PosiameinH številka Din 1. ŠTEV. 112. ; reda, 14. oktobra 102' Poštnina plačana v gotovini. LET M lit Iahaja YBak dan opoldne, izvzemši nedelj Id praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20*—, inozemstvo Din 80*—. ge&cvisen ^iititen tisi. UREDNIŠTVO E! UPRAVNIŠTVO: 8TM0N GREGORČIČEVA ULICA STE V. 15, BELSFOJI 8TBV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri požtnein ček. uradu štev. 13.533. Po izjavi financ, ministra. Včeraj smo poročali, da je izjavil v finančnem odboru finančni minister dr. Stojadinovič, da je on naročil finančne--mu delegatu, da privije davčni vijak, da torej on prevzame odgovornost za davčno prakso, kakor se izvaja v Sloveniji. Iu dalje je finančni minister izjavil, da je Slovenija bogata, da ima vse polno bank, industrij ter velikih podjetij, ter da zato ne more dovoliti nobenega omiljenja davčne prakse. Mnenja smo, da je izjava finančnega ministra tako važna, da ni mogoče iti preko nje in da se mora danes Slovenija zavedati, v kateri smeri mora voditi boj, da pride do svoje davčne pravice. Finančni minister je prevzel odgovornost in iz tega morajo slovenske stranke izvajati tudi konsekvenco. Boj za davčno enakopravnost Slovenije se mora prene- | sti predvsem na parlamentarno polje, ker samo parlamentu odgovarja minister. Da bo ta boj uspešen, je nujno potreb-■ no, da v njem vse slov. stranke sodelujejo, da se kratkomalo ustvari slov. davčna ironta, kakor sme jo svoječasno predlagali. čisto vseeno je, kateri stranki pripada kak poslanec, v davčnem vpraša- j nju morajo biti vsi Slovenci eno in ! finančni minister, ki sedanjo davčno , prakso ne samo odobrava, temveč jo na- ; ravnost zaukazuje, mora imeti proti sebi vse slovenske poslance brez izjeme. Tem bolj pa so naše politične stranke dolžne to storiti, ker ni skoraj med njimi niti ene, ki ne bi bila sodelovala na visokih davkih. Prvi vzrok visokih davkov je v finančnih zakonih in te sklepajo poslanci. Zato je tudi v prvi vrsti krivda slovenske parlamentarne delegacije, te so pomenili finančni zakoni vedno nova bremena za Slovenijo. Zato naj na-Sa poslanska delegacija ta svoj greh popravi ter stori vsaj to, da bo v davčnih vprašanjih nastopala tako enotno, kakor zadenejo tudi davki vse Slovence brez izjeme. Z izjavo finaričnega ministra je davčno vprašanje pravilno postavljeno in zato je tudi treba, da prične Slovenija pravilno voditi svoj boj. Nobenega udarca na stran, temveč vse v črno, vse na glavnega nasprotnika! To je prva posledica izjave finančnega ministra, druga pa mora veljati njegovi bajki o bogati Sloveniji. Ni bil prvi Minister Stojadinovič, ki je vzkliknil o T>egati Sloveniji, ker je videl kmetske hi-8e lepo zidane in pobeljene ter povsod urejeno gospodarstvo. Toda povedali je treba, da si je vse to slovenski narod v desetletjih težkega dela prislužil, da si je vsako udobnost odtrgal pri ustih, da je vse takozvano bogastvo Slovenije pri-Stedeno. Vse to prisluženo bogastvo pa je «lanes na tem, da popolnoma izgine in čeprav žive naši ljudje tako bedno, ko nikjer v Jugoslaviji, da izvzamemo naj- 0 . ^efDe kraje po Hercegovini, Črni gon, Liki in Dalmaciji. la vse to prislu-ieno bogastvo je v nevarnosti, ker se edino v Sloveniji ne vrši več obdačenje od dohodkov, temveč je oddaja premoženja in to kljub temu, da se za Slovenijo ni skoraj ničesar storilo. Z vso odločnostjo odklanjamo bajko finančnega ministra o bogastvu Slovenije. Naj bi drugi kraji tako delali, tale o Sledili 'in tako si pritrgovali od ust, pa bi mahoma imeli povsod bogastvo. Če bi delal tako sremski in vojvodinski kmet, kakor dela naš, bi moral še enkrat toliko pridelati, kakor' pridela. In Če bi slovenski kmet tako zapravlja, kakor se zapravlja po Vojvodini in drugih krajih, Vstop St. Hsdiča ¥ viida gotova fcivar« Zagreb, 14. okt. O vstopu St. Radiča v vlado piše današnji »Dom«, da nekatere gosposke novine priobčujejo razne budaiosti. Predsednik HSS je izjavil beograjskim listom popolnoma jasno, da je ta istvar že rešena in to radi tega, ker se NRS v svoji dolgi politični praksi navadno ravna po načelu, da mora biti predsednik koalirane stranke tudi v vladi. Ker se je zgodilo to z Davidovičem in Pribičevičem, s katerima je sklenila radikalna stranka samo strankarski sporazum, se bo izvršilo slednje še veliko preje s HSS, ki je slderila z radikali narodni sporazum. Sporazum je zajamčil popolno ureditev notranjih razmer in je neizmerno povečal mednarodni ugled. Zato je popolnoma razumljivo, da jc predsednik vlade g. Pašie v svoji odločni privrženosti k politiki narodnega sporazuma ter v svoji stalnosti za vsako pogodbo in za vsak sporazum, ki ga je sklenil in sprejel, sporočil predsedniku HSS po zunanjem ministru, da smatra njegov vstop v vlado za gotovo stvar. Radi tega je, kakor jasno sledi, največ ja budalost, ako pišejo nekateri listi, da bo predsednik HSS vstopil v vlado samo tedaj, ako g. Pasica ne bo na čelu vlade. Seja finančnega odbeta. RUDARJEM SE ZVIŠAJO DOKLADE. - DAVEK NA ROČNO DELO OSTANE. LIKVIDACIJA HRV. SLAV. GOSPODARSKEGA DRUŠTVA. Beograd, 14. oktobra. Včeraj dopoldne se je vršila seja finančnega odbora, kateri so prisostvovali ministri Pavle Radič, Ninčič, Krajač in Stojadinovič. Odobren je bil kredit 35 milijonov dinarjev ministru za šume in rude v svrho osigu-ranja dela v državnih rudnikih in za zvišanje doklad rudarjem po obstoječem pravilniku. Povišanje plač se bo izvršilo še tekom tega leta in sicer v prvi vrsti v Bosni, na to pa v celi državi. Kredit je dovoljen na podlagi dvanajstin za mesce april—oktober. Proti kreditu sta govorila dr. Šečerov, Svetislav Popovič (SDS) in Pušenjak. Dalje je bil odbit predlog dr. Gosar.la, da se izbriše 56. člen zakona o dvanajstinah (davek na ročno delo), in to z motivacijo, da je bil ta člen ob priliki debate v skupščini na zahtevo opozicije ublažen. Predlog je bil odbit ž 13 : 8 glasovi. Tretja točka dnevnega reda je bila: vprašanje Hrvatsko-Slavopskega gospodarskega društva v Zagrebu. Diskusije so se udeležili Krajač, Stojadinovič in Pavle Radič. Dr. Krajač je predlagal, naj se zadeva takoj reši. Stojadinovič pa je zastopal mišljenje, da se prouči situacija družbe in izvoli tudi‘odbor, ki bo tekom treh dni preiskal vso zadevo in zaslišal zastopnika gospodarskega društva. Na njegov predlog sta prstala tudi Krajač. in Pavle Radič. Izvoljen je bil sledeči odbor: Radikali: Stepanovič, Čirič in Miha,jlovič, dalje Svetislav Popovič (SDS) ui zajedničar Lorkovič. Izvoljeni pododbor se sestane ob 18. na prvo sejo. Po izjavah radikalnih poslancev se more sklepati, da se bo izvršila tiha likvidacija družbe. Vzporedno s tem pododborom bo deloval danes tudi odbor za pro-učavanje nove carinske tarife. SEJA RADIKALNIH PRVAKOV. Beograd, 14. okt. Včeraj dopoldne so se-sestali v radikalnem klubu prvaki Zivkovič, Uzunovič, Trifunovič in Marko Trifkovič. Razpravljali so o vseh vprašanjih notranje politike, ki so na dnevnem redu. O stališču konference je bil obveščen tudi dr. Ninčič. Popoldne ob 16. uri se je vršila v predsedstvu vlade seja radikalnih ministrov, na kateri so bili navzoči vsi radikalni ministri razen Stojadinoviča in Miše Trifunoviča, ki sta zaposlena v finančnem odboru. Na seji so govorili o politični situaciji in o prvem sestanku skupščine. Ni pa bil storjen noben .sklep, marveč je konferenca pooblastila predsednika skupščine Marka Trifkoviča in Gjuri-čiča, kot namestnika predsednika vlade, da sama odredita vse potrebno. Na konferenci je prevladovalo mišljenje, da se vrši samo en sestanek skupščine pred 20. t. m., ko se bo otvorilo novo skupščinsko zasedanje. Marko Gjuričič in Marko Trifkovič se bosta na današnjem sestanku o tej stvari dogovorila. Ker se N j. Vel. kralj ne počuti dobro, je zelo verjetno, da bo skupščina otvoljena z ukazom, ne pa s prestolno besedo. Ako Nj. Veličanstvo do sestanka skupščine ozdravi, bo skupščina otvorje-na s prestolno besedo. G. Pašič prispe danes v Beograd. Po mišljenju prvakov radikalne stranke bo v nedeljo 18. t. m. sklicana seja radikalnega 'kluba; prihodnji dan (19. t. m.) pa bo otvorjeno izredno skupščinsko zasedanje. Na konferenci radikalnih prvakov so razpravljali tudi o spopadu, ki je nastal med bivšim prometnim ministrom Androm Staničem in sedanjim prometnim ministrom Ant. Radojevičem. Spor med obema ministroma traja že dalj časa. Do posebnega izraza pa je prišel po izjavi Andra Staniča V6led dogodkov zadnjih dni. Gotovo je vsekakor, da oride spor pred radikalni klub in ni izključeno, da ne bi vplival na vlado samo. Nekateri krogi širijo vesti, da je položaj g. Radojeviča zelo omajan. NIKOLA PAŠIČ PRISPEL DANES V BEOGRAD. Beograd, 14. oktobra. Ponoči je prispela brzojavka, da se ministrski predsednik g. Pašič nahaja v državi. Popoldne 1 ob 16. je potoval skozi Ljubljano. Njegov prihod v Beograd se pričakuje danes zjutraj. Zagreb, 14. oktobra. Predsednik vlade g. Pašič je prispel sinoči okoli 21. v Zagreb, odkoder je nadaljeval svoje potovanje v Beograd. Pašič potuje skupno s svojo gospo in tajnikom Hrističem in Ljubišo Lazarevičem. G. Pašič na kolodvoru ni izstopil. bi Slovenija bila že zdavno na beraški palici. In poglejte si luksuz po Beogradu, oglejte si njegove igralnice, ko se v eni noči zapravijo milijoni, pa tam bo v polni meri jasno, kako brez podlage je bajka finančnega ministra. Slovenija, odsekana na severu in za- Popelan uspeh konference v Locarnu Lccurno, 14. oktobra. Z včerajšnje seje konference je bil izdan komunike, v katerem se poroča, da je bil večji del garancijskega pakta sprejet. O vseh spornih vprašanjih bodo razpravljali kasneje. SPORAZUM DOSEŽEN TUDI GLEDE V ZIIODNEG A A R BITRAŽNEG A PAKTA. Locarno, 14. okt. Včeraj je prišlo do ponovne konference med Briandom, Stresemannom in Skrzinskim. Iz merodajnih virov doznavamo, da je poljska vlada odstopila od zahteve, da mora Francija garantirati pri arbitražni pogodbi med Poljsko in Nemčijo. S tem so pogajanja stopila v končno fazo, ker češkoslovaška delegacija ni postavila nobenih zahtev, ki bi ovirale sklenitev pakta. Češkoslovaška delegacija je preko svojih pravnih strokovnjakov, ki so se sestali z nemškimi juristi, izjavila, da smatra za poroka pri arbitražni pogodbi z Nemčijo Zvezo narodov. Juridične spore med obema vladama pa bo rešilo mirovno sodišče v Haagu. VSTOP NEMČIJE V ZVEZO NARODOV. Locarno, 14. oktobra. Vprašanje vstopa Nemčije v Zvezo narodov se smatra popolnoma rešenim, čaka se le še na službeno objavo. V dobro'poučenih krogih se trdi, da je nemški delegaciji uspelo, da si zagotovi nekatere koncesije, ki jih bodo zavezniške države dovolile Nemčiji, čim bo podpisan garancijski pakt. V prvi vrsti bo Zveza narodov odobrila izpraznitev kolnske cone in nekatere važne spremembe v štatulili saar-slcega področja. Trdijo tudi, da bodo za-; vezniki v svoji kolektivni izjavi, v kateri nameravajo obrazložiti člen 16. garancijskega pakta, Zvezi narodov najavili progresivno razorožitev vseh onih zavezniških držav, ki so preveč oborožene. Splošen vtis je, da si je nemška delegacija priborila velike uspehe: vstop v Zvezo narodov in podpis garancijskega pakta. Prodrla je s svojimi zahtevami iu poleg tega ohranila še zvezo s sovjetsko Rusijo, katere vpliv se opaža v Evropi v čim , dalje večji meri. padu, obdačena tako, kakor nobena pokrajina in pri tern zanemarjena kakor zopet nobena druga pokrajina, more sprejeti bajko o svojem bogastvu le kot zasmehovanje. In to si naj zapomni finančni minister, pa tudi slovenski poslanci. ŠKOFOVSKA KONFERENCA V ZAGREBU. i Zagreb, 14. oktobra. Včeraj se je pričela v Zagrebu v škofijskem dvorcu škofovski konferenca, katere sta se udeležila tudi ljubljanski knezoškof dr. Anton 3. Jeglič in mariborski škof dr. Andrej Karlin. Konferenca bo trajala do sobote. Seje se vrše dopoldne in popoldne. Konferenci predseduje zagrebški nadškof dr. Bauer. Razpravljajo o cerkvenih zadevah. STANOVANJSKE HIŠE ZA ŽELEZNI-. ČARJE. Beograd, 14. oktobra. Prometno ministrstvo je razpisalo ofertalno licitacijo za zgradbo stanovanjskih hiš za železničar-, ske uslužbence. V ta namen je dovoljen I kredit 17 in pol milijona dinarjev. j --------------------------------------- AMERIŠKE ČETE ZASEDLE PANAMO. London, 14. oktobra. Ameriške čete so zasedle mesto Panama na zahtevo ia-mošnje vlade, ker so tam izbruhnili veliki nemiri. Zedinjene 'države so prvotno nameravale poslati le policijo, toda panamska vlada je te mere označila ža nezadostne. (Mitiv/K' «3HT3»» ium a»x-» < Alfa: !a o delavskem in kmetskem pokretu pri nas, Ko je izšel v Kmetskem listu. poziv slovenskim delavcem, da se pridružijo lin podprejo kmečki pokret, so skušali mnogi — in med njimi tudi najbolj nepoklicani krffiko-vati in zmanjšati pomen in smešiti namen tega poziva. Glavni njih ugovor je bil prav doktrinarski, da se namreč delavska in kmečka misel ne moreta zediniti na skupni politični fronti, ker da so interesi delavca in kmeta od vsega početa nasprotni. Delavec, da ši želi cenenih živil, v interesu kaneta pa da je, da iniajo čim višje cene. To da je pro-gramatičua in že v stanu delavca oziroma kaneta samem utemeljena razlika! ki stavlja tudi kmetu in delavcu politično apriorno nasprotne cilje. To naziranje, dasi splošno razširjeno, je kakor bomo dokazali — vsaj za naše razmere in v naših razmerah — napačno. Napačno pa vsled tega, ker je presplošno in preabso-lutno in našega položaja ne vpošteva. To načelo velja morda za zapadne evropske države in sploh za državo, kjer je diferenciacija stanov dospela na "Vrhunec, kjer predstavlja ; delavstvo veliko manjšino vsega prebivalstva in kjer je tudi meščanstvo razvito. Kjer | pa take razredne organizacije ni, kjer kakor | pri nas niti delavstvo niti meščanstvo ni še došlo do vrhunca razvoja, kakor n. pr. v industrijskih državah zapada, kjer torej pre- J vladuje z ogromno večino en sam stan, pa se j take absolutne trditve ne da vzdržati. Na evropskem zapadu gresta lahko v tej točki vsaj delavski in meščanski interes skupno, pri nas pa je skrajno drzno klicati , na skupno fronto teh tako heterogenih ele- j mentov. In tudi 'skrajno nevarno je za de- ! lavca, če se bo v skrajnem razrednem boju obrnil proti kmetu. ; Politična naloga jugoslovanskega — in po- | sebej še slovenskega delavca — je druga. ’ Danes je naše delavstvo politično razceplje- i no in v mnogočem razočarano nad svojimi voditelji in celo nad svojim razredno-poli- j ličnim programom. Težko učinkuje tudi to, i da tlači obznana delavca k Hom. Končno pa . Judi razočaranje in deloma manjša discipliniranost ter strankarska zavest, ter končno staro nasprotje med levo in desno orientiranima skupinama, vse to je vzrok, da je nemogoče, da bi se delavstvo trenuino organi- : z.iralo pod eno zastavo in enim geslom in tu- ; di ni nobenega izgleda, da bi se to delavstvu . iz lastne moči v doglednem času posrečilo. Za razredni boj, kaj šele za razredni hej proti ogromni večini politično organiziranega‘prebivalstva — namreč kmečkega stanu — pa je absolutno prešibko. Slovenskemu in jugoslovanskemu delavstvu , je potrebna podpora od zunaj in če ga more kdo podpreti je 'to edino kmetski stan, pod čegar okriljem se bo v bližnji bodočnosti volens-nolens tudi organiziralo in se je deloma že organiziralo. Kajti edino po tej poti se bodo delavci v najkrajšem času samii najprej združili in znašli, da preneha med njimi bratomorni boj. ki je ravno kriv današnjemu političnemu stanju slovenskega in sploh jugoslovanskega delavca. Da se orga-niaira pri teni delavec pod tujo firmo, pod ►kmetsko kontrolo , kakor se boji, naj ga ne moti. Ako je v Rusiji drugače, je to zato, ker so tam razmere druge. Tam so delavci politično močnejši, ker so bolje organizirani ter je kmečki stan glede politične organizacije šele v .početkih. Toda pot je sfkujma in mora 'biti in zato so ravno v Rusiji uvideli najbolj dalekovidni politiki — in sam Ljenin ie ustanovitelj te 'kmečko-delavske zveze — neobhodnost politične zveze kmeta m delavca proti kapitalu. Ne te rej zapadu. na slo- | vanskem vzhodu, si naj poišče naš delavec j argumentov in vzorov, kakšno pot ima ubra-j ti v svoji politiki nasproti kmetu Ako je j tam vodil in podprl kmečko stanovsko giba-| nje delavec, je naravna naloga našega kme-| ta, da politično podpre delavca in ga vodi. j Kajti kmečki stan je pri nas politično zrel, j ima pravico in bo tudi vedno imel vodstvo i socialne politike v rokah. To je v interesu i delavca samega. Edino potom kmeta in s j kmetom se bo moglo naše delavstvo združili I in priti do veljave. Kakor pomeni v Rusiji ’ krnet nekaj le v zvezi z delavcem, tako more • tudi pri nas pomeniti nekaj delavec le v zve-' zi s kmetom. ' Naše delavstvo ne bi moglo storiti večje : politične pogreške, kakor če ser postavi v i precenjevanju svoje moči vsem drugim sta-I novom sovražno in bojno nasproti in na sa-i molastno stališče, ker 'tako podpira posred-i no — ravno kapitalizem. Kajti prezrlo bi vi-i talne skupne politične interese, ki delavstvo ! ravno v socialnem oziru najbolj vežejo in družijo s kmetom. Radi malenkostnih, dnev-; nih ciljev za par vinarjev cenejšega kilo-| grama krompirja ali kruha — če bi sploh ; imelo na to kako ingerenoo — bi žrtvovalo : velike in — skupne cilje. I Kajti v interesu kmeta kakor delavca je, | da se začetki industrializacije pri nas, ki so že organizirani na individualistični kapitalistični podlagi ne razrastejo v sistem . mogočnega kapitalističnega sistema, ki bi dušil kmeta in še bolj delavca. Gospodarska j struktura naše države še ni kapitalistična : in tudi mentaliteta ogromne večine naroda ni kapitalistična, kakor na zapadu. To so le i začetki, le povpraševanje po konjunkturi j bodočnosti. Mi smo v stanju in starosti mla-I dentča, ki si izbira nazore in poti. k'i ho po njih hodi in zato je tem večje važnosti za ; delavstvo, da gleda, 'kam da se bo vsmeril i naš bodoči razvoj in kako se bo razvilo naše i mišljenje v velikih socialnih vprašanjih. V : tej najpoglavitnejši točki pa so interesi delav- ■ ca in kmeta isti. Kajti v interesu delavca kot kmeta je, da se ne ojača pri nas mentaliteta kapitalizma in individualističnega gospodarstva, temveč da se od dne do dne manjša ; pohlep po denarju, ki je v njem pogreznjen : zapad in da se od dne do dne jači ikoleklivno : in socialno pojmovanje družbe kot politične-1 ga in ravno tako gospodarskega faktorja. ■ Naloga je skoraj pasivno preventivna: ne dopustiti razširjenja in pogubnega vpliva časovno že preživelih naziranj zaj>adnega me- ; ščanstva! Kmet nima nobenega interesa, da pridejo vsa produkcijska sredstva industrije pod brezimenski — in to še navadno tuje-žemski — kapital akcijskih družb in poedi-nih .milijonarjeve. Ravno v tem se socialno • in zadružno — če ga kratko tako imenujem , — mišljenje kmeta in delavca popolnoma strinjata in zato je njih pot hrta ravno v tem najvažnejšem in najusodnejšem vprašanju. Radi tega skupnega cilja in naloge pa je ‘ treba kmečkemu pokretu oimveč podpore, činiveč dotoka socialno mislečih sodelavcev. In kdo je tu bolj poklican kot ravno delavec, da vedno znova daje naraščajočemu i kmečkemu pokretu socialno zdravo obilježje t in ga obvaruje s tem socialnega reakcionar-slva. Zato je ravno ob strani kmeta metfto našega delavca, da se najuspešnejše uveljavi. Zato je edino tu njegovo mesto 'in vazna — zelo važna — naloga. Zato pa je tudi gotovo, da proglas, ki ga je izdala na slovenskega delavca Zveza 'Slovenskega kmečkega ljudstva, ne bo^ ostal brez uspeha in podpore. Grško - iztočni »nadškof* dr. Bazil Levendis - slepar. V maju t. 1- se je pojavil v Ljubljani svečenik. ki je vzbujal splošno pozornost s sv o-jo visoko »postavo, lepini obrazom s črno bra-do, s svojo črno dolgo sutano z rdečim, širokim pasom, velikim križem na prsih in s črnim visokim pokrivalom. Legitimiral se je z diplomatskim potnim listom kot »Le dr. Rasi te Levendis, Archevčque, Delegue du Patriarchat de Jerusalenu (Dr. H. L., nadškof, delegat jeruzalemskega patrijarhata). Delal je v Ljubljani oficijelne obiske, občeval pa je tudi z g. Iv. Hribarjem, z vodjo antropološkega oddelka na ljubljanskem muzeju dr. Niko Zupaničem in drugimi. Pred in po obisku v Ljubljani je bil dozdevni nadškof tudi v Reogradu, kjer je poselil razna ministrstva in dostojanstvenike. »V imenu delegacije jeruzalemskega patrijarhata < je položil na grob neznanega junaka na Avali pri Beogradu celo križec reda Sv. Groba m venec Pri tej priliki je bil spremljan oficijel-no od zastopnikov zunanjega m vojnega ministrstva in se dal pred grobom z njim, skupaj fotografirati. Končno se je pojavil avgusta t. 1. na Dunaju, kjer se je nastanil \ IV. okraju v »Ilotel Erzherzog KarU. Bo tu bi bilo vse v redu. Toda na Dunaju ga j s ., j doletela usoda: _ ., , _ Pred kratkim je dunajski list »p61, " pod naslovom »Der Herr Erzbischof ion tl Kiirntnerstrasse« prinesel sledeče senzacijo-nelno odkritje o osebi dozdevnega grškega nadškofa dr. Razila Levendisa, katero v prevodu dobesedno priobčujemo: »Včeraj popoldne so bili tujci v hotelu Erzherzog Karl priče mučnega nastopa. Neka dama, ki ‘je stanovala v sc/bi drugega nadstropja, hčerka posestnika rudnikov, je priletela na stopnišče, iskala direkcijo in se je pritožita, da jo je neki črni možakar z žarečimi očmi, v duhovniški sutani, na nečuven način molestiral. Vdrl je v njeno sobo in jo obdelovat z ljubavivimi ponudbami. Dama je dobila informacijo: »Gospod je grški nadškof 1« Nato je dama zaklicala: »To ni nikali nadškof, to je s !« Kdo je nadškof? Več navzočih ‘izmed internacijonaln© pub like se je nato informiralo, kdo je pravza prav svečenik s čudno zunanjostjo in s še čudnejšim obnašanjem. Zvedeli so, da je to: »Dr Levendis Bazil. nadškof iz Elelteroupu-lcos« v Grčiji. Nadškof je bil kot tujec v redu naznanjen. Nahaja se v hotelu v spremstvu svojega cerenionijarja m svojega tajnika. Potuje baje z diplomatskim potnim listom. Čudne so bile vsekakor njegove, za nadškofa vendarle nenavadne zveze z žensikim spolom. Incident s hčerko posestnika rudnikov menda mi bil edini in pri ženskah od Kiirnt-nerstrasse je bil jako znan. Predpoldne se vidi Nj. Eminenco v polnem cerkvenem or-natu z velikim križem na prsih, popoldne pa v civilu ‘in monoklu. Tako oblečenega ga je pred vratini hotela sprejela nekoč neka ženska z besedami: »V civilu si veliko lepši!« Ljudje, ki jih je doletela čast, da so se bližje spoznali ž njim, so zatrjevali, da potuje po svetu v visoki cerkveni misiji. Vsekakor pa je to potovanje menda v zvezi s kup-čijskimi nameni, ker Nj. Eminenca je imel pri sebi veliko število križcev reda Sv. Groba, katere je primernim osebnostim oddajal po dvajset angleških funtov, t. j. (avstr.) 6,800.000 kron za komad. Raz ven blagoslova, ki ga pobožni škof deli zastonj, dobe tako odlikovane osebe — vseskozi trgovci — diplomo, v naprej podpisano od jeruzalemskga patrijarha in v katero pusti nadškof ustaviti kaligrafično samo ime odlikovanca. Kako se pripravlja »sveto leto«. Po teh informacijah se je e ot rudnik ► Abenda«, ki je poizvedoval o osebi nadško-i fa, spomnil, da je pred približno dvemi tedni v budimpeštanskih listih nekaj bral o nadškofu dr. Bazilu in sicer razgovore z Nj. Eminenco, ki da po nalogu svoje cerkve hoče potovati po evropskih državah in potem po Ameriki. V razgovoru je 'nadškof izjavil: »Ruski Sovjet je žalibog pripravil našo grško cerkev v krizo. Toda sedaj bodemo podžgali naše sovernike. Prihodnje leto s radičeve! 6. zajedničarji 1. MSOtov- — Uspeh konference v Bocarnii ti«.« »Rcho de Pariš« poroča: More s« * RO ti,rosijo smatrati, da je bil dosežen v Lot.u- Oblačfla za gospode in dečke se kljub vsemu najug »dneje kapljo pri J. iAŽEK, Ljubljana itu s, '.•.'•ziim in da Nemčija podpiše zapadni garancijski pakt. Kar se tiče glede čl.- 16. statutov Zveze narodov, noče Nemčija pri-7.sati Zvezi m rodov pravico, da bi ona v kateremkoli oziru obvezovala Nemčijo k iz-vrševanju vojaških sankcij, ker ima edino eniški parlament pravico, da odloča o vojni : ii miru. Poročevalec »Echo de Paris-a trdi dalje, da s« je na jezerski konferenci zun. ministrov govorilo tudi o tem, da dobi Nemčija nekaj kolonialnih mandatov. Te vesti pa s0 ki}® povsodi sprejete z. veliko rezervo. — Z zadoščenjem so sprejeli francoski in angleški. I:sti vest. da bo tudi Italija podpisala garan-•ijski pakt. Da bi Italijanom čim bolj dokazati svojo naklonjenost, pišejo nekateri listi 'udi. da se bo gotovo doseglo, da bo Nemčija tudi Italiji zajamčila posest ob Brcnneru. Ta vest pa se v nemških listih odločno zanika in bo pač morala za Brenner skrbeti Italija sama. Dokler ne bo izvedena priključitev Avstrije k Nemčiji, bo to še nekako šlo, čislo druga stvar pa bo potem, ko bo Nemčija združena z Avstrijo. Tedaj .pa bo tudi gospod Mussolini postal malo bolj ponižen, če bo to dobo sploh še doživel. — Belgijski delegat Vauderveldc je predlagal, da se vsi narodi obvežejo, da bodo vse spore reševala posebna razsodišča. Njegov predlog pa je bil odklonjen. Vandervelde je. nato izjavil, da je z odklonitvijo računal, da pa je smatral kot svj oodolžnost, da kot socialist poskrbi, da se to vprašanje vedno omenja. — Ii lašistovške Italije. V zunanji politiki doživlja fašisfovska Italija neuspeh za neuspehom. Na Dunaju imenuje posl. Ellenbo-gen v parlam. Musolinija banditom, v Angliji izjavlja zunanji minister Baldvvin, da Anglija nikdar rc bi trpela v svoji deželi kakega Mussolinija. Mussolini protestira, toda svet gre pretko njegovih protestov na dnev- -ni red. Ugled fašizma je na tleh. — V zvezi /, garancijskim paktom na zapadu je hotel doseči Mussolini garancijski pakt za Brenner. Da bi to lažje dosegel, je celo demonstriral proti locarnski konferenci. Vse zaman! Nemci nočejo o garancijskem paktu za Brenner niti slišati in vseeno podpiše Italija garali- uijski pakt. — In v notranji politiki je slik« Tašistovske glorije še slabša. Fnšistovska milica žre dnevno milijone, v deželi pa ni reda ne miru. Firenški dogodki so jasen dokaz za. to. S terorjem so sicer fašisti odpor proti sebi zatrli. Toda odpor traja dalje in ker si ne. more dati narod duška v parlamentu in v tisku, se pričakujejo atentati. Jeza naroda rabi ventil. Tako je bil poslan postajnemu načelniku v Gorici paket, katerega je naslovljenec odprl vpričo svojega namestnika, v pa-ketn je bil peklenski stroj, ki je pri odpi-ra n ju paketa eksplodiral in oba težko poškodoval. Paket je bil poslan iz. Brescie in bil prvotno naslovljen na tajnika fašiStovske stranke. - Ves hrup fašistov, vse njih fraze ne pomagajo. Noben narod ne trpi trajno nasilja in Italijani, ki so se toliko borili proti, avstrijskemu jarmu, bi to lahko vedeli. Nočemo pa s tem reči, du bo fašistovskega aro-spodstvn v Italiji že jutri konec. Je to izklju-no, ker je ves aparat v fašistovskih rokah. Toda odpora proti sebi fašisti nikdar ne bodo zlomili in zato bo moral italijanski narod še mnogo pretrpeti, (»redno bo rešen fo-šistovske more. •• v - Agitacija za priključitev Avstrije * Nemčiji. Nemška demokratična stranka )<* priredila v nedeljo v Berlinu velik shod, na katerem sta med drugim govorila tudi berlinski policijski podpredsednik dr. Frieden. burg in poslanec Ricl.thoffen. Dr Fr.edens-burg je »oglašal, da imajo vsi Nemci dolžnost. da delajo za uresničenje veliknnemške ideje. V istem zmislu je govoril tudi poslanec Richthoffen, ki je dokazoval,'da ima Avstrija na podlagi IVitsonovih načel pravim, da se združi z Nemčijo. Svoj govor je zaključil z. zagotovilom, da ne bo preje miru v Evropi, dokler ne bo nemški narod ujediujen. — Žalibože je po združitvi Avstrije z Nemčijo še manj verjetno, da bo evropski mir olira- Rusiji j« potrebna ameriUanska Trockij je napisal vrsto članov, ^ ^ ^ razpravlja o ruskem gospod; . stvih za njegov dvig.. irocKij članke s trditvijo, da more samo /.blizunje Ru nje z Ameriko dvigniti vse neizmerno bo-gastvo Rusije, ker je samo ameriška tehnika primerna za Rusijo. Mnenje Trockega je i*r vseni točno, ker so v Rusiji, zlasti ' . i skoraj iste razmere ko v Ameriki- ^ k(> vzroka, da iniajo Rusi enal-e Rusijo vse Ar cika. Evropske razmere »o oV1.0pSka teh- ..... '‘os,T pr0mal°bJ velikopotezna. prosveta. Razstav« arhitekture in kiparstva priredi-t.( v Jakopičevem paviljonu inženjer arh. Drngutin Fatur in akad. kipar Tine Kos. To bo prva tovrstna razstava v Ljubljani oziroma v Jugoslaviji sploh, ki obeta po svoji zasnovi in predpripravah muditi vsestranski vpogled v hotenje arhitekture in kiparstva naše dobe. Otvoritev se vrši v nedeljo IB-t. m. ob 10.30 predpoldne z istočasnim tolmačenjem razstavljenih umetnin. (jiieviie seslf, KAKO SE DHL A I’HI NAS POLITIKA. Lepega dne je prinesel nekdo no\ ieOj da bo raztegnila Drž. hipotekarna banka svoje ■delovanje tudi na Slovenijo, da je prideljena Slovenija pod Zagreb in da bodo šli zopet -milijoni slovenskega denarja iz Slovenije. Naravno, da je ta vest naše gospodarske kroge zelo razburila in v ljubljanski Trgovski in obrtniški zbornici se je vršilo zaradi tega zborovanje, na katerem se je z vsem poudarkom zahtevalo, da ostane slovenski •denar v Sloveniji. Kmalu po teni zborovanju pa se je izkazalo, da si je nekdo vso vesi izmislil in da sploh ni bilo govora o tem, da se razširi delokrog Drž. hipotekarne banke tudi v Slove-nijo. Vseeno pa smo par dni kasneje čitali v >Jutru , da je med drugim v stvari Državne hipotekarne banke interveniral pri ministru dr. Krajaču tudi dr. Gregor Žerjav in da je bila njegova intervencija uspešna. Pred kratkim pa se je izkazalo, da je bila tudi ta vest »Jutra popolnoma neresnična. to, kar nudi razstava, pač niso samo dokumenti originalne lastne iirvatske kulture, ker se je udejstvovalo v mestu, odkar je postalo leta 1242 kraljevsko svobodno mesto, tudi mnogo tujih gostov, Nemcev, Madžarov, Italijanov itd. Vpliv teh tujcev, zlasti pa onih, ki so se priselili iz kulturnih zahodnih držav, ni bil malenkosten, toda kulturni elementi, ki so jih sprejeli Hrvati, so postali kmalu njihova last, kar dokazuje, kako vzprejem-ljivi so bili Hrvati vedno za vsako kulturno pridobitev. Dejstvo, da so postali priseljeni tujci, ki so bili vedno ljubeznivo sprejeti, sčasoma večinoma sami Hrvati, dokazu je, kako veliko privlačno silo so imeli Hrvati nanje vsled svojih ikulturelnih zmožnosti. Govornik je označil razstavo kot skromen pred-poskus za kaj večjega in popolnejšega na tem polju, nakar je prosil župana Meinzla, da je razstavo otvoril. Kmalu po otvoritvi je prišel na razstavo tudi Stjepan Radič v spremstvu ministra dr. Nikiča in poslanca dr. Košutiča. Tekom poudeljka je obiskalo razstavo okrog 10.000 oseb. Zvečer je biia v Narodnem gledališču slavnostna predstava Dr. Žerjav je bil sicer pri ministru Krajaču, •ni Pa interveniral pri njem zaradi Drž. hipo- “ hPl" ». "as ,K,or“la''- Jugo^ovenska lekarne banke, temveč je minister dr. Krajač ^tica je prejela sledečo brzojavko: Split, sam pričel razgovor o tej stvari. Minister Krajač je namreč izjavil svoje začudenje, kako da je mogla sploh nastati o tej stvari v Sloveniji taka afera, ker ni bilo sploh nobenega povoda in vzroka za razburjanje, ker ostane vse pri starem. , Tako so se zgodila dejstva. Prepuščamo bralcem, da se odločijo, če je dobro, da se dela politika na tak način ali ne. Kralj obišče kiiltiiruo-zgod(mu>l;o razstavo Zagreba, V razgovoru s St. Radičem je izjavil kralj Aleksander željo, da obišče kulturno - zgodov insko razstavo mesta Zagreba. Želi pa, da se mu ne priredi noben poseben sprejem, ker ve, da so vsi sprejemi iskreni. Pompozni sprejemi veljajo samo veliko denarja in utrujajo ljudi in zato želi kralj, da bo sprejem v Zagrebu priprost. — Desetletnica padca. Beograda. V nedeljo Je minulo 10 let, odkar so Beograd zavzeli zadnjikrat Avstrijci in Nemci. Spomin na ta žalosten dogodek je Beograd slovesno počastil. Na donavskem nabrežju, kjer so pristale pred 10. let, prve avstro-ogrske in nemške rete okrog spomenika, ki s„ ga postavili Avstrijci nad skupnim grobom padlih av-stro-ogrskih in srbskih vojakov in ki nosi napis: ,/1'u počiva v smrti združenih 260 avstrijskih in 240 srbskiii vojakov, ki so padli v bojih za Beograd leta 1915. : se je zbrala velika množica ljudstva. Prireditvi so • pi-I- . sostvovali vsi ministri, skoio \se korporacije, ves diplomatični corps zaveznik držav*, z vojaškimi eiašeji, zastopniki Narodne odbrane«, številni poslanci, oficirji itd. Posebno .pozornost je \ zbujal general Živkovič, ta- ratni branitelj lieofrratlu. Kralja je zastopal polkovnik Kostič. Ob 11. ae je pričel para- stos, ki ga je celebrirat patrijarh Dimitrije •/ 10 duhovniki. V tem trenutku so zagrmeli topovski streli. Nad mestom pa je krožilo K letal. ?o končanem cerkvenem opravilu je Spregovoril patrijarh Dimitrije, ki je slavil junaštvo, domoljubje in zvestobo srbskih vojakov. Za njim je govoril podpolkovnik v rezervi Vrsajlovič, eden od braniteljev Beograda. Genljiv je bil govor Cvete Milutinoviča, enega od redkih preostalih beograjskega bataljona, ki je bil med obrambo mesta deci-miranj prav tako pretresljiv je bil govor polkovnika Ljubomira Nenadoviča. Nato so položili na spomenik venec: Beograjska mestna °bčina, vojska, »Narodna odbrana-, žandar-merijska komanda in zlatar Zlatarič. Venec slednjega je bil od srebra. Počastitev spomina je končala s častno salvo častne čete. — Proslava 75 letnice vojne akademije. Prva vojaška šola v Srbiji je bila ustanovljena leta 1837. Eksistirala je samo leto dni. Temu so bile krive politične razmere, zakaj Srbrja je bila takrat še vazalna država. Leta 1.850 je bila otvorjena v Beogradu v poslopju ■ sedanje vojne akademije artiljerijska šola, ki je bila sicer prav za prav univerzalna šo-' la. V razvoju te šole razlikujemo tri faze, prva traja od leta 1850 do leta 1880, druga 1880—1900, tretja pa od 1900 do danes. V teku 75 let je izšlo iz tega zavoda vsega skupaj 3648 oficirjev z navadno in 404 z višjo vojaško izobrazbo. Od leta 1873 do danes je doseglo 33 oficirjev, bivših gojencev vojne akademije položaj vojnega ministra, oz. ministra vojne in mornarice, dva sta postala ministrska predsednika, dva ministra zunanjih del, 11 jih je doseglo položil j ministra sa javua dela, 7 položaj državnih svetnikov, 2 sta bila senatorja, 10 bivših gojencev akademije je doseglo položaj šefa generalnega štaba. Te raznovrstne in važne službe, ki so jih vršili bivši gojenci vojne akademije so dokaz, kako velike zasluge ima vojna akademija za mirnodobno življenje in razvoj do-V epohalnih vojnah od lela 1912 do , ! biv»i gojenci vojne akademije -Vir vnoznani vojskovodje, ki so si iztekli nevenljivih zaSlug za ,J5o 8eUradni list« z dne 12. oktobra št. 95 priobčuje nov pravilnik za drž. dijaške štipendije in ina-redbo o številu štipendistov na naših univerzah. Za ljubljansko vseučilišče je določenih 31 štipendij po 1000 Din mesečno in sicer 10 štipendij za pravnike, 8 za gradbene tehnike, 8 za strojne tehnike in 5 za medi-cince. Za vsa vseučilišča v državi je določenih 248 štipendij. — Profesor hhotvvell, ravnatelj Carnegie-jevih ustanov je odpotoval včeraj iz Beograda v svrho nadaljevanja svojega proučevanja in zbiranja podatkov za obširno zgodovino zadnjih vojn v južno Srbijo, kjer se bo mudil 7 do 8 dni, nakar obišče Hrvatsko. — Kongres ortodoksne duhovščine balkanskega polotoka. Na gori Athos se bo vršil kongres ortodoksne duhovščine iz vseh balkanskih držav. Namen kongresa je, posredovanje zbližanja balkanskih narodov, ustanovitev enotne fronte zoper ateistično propagando boljševizma, pobijanje sekt in širjenje krščanstva na balkanskem polotoku. — Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. ob 11. uri dopoldne v Društvenem domu v Ptuju. Delegati, ki potujejo v Ptuj preko Ljubljane, naj vriorubijo vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.27 uri zjutraj. Prihod v Ptuj ob pol 11. uri. Glede polovične vožnje -objavimo pravočasno vsa potrebna navodila. — Poikraijnski odbor. — Odbor podružnice Jugoslovenske Matice v Trbovljah izreka tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo gospodu dr. Ivanu Dimniku za velik dar, v znesku 1000 Din, katerega je poklonil podružnici v svrho kritja stroškov »Koroškega dneva« v Trbovljah, posebno godbe, ki je svirala pri pohodu, dne 11. oktobra 1925 dopoldne. Živel! — Vsi posloduvci, ki hočejo nadalje zaposlovati inozemske delavce, zaposlene v tu-zemstvu že pred 14. junijem 1922 se opozarjajo tm tozadevni razglas \ 95. štev. Uradnega lista z dne 12. I. m. — Obenem se opozarja, da za ponovne prošnje, predpisane* v tem razglasu niso potrebne izjave Delavske zbornice in Borze dela, kot to sicer »Pravilnik o zaposleniu inozemskih delavcev predpisuje, temveč je treba v to svrho priložiti uradno potrdilo političnih oblasti (policijskega ravnateljstva itd.), ki dokazuje, da so bili sprejeti na delo, predno je stopil v veljavo zakon o- zaščiti delavcev. — Inšpekcija Dela v Ljub- Noto! Krasna družabna igra ljubezni iz aristokratskih krogov. EDINA ŽENA (Burjo) ljani. Putnik, Živojin Mišič in Petar Bojovič^pet ~ Razglas glede navodil ra odmerjanje in jih je bilo armijskih ‘komandantov itd. Ta pobiranje davkov od zaslužka telesnih delav- naša najvišja vojaška šola je praznovala ! predvčerajšnjim 75-letnicO svojega obstoja. ] Proslava je bila sve5ana. Kralja je zastopal 1 admiral Priča, ki je izročil najboljšima gojencema kraljeva darila: dve krasni Sablji » kraljevim monogramom. — Otvoritev zagrebške kulturno zgodovinske razstave. V nedeljo je bila otvorjena kulturno -zgodovinska razstava mesta Zagreba. Otvoritve se je udeležila ravno tako številna ,*ot odlična družba. Zastopane so bile vse kulturne ustanove, vse civilne in vse vojaške oblasti. Kralja je nastopal armijski general Matič. Otvoritveni govor je imel sivolasi hrvatski učenjak, univerzitetni profesor ! Klaič, kot predsednik odbora. Nagla šal je, da * cev prinaša »Uradni list« z dne 12. oktobra št. 95. Na ta razglas opozarjamo vse delodajalce, med katere spadajo tudi vse osebe, ki imajo hišno služinčad, kakor hlapce, dekle, kuharice, dojilje, sobarice, kočijaže itd. — Zaposlenjc inozemskih delavcev. Osrednja inšpekcija dela je dobila potom oddelka za zaščito delavstva od ministrstva za soci-jalno politiko naredbo, s katero so vsi sklepi, s katerimi so se prošnje za dovolitev odnosno za podaljšanje zaposlenja inozemskih delavcev zavrnile, preklicujejo, v kolikor se tičejo takili delavcev, ki so bili pri nas zaposleni, še predno stopi v veljavo zakon o zaščiti delavcev, to je do 14. junija 1922. Za vse take delavce bo inšpekcija dela obvestila poslodavce, da predložijo nove prošnje. Za druge, glede katerih se niso dovoljenja podaljšala se je držati sklepov ministrstva za socijalno politiko in je kontrolirati, da se delavci proti 'teni 'sklepom ne zaposlujejo. S poslodavci, ki bi jih zaposlili je postopati v zmislu § 123., točka 10. Zakona o zaščiti delavcev, prepuščajoč pristojnim policijskim oblastvom, da sklepajo in odločajo o možnosti še nadaljnega bivanja dotičnih delavcev v naši državi. — Kurjava na vlakih. »Prometni minister je odredil, da se prične z jutrišnjim dnevom na vseh osebnih vlakih v slučaju potrebe kuriti, tako se govori. Ta vest pa ne odgovarja resnici. Želeti bi bilo pač, da bi se pričelo kuriti vsaj ponoči, ker so noči že tako mrzle, da je vožnja za bolj občutljive potnike, posebno pa za ženske in otroke naravnost nevarna. — Stavka v Francosko-srbski banki v Beogradu traja dalje. Banka je pozvala stavkujo-če uradnike pismeno, naj prično zopet delati, sicer ugasnejo njihove službene pogodbe. Uradniki se pozivu niso odzvali. Predvčerajšnjim so sklenili uradniki ostalih beograjskih bank protestni shod, na katerem so se postavili enodušno na stran štrajkujočih kolegov ter sklenili, da jih bodo podpirali mo-ralično in gmotno. — Ukinjene carinarnice. Finančno ministrstvo je ukinilo carinarnici Žiri in Jezersko. Mesto carinarnice v žireh se vzpostavi poseben oddelek pri ljubljanski carinarnici, mesto carinarnice v Jezerskem pa oddelek pri carinarnici v Tržiču. — Esperanto in radio. Klub esperantistov v Bregili-Koprivnici je dobil dovoljenje za vzpostavitev radio-aparnta. To je prvi klub esperantistov v naši državi, ki ima lastno radio-pestajo. Z vzpostavitvijo radiopostaje je članom kluba omogočeno, da bodo poslušali predavanja o esperantu in v esperantu iz največjih postaj Evrope. — Električna razsvetljava v Derventi. Der-ventska mestna občina je votirala kredit od nad 1 milijona dinarjev za vzpostavitev električne centrale, ki bo oskrbovala mesto z električno razsvetljavo. — Uradniška stanovanja v Novem Sadu. Finančno ministrstvo je odobrilo kredit 350 tisoč Din za začetna dela za zgradbo stanovanjskih hiš za uradnike obrdske inšpekcije v Novem Sadu. •— Prostozidarske Idžc v Florenci nkinjene. Nedavno je prišlo v Florenci do hudega spopada med fašisti in prostozidarji, ki je zahteval na obeh straneh človeške žrtve. Vsled tfega je sedaj veliki mojster Torigiani prostozidarske lože v Florenci ukinil. — Stavbena kriza v Moskvi. V Moskvi je danes 31.000 stanovanj manj nego pred svetovalo vojno, prebivalstvo pa je naraslo za 25 odstotkov, ker je Moskva sedaj sedež glavnih uradov, številnih trustov, sindikatov itd. Silno pomanjkanje stanovanj je povzročilo strahovito bedo, nečistost, bolezni in moralno pokvarjenost. Sovjetska vlada se trudi na vse mogoče načine, da bi temu nedostatku od-pomogla. Več uradov je bilo že premeščenih v slabo obljudeni Leningrad, pričelo se je tudi zidati, loda v absolutno nezadostni meri. Sedaj hoče vlada prisiliti sindikate in 1 rus le, da bodo investirali del svojega dobička v stanovanjskih hišah ter zidali nove hiše vsaj za svoje uslužbence. — Za docenta na filozofski fakulteti v Zagrebu je imenovan arhelog dr. Balduin Sa-ria iz Ptuja. Dr. Saria se je proslavil z izkopavanjem starodavnega mesta Stobi ob reki Vardar. — Razpisana inesta Razpisano je mesto ravnatelja na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 31. oktobra Dalje je razpisanih večje število stalnih učnih mest na osnovnih šolah mariborske oblasti. Prošnje je vložiti do 10. novemibra. — Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje ponovno natečaj za mesto referenta inženjerske stroke, kat. A, položaj V. Prošnje je vložiti do 25. oktobra. —Okrož. gradbena sekcija v Celju odda dve mesti drž. cestarjev. Prošnje je vložiti do 24. novembra. — Podrobnosti glede vseh teh razpisov glej v »Uradnem listu« z dne 12. oktobra 1925 št. 95. —■ K železniški nesreči pri Catanzaru se še poroča: Mostovi proge Catarazaro—Reggio so bili šele pred kratkim renovirani in kolav-dirani. Strojevodja, iki je postal žrtev katastrofe je imel toliko pričujočnosti duha, da je zavrl v trenutku, ko se je most zrušil, zavoro. S tem je preprečil, da niso padli tudi ostali vagoni v reko. Stroju in naslednjemu vozu je sledil voz za prtljago, ki je obvisel nad prepadom. Neki železniški ittženjer, ki Imenitno n po romanu C. Gardner-Sullivana, v glavni vlogi prekrasna Norma Talmagde. Izvrstna režija — Izvanredno lepi -posnetki z morja — Osobito efektni so momenti kakor: Moč denarja — Poroka proti volji — lijubeien ali alkohol itd. — Velefilm Edina iena je eden od onih filmov, ki jih Štejemo med najboljše filme nove ser. i je. V Ja goslaviji ta velefilm še ni bil predvajan. — Kot prvi ga prinaša Vaš Elitni KINO MATICA (til. 124) Predstave kot običajno ob 4., 'At., 'AS. in 9 Izvrstni orkeater pri raeh prestavah. O LAJŠANA PLAČILA ZA B L E K E DAJE BERNATOVIČ. je spal v vozu I. razreda, se je zbudil vsled sunka, odprl vrata ter skočil iz vagona v — vodo, kjer je izginil. Doslej so našteli 18 mrtvih. — Pred očmi zaročenca zgorela. Pred par dnevi se je pedjal Andre Coquille, sin notarja v Lussigny-ju na Francoskem s svojo nevesto na motornem kolesu v Troges, kjer sta priredila veliko gostijo v proslavo zaroke. Med potjo je zadelo motorno kolo ob kmetski voz ter se prevrnilo. Pri tem je bil poškodovan rezervoar za bencin in bencin se je vnel. Coquille se je še pravočasno rešil, njegova nevesta pa se ni mogla izkobacati izpod kolesa ter je pred njegovimi očmi živa zgorela. — Roparski napad na komunistične kurirje. Iz Moskve poročajo: Te dni je ustavilo v bližini mesta 17 dobro oboroženih razbojnikov ekspresni vlak Varšava—Moskva, vdrlo v diplomatski vagon ter oropalo dva poljska komunistična voditelja, Cičerinovega tajnika in več drugih komunistov vsega denarja. Celo dokumente so jim odvzeli, ker se nahajajo med temi tajni akti, pridejo razbojniki, ki so že v rokah justice, pred vojni sod. — Umobolne deklice odvedene v javne hiše. Na originalen trik so prišli poljski trgovci z dekleti. Sporazumeli so se s stražarji neke lvovske blaznice ter odvajali umobol-ne deklice v javne 'hiše. Pri tem so se izdajali večinoma za sorodnike bolnic ter lagali, da jih hočejo prevzeti v domačo oskrbo. »Obrt< so izvrševali več mesecev. Končno so jim prišli na sled zgolj po naključju. Neko deklico so prišli obiskat sorodniki. Ravnatelj jim je dejal, da jo je odvedla njena teta. Ker deklica ni imela nobene tete, je bila stvar takoj jasna. Trgovci z dekleti so bili pravočasno informirani ter so izginili s svojim li-ferantov — st reža jem vred brez sledu. — Žalosten konec »kralja železa«. Svetovno znanemu artistu »kralju železa« Breit-bartu so amputirali te dni nogo. Dne 26. julija je proizvajal v nekem poljskem cirkusu svoje znane bravurne komade. Ko .je zabijal v ne'ko debelo desko velik žebelj, mu je spodrsnilo in žebelj se mu je zari> v koleno do kosti. Konsultiral je ‘takoj zdravnika, ker je imel silne bolečine. Par večerov je nastopil še kljub temu. končno pa se je na odru od bolečin zgrudil in legel v posteljo. Od onega časa ni ver vstal. Lečili so ga štirje zdravniki, ne da bi mu mogli pomagati. Nato so ga prepeljali na kliniko, kjer so mu odprli nogo in ugotovili, da je napredovalo zastrupljanje krvi že tako daleč, da je treba nogo amputirati. Breitbart je bil desetkrat operiran in sedaj leži mož, ki je krivil debele žele&ne palice, kakor da so iz španskega zelišča, v postelji brez moči, suh kakor skelet. Zdravniki pravijo, da bi kdo drugi vseli operacij sploth ne bil preživel. — Sultanov sin obsojen radi pretep.a. Meseca maja je namlatil turški priinc Abdul Kadir svojega bivšega tajnika M usta to Afida s palico v nekem budimpeštanskem hotelu. Miustafa Afid je namreč baje pripomogel prinčevi soprogi, da je pobegnila od svojega moža. Med kravalom je prihitelo hotelsko osobje ravno v trenutku, ko je potegnil princ revolver ter hotel svojega nasprotnika ustreliti. Te dni je sedel radi tega princ na zatožni klopi. Obdolžen je bil nevarne grožnje in lahke telesne poškodbe. Ugotovilo se je? da se Muslafa Afid ni dal mirno tepsti, temr več je reagiral s pestjo. Obtožba radi nevarne grožnje je bila umaknjena in Abdul Kadir je bil obsojen radi lahke telesne poškodbe, na 2 milijona madžarskih kron glavne ter 500.000 postranske globe, vendar pa pogojno,, tako da mu globe ne bo treba plačati, ako se tekom v zakonu določenega časa ne bo več pretepal. — f'uden patron je monter Albin Knuplež iz Maribora. Bil je te dni pred tamkajšnjim okrožnim sodiščem radi tatvine obsojen na 8 mesecev težke ječe. Zoper to obsodbo pa ni protestiral, kakor je to običajno pri takih ptičkih, temveč je prav ponižno prosil, da bi se ga dalo po prestani kazni za tri leta v prisilno delavnico. Njegovi prošnji sodišče seveda ni ugodilo in Knupleš bo moral, če hoče priti v prisilno delavnico, pod vzeti zopet kaj novega. -— Drzni vlom. Pred kratkim so vlomili neznani storilci v trgovino Alojzija Pintarja v Slovenski Bistrici. Odnesli so manufakturne-ga blaga za 125.000 Din. Lopovi so ravnali tako previdno, da jih niso slišali niti sosedje, niti trgovec, ki ima nad trgovino svojo spalnico, dasi so morali odpeljati ukradeno blago z vozom. — Umor profesorja Rosena pojasnjen. Iz Berlina poročajo: Preiskava je ugotovila, da sta najeli gospodinja profesorja Rosena I. Neumanova in njena poročena liči dva indivi-duja, ki sta profesorja umorila za nagrado 300 mark. To sta storili -/ato. da bi podedovali profesorjevo premoženje. Ljubljana, A— Občni zbor krajevne orgarazacije > Zveze slov. kmetskega ljudstva^ Ljubljana se-vrši danes ob 8. uri zvečer v salonu pri »Levu: na Gosposvetski ceisti. — Esperantiste in vse one. ki se zanimajo za esperauto opozarjamo.'da izide v najkrajšem času »Popolna slovnica efcperant-skega jezika z malim slovarjem. Interesenti naj se obrnejo pismeno, na »Esperantski klub« v Ljubljani (Narodna kavarna). — Cel svet se vrti okoli solnca — prav« in varčno gospodinjstvo |>a okoli mila »Gazela«, , . Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 13. oktobra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz, leta 1921,den. 76, bi. 80; Loterijska državna reniu aa vojno škodo, bi. 325; Zastavni listi Kranjske deželne banke, den. 20, bi. 24; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 24; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 201, bi. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 220; Merkantilna banka, Kočevje, den. 1B0, bi. 104; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 125, bi. 120; 'Trboveljska prem. družba, Ljubljana, dea. 340; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 120; Stavbna ■družba d. d., Ljubljana, den. 165, bi. 180; Sešir, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 129, bi. 147. Blago : Hrastovi plohi od 30—100 mm, ne-bbrobljeni, fco meja, bi. 1010; frizi od 4—10 etn, od 25—60 cm, fen meja, bi. 1280; late 25-50, 30-50, monte, den. 500, bi. 530; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakl. post., 4 vag., den. 18.50, bi. 18.50; pšenica domača, fco Ljubljana, den. 260; koruza stara, fco slavonska postaja, bi. 185; Koruza medjimurska, nova, na solncu sušena, fco Čakovec, bi. 205; koruza v storžih, par. slav. post., bi. 75; ko-.Tuza nova, okt., nov., dec. 100% kase pri sklepu, par. slav. post., bi. 122.50; fižol man-dolon, netto fco Ljubljana, den. 285; fižol •prepeličar, netto fco Ljubljana, den. 325; fi-iol ribničan, netto fco Ljubljana, den. 300; fižol beli, b-n, fco Postojna trans., bi. 300. BORZE. Zagreb, dne 13. oktobra. Devize: Newyork, Jek 55.92—56.62, London, izplačilo 271.57— 273.57, Bruselj 254.75—258.75, Pariz 255.5— 259.5, Praga 165.89-167.89, Curih 1082.25-1090.25, Dunaj 788.4—798.4, Berlin 1335-18*5, Budimpešta 0.07884—0.07984. * Curih, dne 13. oktobra. Beograd 9.20, Nevv-•york 518.75, London 25.1075, Pariz 23.75, Pragu 15.35, Varšava 84.40, Bukarešta 2.5Q, Dunaj 73.15, Berlin 123.40, Sofija 3.75, Budim-' 0.007260. X Tržne cene na praškem trgu. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dobiva od Generalnega konzulata SHS v Pragi poročila o tržnih cenah Poročila so interesentom v zbornični pisarni med uradnimi urami na vpogled. X Dobavo. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. oktobra t. 1. ponudbe za .dobavo obločnic; do 20. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 14.000 komadov mila (k 'A kg) za dobavo opeke, za dobavo 500 ni blaga za zavese, za dobavo pločevine; do 27. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo medenine za obrobljenje linolejske preproge. — Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Banjaluki sprejema do 17. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo >Gumminanzer-schlauch'- za aparat za varenje. — Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo že rabljenih a še uporabljivih tračnic. — Komanda pomorskog arzenala u Tivtu sprejema do 23. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 26.000 'komadov platnenih kart. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 19- oktobra t. 1. pri Stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave živil (svinjska mast, koruzni zdrob, riž, fižol, kis, koruza). — Dne 24. oktobra t. ]. pri direkciji državnih železnic v Sub-otici glede dobave telegrafsko-telefonskegn mate-rijala; dne 30. oktobra t. 1. pa glede dobave injektorjev. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. X Prodaja starih nerabnih žarnic. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. oktobra t. 1. ponudbe glede pjodaje 1140 komadov starih nerabnih žarnic. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju te direkcije. X Znižanje uvozne carine na lesene zaboje. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je vložila na ministra trgovine in industrije dr. Krajača protest proti koncesijam, ki jih je dala delegacija na škodo naše domače industrije lesne embalaže v trgovski pogodbi z Avstrijo. Uvozna carina, ki je znašala poprej 10 zlatih dinarjev, je bila zni- žana v pogodbeni tarifi na 3.40 zl. dinarjev, torej za 65 %. Zbornična spomenica navaja, da obstoja v Sloveniji 10 velikih podjetij, ki so specializirana za izdelavo raznovrstne lesene embalaže. Od teh tovaren ima samo ena še od lanskega leta 8.000 zabojev neprodanih na zalogi. Zbornica zahteva, da se tej panogi s primernimi železniško-tarifnimi olajšavami omogoči nadaljuj obstoj in delovanje, ker je njih eksistenca, vsled neugodnih trgovskih pogodb z Italijo in Avstrijo ogrožena. Obenem je zbornica intervenirala pri Generalni direkciji carin, da se izda naredba glede konirole uvoza zabojev iz inozemstva, ker so se dosedaj tozadevni predpisi na škodo domače industrije izigravali. Na ministra sa-obračaja A. Radojeviča in na ministra za šume in rudnike dr. Nikola Nikiča je zbornica naslovila drugo spomenico, v kateri zahteva, da se za prevoz, zabojev v glavna" eksportna središča vzpostavi posebna ugodnostmi tarifa, da se vsaj na ta način omogoči konkurenco z inozemskimi tovarnami in nekoliko popravi pogreško trgovskih pogodb. To in ono. Pustolovec kot Don Juan. Na vrata vdove Četnik v hotelu »Astoria« v Beogradu 'sta pričeli pred par dnevi okrog štirih zjutraj biti z vso silo dve pesti. Prestrašena je skočila vdovica v polsnu iz postelje ter vprašala: »Kdo je?« »Policijska kontrola, odprite takoj!« je bil odgovor. Gospa Četnik je bila tako presenečena, da se je pozabila vsaj za silo obleči ter je odprla vrata. V istem trenutku je planil v sobo dolg, suh, gladko obrit možakar, ki ji je pokazal neko legitimacijo, na kateri je spoznala vdova samo ministrskega predsednika Pašiča, ter jo začel zmerjati in zahteval, da se legitimira. Ko je stopila žena še vsa zaspana k nočni omarici, se je vrgel mož nanjo... V trenutku ji je bilo jasno, kaj je hotel! Vdovica je pričela prestrašena klicati na pomoč ter zbežala k postelji svojega šestletnega sinčka, kjer se je zgrudila nezavestna na tla. Ko ee je zopet zavedla, »detektiva« ni bilo več v sobi. Dopoldne se je šla pritožit na policijo. Dežurni je oklical takoj vse detektive ter jih postavil v vrsto, toda vdovica ni morrl;i najti zločinca med njimi. Jasno je bilo torej, da seje izdal nekdo, ki k temu ni bil upravičen, za detektiva. Naslednji dan, ko je sedela gospa Četnikova v restavraciji pri kosilu, je zagledala nakraf med gosti gospoda, ki se ji je zdel silno znan... in kmalu se je domislila, da je gospod identičen z »detektivom , ki jo je atakiral prejšnje jutro ob štirih. Skrivoma se je izmuznila iz lokala ter se vrnila čez par minul z orožnikom, ki j« pozval Don Juana, da se legitimira. Famozni Don Juan se je zaničljivo namrdnil in menil: »Veste, >kdo sem? Jaz sem visoka živina!« Nato je izvlekel »legitimacijo, s sliko ministrskega predsednika Pašiča — v tem trenutku pa je priskočila k njemu v svoji ženski časti razžaljena vdovica ter priložila Don Juanu tako krepko zaušnico, da se je zaletel z glavo v zid in mu je padla legitimacija« iz rok. Finale se je odigral na policiji, kjer so ugotovili, da famozni Don Juan ni nihče drugi kot glasoviti pustolovec Josip Pinto, ki je bil obsojen lansko leto radi številnih goljufij na večletno ječo, in ki je medtem iz ječe pobegnil. Tako je prišel Pinto »redivivus« zopet pod ključ. Če je komik preveč sadju. Pred berlinskim gledališkim razsodiščem je sedel le dni kot toženec komik Siegfried Arno. Poljal seje ; te dni brez dopusta na deželo, kjer se je najedel prav pošteno sadja. To sadje je vplivalo* na njegova čreva tako, da se zvečer ni mogel udeležiti gledališke predstave, ki je bila vsled tega odpovedana. Gledališka uprava je vložila radi tega zoper njega tožbo radi kršitve pogodbe in na plačilo odškodnine. Razsodišče je tožbo glede kršitve pogodbe zavrnilo, pač pa je obsodilo komika na povračilo škode, ki pa znaša na njegovo srečo samo 336.50 mark. Obenem je izreklo razsodišče, da je odgovoren Arno tudi zn vso drugo škodo, ki je nastala vsled tega, ker. je predstava odpadla. Zato toži komika sedaj tudi komponist. čigar igro je uprava, misleč, da bo-Arno dalj časa bolan, odstavila za nedoločen čas iz repertoarja. (107) Y oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kraft. Po Georgovih besedah tudi Leonor nima več pomislekov. Oplenijo torej bahhaL Zakaj plenitev je to bila, kljub vsem dobrim sklepom, ki so jih sicer hoteli izpolniti. In s kakšnim veseljem, ki se je stopnjevalo v neko vrsto pijanosti, so delali možje, tudi Adam in Georg, in slednjič tudi Leonor; ne le, da je določila stvari, ki naj jih odneso v avtomobil, temveč nosila je lastnoročno. Spravljala je vkup zlasti konservirano sadje in druge delikatese, ki odgovarjajo ženskemu okusu, njena lica so pri tem žarela ir to ne le vsled .nošenja in tekanja semintja. Zakaj plenitev, to je neko prav posebno delo. Ko ao prepovedali plenitev, ker ne odgovarja mednarodnemu ljudskemu pravu, je s tem izgubila vojna glavni užitek za vojaka. Le predstavljajte si, če so preje rekli. »Mesto, ki ga zavzamete, lahko oplenite!« Veselje po plenu je globoka strast v človeškem srcu. za katero pa pravzaprav človek ni odgovoren. Voz, bi pelje po cesti, izgubi od časa do časa kos premoga .iipoleti ledu; tedij prit^jo iz Ml lene . pMoto. in nobereio premog ali led. Po zakonu so kradle, zauaj, ne more se niti reči, da so našle; premog naj ostane na nesti ali pa morajo led pobrati m oddati na pol cip. ■Ce ga uporabljajo zase, so kradle. Tako govori zakon. Pravzaprav pa to ni nobena kraja. Gotovo so žene po- polncma poštene, niti zmožne niso, da bi kradle. Niti se ne zavedajo, kaj delajo. Prevzela jih je strast j plenitve. Ce se kaj takega vrši v večjem, potem je nalezljivo. Na cesti morda poči vreča s sladkorjem, neka žena ga začne pobirati, pridejo še druge, potem tudi možje, slednjič nastane krog vreče buren tepež, in tedaj tudi ne upoštevajo pravega Lastnika, tudi policija ne pomaga, čeprav nastopi s silo. Plenilci so kar pijani. Kaj takega pa ne smemo kar tako obsoditi — to zna vsak norec — preudariti moramo z mirno pametjo in najti pravi vzrok; končno sodbo pa prepustimo onim, ki so zato nastavljeni. Raje si potrkajmo na prsa z onimi znanimi besedami, ki jih je govoril carinik. Potem tudi lahko upamo, da boino stali mi sami pred milostnim sodnikom, tu in tam. Pisatelj te knjige je poznal poštenega mesarja, ki bi gotovo ne izmaknil nobene igle in ki bi nikdar ne goljufal. Bil je v sedemdesetletni vojni, in če je o njej pripovedoval, je pokazal vselej svojim tovarišem mesarski nož, z lepo izdelanim ročajem in povedal s skrivnim zadovoljstvom, kako ga je izmaknil v zapuščeni mesariji v neki francoski vasi. Pripovedoval je o strahu, ki ga je imel, da ga ne zalotijo, kako je skrival veliki nož vso vojno v škornjih itd. In kako je mož to pripovedoval, s kakšno ljubeznijo je gledal nož... čudno, res zelo čudno! Da, ko so prepovedali plenjenje, je s tem izgubila , vojna poglavitni užitek za vojaka. To je bolj pošteno I rečeno, kakor če kdo pravi, da je poglavitna reč, ki mali oglasi •gluo* do 30 beaod Dl« V—. *»ak« nadnljna besed« M »»ar. Stanovanje abrtof«!« ta knhfcje in «m ih prett nagradi zakonski par. — Ponudbo no upravo liata pod: »Stanovanje«. Trgovski uradnik ■osfiVlm knjigovodja in koroopon-4«ol l večletno prakso, išče primer-aeua osesta pri večjem trgovskem aU industrijskem podjetju. Ponudbe M uprav« Usta pod »Prvevrssnn saoic Wcemog -Čebin- /Polfooa */• tcf-it* Katera dama 4« pripravljena posoditi uradniku- •* akademiku 1000 Din. — Dopisi na upravo pod »Posojilo«. Gospod NMmM "V a ta rasti gospodično is boljU rodbin« Umi-a|lol)SI Šivalni stroj « ro*lnslo ali oDrtao raba. svatovno in»nl» »"‘"L,,.-,, „«WTZaE»“ - „*DUS“ - .J™"* Ista ton p os aea sna dale u«tro|ato ao.es.. vzpodbuja vojaka, da gre v vojno, v boj, ljubezen du domovine! Seveda je tudi to, zlasti v začetku, ko proglase vojno, potem pa se kmalu izpreineiii v neko pijanost, ki je nalezljiva, in ki jo imajo tudi bolj raz— vite živali. Pogum, s katerim drevi vojak ne meneč se za smrt v boj, ni prav nič drugega kot slepa jeza divjega bika, ki napade tigra ali leva. Tako torej oplenijo bahhal. »Tobak, tobak!!« se veseli Adam. ■ Kaj sem pa jaz našla!« triumfira Leonor in vleče v potu svojega obraza velik zaboj v avtomobil. Georg jo sreča, jo pogleda, vidi njena rdeča lica in njene žareče oči, videti je. da se zdrzne ali celo pre-straši. — Nenadoma se je zavedel. Da, tudi on je mislil prvotno le, da poskrbi nekoliko provijauta, a je potem podlegel čudni strasti. Teda, ko je zagledal še bolj. pijano Leonor, ga je to streznilo. Sramoval se je samega sebe. Toda ne reče ničesar. Georg je drugačen človek-Je gotova omika, ki nima ničesar opraviti z učenostjo-ali drugo znanos.tjo. On je mnel soditi druge ljudi na pravičen način. Hoče ogledati nanošene reči in jih stehtati, toda sodi, zaboji in vreče so tako nakopičeni v avtomobilu, da niti skozi ne more. Treba bo to storiti med vožnjo,, ko bodo reči uporabljali ali še bolje, lastniku bodo ob času poslali kar bogato vsoto. Koraka po drugih ulicah. Vedno isto: vse je v razvalinah, a nikjer ne vidi mrliča. .VINOCET i tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,^ nudi * najfinejši in najokusnejši namizni kis iz | vinskega kisa. m- m- Zahtevajte ponudbo I Tehnično in higijenično najmodemeje urejena kisarna v Jugoslaviji. PisafM: Ljubljana, Dunajska cesta ite*. la, U. nadstropl«. MMfc Oglašajte v .Narod. Dnevniku I i je vendar * najbolj** Vrtnarske zadeve posreduje društvo „Vrtnarska šola" v Kranju-