki 60 za učni obrat zaprte, 6e morejo pospešeno napraviti izpiti.
4.	Na mesto semestralne razvrstitve je stopila delitev v trimestre. Trimcster traja 3 in pol meseca, med posameznimi trime6tri so počitnice 14 dni.
5.	Tekoči trimester, ki konča nekaj dni pred božičem, se je oliciclno začel dne 11. septembra. Učni obrat pa se je zaradi prehoda šele konec septembra začel. Inozemskim dijakom 6e torej svetuje, da takoj odpotujejo v Nemčijo na kraje visokih šol.
6.	Poslovanje inozemskih klubov, menz, po-redovalnic za stanovanja, vodstev in družabnih prireditev za inozemce ter d<do za oskrbo in podpore obstoji v polnem obsegu in je deloma še povečano.
7.	Obtcžilne posebne določbe za podanike nevtralnih držav ne obstojiijo,
8.	Ogroževanje inozemskih dijakov po sovražnem zračnem napadu ne obstoji.
9.	Zadostna prehrana je za inozemske dijake prav tako zagotovljena kakor za vsakega. nemškega državljana.
—	Spomlad v jeseni. Iz Št. Lovrenca na Dolenjskem 22. oktobra. Pred nekaj dnevi sem sporočil »Slovencu«, kako lepe in tople dneve smo imeli okoli srede oktobra. Naj dodam temu sporočilu, da sem dobil danes popoldne cvet jablane iz vasi Repče pri Trebnjem, ki je na hribu in proti soncu. Tam sta dve mladi jablani v polnem cvetju. — Pri nas pa je videl nekdo v četrtek, 19. oktobra v neki meji pod njivo pri Št. Lovrencu več cvetočih jagod.
—	Obračun okrajnega cestnega odbora v Laškem. Okrajni cestni odbor v Laškem je te dni razglasil svoj redni letni obračun za računsko dobo 1938-39 za čas od 1. aprila do 30. junija. Obračun izkazuje t.934.088.32 din dohodkov, med temi 1,335,998.06 din stvarnih in 578.090.26 dinarjev prehodnih dohodkov, dalje 1,836.331.68 din izdatkov, med temi 1,288.097.79 dinarjev stvarnih in 548.433 din prehodnih izdatkov, presežek znaša 97.536.64 din in se bo prenesel na novo proračunsko leto. Od celotnih stvarnih dohodkov odpade na redni prispevek banovine za vzdrževanje bnnovinskih in železniških dovoznih cest 501.406.09 din, redni prispevek železniške uprave za vzdrževanje železniških dovoznih cest 415 din, izredni prispevek banovine k novogradnjam 2.834.63 din, donos okrajne ccstne doklade za kritje stroškov okrajne cestne uprave ter prispevkov cestnega zakladn k novogradnjam 612.749 din, na ostale manjše dohodke, obresti naloženih glavnic, dohodke od najemnin itd. ter presežek iz leta 1937-38 223.524.70 din. Stvarne izdatke tvorijo: stroški za vzdrževanje banovinskih ccst 431.031.66 din. stroški za vzdrževanje železniških dovoznih cest 988.050 din, stroški okrajne cestne uprave ter prispevki cestncga
zaklada k novogradnjam 417.138.08 din, izvenproračunski izdatki 438.939.61 din. Po preteku razglasitvenega roka, ki poteče 4, novembra 1939, bo obračun predložen v razpravo skupščini okrajnega cestnega odbora, ki bo obenem tudi razpravljala o morebitnih ugovorih zoper obračun od strani davčnih zavezancev, nakar bo predložen v končno odobritev banski upravi.
—	Smrtna nesreča železničarja. Za drugo smrtno žrtev železničarskega poklica zaznamuje mrliška knjiga župnije Kresnice v letošnjem letu. Marca meseca je vlak povozil 25-letnega Franceta Martinška, preteklo soboto pa je postal žrtev svojo službe 37 letni Karel Kisovec iz Jevnice. Kisovec je v soboto opravljal službo železniškega obhod-nika. Ob devetih dopoldne je odšel iz Zaloga po progi proti Jevnici. Med Zalogom in Lazami ga je dohitel jeseniški brzovlak, ki se mu je Kisovec umaknil na drugi tir. V tem trenutku pa je iz nasprotne smeri privozila lokomotiva, ki je Ki-sovca zbila s tira s tako silo, da je bil namestu mrtev. Pokojni Kisovec zapušča vdovo in pet otro-čičev. Naj mu bo Bog usmiljen sodnik.
—	Prijetna družba 4ea vse! Neprijeten duh po potu jo kvari. Odpravi ga SANOPED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Huda prometna nesreča. V Konjicah je neki motociklist povozil Marijo Kožuh iz Loč, 6taro 78 let. V družbi več žensk je šla k neki razpravi na sodnijo za pričo. Motociklist jo je podrl tako nesrečno, da je dobila razne poškodbo po glavi in rokah, ki so bile videti lahke. Tožila je o notranjih bolečinah. Tudi motociklist je padej in se prav tako močno potolkel po glavi, rokah in nogah. Razen tega se mu je motor nekoliko poškodoval. Kožuliovo so prepeljali v konjiško bolnišnico. Spočetka je kazalo, da ne bo nič hudega, toda še v teku noči je podlegla notranjim poškodbam, ki so bile najtežje v glavi. Dobila je namreč možgansko krvavitev, ker ji je pri padcu počila lobanja. Nezgode je bila kriva najbrž naglušna starka sama, ki se je zmedla in skočita pred vozilo.
— Avtomobilisti, taksarji,_ šoferji. Ste že slali na predal 350.
uposlali naročilnico na A
ar ii, s
-ZET,
Ljubljana, p.
—	Starček se je obesil. V Gabrovniku pri Slov. Konjicah so našli obešenega posestnika M. Strelca. Pokojnik je dan pred smrtjo iskal zdravniške pomoči, ker so ga njegovi ožji sorodniki prejšnji dan pretepli. Ko so orožniki našli obe-šenca, je bil krvav in po sobi je bil precejšen nered. Zaradi tega je bila upravičena domneva, da ne gre za samomor, marveč za zločin. Nadaljnja preiskava, zlasti raztelesenje, pa sta pokazala, da se je 76-letni starček sam obesil. Ni bilo namreč najti nobenih drugih znakov nasilja na njem, kakor tiste od pretepa. Kaj je starčka po-gnaslo v smrt, zaenkrat ni pojasnjeno.
—	Pri zaprtja, motnjah r prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Joselc erenčice.	. ,
—	Alkohol in njegov brat nož. Mnogo nesreč, ubojev in pretepov povzročita brata alkohol lit nož, kadar se srečata z mladimi fanti. V Lokavcih je v neki gostilni naletel Jožef Vavpotič na Jakoba Salamona, s katerim sta bila že dalj časa sprta. Ker sta bila oba precej razgreta od preobilo zaužite pijače, je pač samo po sebi razumljivo, da sta si po kratkem prerekanju skočila v lase. Vavpotič je hotel biti močnejši in je poklical na pomoč nož, ki je temeljito opravil svoje delo na Sa-lamonu in ga za dalj časa spravil v bolnišnico v Mursko Soboto. Vavpotič pa s tem se ni bil zadovoljen in je navalil se na Antona Peršaka ter ga lažje poškodoval z nožem. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti je skesano priznal svoje grehe in je bil zaradi nekaterih okoliščin obsojen samo na 2 meseca in 10 dni strogega zapora.
Združenju fotografov je postavljen komisar
Pod gornjim naslovom je bil v »Slovencu* objavljen članek, iz katerega bi se utegnilo sklepati, da je Zbornica za TOI zavlačevala postopa-" nje proti združenju ter zagovarjala kake nepra-i vilnosti pri poslovanju njegovih funkcionarjev.
Da bo javnost pravilno poučena, pojasnjujemo, da je Zbornica opravila strogo in temeljito revizijo združenja ter na podlagi ugotovljenih dejstev predlagala kr. banski upravi, da 6e uprava razreši in združenju postavi komisar. To se je tudi zgodilo.
Glede stroškov, ki nastajajo kandidatom pri praktičnem delu mojstrskega izpita, pa pripominjamo, da jih pravilnik o izpitih ne naloga niti zbornici, niti članom izpitne komisije, niti kakemu obrtniku, ki bi na prošnjo zbornice ali kandidatov prepustil kandidatom na razpolago svojo delavnico in orodje, ali dal celo potrebne siro-vine za izdelavo predpisanega izpitnega izdelkaj Stroški, ki so s tem zvezani, gredo v breme kandidata, ki izdelek tudi obdrži. Če pa, praktični izdelek obdrži izpitna komisija, kar se pa do sedaj še ni zgodilo, se po pravilniku povrnejo kandidatu samo efektivni stroški. Če predmet sporazumno s kandidatom obdrži lastnik delavnice, ki
Ljubljana, 24. oktobra
Gledališče
Drama: Torek, 24. oktobra: Zaprto. - Sreda, 25. oktobra: »Kacijanar«. Rerd Sreda. . Četrtek,
oktobra: »Antigona«. Red A.
Prihodnja premiera v Drami be Čeholjeva
igra »Striček Vanja« z Levarjem v naslovni vlogi. Nadalje bodo sodelovali: Skrbinšek — Serebrja-kov, Danilova — Jelena, Juvanova — Sofija, Ga-brijelčičeva — Vojnicka, Kralj — Astrov, Daneš — Teljegin, Rakarj^va — Marina, Vertin — delavec. Igro bo zrežiral dramaturg J. Vidmar. — Premiera bo predvidoma v soboto za Premierski abonma.
Opera: Torek, 24. oktobra: Zaprto. - Sreda, 25. oktobra: »Kjer škrjanček žvrgoli«. Red B. -Četrtek, 26. oktobra: »Glumač Matere božje«. Red Četrtek.
Radio Ljubljana
Torek, 24. okt.: 7 Jutranji pozdrav (plošče) 7.15 Napovedi, poročila — 7.30 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 šolska ura: Kaj morajo vedeti otroci o obrambi proti zračnim napadom (dr. Kranta Mis) — 12 Ruske pesmi (plošče) 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Koncert narodnih pesmi; poje g. A. Orel, opremlja Radijski orkester — 14 Poročila — 18 Za naše deželane (plošče) — 18.40 Stari štajerski gradovi (g. Leo Pettauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Banovina Hrvatska v svitu številk (Ivica Šiprak) — 19.40 Objave — 19.0 Deset minut zabave — 20 R. Strauss: Burke Tilla Eulenspiegla, simfon. slika (plošče) — 20.20 Moliere: Tartuffe, komedija v 5 dej. —• 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (Radijski orkester).
Dragi programi
Torek, 24. oktobra: Belgrad 19.40 Narodne pesmi. — 21.40 Salonska glasba. — Zagreb 20 Koncert komorne glasbe. — 21 Prenos opere iz Italije. — Ankara 20.30 Jazz. — Bratislava 20.10 Večerna glasba. — 21.15 Koncert klasične glasbe. — Sofija 18.45 Valčki. — 20 Kom. konc. 20.30 Ruske romance. — 21.55 Lahka glasba. — Beromiinster 20.55, Violinski koncert. — 21.10 Zabavna ura. — Budimpešta 19.25 Cig. orkester. — 21.10 Pevski koncert. — 22 Komorni koncert. — Bukarešta 18.17 Valčki. — 19.30 Romunske pesmi. — 20 Ork. koncert. — 21.50 Zabavna glasba. — Horby 20 Koncert vojaške godbe. ■— 22.15 Lahka glasba. — Oslo 20.35 Norveška glasba. — 22.15 Zborovni koncert. — Sottens 20 Pisan spored. — 20. 30 »Srce — adut«, veseloigra. — Rim-Bari 20.30 Violinski koncert. — 22.20 Pianinski koncert. — Trst 20.30 Koncert ork. — Florenca 20.30 Operetna glasba. — 21.15 Pesmi. — 22 Plesna glasba.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuetek, Ree-Ijeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komutar ,Vič, Tržaška cesta .
Vojaštvo »se pere*
je. dal )<andidaty. na razpolago orodje in vse potrebščine, so kandidatu prihranjeni efektivni str<* *ki in seveda ne more za to zahtevati nikakrln
odškodnine. Tako se v praksi postopa tudi pri vseh drugih izpitnih komisijah v državi. Kadarkoli pa so se pokazale v tem pogledu kake nered-nosti v škodo kandidatov in zbornice ali predsedniku izpitne komisije naznanile, je zbornica takoj izvajala stroge posledice.
Člani izpitne komisije, ki nadzorujejo kandidate pri praktičnem delu, katero traja često po več dni, ter izprašujejo končno se pri teoretičnem del u izpita; kar je zvezano z znatno zamudo časa, piejemajo po odredbi kr. banske uprave za vse to 6amo pristojbino 40 din, če je en sam kandidat, 80 din skupaj pa, če je več kandidatov pri enem izpitu. To pristojbino plačuje zbornica.
Predsednik obrtnega odseka Zbornice TOI
Straža na Hradčinu v Pragi
po- ebvZavl
•	Hrvatsko veterinarsko društvo in veterinarsko zbornico banovine Hrvatske so v nedeljo v Zagrebu ustanovili hrvatski živino-zdravniki. Na izrednem zborovanju, ki se ga je udeležilo veliko število živinozdravnikov z vsega področja banovine Hrvatske, so bili po izčrpni razpravi soglasno sprejeti naslednji sklepi: 1. da se upravnemu odboru Jugoslovanskega veterinarskega društva stavi predlog o reorganizaciji društva, ki naj se izvede že na letošnji skupščini, 2. sprejet je bil načrt pravil Hrvatskega veterinarskega društva, 3. sprejet je bil načrt uredbe o veterinarski zbornici banovine Hrvatske.
•	100.000 din vredna zapestnica ukradena v Splitu. Zagrebška policija je bila v nedeljo popoldne z Tadiogramom obveščena od splitske policije, da je bila v noči od sobote na nedeljo v nekem splitskem hotelu ukradena platinasta zapestnica, bogato obložena z briljanti, vredna 100.000 din. Ukraden je bil tudi platinast prstan, vreden 5000 din. Splitska policija sumi, da je tat pobegnil v Zagreb.
•	Veliko racijo po zagrebški okolici je v noči od sobote na nedeljo priredila zagrebška
fiolicija s sodelovanjem oddelkov hrvatske mi-ice, ki nosi ime Hrvatska zaštita. Pri raciji je prišlo na nekem kraju do streljanja, ker se je znani hrvatski gangster Šolman uprl aretaciji in oddal na policiste in hrvatske miličnike deset strelov. Policisti in miličniki so odvrnili ogenj in Šolmana težko ranili, šolmana imajo na sumu, da je sodeloval pri umoru poverjenika Gospodarske sloge Stjepana Vojvodiča. Hrvatski listi prinašajo obširna poročila o tej raciji, v katerih zlasti poudarjajo, da so se hrvatski miličniki, člani Hrvatske zaštite, zelo pohvalno odrezali.
» Šest novih jadralnih letal Je bilo blagoslovljenih v nedeljo v Novem Sadu. Letala so izdelali člani novosadskega Aerokluba. Slovesnosti blagoslovitve so prisostvovali minister za telesno vzgojo Jevrem Tomič, ban dunavske banovine dr. Radivojevič, belgrajski župan g. Gjuričič, poveljnik letalstva general Jankovič in še mnogi drugi odličniki.
•	Žganje ubija. V vasi Mostar pri Bjelo-varju so v hiši kmetice Ružice Ljeljak ličkali koruzo. Pri tem so se fantje čez mero nalivali z žganjem. Kmečki fant Juro Matijaševič se je tako napil žganja, da je na dvorišču, ko je odhajal domov, izgubil ravnotežje in padci v vodnjak, kjer je utonil.
•	30 let sta bila zaročena, preden sta se poročila. V vasi Sikirevci pri Djakovem je bila te dni svatba, ki ima nenavadno predzgodovino. Leta 1909 se je tedaj 18 letni Mato Rakitič zaročil s 16 letnim kmečkim dekletom Stano Rakitič. Nameravala sta se v nekaj mesecih poročiti, toda nevesta je nenadno obolela. Med nevestino boleznijo pa je bil Mato poklican k vojakom za tri leta. Potem je izbruhnila svo-tovna vojna in na poroko spet ni bilo mogoče misliti. Po končani vojni je ženin dobil delo pri nekem gradbenem podjetju v Varaždinu. Na neki stavbi pa ga je zadela huda nesreča. Padel je z odra in si hudo pretresel možgane. Dolgo vrsto let je romal po raznih bolnišnicah, preden je lansko leto naposled ozdravel in so ga odpustili iz bolnišnice. Stare vezi med ženinom in nevesto so bile hitro obnovljene. Toda kmalu zatem so umrli starši neveste in tako je bilo treba poroko spet za nekaj časa odložiti. Šele te dni sta ženin in nevesta po 30 letih, odkar sta se zaročila, stopila pred oltar.
•	Hitro delovanje pravice. V Pančevu se je pretekli teden pripetil zanimiv in nenavaden primer hitrega poslovanja pravice. V četrtek dopoldne so v neki trgovini zasačili brezposelnega trgovskega potnika, ko je hotel ukrasti večji kos blaga. Policija je moža aretirala in ga še isti dan izročila sodišču. Ze v peiek dopoldne je bila pred okrajnim sodiščem obravnava proti obdolžencu. Ker je le-ta poskus
tatvine priznal, je trajala obravnava le nekaj minut. Sodba se je glasila na 25 dni zapora. Ker je obsojenec sodbo sprejel brez ugovora,
i§.,P!?fitala takoj pravomočna in mož je v soboto že nastopil kazen. Ta hitri postopek pravice je zbudil v Pančevu veliko senzacijo in je vsepovsod doživel odobravanje.
*	Živega orla so ujeli. Na Šar planini je te dni velik planinski orel planil v sredo neke črede ovac in pograbil mlado jagnje. Ko se je dvignil v zrak, je eden od pastirjev ustrelil za njim s puško. Strel, ki splon ni bil merjen, je po sreči zadel orla. Roparska ptica je spustila plen in padla na tla. Pastirji so ga zvezali in ga prodali nekemu lekarnarju v Tetovem za šest kovačev.
*	Generala so okradli v vlaku. V brzovlaku Skoplje - Belgrad je bil generalu Bošku Toeiču ukraden kovček, v katerem je bilo 12.500 din. Tatovi, ki 60 bili trije, so zapustili vlak v Ču-priji ter si nato v nekem hotelu razdelili plen. Dva od njih so že prijeli, tretjemu pa so tudi že na sledu.
*	Srce so mu zašili in mu s tem rešili življenje. V eni preteklih noči so v bolnišnico v Panče-vem pripeljali peka Kosta Bugarina, ki ga je nekdo v pretepu z nožem zabodel v srce. Zdravniki so na prvi pogled videli, da je V6aka minuta dragocena, ako hočejo možu rešiti življenje. Brž so ga dali na operacijsko mizo; Operacija je trajala dve uri in pol. Zdravniki so z velikim trudom zašili poldrugi centimeter dolgo rano na srcu. Operacija se je povsem posrečila. Možakar bo moral pač še poldrugi mesec ostati v bolnišnici, da se rana povsem zaceli, potem bo pa zdrav.
Anekdota
Ko je bila Amerika še »suha«, je sklenil neki trgovec, da bo pregledal svoje knjigovodstvo. Za revizijo pa je potreboval rdeče tinte. Šel je torej v trgovino s papirjem in pisalnimi potrebščinami, da bi jo kupil.
»Želel bi liter rdeče tinte.«
»Kaj naj bi pa bilo?« vpraša vljudno trgovec s papirjem. »Ali sladka iz Španije ' ali rezka iz Porenja?«
Kvartanje
»Zakaj se pa kregata? Ali igrata za de-nar?«
»Kaj šel Za zabavo!«

> L1UBLI4N4
Blagoslovitev farne dvorane pri sv. Jakobu
O novi župnijski dvorani pri «v. Jakobu amo pisali 2e v nedeljski številki »Slovenca« in objavili tudi sliko nove dvorane. V nedeljo dopoldne pa je prevzvišeni i. Skof dr. Gregorij Rožman blagoslovil novo dvorano. Za to slovesnost so se šentjakobski župljani lepo pripravili. Pred župno cerkvijo so postavili celo vrsto lepih mlajev, okrašenih z zastavami in zelenimi venci, številni hišni posestniki pa so na svojih hišah izobesili zastave. Ob 10 dopoldne se je pripeljal g. škof, ki ga je pričakovala množica faranov. G. škofa je najprej z lepimi besedami pozdravil mal fantek, za njim pa deklica, ki mu je izročila krasen iopek na-geljev. K pozdravu se je zbrala tudi šentjakobska farna duhovščina z župnikom Barletom, ki je škofa toplo pozdravil. Med drugimi smo pri sprejemu opazili prelata univ. prof. dr. Grivca, msgr. Viktorja Stesko, univ. prof. dr. Snoja, častnega kanonika prof. dr. Gregorja Pečjaka in duhovnega svetnika Ivana Žerjava. Po pozdravu se je g. škof e spremstvom podal skozi špalir, ki so ga tvorili slovenski fantje in dekleta v krojih, članice Marijine kongre-gacije tpr dečki in deklice iz Marijinih vrtcev, v novo dvorano in takoj opravil blagoslovitvene obrede. Po blagoslovitvi je imel predsednik odbora za zgraditev nove dvorane univ. prof. dr. Snoj lep govor, v katerem se je najprej zahvalil g. škofu, da je sam prišel blagoslovit novo dvorano ln s tem pokazal, kako važnega pomena je nova zgradba za versko, prosvetno in karitativno delovanje v župniji. Zahvalil se je tudi vsem, ki so brez vsakega pritiska radi prispevali k stroškom. Nato je govornik podal zgodovino prosvetnega delovanja v šentjakobski župniji, ki je 6edaj dobila prepotrebno dvorano, da se bo moglo prosvetno življenje znova poživiti in napredovati. Po govoru je akademik Kos lepo deklamiral Žabkar-jevo priložnostno pesem, nakar je pevski zbor zapel »Povsod Boga«. Po blagoslovitveni slovesnosti je imel prevzv. g. škof v župnijski cerkvi govor in sv. mašo, med katero je ubrano prepeval domači cerkveni pevski zbor.
Šentjakobčanom k lepi pridobitvi čestitamo in iskreno želimo, da bi se v novi dvorani razmahnile šentjakobske verske in prosvetne organizacije in se spustile v plemenito tekmo 6 sorodnimi organizacijami po arugih ljubljanskih župnijah.
A-ZET za avtomobiliste, šoferje
1 Krščansko žensko društvo vabi svoje članice k ogledu novega otroškega zavetišča v Zeleni jami danes ob 3 popoldne. Zbirališče pri Kolinski tovarni.
1 Ga. Vidalijeva je poleg svojih Izvrstnih opernih kreacij že lansko sezono uspešno nastopila tudi v operi. V znanem Leharjevem delu >Kjer škarjanček žvrgolk nastopa v izrazito pevski vlogi Vilme. Ob njej se je zelo lepo uveljavila mlada članica mariborskega gledališča gdč. Jelka Igličeva, nadalje pa še gg.: Zupan, Peček, San-cin in Janko. Interesantno, čeprav neobsežno vlogo ima tudi gdč. BarbičeVa.	»lir,.,
1 Sova mladinska igra. Poleg že znane igre »Pikica in Tonček«, ki predstavlja popolnoma .nov tip otroške predstave, ker črpa svojo snov iz sodobnega življenja, je napisal Kastner v podobnem slogu novo: »Emil in detektivi«, ki jo študirajo v Drami kot prihodnjo mladinsko predstavo. Igro bo zrežiral prof. Šest.
1 V Operi se pripravlja ponovitev Benatzkega operete »Pri belem konjičku« v inž. Golovinovi režiji in z N. Štritofom kot dirigentom, in Mozartova opera »Figarova svatba« z Debevcem kot režiserjem in pod taktirko dr. Švare.
1 Bolgarska koncertna pianistka Ženi Kovačeva, ki bo koncertirala v petek, dne 27. t. m. zvečer ob 20 v mali Filharmonični dvorani je diplomirala leta 1924 na državni glasbeni akademiji v Sofiji. Njeno globoko muzikalno občutje in velika tehnična izurjenost sta ji pripomogli, da je kmalu po diplomi zmagala na pianističnem tekmovanju ter si je pridobila podporo za študij v inozemstvu, kjer je postal njen učitelj slavni francoski pianist Cortot. Pianistka Kovačeva nam bo zaigrala dela iz avetovne in bolgarske literature. Na koncert opozarjamo, vstopnice od 20 din navzdol v knjigarni Glasbene Matice.
Dr. Ciber Franc
zopet redno ordinira
1 Za mestne reveže je daroval g. Josip Christof, šolski ravnatelj v p. 200 din v počastitev svoje blagopokojne soproge gospe Josipine; g Jože Kurent, Tyrševa c. 62, je poslal 200 din v počaščenje spomina g. dr. Iv. Geigerja, sanit. žel. nadsvetnika; Kemična tovarna v Ljubljani je pa darovala 100 din mesto venca svojemu uslužbencu Ivanu Find-eisenu, a mestni socialni urad je v znamenje zadnjih dveh daril položil na krsti preprosta venca. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Posnemanja vreden zgled gospodarskim krogom je dala Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani, ko je dokazala mnogo spodbudnega smisla za splošne potrebe mestnega prebivalstva in tudi mnogo upoštevanja težkega mestnega gospodarstva sploh s svojo hvale-
uiboiuvgu	'« — r • — — i
vredno ponudbo in tudi s svojo obvezo, brezplačno in brez vseh stroškov imela
da bo
________________________ ______ stalno
na zalogi za vso Ljubljano predpisano količino rezervne hrane, ki spada v njeno stroko. Mest nemu zaščitnemu uradu se je ta ugledna do mača tvrdka sama ponudila in se zavezala pre vzeti vso skrb za predpisano hrano in jo s tem mestnemu zaščitnemu uradu prihranila prav veliko dela, mestni občini pa mnogo denarja. Kolinska tovarna zasluži javno pohvalo, zlasti pa tudi splošno posnemanje I
1 Zaradi blatne in kotanjaste Dolenjske
ceste moramo neprestano čitati pritožbe, ki so seveda z večino utemeljene, vendar pa moramo upoštevati tudi pojasnila mestnega cestnega nadzorstva, da je ta cesta državna in mestna občina sama pač stori vse, kolikor ji je mogoče, da ustreže mestnemu prebivalstvu. Tako je mestno cestno nadzorstvo samo uredilo hodnike in očistilo prepuste, da s tem olajša slabo stanje ceste. Dokler pa ne bo urejeno cestišče, je vzdrževanje hodnikov zelo težko, ker mečejo avtomobili blato na hodnik s ceste, ki jo mora država posipati, dokler je ne tlakuje. Čitali smo tudi željo glede električne cestne železnice, naj bi sedanje zastarele vozove zamenjala z bol j udobnimi. Tem željam bo električna cestna železnica rada skušala ustreči, ko bo narejenih vseh 7 novih tramvajskih voz, kar se bo zgodilo najbrž že pred decembrom. Šele s pomnožitvijo voznega parka z novimi vozovi do mogoče misliti na izločitev starih voz, ki so v prometu neprestano že od 1. 1901.
1 Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica otvarja letošnjo zimsko sezono predavanj v sredo, dne 25. oktobra t. 1. 6 predavanjem mestnega vrt. asistenta g. Pirnat Franca: O vzgoji in o sortah krizantem. Predavanje bo v skladu s časom, ko krasimo grobove svojih dragih, in bo spremljano • predvajanjem čim obilnejšega naravnega materiala. Začetek točno ob 19 (7 zvečer) v kemijski dvorani I. drž, realne gimnazije v Vegovi ulici (realki), pritličje. Tudi nadaljnja redna predavanja ee bodo vršila tu. Člani in gostje vljudno vabljeni.
1 V Ljubljani umrli od 13.-19. oktobra: Florjančič Marija, roj. Ponikvar, 75 let, vdova
Eotov. uradn. banke >Slavije«, Japljeva ul. 2; užar Frančiška, 75 let, posestnica, Sela 12, občina Dobrunje; v ljubljanski bolnišnici umrli: Dolinar Lovro, 47 let, poljski delavec, Brod 14, obč. Zminec pri škof ji Loki; Pavšek Marija, 1 leto, hči kovača, Slap 86, obč. Sv. 'Katarina pri Kranju; Belič Anka, 35 let, žena obč. tajnika, Tomišelj 31 pri Ljubljani; Žnidar Marica, 4 leta, hči tesarja, Rašica 16, obč. Šmartno pod Šmarno goro; Žnidaršič Frančiška, 59 let, posestnica, Peščenik 7 pri Višnji gori; Berlec Anton, 4 mesece, sin zid. pom., Vič 15; Bucik Jožef, 39 let, delavec, Koseze 13; Dobrajc Milan, 13 let, sin žel. strojev., Rožna dolina, C. V-22; Petrič Antonija, 25 let, delavka, Depala vas 23; Meklavc Neža, 66 let, upok. tob. tov., Zaloška c. 87; Srna Katarina, 27 let, hči posestnika, Obernah 12 pri Ribnem, okr. Radovljica.
A-ZET za motocikliste, kolesarje
1 Ilirsko ulico asfaltirajo. Konec septembra
(e začelo stavbno podjetje »Slograd« iz Ljub-jane asfaltirati Ilirsko ulico. Cestišče izdelujejo na prav poseben način s tako zvanim valjanim asfaltom. V Sloveniji ie bil ta način obdelave cestišča prvič uporabljen; na cesto navaljajo tri plasti s smolo pomešanega kamnitega zdroba. Spodnja plast je precej močna in ima precej debel kamnit zdrob. Srednja plast ima že bolj drobno kamenje, vrhnja prav tenka plast pa le pesek, ki je največ do 5 mm debel. Vse tri plasti skupaj zvaljane so debele okrog 5 cm in so neprimerno bolj močne kakor običajna, le površinska obdelava s sprameksi-ranjem. Mestna občina je dala skoraj 270m dolgi kos Ilirske ulice asfaltirati na ta način zato, da se preizkusi ta način asfaltiranja, ki je približno še enkrat tako drago kakor spra-meksiranje, a tudi mnogo bolj trden in trajen. Če se bo obnesel, bo na ta način asfaltiranih še več ljubljanskih ulic, ki imajo močnejši promet. Ker je izdelava cestišča v valjanem asfaltu mogoča samo ob lepem vremenu, sedaj ureditev ceste le bolj počasi napreduje, čeprav je podjetje sposobno napraviti na dan 400 kv. metrov spodnjega najmočnejšega in zato tudi najbolj zamudnega sloja. Kvadratni meter tako asfaltirane ceste stane okrog 60 din, vsega skupaj pa je podjetje prevzelo 2830 kv. metrov. V nekaj dnevih pa bo tudi to delo opravljeno in Ljubljana bo imela zopet novo, lepo urejeno ulico.
1 Jersey obleke, Karničnik, Nebotičnik.
1 Stanovanjske odpovedi in podražitve stanovanj. Od 1. oktobra do včeraj je bilo pri okrajnem sodišču podanih 65 stanovanjskih odpovedi. V odpovedih navajajo gospodarji v glavnem za razlog, da mora stranka stanovanje izprazniti, okolnost, da neredno plačuje najemnino in da se ne drži hišnega reda. Treba pa je omeniti, da so nekateri hišni gospodarji sicer zelo strogi in točni pri pobiranju najemnin, toda sami pa nočejo izvrševati svojih obveznosti. Predpisano je, da mora vsak gospodar na vidnem mestu imeti nabit ali izobešen hišni
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe ▼sled tega na zaprtju io motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne 1 6a5a »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
Ogl. reg. S br. 30474/35._
1 Vložitev prijav za odmero točilne takse za triletno odmemo razdobje 1940-1942. Rok
za prediožitev prijav za triletje 1940-1942 se podaljša do 15. novembra 1939. — Davčna uprava v Ljubljani.
mularjih za odpovedi zelo površni. Okrajno sodišče je nedavno zavrnilo neko stanovanjsko odpoved, ker ni bil točno naveden naslov najemnika in tudi ni bil označen pogojeni odpovedni rok. Ker je bila odpoved pomanjkljiva, jo je sodnik zavrnil. Nekateri gospodarji so začeli dražiti stanovanja. Iznašli so poseben triki Starim strankam brez navedbe razloga stanovanje odpovedujejo, novim pa ponujajo stanovanje za višje najemnine. Gospodarji se izgovarjajo, da so primorani najemnine povi šati, ker so davki višji.
1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18.
1 Gobe na trgu. Nedelja po sv. Uršuli je bila prav kisla in deževna. Ljubljanske gobarje je motila, da niso mogli uspešno gojiti svojega gobarskega športa. V dalnjih okoličanskih goz dovih okoli Smlednika in drugod pa so ljudje nabrali prav lepe, zdrave in sveže jurčke, Gobji trg je bil napram sobotnemu včeraj bo gatejše založen z lepimi jurčki, ki so bili pc 5 din merica ali po 10 din kilogram. Sivk pa je bilo včeraj veliko manj in so bile po 1.50 dinarjev liter.
1 Radi naprave zaklonišč pred zračnimi na' padi naj se ljubljanski hišni posestniki zglasijo osebno v društveni pisarni, Salendrova 6 od 9 dopoldne do 1 popoldne
1 Ljubljanska bolnišnica je »prejela bolj malo bolnikov, čeprav je sicer ob ponedeljkih števil tistih, ki se zatečejo vanjo, precej veliko, saj sprejema bolnišnica navadno v ponedeljkih le žrtve pretepov in spopadov, ki so nastali v gostilnah v nedeljo zvečer. Včeraj pa je sprejela bolnišnica le enega samega takega bolnika, 30 letnega posestni-P. J. iz ljubljanske oknlir«. ki ga ne ▼ nedeljo zvečer v Pijavi gorici bojevit gostilniški gost udaril po glavi.
A. dan razprodanih predstav! Jeanette Mae Donald, Nelson Eddy
Ves film t naravnih barvah!	Nihče naj tega filma ne zsmudll — Kra«no
_ _ _ _ _ _^ _ . _ _ _ mm	petje; glasba, humor, razkosat — Najolav-
^f j^k I I II Kfl II E InB F	nejši pevski par na svetu v najnovejši opereti,
nsaP i^F Sp ^^^	ki prekaša vse dosedanje! — Kupite vstop-
Klno Union tel. 22-21 Predstave ob 16,19, 21*15	niče že v predprodaji!
Celje
c Narodno gledališče v Mariboru uprizori jutri točno ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču Bratko Kreftove »Celjske grofe«, dramo iz življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačanili naši predniki. Ncabonenti, preskrbite si ie danes vstopnice v knjigarni Slomškove tiskovne zadru-gel Pričetek točno ob 8.
c Katoliško prosvetno društvo ima drevi ob 8 v Domu v Samostanski ulici svoj redni letni občni zbor. Vabljenil
c Fantovski odsek Celje ima jutri, v sredo ob 8 zvečer svoj redni sestanek. Na programu je zanimivo predavanje.
c Zaupniki MJRZ v Celju naj 6e zberejo jutri v sredo ob 7 zvečer v Domu.
c V celjski bolnišnici sta umrli 13 letna hči posestnika Krivec Marija iz Zctal in 62 letna žena krojača Kragelj Ana iz Teharja pri CeLju. Naj v miru počivata!
c Svojevrstna avtomobilska nesreča pri št. Petru v Savinjski dolini je zadela izletniško skupino ključavničarjev in kovačev hra6tniške steklarne v nedeljo okrog pol 6 zvečer na križiču državne in banovinske ceste, ki pripelje iz Sp. Gru-
šoveli proti Št. Petru. Avtobus podjetja Srečko Pepel iz Laškega je peljal 21 delavcev iz Hrastnika na izlet po Savinjski in Logarski dolini. Iz-
letniki 60 se vračali skozi St. Peter že v mraku. Na križišču omenjenih cest je privozil 6 precejšnjo
brzino neki voznik, ki je zadel s svojim vozom s tako silo v avtobus, da je oje voza predrlo karoserijo in pritisnilo ter predrlo 32 letnega ključavničarja Rotarja Franca iz Hrastnika. Rotar se je onesvestil in mu tudi takojšnja zdravniška pomoč g. dr. Ločniškarja, okrajnega zdravnika iz Žalca, ki je prihitel na kraj nesreče s svojim avtomobilom, ni več pomagala. Rotarja je g. zdravnik naložil na avtomobil, hoteč ga prepeljati v celjsko bolnišnico, pa je Rotar že med prevozom izdihnil. Pri karambolu so 6e izletniki seveda zelo prestrašili in so bili vsi zbegani. Konj je treščil z glavo v avtobusovo šipo in jo razbil. Drobci stekla 60 zadeli 26 letnega ključavničarja Jelena Bogomirja in ga obrezali. Drugi izletniki so ostali nepoškodovani in 60 takoj nadaljevali vožnjo 6kozi Celje v Hra6tnik. Jelen Bogomir se je zatekel v celjsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki obvezali glavo. Nesreča je še bolj tragična zaradi tega, ker je Rotar družinski oče.
c Z lovsko puško ga je obstrelll. Pred sodnikom g. dr. Lobetom se je zagovarjal na okrožnem 6odišču v Celju 42 letni mesarski pomočnik Pečnik Franc, ki je 4. avgusta lets obstrelil svojega stanodajalca Plešnika Vinka v Šmartnem ob Paki. Med Pečnikom in Plešnikom je prišlo tega dne do prepira zaradi odpovedi stanovanja. V prepiru je Plešnik udaril Pečnika s krepelcem, kar je Peč-nika tako razjezilo, da je zgrabil lovsko puško in izstrelil več šiber v desno 6tran Plešnikovih prs. Sodišče je obsodilo Plešnika na tri mesece strogega zapora.
MAR | BOR
Strah pred draginjo nam draži življenje
V Mariboru se cene življensko važnih potrebščin niso izpremenite
»Življenje se draži« — to je sedaj najnovejša skrb Mariborčanov. Se nedavno se draginje niso zavedali, bali pa so se zunanjih dogodkov tako, da so si bogati ljudje že kupovali hiše v sredini države, mnoge družine pa so se že začele pripravljati na selitev. Naročile so si kopico zabojev, v katere so spravljale svoje imetje, iskale so si stanovanja v Banjaluki, Sarajevu itd. Ta strah je
A-ZET za prevoznike, avtopodjetnike
Mariborčane sedaj minil, prevzelo pa jih je novo strašilo — pred draginjo. Vse govori samo o draginji. Hišni lastniki si belijo glave, da bi zaradi draginje nekoliko zvišali najemnino, stanovanjske gospodinje skušajo od podnajemnika izmuzniti še kak dinar na naslov draginje, prehrana naj bi se zaradi tega podražila, toda, če se v resnici zanimamo, kje tiči ta draginja, pa vidimo, da je ni povzročil mednarodni položaj. Res so se podražile nekatere stvari v trgovini. Pa tudi v prejšnjih letih, ki so bila kolikor toliko normalna, so se take podražitve dogajale. Nekatere so sezonskega porekla, druge imajo vzrok v valutnih spremembah in v zunanji trgovini. Življenjsko važne potrebščine pa se zaenkrat še niso tako občutno podražile, da bi to pomenjalo kako draginjo, kot vojnega pojava.
Zanimali smo se na mestnem tržnem nadzorstvu, kako je z draginjo ter smo dobili vpogled v tržne cenike za nekaj mesecev nazaj. Iz njih je razvidno, da se je podražila svinjina in svinjska mast s slanino povprečno za 1 din, dočim je cena ostalega mesa ostala ista, kakor poprej. Isto ceno so obdržali tudi mlečni izdelki, zelenjava, žito in moka. Podražila se je perutnina, kar je sezonski pojav. Prav tako je sezonskega pojava podražitev jajc, ki so bila na trgu, pred enim mesecem po 0.70—1, sedaj pa so po 0.85—1.25 din. Med važnejšimi živili se je precej občutno podražil edino krompir. Merica je bila pred enim mesecem 6—7, sedaj je po 6—11 din. Podražitev pa je prišla zaradi slabe krompirjeve letine, ker je pridelek za 50% manjši, kakor v normalnih letih. Podražile so se nadalje dišave, čokolada, kakao, kava, vse približno za 5%. Tudi petrolej je dražji za 50 par. Sezonskega značaja je tudi podražitev kurjave. Vsako leto postanejo drva in premog nekoliko dražji pred zimo. — Tudi tekstilno blago se je deloma podražilo, predvsem fi-nejše vrste sukna, katerega uvažamo iz Anglije in ki se sedaj težko dobi. — Nasproti tem podražitvam pa so tudi pocenitve. Sadje se dobi sedaj po tako nizki ceni, kakor menda še nikoli. Vsem gospodinjstvom je omogočeno, da se obilno založe s tem važnim živilom. Velikega pomena za naša gospodinjstva je znatna pocenitev soli. Cenejše so postale razne vrste žita in fižol. Precej se je pocenilo tudi usnje.
Vse navedene spremembe, so kot smo že omenili, sezonskega značaja in nikakor ne bi mogle vplivati na splošni življenjski standard, dasi bodo vsekakor potrebne nekatere preusmeritve v prehrani in obleki. Omejiti bo treba pač potrošnjo predmetov, ki se uvažajo iz inozemstva ter prilagoditi potrebe naši domači proizvodnji. In vendar je velika nevarnost, da zabredemo v hudo draginjo — ta nevarnost pa je predvsem strah pred draginjo, da zahtevajo za vsako stvar več, kakor
Proslava 28. oktobra
ob 21 letnic osvobojenja Slovenije priredijo v soboto, dne 28. oktobra 1939 ob 8 zvečer, v dvorani Zadružne gospodarske banke mariborski Fantovski odseki in Dekliški krožki
svečano proslavo
s sledečim sporedom: državna himna; slavnostna fanfara: pozdrav; deklamacija; slovenske narodne; slavnostni govor (br. dr. Ciril Zcbot); orlovska himna.	...
Na to proslavo, na kateri se bomo spomnili svobode, ki smo si jo pred 21 leti po tisočletnem boju za vedno priborili, prijazno vabimo vso našo narodno javnost, posebej pa še prijatelje naše. mladinske organizacije. Za člane Fantovskih odsekov in članice Dekliških krožkov pa je udeležba strogo obvezna. Vstopnine nil
Meddruštveni^ odbor Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov v Mariboru.
je njena stvarna cena, da gospodinje letajo po trgovinah ter nakupujejo vse, kar jim pride pod roko ter si na ta način ustvarjajo nepotrebne zaloge. Iz strahu pred draginjo zapirajo nekateri trgovci dostikrat svoja polna skladišča, računajoč da bodo čez nekaj mesecev zaslužili lepe denarce zaradi podražitve blaga. 1
m Fantovski odsek Maribor IL ima nocoj ob 7. ure naprej v telovadnici Slomškove meščanske šole v Miklošičevi ulici svoj prvi telovadni večer.
A-ZET za urade, pisarne, šole i. t. d
m Počitniškemu domu kraljice Marije na Pohorju
so darovali namesto venca na grob pokojne g06pe Olge Balonove tvrdka Mejovšek 200 din, rodbina Vtrtnik 100 din in tajnik trgovskega gremija g. Skaza 100 din.
m V parku ga je zadela kap. Ko je šel v nedeljo popoldne policijski stražnik skozi mestni park, je opazil v bližini kavarne starejšega moža, ki je ležal na klopi. Ko je prišel k njemu, je videl, da je mož nezavesten, pa je hitro poklical reševalce, ki so starčka zapeljali v bolnišnico. Ugotovilo 6e je, da je bil to 75 letni upokojeni brzojavni mojster Anton Klun iz Gregorčičeve ulice, katerega je pri sprehodu v parku zadela kap ter je omahnil na bližnjo klop.
m Žetev smrti. V Jezdarski ulici 8 je umrl v starosti 62 let upokojeni državni pekovski mojster Anton Omerzu. — V Dravski ulici 8 je umrla 26 letna zaseb-nica Marija Leskovšek. Naj počivata v miru!
m Med počitnicami izvrSeno tatvino Sele sedaj opazil. V nedeljo je pihal hladen veter, pa 6e je hotel posestnik Jožef Smerdu iz Radvanjske ceste 18 obleči v zimsko suknjo. Ko pa je odprl omaro, je videl, da je prazna. Tat mu je odnesel 1000 din vredno zimsko suknjo, 1000 din vreden smoking ter 500 din vredno temno obleko, tako da ga je oškodoval za 2500 dinarjev. Tatvina je morala biti izvršena že v septembru, ko se je lastnik nahaja! na dopustu na morju. Ko je prišel 25. septembra domov, je našel na vrtu tri obešalnike, o katerih pa ni vedel, da izvirajo iz njegove lastne omare.
m Nevarna cirkularka. V Rušah se je ponesrečil Žagar Franc Jelenko. Cirkularka mu je odrezala štiri prste. Zatekel se je v mariborsko bolnišnico.
m Gospodarsko poslopje v plamenih. V Dobre-nju pri Mariboru se je vnelo gospodarsko poslopje s hlevi, last posestnika Žižeka. Goreti je začelo zvečer ter je ogenj uničil zgradbo do tal. Rešili so samo živino. Med gasilskimi cdinicami, ki so prihitele na pomoč, so bili tudi mariborski gasilci s svojo turbinko.
m Strel na avtomobil. Ko se je mariborski zdravnik dr. Kravs peljal v nedeljo popoldne po cesti, ki pelje skozi gozdove blizu Sv. Miklavža na Dravfkem polju, je naenkrat odjeknil iz gozda strel in krogla je prebila obe šipi na avtomobilu ter zažvižgala nad glavami prestrašenih potnikov. Ne ve se, aH je oddal nekdo strel nalašč, ali pa je streljal v gozdu kak lovec ter je bil po sredi nesrečen slučaj.
m Ker je pri mlatilnici kadil... V bolnišnico so pripeljali iz Sv. Jurja 28 letnega Alojza Njivarja, ki ima prebito lobanjo, Pri Njivarjevih so mlatili, pa si je Alojz pri mlatilnici prižgal cigareto. Njegov brat je zahteval, da ne sme kaditi pri tem poslu, ker je nevarnost požara, ker pa Alojz ni svarila upošteval, je segel brat po krepkejšen sredstvu. Prijel je za železno palico ter udaril brata s tako silo po glavi, da je počila pod udarcem lobanja.
m Dva razbojniška napada sta bila včeraj prijavljena mariborskemu državnemu tožilstvu. Prvi se je pripetil pri Dupleku, kjer je bil napaden 18 letni delavec Alojz Ornik iz Sp. Dupleka. Ko se je vračal zvečer s kožuhanja domov, sta ga na samotni poti prijela dva neznanca, ga podrla na tla, pošteno pretepla ter mu slekla plašč, v kterem je imel v žepu 50 din in nato pobegnila. Orožn;/ti so oba napadalca izsledili. Priznata sider, da sta Ornika napadla in pretepla, tajita pa, da bi mu bila vzela plašč in denaj. — V Ljubičnem pri Poljčnah sta spravila 24 letni Franc Meglič iz Podpeče in 27 letni Franc Zigart z Dolgega vrha v hude sirahe več posestnikov. Vinjena sta vdrla najprej k Mariji Horvat ter izsilila od nje pletenko z žganjem. Nato sta vdrla še v klet posestnika Ivana Lamuta, katerega sta poprej z grožnjami pregnala iz hiše ter sta mu odnesla večjo količino vina. Oba pa sta pobegnila z orožnih vaj, tako da se bosta tudi zaradi tega zagovarjala pred pristojnim obla6tvom.
Gledališče
Torek, 24.: ob 20 »Veriga«. Red B. — Sreda, 25 ob 20 »Celjski grofje«. Gostovanje v Celju. — Četrtek, 26.: ob 20 »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Red A. Slrnh pred draginjo — »im drati življenje.
KULTURNI OBZORNIK
Razstava bolgarske knjige
V	nedeljo, 22. t. m. je bila odprta v veliki dvorani Narodne Galerije prva razstava bolgarskih knjig, kakor jo je organizirala Jugoalovenako-bolgarska liga v Ljubljani. Pred kratkim je bila delna, izbrana razstava slovenskih knjig v Sofiji v okviru razstave splošne jugoslovanske kniige, zdaj pa se Bolgarom za njihovo zanimanje za nas od-dolžujemo 6 tem, da predstavljamo njihovo knjižno kulturo in žetev Slovencem ter tako posredujemo notranjo duhovno vez med narodi, ki je trdnejša kakor pa zunanje vezi, ki fih viharji svetovnih dogajanj trgajo z dneva v dan. Lepo in okusno, čez 2000 knjig vsebujočo razstavo, je odprl v imenu slovenskega naroda ban dr. Marko Natlačen z govorom, ki ga na tem mestu ponati-skujemo v celoti:
Spoštovana gospoda I
V	kratkem razdobju je imela Ljubljana že lepo vrsto knjižnih razstav in je bila že večkrat priložnost, da se je poudarjalo veliko kulturno poslanstvo tiskane besede.
Slovenska razstava nam je obrnila pogled v duhovno snovanje lastnega naroda. Pokazala je obsežno delo, ki ga je slovenski duh opravil v dvajsetih letih svoje svobode. Dvignila je našo samozavest in okrepila naš ponos, da živimo v Jugoslaviji, ki kot dobra mati omogoča ne le gospodarsko, ampak tudi duhovno sprostitev našega naroda.
Druge razstave, ki so nam predstavile kulturno bogastvo zapadnih narodov, so bile za nas Slovence važne in zanimive kot zakladnice slavnih del in priče velikega napredka na vseh poljih.
Podobno kot razstava češke knjige nam slednjič današnja razstava odkriva duhovno življenje bratskega naroda Bolgarov, ki nas nanj veže že mnogo vezi in ki ima gotovo željo, kakršno gojimo tudi mi Slovenci, da se medsebojno dodobra spoznamo, drug drugega temeljito razumemo in se na ta način zbližani tudi medsebojno podpiramo.
Pred nami je razstavljeno bogastvo bolgarske knjige. Niso to mrtvi predmeti. Knjige žive! Žive daij kot ljudje. Sto in stoletja ohranjajo duhovno življenje narodov in kažejo njihovo pravo podobo. Kot zgovorne, vztrajne in zanesljive poslanke romajo od človeka do človeka, spopolnjujejo njegovo znanje, plemenitijo njegova čustva, vzbujajo nova stremljenja, kramljajoč ves čas glasno ali po tihem o narodu, iz katerega prihajajo. Knjige so najmočnejše sredstvo za medsebojno spoznavanje narodov. Tiskana beseda zbližuje, kar je daljno, in osvetljuje, kar je neznano.
Luč največja je beseda!
jasna hodi med narčdi,
dušo k duši tajno vodi.
Medsebojno spoznavanje in zbližanje, ki ga izvrši beseda v knjigi, ni kratkotrajno, če se narodi ali države vežejo v svrho gospodarskega in političnega sodelovanja, veljajo take pogodbe samo toliko časa, dokler prinašajo medsebojno korist in dokler so iz gmotnih ozirov potrebne. Vse drugače pa je z zvezami, ki jih prinese s seboj duhovno, kulturno zbližanje. Politične smeri in gospodarski tokovi se menjajo — vezi, ki so jih narodi sklenili med seboj po duhovnem zbližanju, pa ostanejo trajne. In take vezi ustvarja predvsem knjiga. Kajti s tem, da nas knjiga seznanja in zbližuje, tudi omogoča, da se medsebojno vzljubimo. Česar človek ne pozna, do tega nima nobenega odnosa. Kar pa spozna in oceni kot vrednoto, to tudi vzljubi. Zato je prav knjiga tista sila, ki veže narode v medsebojnem trajnem spoštovanju in prijateljstvu.
Bolgarski narod, ki danes pošilja k nam svoje kulturne poslanke, nam je soroden po krvi in jeziku. V mnogih ozirih smo sp že zbližali in spoznali z njim; mnogo naših ljudi je že bilo na obiskih v Bolgariji, se vzpenjalo v gorovja, občudovalo naravne lepote te dežele in se čutilo domače med bolgarskim ljudstvom; po bolgarskih mestih je že donela slovenska pesem in po slovenskih bolgarska. Pred kratkim je bila razstavljena v Bolgariji tudi slovenska knjiga. Danes pa nam Bolgari odpirajo pogled v svojo knjigo in z njeno pomočjo v svojo narodno dušo.
Teh duhovnih stikov z Bolgari smo Slovenci še posebno veseli in jih iskreno pozdravljamo. Kajti mi smo tisti član južnoslovanske družine, ki je potisnjen najdalje na zapad in obdan od narodov z velikimi političnimi in kulturnimi silami. Mi živimo od vse naše družine na najbolj izpostavljenem ozemlju. Zato je za nas tembolj razveseljiva zavest, da za nami stoje prijatelji in bratje, ki nas vežejo z njimi močne in trajne duhovne vezi.
Ko odpiram razstavo bolgarske knjige, izražam željo, da bi ta priredilpv čim več pripomogla k duhovnemu zbližanju naših narodov in k trdni povezanosti obeh njihovih domov, naše Jugoslavije in bratske Bolgarije, ki ji srca nas vseh žele trajnega blagostanja in velikega kulturnega rnzmaha.
Po pozdravih predsednika Jugoslovanske lige v Ljubljani g. R. Pusto sle m ška, je govoril v imenu pokrovitelja z bolgarske strani g. ministra in poslanika na našem dvoru g. Ivana Popova tiskovni ataše poslaništva, naš znanec in prijatelj Georgijev, ki je v svojem govoru poudarjal potrebo medsebojnega zhližanja ter se zahvaljeval za veliko naklonjenost Ljubljane in Slovencev bolgarski kulturi, kjer se je že svoj čas tako plodno uveljavil Slovenec Bezenšek. Za njim je govoril predsedni k Bolgarsko - jugoslovanske lige v Sofiji bivši minister g. Žaharijev, ki je v svojem temperamentnem govoru govoril o vezah, ki vežejo južnoslovanske narode z bolgarskim narodom. Po krvavih bratomornih bojih je zdaj prišel čas tesnega sodelovanja ter spoznanja duše vseh južnoslovanskih narodov, kar najbolj posreduje knjiga. In v teh knjigah, ki jih razstavljajo zdaj v Ljubljani, lahko spoznamo bolgarskega duha. Za njim so govorili še zastopnik Zveze jugoslovanskih bolgarskih lig iz Belgrada g. Dimitrije Stojanov.
V imenu slovenskega Penkluba in društva književnikov pa je pozdravil bolgarske goste in bolgarsko književnost najbolj poklirani izmed Slovencev, pesnik Oton Zupančič. Hotel je sicer pozdraviti bolgarske pisatelje, ki so napovedali svoj prihod, pa niso prišli, toda čeprav niso tu telesno, so vendarle s svojim duhom, ki je podan v teh knjigah. Za njim je govoril v imenn bolgarskih književnikov pesnik Dimitrij Pantelejev, katere-govor prinašamo v celoti:
»Danes, ko Evropo objemlje strašno brezumje, ki uničuje najkulturnejše cvetove človeštva, ko je vzela orožje, da rešuje nacionalne in teritoialne spore, danes «e na skrajnem zapadu Balkana, v vaši prelepi Ljubljani dogaja redko kulturno dejanje: odpira se razstava bolgarske knjige. To dejstvo, kakor naj je tudi majhno, govori dovolj
P1
Ni
prepričevalno o mirnem in pokojnem življenju na balkanskem polotoku, ki je bil še nedavno označen za najnevarnejšo točko na evropskem kontinentu. Govori, da vi, ki ste priredili to razstavo, in mi, ki smo prišli 1000 km daleč za to, da vam stisnemo prijateljsko roko in da se globoko zahvalimo za to naklonjenost, da vi in mi mislimo, da kultura pozna samo eno edino orožje — člo-večanstvo, in samo eno edino zmago — zmago r duhu.
Stara in znana resnica je, da knjiga najbolj izpričuje kulturo kakšnega naroda. Ta resnica velja brez ostanka tudi za našo knjigo.
Knjige, ki so razstavljene na tej razstavi, so predvsem narodne knjige. Te ne stopajo na po-zorišče svetovne književnosti, ne bodo znane v epohah, in se ne bleste po zunanji okrasitvi. Toda v njih je vključena usoda bolgarskega naroda, ki se v svojem razvoju šele trudi, da doteče kulturo drugih narodov.
V	naših knjigah se kaže duša bolgarskih ljudi, njegova prvotna privezanost k zemlji, njegova velika etična sila, ljubezen do dela, nrav in navade, pregovori ln legende. Samo poglejte, s kakšno čisto narodno osnovo so napisana dela Ivana Vazova, T. Vlajkova, Kirila Hristova, Antona Strašimirova, Elin-Pelina, K. Petkanova, pa vse do najmlajših pisateljev! V teh knjigah ni karakterjev, ni tipov, ni herojev. Tam je samo en značaj, samo en tip — čisti bolgarski človek, in samo en junak — bolgarski narod.
Naše knjige — preproste in skromne — leže kot relikvije na preprostih lesenih policah po tisočerih kmetskih in mestnih knjižnicah in čitalnicah, posvečujejo narod, krepe v njem vero na boljše življenje in vzbujajo v njem voljo za široko kulturno in materialno delavnost.
Poglejte: Tak je duh bolgarske knjige!« Otvoritve bolgarske knjige so se udeležili vsi redstavniki slovenskega kulturnega življenja, ajvidnejši so prevzeli tudi častno odborništvo pri razstavi od cerkvenih, vojaških in mestnih oblastev ter od slovenske univerze in akademije, preko literarnih društev, novinarskih združenj, knjižničnih, trgovskih in obrtniških ustanov, do profesorskih in učiteljskih organizacij; vsi predstavniki teh najvišjih kulturnih institucij so ee udeležili otvoritve. Pa tudi druga društva, predvsem sorodna slovanska društva v Ljubljani ter kulturni delavci vseh panog so prisostvovali slav-nosti ter pozdravljali bolgarske goste in idejo, ki je pripeljala do tako lepe izmenjave kulturnih vrednot, kakor je knjiga Vso svečanost je prenašala tudi ljubljanska radio postaja, s čemer je dala možnost vsem Slovencem udeležiti se te lepe manifestacije bratstva v duhu dveh tako sorodnih
narodov, kakor so Slovenci in Bolgari.
*
Razstava v veliki dvorani Narodne galerije dela lep vtis, naravnost intimen, ki ga dela pri-kupnejšega še lepo zelenje in keramika na vrhu knjižnih vitrin. Na sredi je podoba kralja Petra II., ob njem pa carja Borisa III. in carice. Na desni strani so razvrščene najprej knjige leposlovne vsebine. Najprej proza. Tu vidi čiovek dela bolgarskih klasikov preteklosti ter pisce sodobnosti do najmlajših. V končnem desnem robu je Vazov, največji bolgarski klasik, pisatelj prvega bolgarskega romana Pod jarmom, ki je izšel v slovenskem prevodu letos pri Jugoslovanski knjigarni. Tu so klasiki kot Strašimirov, Rajčev, Mi-hajlo Gerogijev, Karavelov, Konstantinov, pa tudi sodobniki, najplodovitejši Rajnov, Danovski, Marija Gubešaneva, ena najboljših bolgarskih pisateljic, dalje Elin Pelin, Minkov, Karaljičev, Polja-nov, Rakovski, Dobri Nemirov, Jordan Jovkov, pisec drugega najboljšega romana — ki pa ni na razstavi — »Žanjec«, ki je tudi izšel v slovenščini (Modra ptica). Dalje je poezija, ki jo predstavljajo nekatera že prej med pisatelji uvrščena imena ter tudi klasiki Todorov, Debeljanov, Botev, eden največjih bolgarskih pesnikov — revolucionar, pesnik 62 pesmi, ki so pravi evangeliji bolgarskega domoljubnega človeka. Penčo Slavejkov, Nikolaj Lilen, veliki larpourartist, Dora Gabe, Javorov, katerega 25 letnico smrti so Bolgari praznovali letos. Hristov, Pantelejev, s svojim »Drvarjem« in »Skijašem«. Temu oddelku sledi mladinska literatura, ki je gotovo prvovrstna in edinstvena. Vsi bolgarski pisatelji tekmujejo v mladinski literaturi, zato tu srečujemo vsa klasična imena iz prejšnjih oddelkov. Poleg tega pa še taka, ki imajo ime predvsem v tem mladinskem ustvarjanju, kakor so Stubelj, Karalijčev, čičo Stojan, Krasinski, Pavnodžilev itd. Tam blizu so tudi bolgarski dramatiki, med katerimi je najvidnejši Kostos s »Go-ljemanovom«, ki so ga igrali že v Ljubljani. Kalina Malina, Todorov itd. Toliko na desnici.
V	sredini je bolgarska kritika ter literarna zgodovina, ki jo predstavljajo Penev, Radoslav, Ca-nev, Arnaudov, Mešikov, Boris Jocov itd. Tu so lepe šolske izdaje klasikov ter opis šolskih avtorjev v zbirki »Literaturni razbori«, ki spominja na naše »Cvetje«. Na drugi strani je zgodovina z Jirečkom, češkim zgodovinarjem in prvim bolgarskim prosvetnim ministrom, zbirka »Rodina« Pi-lova in Jocova, ki spominja na praško Slavio. Do. kumenti bolgarske zgodovine. Prav v središču pa so prevodi bolgarskih del v slovenščino (Vazov, Karalijčev, Isajev, Jovkov, Pirhi, Novele), Bezen-škova slovnica, Srbija in Bolgarija, razni Ljubljanski Zvoni, z Aškerčevemi pesniškimi potopisi po Bolgariji; dalje prevodi v bolgarščino iz srbohrvaščine itd.
Na levi strani pa je najprei razstavljena otroška literatura, ki je gotovo najlepši del vse razstave. Tu so Bolgari veliki in veliko pred nami. Poglejmo samo pravljice, kakor jih ilustrira Ata-nasovl Ali Lazarkevič, Georgijev, Beškov, Boži-nov itd. Kako fino delo! Naravnost bibliofilsko. Tu so pisatelji kakor Razcvetnikov, Elin Pelin, Dora Gabe, prevodi iz ruskega pravljičarja Maršana, Dalje so potem druge panoge, kakor filozofija, zlasti verska literatura, ki kaže bolgarsko pravoslavno znanstvo na veliki višini. Slede skupine vzgojeslovja, prava .glasbe, slovarjev, enciklope-dij„ akademskih izdaj itd. itd. Mpd vsemi rubrikami so tudi prevodi iz tujih književnosti.
V	vitrinah po sredini dvorane pa so razloženi nekateri hibliofilski tiski (biblija) ter umetnostne publikacije (50 let bolgarskega slikarstva), 1000-letnica Bolgarije, bolgarske vezenine itd.
Tako podobo kaže samo bežen pogled v razstavo bolgarske knjige, ki je bila v nedeljo odprta ter bo ostala odprla ta teden, Če morda ne bo podaljšana. Ker je vstop prost, gotovo ne bo nikogar, ki bi ne šel pogledat tega duhovnega bogastva bolgarske knjige. Predvsem naj si ogleda to lepo priložnostno informacijo o književnosti sosednega slovanskega naroda naša šolska mladina.
V Katovicah spet delujejo tvornice
Sibirska vročina
Iz Moskve poročajo: Po različnih" delih zahodne in sredn je Sibiri je je nastopil tropski val vročine, kakršne v teh dneh in v teh delih zemlje ni še bilo. Medtem ko so še nedavno divjali snežni viharji po zahodni Sibiriji, je ondi zdaj kakor sredi poletja, tako da je 30 stopinj Celzija vročine v senci.
16 milijonov frankov za majhen kos papirja
V	Londonu so imeli nabiralni dan v prid Rdečemu križu, in mlade gospe iz višje družbe so prodajale majhne rdeče zastavice v dobrodelne namene, ki so jih ponujale mimoidočim na cestah in v parku.
V	parku Kensington sta srečali dve mladi nabiralki elegantnega gospoda sivih las, ki sta mu z najljubeznivejšim nasmehom ponudile svoje zastavice. Gospod, bil je velik patriot in multimilijonar lord Nuffied, se ni dal dolgo prositi. Vzel je svojo knjižico z nakazili, napisal je ček in ga z elegantnim poklonom izročil obema nabiralkama. Te dve nista mogli verjeti svojim očem, ko sta brali, da je dal ta dobrotnik 100.000 funtov šterlingov za Rdeči križ!
Obe sta bili tako zmedeni, da sta se poza-
bili zahvaliti, in šele čez dolgo časa za tem, ko je bil lord že odšel, sta zapazili, da mu tudi nista dali zastavice, ki bi jo bil za ta denar pač zaslužil.
Samomor tvovskega vojvode
List »Ruskaja pravda« poroča iz Užhoroda podrobnosti o samomoru lvovskega vojvode Alfreda Bilyka v hotelu >Silagu« v Munkaču. Ko je Bilyk zvedel, da bo Poljska zavzeta, je vso svojo lastnino spravil v denar in je poslal svojo ženo s tremi otroki na Ogrsko. Sam pa je ostal v Lvovu, dokler ni bilo mesto obkoljeno po Nemcih in Rusih. Bil je eden izmed poslednjih, kar jih je odšlo iz mesta in je srečno prispel čez hribe v Munkač, kjer ga je pričakovala n jegova družina. Toda kako je osupnil, ko njegove družine tam ni bilo in ko tudi ni bilo nobenih vesti o njej. Neki poljski častnik mu je povedal, da so bili skoraj vsi poljski begunci postreljeni in da je njegova družina tudi med temi žrtvami. Pod vtisom te strašne novice je odšel vojvoda v svojo hotelsko sobo. kjer se je ustrelil. V pismu, ki ga je zapustil, pravi, da ne more preživeti izgube žene in otrok. Toda točno pol ure po njegovi smrti je prišla njegova družina zdrava v Munkač. Pri mrtvecu so našli milijon dolarjev.
S S? O R T
šport zadnje nedelje
To nedeljo se je osmič zavrtelo kolo ligaške-ga tekmovanja. V tem kolu moramo že takoj v začetku poudariti velik uspeh naše Ljubljane v Splitu. S to svojo zmago se je do prihodnje nedelje vsidrala na sedmo mesto v slovensko-hrva.t-ski ligi. In če ji bo uspelo prihodnjo nedeljo zabeležiti zopet uspeh, se bo še višje pomaknila. Sedaj pa še malo pregleda.
Ljubljana : Split 4:0 (4:0).
Zadnjo nedeljo je gostovalo v Splitu moštvo slovenskega ligaša SK Ljubljana. Reči moramo, da nismo niti najmanj pričakovali, da se bodo naši fantje tako dobro odrezali. To je res prav lep uspeh našega ligaša, ki mu bo vlil mnogo volje do nadaljnjih novih zmag, kajti zmage s tujega igrišča že dolgo niso prinesli. Vsa čast našim fantom, ko tudi v težkih časih, ki jih preživljajo, niso izgubili poguma. Le tako naprej!
V Split je odpotovalo nekoliko spremenjeno moštvo. Zelo se je okrepila krilska vrsta, kar je imelo dobre posledice. V napadu je spet igral stari Hassl, ki je — kakor je videti — vlil mladim fantom poguma, jih bodril ter jih pripravil do samozaupanja. Vse te vrline in še mnogo požrtvovalnosti pa je prineslo Ljubljani nadaljnji dve piki, ki jih je že tako krvavo potrebovala. Od naših igralcev edino vratar ni popolnoma zadovoljil, ki pa je imel v branilcih dobra zaščitnika. Moštvo Splita, ki je nastopilo brez nekaterih svojih najboljših, je bilo podobno razbiti vojski. Pa tudi dež in blatni teren jim je mnogo nagajal ; na takem terenu se niti zdaleka niso znašli tako kakor Slovenci. Proti koncu so bili Split-čani precej boljši od gostov, vendar se jim ni posrečilo znižati rezultata, kaj šele zmagati. Gledalcev je bilo kakih 3000, sodil pa je dobro Ma-tančič iz Zagreba.
Grad janski : Hajduk 0 : 0.
Ta tekma se zaradi incidenta, ki ga je priredil igralec Hajduka Kacijan nad slovenskim sodnikom Makoratijem, ni mogla dokončati in je bila igra prekinjena že v osmi minuti prvega polčasa. Po odredbi sodnika bi se morala izvajati 11 me-trovka proti Hajduku, ker je branilec Hajduka grdo zrušil napadalca Gradjanskega Lešnika v kazenskem prostoru. Streljanje kazenskega udarca pa Hajdukovci niso dopustili in so je pri tem Kacijan toliko spozabil, da je dvakrat navalil na sodnika, ki je bil prisiljen tekmo prekiniti. Igralec Kacijan pa je z današnjo tekmo zaključil svojo kariero na zelenem polju. Po incidentih je policija aretirala Kacijana in ga odvedla na ooliciio. koder so ga zaslišali. Izgovarjal se je, da ne obvlada svojih živcev, in ga nekatpre stvari silno hitro pogrejejo. Ril je ves skrušen in je dejanja zelo obžaloval. Tekma se je vendarle nadaljevala, a to samo kot prijateljska, ki jo je do konca vodil trener Gradjanskega g. Bukovy. Rezultat je bil 1:0 za Gradjanskega.
Bačka : Hašk 1 :1.
Slavija (O.) : Slavija (V). 2 : 0.
Sašk •• Konkordija 3 : 2.
Jugoslavija : Jedinstvo 2 : 2.
BSK : Bask 2 : 0.
Ta tekma je obetala, da bo mnogo bolj živahna in prpplptena z mnogimi lepimi potezami. Oba nasprotnika sta si bila dokaj enakovredna, in le nesrpčni slučaji so prinesli zmago bolj prisotnemu BSK-u. Tudi Bask bi mogel zabiti vsaj gol ako ne izenačiti, vendar mu to ni uspelo ker je imel smolo.
Prvenstvena tablica do prihodnje nedelje pa izgleda v obeh ligah takole:
Slovensko-hrvatska liga. Gradjanski	ft 7 i n *>■•> j*
Hašk	8 6 1 1 22:10 13
Sašk (Sarajevo)	8	5	2	I	16:12	12
Hajduk	8	4	i	3	19:14	8
Slavija (Osijek)	3	3	2	3	16:23	8
Concordia	8	3	1	4	18:19	7
Ljubljana	8	2	2	4	17:25	6
Bačka	8	2	1	5	12:24	5
Split	8	1	1	6	6:19	3
Slavija (Varaždin)	8	0	2	6	5:17	2
Srbska		liga.				
BSK	5	4	1	0	18:26	8
Slavija (Sarajevo)	5	4	0	1	17:6	8
Jugoslavija	5	3	2	0	12:5	8
Gradjanski (Skoplje)	5	3	0	2	10:10	6
Jedinstvo	4	2	2	1	11:10	5
Bata	4	2	1	2	9-9	5
ZAK	5	2	0	3	11:12	4
Vojvodina	5	0	2	3	7:14	2
BASK	5	0	2	3	3:9	2
Zemun	5	0	1	3	3:22	1
Podzvezino		prvenstvo				
Tudi v ljubljanski nogometni podzvezi se je vršilo polnozasedeno tekmovanje. To nedeljo so nogometaši marsikaterim svojim navijačem preskrbeli neljubo presenečenje. Igrišča so bila to nedeljo precej težka in so se morale meriti moči in znanje po drugih merilih kakor pa ob suhih dneh, na lepih igriščih. Nekatere prireditve so bile zaradi deževja, ki je le v redkih presledkih prenehalo, odpovedane; to velja predvsem za motociklistične dirke, ki bi se imele vršiti to nedeljo, a so morale biti že v drugo odpovedane.
Med najvažnejše tekme te nedelje moramo zabeležiti:
Kranj : Mars 8:1.
Razmočeno igrišče ni delalo tolike težave Kranjčanom kakor so to občutili Poljanci. Moštvo Kranja je svojo zmago popolnoma zaslužilo in je bilo v večini igre v premoči; dodajali so točneje od domačih in pri streljanju so bili odločnejši. Mars je z današnjo tekmo izguhil prvi dve piki, kar mu morda pri končnem obračunu ne bo šlo v račun.
Hermes •• Jadran 3 : 3.
Nasprotnika sta bila po močeh precej enaka in je bilo težko prorokovati izid tekme že vnaprej. Razvila se je po razmočenem igrišču, ki je bilo. polno mlak in blata, ogorčena igra za točke. Neodločen rezultat por>olnoma ustreza potegu igre.
Svoboda : Disk 4 : 3.
Nepričakovana zmaga Svobode na domžalskih' tleh je bila popolnoma zaslužena.
Bratstvo : Reka 4 : 1.
Rečani so morali prepustiti bojevitejšim Jeseničanom obe točki. Teren je bil težak in je bolj ugajal domačinom.
Po ostali Sloveniji so se vršila še mnoga srečanja, katerih rezultate prinašamo:
Celje : Olimp 6 : 2.
Oradjanski : Rapid 4 : 2.
t'SK Železničar 2 : 0.
. , X. l.i«t>l.ianskem drugem razredu pa so bili sledeči izidi:
Moste : Mladika 5 : 3.
Slavija : Adrija 4 • 4.
Korotan : Grafika 2 : 1.
V juniorskom prvenstvu pa:
Moste ■ Hermes 1:1.
Jadran : Svoboda 1 : 1.
Ljubljana : Slavija 7 0.
VIII. pohorski gozdni tek
priredi SSK Maraton v nedeljo dne 5. novembra.
ekmoVanje se vrši ob vsakem vrpmenu. Podrobnost so objavljene v razpisu, ki ga Je prineslo
Civilna motorna pilotska šola v Ljubljani
je usposobila letos ie 15 novih pilotov
Ako pogledamo samo številke, izgleda na-, ravno, da je to malo z ozirom na podatke, ki jih o šolah dajejo drugi kraji, toda oni, ki poznajo sredstva, s katerimi razpolaga Ljubljanski Aeroklub, vse, da so uspehi, dosežem v Ljubljani, na enem izmed prvih mest za Jugoslavijo. Ko so 21. t. m. polagali mladi kandidat ie izpite, smo dobili še sledeče informacije.
Že več let opravlja Kr. Jug. Aero-klub učenje v motorni pilotaži, šele letos pa je vse šolanje bilo službeno dodeljeno na tri civilne pilotske šole in sicer na Belgrad, Zagreb in Ljubljano. Od gojencev, ki so bili pri pomladnem pregledu v Zemunu sprejeti za gojence štaba zrakoplovne vojske, je bilo Ljubljani dodeljenih 6 gojencev, sredi kurza potem še sedmi, dočim jih je za Belgrad prvotno bilo določenih 40, a za Zagreb 12. V medsebojnem dogovoru sta si potem razdelila Belgrad in Zagreb število gojencev tako, da bi imel Zagreb izučiti 23 gojencev, ostanek pa Belgrad. Mi smo se zadovoljili s sedmimi, saj Smo se dobro zavedali, koliko pažnje in če hočete, tudi sreče bo treba, ako bomo hoteli z enim edinim šolskim letalom izvežbati teh 7 učencev. Oblastni odbor Aero-kluba v Ljubljani pa je tudi na svojem področju želel nagraditi najbolj aktivne svoje člane na deželi in v Ljubljani z brezplačnim izu-čenjem motorne pilotaže in tako je naša šola v Ljubljani naenkrat imela 7 državnih in 5 klu-bovih učencev, katerim se je proti koncu priključil še privatni interesent proti plačilu. Šolu, ki je štela tako 13 učencev, je imela le eno letalo na razpolago in enega učitelja, ki je šolanje prevzel dobrovol jno, da klubu omogoči čim večji prihranek na personalnih izdatkih in da se ta denar uporabi za nabavo primernega novega letala za trenažno sekcijo turističnih pilotov. Na smemo prezreti dejstva, da je letošnja šola bila omogočena v takem obsegu le na podlagi žrtev, ki so jih doprinesli turistični piloti na našem področju, ker zaradi pomanjkanja letečega parka skoro niso mogli priti v poštev za trenažne letenje.
ya se je pričela 20. julija t. 1. Gojenci so bili sledeči štabovci: Ivanuš Brano iz Dev. Mar. v Polju, Kandare SaSa iz Ljubljane, Kočar Franc iz Celja Lobe Milan iz Ljubljane, Namar Leopold iz Ljubljane, Satler Jože iz Ljubljane in Žioojin Lazu* iz Skoplja, gojenci Aero-kluba pa: Pizzulin Rudolf iz Kočevja, Raonik Jože z Jesenic, Ručigaj Izidor z Jesenic, Starič Ludvik in Češnooar J. iz Ljubljana, kasneje je prišel še štabovec Pirec Lado z Vira pri Domžalah in gdč. Majda Turnherr proti plačilu. Življenje na letališču je postalo takoj živahnejše, saj je bilo treba z vsakim učencev dnevno napraviti vsaj po tri do pet poletov predpoldne v zgodnjih jutranjih urah in istotoliko zvečer.
Vsak polet traja 5 minut in ako računamo ža vsakega gojenca samo 8 poletov dnevno, znaša to 40 minut za osebo ali 8 ur 40 minut za 13 učencev na dan. Koliko mora pri tem zdržati letalo in učitelj letenja, si lahko misli
Dr. Tiso, slovaški ministrski predsednik, čestita letalcem
vsakdo sam. Oblastni odbor Aero-kluba je imel pri vsem to srečo, da je prevzel prostovoljno v izučavanje dva učenca poveljnik trenažne vojne eskadrile v Ljubljani kapetan II. razr. pilot lovec Žarko Vukajlooič, ki je istočasno opravljal tudi nadzorstvo nad potekom dela v pilotski šoli in to po nalogu štaba zrakoplovne vojske, in pa istotako troje učencev narednik-vodnik vojni pilot Jeronim Gregov, ki je dodeljen ljubljanski eskadrili za trenažo rezervnih pilotov na področju Ljubljanskega in Celjskega vojnega okrožja. Ostalih osem učencev je imel
upravnik civilne pilotske šole, šef Centra Aero-puta dr. Stanko Rape, prav tako kot oba preje imenovana, dobrovoljno in brezplačno. V letnih
mesecih, ko nismo imeli megle, so bili gojenci na letališču že ob 5 zjutraj, kasneje je bila ura prestavljena na 7 in tako je potekalo delo s presledkom med 12 in 15 vse do 20 in to izmenoma praktično letenje in teorija. V poučevanju teoretičnih predmetov je klubu pomagal poleg že zgoraj navedenih tudi dr. inž. Anton Kuhelj, univ. prof. v Ljubljani, Oskar Delkin, kartograf iz Ljubljane, in narednik vodnik Franjo Binder.
Delo je lepo napredovalo in uspeh šole je bil v tem, da so se polagoma vsi učenci osamosvojili v letenju in to po ca 120 do 150 poletih, ki so jih napravili skupno s svojim učiteljem. Prvi je poletel sam Ivanuš Brano, kmalu za njim Ravnik Jože, še malo kasneje Namar Leopold, tem pa so sledili v kratkih presledkih potem vsi ostali. Po vsestranski trenaži so se usposobili za polaganje izpita Ivanuš, Knndnre, Kočar, Lobe, Namar, Pizzulin, Ravnik, Satler, Starič in Lazič, dočim je Ručigaj moral prenehati zaradi poteka dopusta, Češnovar je prekinil šolanje zaradi bolezni, Pirec in Turnherr pa sta vstopila v šolo šele kasneje in je tedaj nista še mogla končati.
Dne 21. oktobra se je pod predsedstvom kap. L razr. pilota-lovca Kalašiča sestala izpitna komisija, ugotovila, da so pripravljeni knndi-datje izvršili vse predpogoje za polaganje^izpita
in jih potem na podlagi njihovega praktičnega in teoretičnega znanja prevedla v turistične pilote. Od 10 gojenccv jih je položilo 7 z odliko, dva s prav dobrim uspehom, eden pa z dobrim.
Ko je g. kapetan Kalašič javljal rezultat, je naglasil, da je tako s praktičnim kakor tudi s teoretičnim znanjem gojencev izredno zudovo-ljen, čestital je vodstvu šole in učiteljem-letenja ter pozval vse nove pilote, du ostanejo letenju zvesti tudi v bodoče. Letos je Aero-klub v Ljubljani usposobil na enem svojem letalu 15 gojencev za pilote in sicer v ea 3100 poletih tekom 510 ur elektivnega letenja. Ako primerjamo, da je v Belgradu položilo izpit 30 gojencev in imelo pri tem 7 letal za šolo na razpolago, v Zagrebu pa na 6 letalih doslej 6 gojenccv, vidimo šele, s kako skromnimi sredstvi je naš Ljubljanski Aero-klub dosegel prvovrstne rezultate, saj ni v vsem času bilo nikakega loma na šolskem letalu, dasi je v službi pri Aero-klubu že od leta 1934. Konec tega meseca bodo
polagali izpite še ostali gojenci, nov tečaj v motorni pilotaži pa bo osnovan prihodnje leto meseca maja. Dotlej upamo, da bo tudi Ljub-
ljana dobila nekaj novih letal za šolo in tako stopila v vrsto ostalih šol ne le po rezultatih, temveč tudi po materijalu, s katerim bo razpolagala.	, | . , ,
Vojaški vagoni z vojnim materialom;
Varšava ob svojem zadnjem odporu
Brezprimerno junaštvo prebivalstva
Varšava nikdar v svojem največjem sijaju ni bila tako slavna, kot je v razvalinah. Velike žrtve kažejo, da je tu šlo za velike stvari. Še in še se v svetovnem tisku javljajo poročila o dogodkih njenih zadnjih svobodnih dni. Očividci opisujejo svoja vtise, iz katerih bo svet kot iz drobcev polagoma dobil celotno sliko bojev za Varšavo. Naslednji sestavek je objavilo vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, poslal mu ga je neki Italijan, član diplomatskega zbora, ki se je tik pred koncem z ostalimi tujci umaknil iz mesta v razvalinah.
21. septembra zjutraj so vsi tuji državljani, ki so še bili v Varšavi, prejeli ukaz, naj se
ovinek, za vsako hišo. Hladno mirno so prenašali vojne grozote, z velikim junaštvom. Vojaki in pivilno prebivalstvo — vsi so se borili kot levi. Videli smo vojake, ki so bili oboroženi z golimi puškami, pa so se spustili v boj proti divjemu pohodu motornih voz. Ranjeni
in umirajoči so se upirali, z izrazom skrajnega prezira na obrazu. Dekleta in dečki so vojakom podajali strelivo, ne da bi se menili za
pripravijo na odhod. Pogajanja, ki jih je že
......... dir "
:imi in nemškimi lspešna. Odhod tuji
a je
še, kako bomo potovali; pripravljeni pa smo,
nekai dni vodil dekan diplomatskega zbora s "jski
Eešna. Udhod tuje
il določen za ob 2 popoldne. Ne vemo
E oljskimi in nemškimi vojaškimi oblastmi, so ila uspešna. Odhod tujcev iz izmučenega me-
da bo precejšen del pota treba opraviti peš.
Dnevi stiske
Nihče, razen tistih, ki so preživljali te žalostne dni v Varšavi, ne more razumeti, kaj se pravi prebiti tri tedne v obleganem mestu, na katero ponoči in podnevi padajo bombe izpod neba in z zemlje, ki je izpremenjeno v bojno polje, v park topništva. Vojna napoved je prišla, ko smo spali, ob zori prvega septembra, z dolgo vrsto eksplozij od bomb, ki so padale z višine po hišah in okrog njih. Od takrat se je naše življenje hitro izpreminjalo: zdaj smo bežali v poslaništvo, zdaj smo cele noči prebili v kleti, kjer smo čepeli na vlažnih tleh; jesti smo imeli čedalje manj — do lakote; ostali smo brez vode, brez Inči, brez plina, brez mila. Iz-premenilo nas je v upadla, obupana sestradana in umazana bitja. Nihče se ni več ukvarjal s samim seboj, ko smo videli, kako se okrog nas lomijo in podirajo hiše, kako umirajo žene in otroci, kako se ranjenci v mukah vzpenjajo iz razvalin.
Pred našim poslaništvom sem nekega dne naštel štirinajst trupel, ki so obležala na asfaltu. Videl sem, kako so iz razvalin ene izmed mnogih zadetih hiš vlačili nova trupla, razmesarjena in raztrgana. Videl sem priletno ženo, ki je šla kaka dva koraka pred menoj na ulici, kako se je zgrudila, zadeta od drobca granate. Nekega dne sem se odpravil proti hiši nekih prijaieljev, o katerih že nisem imel nobenih vesti; plazil sem se za zidovi, stiskal ob Vsaka vrata, se spodtikal nad razvalinami: toda hiše, ki sem jo iskal, ni bilo več, stanovalci so bili mrtvi, dasi so morda noč še preživeli.
Varšava je trpela bolj kot katero koli drugo mesto; trpela je od napadov iz zraka in potem od topniškega ognja. Delo teh napadov so dopolnile zažigalne hombe. Topovski izstrelki so brez usmiljenja bili vse vprek po hišah, po zasebnih, javnih poslopjih in cerkvah. Drobci so sejali smrt med sestradanim ljudstvom, ki je v dolgih vrstah stalo pred zadnjimi še odprtimi trgovinami. Vsi so nekako otopeli v junaškem sklepu, da bodo branili in umrli za vsako ped zemlje, za vsak košček ulice, za vsak
zrna izstrelkov, ki so deževala okrog njih. Ko je že kazalo, da je usoda vojne neizprosno zapečatena, nikomur ni prišlo na misel, da bi odnehal. V skrajnem odporu Varšave so bili vsi edini, vsi odločeni, da umro. Če so bombe z letal in biči topništva imeli namen demoralizirati ljudstvo, ga niso dosegli. Nasprotno: vsaka bomba, vsak izstrelek, vsak zadetek, ki je pogodil mesto, je okrepil odločitev: braniti se do konca.
Tako se je Varšava v zadnjih dneh izpre-menila v pravo bojno polje, ki je bilo vse pre-preženo z ovirami in barikadami, s topovi in strojnicami. Poljski topovi so na vseh krajih odgovarjali nemškemu ognju. Z vsake hiše, z vsake strehe so štrlele strojnice. Izmučeni in
sestradani vojaki so se kot z glavo skozi zid upirali discipliniranim in dobro organiziranim nemškim naskokom in so jih več dni z uspe-
upirali
iniranim in dobro organiziranim
hom odbijali. Civilno prebivalstvo se je udeleževalo vseh bojev: Z okna negega delavskega doma v mestnem delu WoIa sem na lastne oči videl čudovito1 borbo, v kateri so se meščani, oboroženi s palicami, železnimi drogovi in revolverjem tu in tam borili proti trem tankom, ki so prodrli do prvih hiš. Kljub smrtnemu ognju iz strojnic so vsi trije obtičali nepremakljivi in v kratkih desetih minutah so bili negibni.
Dejstvo samo, da se je moralo zmagovito napredovanje nemške vojske pred odprtimi zidovi Varšave ustaviti za več kot 20 dni, samo dovolj glasno priča o junaštvu njenih brani-teljev.
Odhod
Vsi ti spomini se kopičijo v meni, ko pričakujemo odhoda. Ob dveh popoldne Italijani, ki so se zbali v poslaništvu, zasedejo nekaj naših avtomobilov. Najprej žene in otroci, kakor kadar se potaplja ladja. Na cesti je ostalo še kakih deset ljudi, ki sem jih prevzel, da bi jih odpeljal pred hotel Bristol, kjer naj bi čakal vojaški avtomobil.
Tam je zbrana že prava množica tujcev vseh narodnosti. Ko čakamo na avtomobile, se topovski ogenj razvije popolnoma. Čakamo sredi ulice skoraj celo uro in že se je zdelo, da ni več upanja. Drobci granat padajo od vse povsod in vedno povzročajo veliko zmedo v tej pisani družbi. Pred našimi očmi se odigravajo žalostni prizori. Na zasilnem vozičku peljejo starejšo gospo težko ranjeno. Pod njeno glavo velika mlaka krvi. Voziček s težavo vlečeta dva dečka, ki sta morda njena sinova.
Slednjič le pride nekaj vojaških avtomobilov, ki jih zasedemo. Naprej vozijo avtomobili diplomatskega zbora. Vozimo v smeri proti Pragi, severnemu predmestju Varšave. Preden zavozimo čez most Kierbedzia, se moramo spet za dalj časa ustaiiti. In prav takrat začne delovati protiletalsko topništvo. Nekaj trenutkov nato se prikaže na nebu šest nemških letal. Vse
i iTS- * . '
> 1 .»
Sestanek nordijskih poglavarjev držav v Stockholmn. Od leve: Erkko, finski znnanji minister; Minch, danski zunanji minister; Kallio, predsednik finske republike; kralj Haakon norveški; kralj Gustav švedski; kralj Kristijan danski; Koht, norveški zan. minister; Sandler,
švedski zunanji minister
je. Kakor da smo sredi bitke, Izpostavljeni ognju, ne da bi se mogli kriti. Odleglo nam je, ko smo spoznali, du nemška letala mečejo letake namesto bomb. Nato nadaljujemo pot. Avtomobilski sprevod krene na železen most čez Vislo. Pogled od te strani na mesto je v resnici pretresljiv. Na levem bregu Visle je pred našimi očmi najponosnejši del mesta: kraljevski grad, stolnica, slavni spomenik kralja Sigis-munda, kapucinska cerkev, univerza. Toda vse te stavbe so poškodovane, razmrjane, ni jih mogoče spoznati. Na bregovih široke reke ni nobenega znrka življenja. Izrazi kot »razdejanje«, »opustošenje«, se mi zdijo preslabotni, da bi mogli izraziti vse to.
Ko pridemo čez most, okrog katerega so razpostavljeni štirje poljski topovi, pridemo v predmestje Praga, ali bolje rečeno, vozimo se sredi razvalin tistega, kar je nekdaj bilo predmestje Praga. Povsod vojaki, barikade, topovi. Žene in otroci hodijo med razvalinami in iščejo, če bi mogli izvleči kaj vrednega. Od mnogih hiš ni ostalo nič, prav nič razen kup tramovja in opeke. Za cesto široke jame po sedem metrov v premeru kažejo, kam so padle bombe. Vožnja avtomobilov je silno težavna. Ovijati se moramo okrog barikad, izogibati se razvalin: Poljski vojaki odgovarjajo na naše pozdrave in vzklikajo: »Kmalu bo le nazaj!« Slednjič pridemo do zadnje poljske črte. Častniki, ki so nas spremljali, izstopijo in pozdravijo. Sto metrov naprej nas pričakujejo Nemci. Peš opravimo to pot, poljski vojaški avtomobili pa se vrnejo.
Nato očividec opisuje nadaljno pot proti mestu Nasielsk, po razritih cestah, čez zasilne mostove. Nek je na deželi se je zapletel v pogovor z dvema poljskima dečkoma in pravi o tem pogovoru: j>Vprašal sem ,JW, kaj vse sta doživela, kakšno škodo pretrpela v vojni.« A ta dva v vojni ne vesta nič. Ko sta se nekega jutra prebudila, sta videla, da mimo hiše korakajo nemške čete. Zaprla ste se v hišo in nihče ju ni motil. Bojita pa se, ker ju je strah topovskega streljanja, ki prihaja od Varšave sem, in ker ne vesta, kje so njihovi.
Tako je ta skupina po mnogih težavah, ki pa niso nič proti trpljenju Varšave, prišla v Nasielsk, odtod pa v Konigsberg in dal je v Ste-tin, kjer so jim oblasti omogočile nemoten po-vratek v Italijo.
Lahkovernost ,,nepolitičnih"
Šport, pravimo, nima s politiko nič opravka.
Olimpijske igre za I. 1940 so se morale, ker v Tokiu niso hoteli nič slišati o njih, izseliti na Finsko, kjer so jih v Helsinkih z navdušenjem sprejeli in so takoj začeli z dragimi in razburljivimi pripravami zanje. Pa ti pride vojna vmes! In zdaj smemo pač z 99 odstotno gotovostjo reči, da bodo imele olimpijske igre iz 1. 1940 isto usodo kot one iz 1.1916.
Imamo pa razen prave olimpijade tudi še tako zvano »zimsko olimpijado«, to se pravi, olimpijsko tekmovanje v smučanju, drsanju, sankanju in hokeju. Te tekme bodo tisto zimo, ko je nato v poletju prava olimpijado. In zdaj so pripravljali zimsko olimpijado za februar 1940 in je bila izročena v roke Nemcem, da bi bila v Garmisch-Partenkirchenu, kot 1. 1936.
Pravkar poročajo športni listi, da bo ostalo vse pri starem in da se bodo zimske tekme vršile po načrtu v Garmischu. Pa to so bolj zasebna poročila. Vendar se dozdeva, da to pot »nepolitična« lahkovernost vendarle predaleč sega...
Sila kola lomi
V Parizu jc zdaj na stotine brezdomovin-skih mačk, ki so jih zapustili lastniki, ki so šli na deželo, ali so bili vpoklicani. Neka ljubiteljica živali je izjavila, da rada sprejme 150 mačk k sebi in jim je v neki prazni garaži pripravila zavetišče. Vsako jutro je pripravila zanje v velikem bazenu mleka z razmočenim kruhom in lačne mačke so kar planile na slastno jedačo.
Neka druga taka ljubiteljica živali si je pripravila kletko za kanarčke. Kletka, ki vanjo zbira ptiče, je na kolesih in je narejena po načinu plinskih mask, v njej je pa tudi črpalka za zrak, da imajo ptiči dovolj zraka. Ptički so z glasnjm čivkanjem prileteli v to kletko, ki jih bo o priliki kakega napada varovala za-strupljenja s plini.
Slovenj Gradee
Nevaren požar. Na dvorišču hotela Schuller, ln sicer v utl za ža rov i no je preteklo soboto proti večeru nastal ogenj, ki se je zelo hitro razširil po vsej precej obsežni uti. Vzdignil se je visok oblak dima, zalem pa ognjeni zublji. Na klic gasilskega roga ter plati zvona so prihiteli ljudje, posebno pa vojaštvo, ki je zelo požrtvovalno sto. Pito v akcijo. Prihiteli sta gasilski četi Slovenj Uradec ter Stari trg s svojimi motorkami. Po eno-urnem naporu gasilskih čet in vojaštva se je posrečilo požar udušiti. škoda je cenjena na 10.000 dinarjev, ki pa je krita z zavarovalnino pri sa-varovalnici »Slaviji«.
otroški kotiček
SLON SAMBO
(105) Tudi sta šla najprej k brivcu. Stal je pred vrati in kar osupnil je spričo dolgih ušes in tuje govorice obeh fantov. Z znaki sta mu pojasnila, česa želita, in tako jima je začel brivski mojster striči lase. Filip se je, zroč v zrcalo, zabaval s pogledom na svoje divje kuštre.
(106) Medtem ko je bil Filip na vrsti, se je Jan razgledoval po brivnici. »Tudi čepice ima na prodaj, « je po živalsko povedal Filipu. In ko je bil tudi ta ostrižen, sta ukradla vsak po eno čepico, in sta zbežala. »Hej, hoj, plačati!« je kričal brivec za njima, a nista ga razumela, in s vojimi dolgimi ušesi sta se tudi po notranje tako spremenila, da se nista zavedela, da kradeta.
Jesenice
Občni zbor Krekovega prosvetnega društva. Pretekli teden je bil občni zbor Krekovega prosvetnega društva. Stvarnost, resnost in doslednost, ki se je pri vseh poročilih predstavnikov društvenih edinic izražala, je prijetno presenetila številno člartstvo, ki je poslovne izkaze minulega leta sprejelo z navdušenim odobravanjem. Iz vseh poročil, zlasti iz poročila predsednika g. šronca, so bili razvidni napori in resna volja, ki je bila položena v razvoj jeseniške prosvete. Spodbudni in načrtni govori g. Godina, g. Arneža in prosvetnega veterana in dramatika g. Franca Klinarja so bili z odobravanjem sprejeti. Po razrešnici in zahvali funkcionarjem, ki so v tem letu pokazali, da so bili kos vsem zaprekam, ki so vedno neizbežne na poti kulturnega napredka, je bil izvoljen novi odbor s predsednikom g. Sa-vinškom. Zanimivo je, da je bil prvič po desetih letih izvoljen odbor soglasno, kar daje častno spričevalo zdravemu pojmovanju vsega članstva.
Kranj
Vlom v župno cerkev v Zgor. Besnici. Pretekli teden je neznan tat vdrl v cerkev in odnesel monštranco z Najsvetejšim ter ciborij s posvečenimi hostijami. Za zločincem ni 6ledu. — Isto noč je bilo tudi vlomljeno v wcekend-hišico na pobočju Sv. Jošta, last drogerista Šinkovca iz Kranja. Neznan tat je vlomil v hišico in odnesel različne predmete.
Ptuj
Kino »Royal«, Ptuj. Od 24. do 25. oktobra prikazujemo filmsko remek-delo v naravnih barvah »Piratske noči«. Argentinske lepotice, in romantične borbe piratov — južnjaški zanos, pesmi in ljubezen. Charles Collins. — Pride: »Zeleni cesar«.
Iz Julijske Krajine
t Zlatomašnik Josip Shejbal. V petek, dne 20. oktobra zjutraj je v goriškem sanatoriju sv. Justa mirno v Gospodu zaspal zlatomašnik Josip Shejbal. Prejšnji dan so ga pripeljali iz visokih Stržišč pod Črno prstjo, kjer je zadnja leta pastiroval, v sanatorij, v naslednji noči proti jutru je že vdano izdihnil. Rajni je bil
po rodu Čeh. Rodil se je I. 1865 v Čisti na Češkem. Prvo sv. mašo je pel 28. julija 1889. Potem je kaplanoval v Cerknem, bil za vikarja na Ponikvah, za kurata v Kalu in 1. 1905 je prišel v Borjano, kjer je vneto sodeloval skoraj 30 let. Leta 1936 je odšel na Pečine, od tu pa v Stržišče, kjer je stopil v pokoj in kjer bo sedaj v miru počival. V lepoti naših gora bo molil tudi za svojo nesrečno domovino .katero je z vso dušo ljubil in nad katero ni nikoli obupal. — Pokojni je bil zgleden dušni pastir, ki je živel v prvi vrsti svojemu visokemu poklicu. Bil je skromen, tih značaj, ki je le redko iskal družbo. Letos je čisto na tihem na Sv. gori pruznoval svojo zlato mašo. Za Stržišče, kjer je živel zadnja leta, je zelo skrbel, zlasti mu je bila na srcu lepota hiše božje. Požrtvovalno je zasnoval misel, da je prijazna gorska cerkev dobila orgle in je tudi velik del stroškov prevzel sam. Hvaležni duhovijani so zato z iskreno ljubeznijo ustregli njegovi tihi želji, da bo počival tam gori v svetem planinskem miru. V soboto popoldne so ga pripeljali z avtom do podznožja Črne prsti v Hudojužno,
in pen. v ponedeljek ie bil ,,sJovesm. pogreb, I ocivaj v miru, dragi zlatomašnik. Vsemogočni naj ti bo bogat plačniki
Sežana. Umrl je tukajšnji posestnik in re-stavrater g. Ludvik Mahorčič, star 64 let. Pokojnik je bil znana osebnost, dolgo vrsto let vodilni kraški magnat. Bil je dlje časa tudi župan. Ze kmalu po svetovni vojni je dobil častni naslov kavnhrja. Kot človek je bil živahen družabnik, ki si je znal pridobiti mnogo prijateljev. Naj počiva v miru)
Poroka. V Gorici sta se poročila g. Rudi Saksida, uradnik, sin trgovca v Kornju, in zasebna uradnica gdč. Marica Toroš iz znane Za-marjeve rodbine iz Medane. Obilo srečel
Strašna smrtna nesreča. V Dobravljah v Vipavski dolini se je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala smrt mladega gospodarja. Zadnjo sredo, 18. oktobra, koj po kosilu, se je odpel jal 33 letni posestnik Milan Rustja iz Do-brovelj s kolesom na polje k delu. Za njim je pribobnel tovorni avto s priklopnim vozom. Iz še nepojasnjenih razlogov je priklopni voz poclrl nesrečnega Milana in ga na mestu usmrtil. Rajnki je bil zaveden naš mož in delaven gospodar. Zapušča žalujočo ženo z enim otrokom. Njegov svak je g. inž. I. Rustja v Gorici. Iludo prizadeti družini iskreno sožaljel
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali ogla* 1S din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolontka, 3 mm visoka petltna vrstica po S din. —• Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
Trgovski pomočnik
ki Je tudi izkušen potnik, Išče službo v trgovini v Ljubljani aH okolici. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Pomočnik potnik« St. 16825.	(a)
Sluibodobe
Organist-cerkovnik
neoženjen — dobi takoj službo. 2upnl urad Zagorje, p. PllštanJ. (b
Hišo
z nekaj zemljišča kupim na prometnem kraju. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zemljišče« 16.849. p
Visokopritlično hišo
novo zgrajeno, poleg cerkve v Sostrem 73, prodam. Muzga Jože.
Posestvo
Tkalski podmojster
verzlran tn sposoben, 28 let star, s tekstilnim tečajem ln triletno prakso, išče službo za takoj. — Cenj. ponudbe prosim v upravo »SI.« pod »Tkalski podmojster« št. 16634
Pouk
Miss Farler
English lessons. Dvora-kova ulica 3/III.	(u
ua
Pekovski vajenec
priden, pošten, se sprejme. Oskrba v hiši. Josip Mramor, Loče.	,(v
rVHTrHBH
IžJTm rli ml
Šivalni stroj
in žensko kolo prodam. Zore, Marenčičeva ul. 3, Moste.	(1
Prodam
2 kompletni lepi konjski opremi ln komat z opremo. — Naslov v upravi Slovenca« pod 16.873. (1
Stroj za pikiranje
(Strobel) popolnoma nov ugodno prodam. Hradec-kega cesta 37.	(1
Patent »Kraljica peči«
ki se naloži le enkrat dnevno ln gori ves dan, Jo v zalogi v vseh velikostih pri A. Semenlč ln drug, železnlna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15, telefon 48-67.	(1)
v dobrem stanju, 12 oralov, 10 minut od postaje Sv. Jurij -ob Juž. žel. — ugodno naprodaj. Gradič Julijana — Podgorje — Sv. Jurij ob juž. žel. (p
II
Obrt
Mreže za postelje
najceneje pri Andlovlcu, Komenskega ulica 24. I
Kupimo
20.000 hmeljevih drogov
kupim. Ponudbe poslati podružnici »Slovenca« v Celju pod zn. »Kapnlce« 16.869.	(k
Ugodna prilika
Dobro naloženih 100.000 din Imate v slučaju Izselitve na deželo, ako kupite majhno posestvo nekaj ur od Ljubljane, ki vam nudi lepo zavetje za vašo družino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.872.	(p
Stanovanja
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
oddam. Riharjeva ul. 6. Naprodaj dvostanovanj-ska vila z vrtom. Naslov lstotam.	(č
Stanovanje
na Dolenjskem, dve sobi, kuhinja, pritikline, vrt, suho, sončno, takoj odda Andrej Celar na Mirni.
ODDAJO:
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Staretova 31. (s
IŠČEJO:
čisto in suho sobo
z dvema posteljama, lahko tudi z oskrbo, Išče gospodična uradnica za sebe ln sestro. Ponudbe v upravu »Slovenca« pod pod »Cista«,	(s
.Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenab CERNE, juveUr, Ljubljana Wolfova ulica št. 8
Vnajem
ODDAJO:

Parno pekovsko peč
s prodajalno ln delavnico ugodno oddam v najem v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Brez stanovanja E00« št. 16.883.	,(n
Objave
V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti sledeče ponudbe:
Dom 16382 Kamnik 15529 Kuharica 15807 Majhna dota 16238 Miren dom Nastop takoj 15981 Poceni 16161 Poštenje 1648« Poštenost ln mala
kavcija 15821 Resnost 16428 Snažna 16468 Tudi druge 15998 Vestna 16134
AA
»SLOVENEC
na 10 straneh je najveOI, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevniki
Izšla je
Družinska pratika
za leto 1940
in bo v naslednjih dneh na razpolago v vseh knjigarnah in zadevnih trgovinah dravske banovine. — Oddaja jo na debelo in razpošilja
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.
Preprodajalci velik popust!
Kupujemo " Slpkov plod
s semenom, v dobro osušenem stanju. Pošljite takoj vzorec na Jugofarmacija d. d., Zagreb,
Jukičeva ulica 12.
ZAHVALA. Srčna hvala vsem, prav vsem in vsakemu
posebej, ki ste drago pokojnico, gospo
Tončko Završnik vd. po dr. Palčiču roj. Goderer
učiteljico na Vrhniki
počastili na njeni zadnji poti. Darovalcem cvetja, govornikom, gg. pevcem za ganljivo petje in zastopnikom vrhniškega Sokola še posebno zahvalo. - Sv. maša zadušijica bo v petek, dne ' • oktobra^ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 23. oktobra 1939.
Alfonz, Stane, Janez — in ostalo sorodstvo.
Arnold Fredericks:
14
SvcfEobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Kolčne.
»Nisem jih jaz odnesla. Ukradel iih je mož s črno brado, ki je-splezal skozi okno... takrat, ko sem bila jaz tukaj.«
»Mož s črno brado?« se je neverno smejal Valentin, »in vi ste mirno gledali, da jih odnese?«
»Seveda. Zakaj ne? Ali so bile te cigarete tako dragocene?«
Valentin se je zopet vznemiril, toda odgovoril ni.
»Kdo je bil ta človek?« je naglo vprašal.
»Nisem ga spoznala. Za njim sem šla. Izginil je v Stapletonovi hiši.«
»Za vraga! Ne more biti drugi, kakor... Franc!«
»Ne verjamem. Franc nima brade.«
»Morda je bil maskiran.« Valentin je kazal znake velikega presenečenja. »Zakaj sem pač bil tako nepremišljen!«
»Gospod Valentin, ali bi mi ne hoteli povedati, v kaki zvezi so te cigarete z ugrab-ljenjem malega Stapletona?«
Mladi mož je za trenutek sumljivo zrl v Gracijo.
»V zvezi so in tudi niso,« je odvrnil mračno. »Neumen sem bil. da sem jih pustil tukaj.«
Gracija se je čutila vedno bolj gotovo. Ta mož ne govori tako, kot da je član zločinske tolpe.
»Ali veste, kje je otrok?« je naglo vprašala.
»Morda.« Valentin je ostro opazoval ženo. »Vi veste?«
»Ne; ako bi vedela, bi vrnila otroka materi.«
»Kaj ste delali v onem avtomobilu?«
»Aretirana sem bila v njem In vi?«
Vprašanju se je zopet izognil in zagodrnjal:
»To je moja stvar.«
»Ali niste videli, odkod je prišel avto?«
Namesto odgovora se je vrgel Valentin na
stol.
»Usedite se. gospodična, in mi povejte vso zgodbo. Ako bom videl, da ste odkritosrčni nasproti meni, vam obljubim, da vam tudi jaz povem vse odkrito!«
Gracija je čutila, da govori mož iz srca. In zato je sklenila, da mu marsikaj pove.
»Dobro, povem vam resnico. Iščem Staple-tonovega otroka. Preteklo noč sem opazovala hišo in takrat me je nekdo od zadaj zgrabil, dvignil v avto in me odpeljal... kam, ne vem. Danes zjutraj sem dobila naročilo za gospoda Stapletona. Sedaj zvečer so me z zavezanimi očmi pripeljali sem. Naletela sem na vas. Drugega ne vem.«
Valentin se je varal.
»Vi torej ne veste, kje Je otrok?« Je vprašal.
»Otrok je tam, kjer sem bila jaz. Videla sem ga.
Ko ie Graci ja to povedala, je Valentin nervozno skočil s stola in zaklical:
»Potem ga imamo!«
»Ne razumem vas.«
»Gospodična, danes zvečer sem postajal pred hišo gospoda Stapletona. Kakor vi, sem tudi jaz hotel priti otroku na sled. Videl sem, ko je Franc na Stapletonovem avtu zapustil hj-šo in sem skočil zadaj na voz, ko je prišel iz dvorišča. Bila je tema in Franc me ni mogel videti. Peljal se je proti Versailu.
»Proti Versailu?« je vprašala Gracija.
»Tnko je. Zakaj vas je to iznenadilo?«
»Zanima me. Nadaljujte!«
»Nekaj časa je drvel, potem pa je na potu obstal. I ri tem sem skočil z voza in se skril v senco dreves. Takrat je pripeljal neki mož vas, oči ste imeli zavezane. Usedla sta se v avto. Ko se je voz zopet začel premikati, sem zadaj skočil na njega. Tako sva prišla skupaj.
»Potemtakem ne veste, iz katere hiše so me pripeljali?«
»Ne. Tam je mnogo hiš na vse strani. V temi nisem mogel spoznati pota. Ali je bila pot do avta dolga?«
»Da. Najmanj nekaj sto metrov. Ali kraj poznate?«
»Kako ne? Lahko ga najdem.
»Gospod Valentin... imam neki načrt... drzen načrt, da izsledimo skrivališče Stapleto-novega fantka. Toda sedaj v tem trenutku ... vam ga ne morem povedati... a jutri pač. In prosila vas bom, da mi pomagate.
»In sicer kako?«
»Ali znate voditi avtomobil?«
Valentin se je smejal.
»Naravno. Saj je to moj poklic.«
»Sija jno! Počakajte tukaj, da zopet pridem in povem, kaj vam je storiti. Najpozneje ob sestih bom že tukaj.« Gracija je vstala. »Sedaj pa moram iti. Toda povejte mi'prej še nekaj. Kaka skrivnost tiči za cigaretami z zlatim koncem?«
Gracijino vprašanje, ko da je z Valentinovega obraza zbrisalo vso dobrohotnost. v. ?Tef?a vam ne morem povedati,« je mrmral. »Niti ne vprašajte tega. Priporočam vam, da pustite zadevo s cigaretami pri miru in izročite naročilo gospodu Stapletonu «
Gracija je za trenutek obžalovala svojo odkritosrčnost. Ako je ta človek v zvezi z Mari Lanahan, je sokriv otrokovega ugrabljen ja. Saj jc bil tam in dobil naročilo, da naj skoči zadaj na voz kot vohun in si naj prizadeva izvedeti, kako namerava Gracija ujeti zločince!
Dvomljivo je obstala. V tem trenutku se je zaslišalo na vratih trkanje.
Valentin je šel tja in jih je oprezno odprl. Zunaj je stala ona ženska.
»Spodaj pri vratih je neki gospod, ki želi govoriti z vami, gospod,« je dejala tiho.
»Kdo je?«
»Ne vem. Ime mu je Viktor Girard.«
»Dobro. Pošljite ga gor.«
Gracija je slišala to ime — Viktor Girard. Naenkrat ji je postalo slabo. To je Rihard. Že prej je često rabil to ime. Slišala je, da se bliža po stopnicah. Po naravnem nagibu je pogledala slepo sobo, katere zavesa jo je že enkrat zakrila pred nepoklicanimi očmi. Toda gorje! Zavesa je bila odstranjena in drugega skriva-lisca ni bilo nikjer. Ničesar ne more storiti, ln Lefevre ji	" ■ - -
ne izda pred _ nila na obraz.
In Lefevre je izrecno zahteval",'"da" s'e° G°racija :d možem. Pajčolan je takoj poteg-
»Čim prej ga odpoSIjite!« je šepetala Valentinu in je stopila v ozadje.
Duvall je vstopil in se ostro ozrl. Od ranega večera je že čakal Valentina in je celo dvakrat povpraševal po njem. Odgovor se je vedno glasil, da dotičnika ni doma.
»Gospod, kaj želite?« je vprašal Valentin.
Detektiv je privlekel iz žepa pismo, ki ga je Man Lanaliun poslala Valentinu, katero pa je prišlo v njegove roke.
;,A1i>gospod?« Presenečeno je zdaj umolknil V poltemi je zagledal Gracijo, ki je stala v drugem koncu sobe in ga opazovala. »Jaz... sem mislil... gospod... mislil sem, da ste sami,« je jecljal in se je ozrl na Gracijo, ko da je duh. »Jaz... oprostite, toda...« Ni mogel dalje govoriti.
Valentin ga je osuplo gledal.
»Ljubi gospod, kaj vam je?« ga Je ostro vprašal. »Povejte, kaj vas je pripeljalo sem in potem se odstranite. Gosta imam.«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: jnl Joža Sodja
Urednik: Viktor CenČiS