IZDAJA CP.GORENJSKI TISK« • UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR • GLAVNI UREDNIK SLAVKO EEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90, GLAVNI UREDNIK 27-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. fTP**JT, SKEDA, 21. NOVEMBRA 19D2 --- ST.13S CIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA T7TTA"T'A'On OFTOT7T7A TM7KOT TEDNIK (JI) i ia Ni I a RJA 1 »56 KOT POLTEDN1K - OD 1. JANUARJA. 1960 TRIKRAT TE DENSKO: OB PONEDELJKIH SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 - POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO Konference organizacij ZROP, ZB in VVI Bojevniki še vedno v ospredju pri reševanju vsakdanjih težav v današnjem burnem ekonomskem in družbenem razvoju članstvo organizacij udeležencev NOV zahteva, da bi pri tem morali imeti več strokovne pomoči in koordinirati delo, zlasti pa pravijo, da b: moralo biti pri tem merilo pomen nekega dogodka, ki ga hočemo oz. smo ga dolžni ohraniti v spominu. Hkrati pa je bilo slišati neke predloge iz tržiske okolice, da bi tudi tam izdelali osnutke za osrednji občinski spomenik. Prav isto omenjajo nekateri v Skofji Loki. Občinska središča Kranj, Jesenice in Radovljica so se že oddolžila s primernimi spomeniki. Na splošno so letošnje konference organizacij udeležencev NOV zelo živahne, saj razpravljajo o najvažnejših aktualnih zadevah, ki ne zanimajo samo njih, marveč celotno prebivavstvo na določenem območju. - K. M. V Skofji Loki, v Radovljici in ▼ Tržiču so bile po konferencah krajevnih organizacij že tudi občinske skupščine ZROP. Krajevne konference Združenj borcev in konference krajevnih organizacij Zveze vojaških in vojnih invalidov Pa so po vseh občinah še v teku. Kot je predvideno, bodo te konference po vseh krajih končali do začetka decembra in zaključili tudi z občinskimi skupščinami. Dosedanje konference so bile v Večini dobro obiskane in tudi živahne. Težišče je usmerjeno na razprave o predlogih.zvezne in republiške ustave. Člani organizacij Združenj borcev NOV ob tej priložnosti skušajo razčistiti posamezne probleme, tako da bodo lahko aktivneje sodelovali v splošnih razgovorih občanov o ustavnih določilih. Skozi prizmo ustavnih določit so »a mnogih dosedanjih konferencah Mi konkretno in uspešno govo--li o raznih problemih in težavah na vasi. Hiter razvoj industrije je Pustil kmetijstvo zelo v ozadju. Da bi pospešili napredek tudi v tej dejavnosti, so bili nujni neki »krepi tako za kmetijstvo kot za tozdarstvo. Tako so ugotavljali na nekaterih konferencah in zaključevali, da novo življenje na vasi še *edno terja pomoč prav od tistih, ki so se z orožjem v roki bojevali za vsestranski napredek in za boljšo prihodnost. Prav tako so se nekatere dosedanje konference konstruktivno lotile nekaterih nerešenih problemov okrog raznih proslav, rnomo-nTfcov itd'. O tem so pred dnev govorili tudi na se!i preroštva in sekretariata Zvezo z3rvž?nj borcev NOV za okraj Krsni. Krajevni prazniki so ponekod "~ ljujejo od prvotnih zasnov. Glavne •labosti so v tem, da or; posameznih praznovanjih ne sodelujejo vse kulturne, šoortne in d-uge organizacije in da se pojavlja napačna misel, da je to samo (• tvar'nekdanjih borcev in njihovih organizacij. Po radovljiškem področju pa Tako temeljite priprave pred tudi razpravljajo o skupnem občin- | sprej« t jem tega pravilnika so tkem prazniku, kar je postalo ak-; nam razumljive, če vemo. da je tualno po združitvi treh občin. ta pravita* dopolnilo zakona o Tudi dosedanja praksa v postav- * zdravstvene« zavarovanju. Zakon Ijanju spomenikov in obeleži i | predpisu je vrste pravic, pravilnik marsikje ne zadovoljuje Sneg nas Je zadnje dni skoraj nekoliko presenetil, predvsem zaradi tega, ker Je zapadel precej na debelo. Debela snežna odeja pa je povzročila tudi precej škode na raznih daljnovodih In cestah, kjer so bile pogoste nesreče, aH pa je bil promet vsaj začasno ustavljen. — Na sliki: Jeseničani na poti v šolo in na delo med snežinkami Kako bomo uveljavljali nravico do zdravstvenega varstva ravljen osnutek pravilnika Kolikšen bo obseg preventivnega varstva? — Kako bo s prosto izbiro zdravnika? — Pogoj za dobre odgovore na številna vprašanja je temeljita razprava Okrajni zavod za socialno zavarovanje je pripravil osnutek pravilnika o uveljavljanju pravic do zdravstvenega zavarovali s kaleritn bo seznanil občinske ljudske odbore, večje gospodarske organizacije, svete za zdravstvo, zdravstvene delavce in druge, ki so pristojni, da o tem izrečejo svoje pripombe in predloge. Osnutek sam je pripravljen tako, da je v njem za posamezne oblike zdravstvenega varstva pripravljenih po več možnih predlogov, razprava pa bo opredelila najboljše. Ob koncu leta bosta o osnutku pravilnika razpravljali še skupšči ni komunalnih zavodov in jih dokončno sprejeli. zavarovanci uveljavljajo pravice do zdravstvenega varstva. Takih pravilnikov skupščine zavodov za socialno zavarovanje doslej niso sprejemale, z njimi pa je z novimi predpisi dana velika možnost samoupravljanja zavarovan- Zato'pa predpisuje način, kako lahko Pred krvodajavsko akciio na Gorenjskem Vsi bi morali sodelovati Zakaj potrebujemo toliko krvi — Petdeset krvodajavcev za eno samo življenje — Brez rezerv ne smemo ostati — Med več stotisoč krvoda-javci niti ene komplikacije Prihodnji ponedeljek se bo z Odvzemom krvi prostovoljnim kr-vodajavcem na Bledu začela letošnja gorenjska krvodajav.ska akcija. Kri je v sodobni medicini tako pogosto uporabljeno zdravilo, da ttih('«» ne more biti gotov, da mu transfuzija nikoli ne bo potrebna. Ce že sam ne bo zbolel ali se ponesrečil, se to lahko zcrodi komu i/med njegovih najbližjih. Zato Je težko razumeti, da je pridobivanje krvodajavcev težka naloga, da se povabilu odpove le peščica, katere Večji del prihaja v transfuzijsko postajo vsako leto, vsi drugi pa se za to akcijo niti ne zmenijo. Toda zbiranje tesra najdragocenejšega naravnega zdravila je tako splošno pomemhna naloga, da je nikakor ne bi ssneli prepustiti posameznikom. V razgovoru z dr. Brankom Štandom, šefom transfuzijske postaje NESREČE PRI DELU V OKTOBRU V preteklem mesecu se je na delu, rta poti domov ali na poti na delo ponesrečilo 443 gorenjskih delavcev. Kot navadno jilf Je tudi tokrat največ iz podjetij trne metalurgije (lOtl), sledi gradbeništvo (63), elektrotehnična in-durtriia <40). lesna stroka (3M itd. na Golniku in predsednikom republiške komisije za krvodajav-stvo in članom okrajne komisije, najdemo mnogo prepričljivih dokazov za to, kako nujno je potrebno, da pri tej akciji ne ostajamo ob strani. ^ Kakšen mislite, da bo uspeli krvodajavske akcije v našem okraju? -Ne tako dober kot v preteklih letih. Plan se je povečal na ROO0 krvodajavcev, težave so pa večje. Med njimi naj omenim na pripravljenost podjetij, da dajo prizadetim delavcem prost dan, kar pa se je še vedno izkazalo kot ze'o pomembno. Prijavljanje ljudi tudi ni v skladu 7. vedno ve-jo potro.'nlo krvi v bolnicah. Akcija na solos-no še vedno vse oreveč loži na ramah aktivistov RK. Vendar samo preko RK ne merp usoeti, sodelovati morajo vse organizncije, SZDL. ZK, sindikat. 7B in drugi, na terenu in v podjetjih« 0 Zakaj je potrebno toliko krvi? »Cim naprednejše je zdravljenje, tem več krvi uporablja. Pred desetimi leti je bilo za potrebe slovenskih zdravstvenih ustanov dovolj nekaj tisoč lcrvodajavcev, za letos znaša republiški plan 68 tisoč odvzemov krvi. Za ljubljanske klinike potrebujemo štirikrat na teden po 170 krvodajavcev. Ce je to-števil« 'i^aeleno, je verjetnost, da bodo zastopane vse krvne skupine, velika, drugače pa ne. Kri uporabljamo pri vseh večjih izgu-(Nadaljevanje na 2. str.) cev. Zaradi pomembnosti določil pravilnika za slehernega zavarovanca bodo dokončno izdelani in sprejeti pravilnik prejela vsa gorenjska gospodinjstva. S tem, ko na primer zakon navaja prosto izbiro zdravnika, pušča nerešene že številne določnejše opredelitve, na primer: ali to velja le za zdravnike v istem zdravstvenem domu ali za zdravnike na območju cele občine in ali izbira sploh ni omejena ali lahko zavarovanci izbirajo le pri splošnih zdravnikih ali pa tudi pri specialistih, nadalje ali mora zavarovanec obiskovati istega zdravnika vsaj eno leto al L pa pri tem ni omejen itd. Velika odgovornost čaka skupščini pri določanju širine preventivnega zdravstvenega varstva, ki je z novim zakonom prvič zagotovljeno. Skrb za preventivo je bila doslej obvezna le, če so bila na razpolago potrebna sredstva. Ker bi za preventivo lahko porabili neomejene količine denarja, toliko ga pa seveda ni, bosta tudi gorenjski skupščini sprejeli tak program dela na področju preventivnega zdravstvenega varstva, ki bo ustrezal sredstvom, ki jih bosta upravljali. Prav tako bo v pravilniku govora o zdravljenju v bolnicah in zdraviliščih, o zdravniških pregledih, o cepljenjih, o zdravljenju na domu, o bolniškem dopustu, zdravilih, ortopedskih pripomočkih, o zobozdravstvenih uslugah in o drugih pravicah zavarovancev. - M. S. Aktualno vprašanje Neutemeljene govorice 0 upokojitvah <£ Znano je, da zvezni organ £ pripravljajo nov zakon o po £ kojninskrm zavarovanju, it 9 čeprav osnutek tega zakona še ljudje, ki zadosti'n poro*eni ti upokojitev, še radi QttaJ><0 na svo«em delovnem m"s!'i. f> bc novi zakon prinesel doJoffUi o podaHšani delovni dnH, bo razumljivo sledila tudi višja r ' i-nina. Sicer pa so menda pv<-- \ -» države, tako na vzhodu l t na (Nadaljevanje n-" " -nam) Dražgoše. ob dvajsetletnici osvoboditve # Po večletnih ugibanjih v zvezi # s pripravami za postavitev spo- # menika v Dražgošah so te pri- # prave zadobile prvo določna ol>- # liko. Občinski ljudski odbor v # Skofji Loki je namreč prevzel 0 stvar v svoje roke. Razpisali so 0 nagrade za idejni osnutek. Za # Kranjem, kjer je prav tako ob-9 < inski ljudski odbor prevzel 6 vodstvo pri gradnji Osrednjega 0 spomenika revolucije, je to šele # drugi primer, da gradnjo večje- # ga spomenika prevzame ljudski «ft odbor. Po sedanjih predlogih je predvideno, da bj v Dražgošah postavili razen osrednjega spomenika še tri spominska obeležja. Obeležja bi bila na Jelenščah, kjer so partizani zadajali napada jočemu sovražniku največje izgube, pri nekdanjem prosvetnem domu, kjer so Nemci postrelill večje število domačinov in pri starem pokopališču, kjer s» pokopane takratne žrtve lz vrst domačinov in Cankarjevega bataljona. Glavni spomenik, ki naj bi simboliziral veličino Nevšečnosti ob prvem snegu Pokvarjeni daljnovodi in telefonski kabli Kako je bilo s pluženjem cest Kranj, 20. novembra — Zasneženo nedeljsko jutro nas je vse, ki se ne razumemo kaj prida na vremensko prerokovanje, dodobra presenetilo. Navadili smo se že, da se otepamo s snegom bolj proti pomladi. Zaradi mnogih težav, ki spremljajo moker sneg, so ga bili menda veseli edinole prodaja vri čevljev, saj je debela plast brozge, ki je po cestah zadrževala velike zaloge vode, marsikoga napotila v njihove prodajalne. Po podatkih hidrometeorološkega zavoda je bilo danes v Lescah 18 centimetrov snega, v Planici 35 centimetrov in na Kredarici 110. Padavine pojenjujejo. zato bo posebno v nižjih predelih sneg kmalu skopneL Sneg jo poškodoval po nekaj zvez na telefonskih linijah med Kranjem in Bledom, Podnarlom, Ljubljano in nekaterimi drugimi kraji .vendar so jih doslej v glavnem popravili. Večja je bila škoda zaradi prekinjenih daljnovodov. Na območju Elektro Kranj so bili. poškodovani daljnovodi proti Visokem, Tržiču, med Skofjo Loko in Medvodami in Medvodami in Kranjem ter precejšen del omrežja. Daljnovode so popravili že včeraj, popravila na omrežju pa se nadaljujejo se danes. Zaradi prekinitve električnega toka so utrpela precejšnjo škodo predvsem nekatera tržiška in škofjeloška podjetja. Ker hitro ukrepanje pri kvarih na daljnovodih velikokrat onemogoča oddaljenost telefona ali prekinitev telefonske zveze, bodo pri Elektro Kranj v bližnji prihodnosti montirali UKV oddajno sprejemno postajo na avto in Jo povezali z vsemi razdelilnimi postajami. Tako bo omogočena hitra obveščenost in odprava napak. Na območju Elektro Žirovnica je bil pretrgan daljnovod Bled-Bohinjska Bela, razen Bohinjske Bele so bili od nedelje na ponedeljek v temi tudi prebivavci Ze-leč in Sela. Cestno podjetje Kranj je začelo orati ceste že v nedeljo, tako da je bila cesta prvega reda do Podkorena prevozna že v nedeljo popoldne. Včeraj so zaradi močnega sneženja preorali to cesto kar štirikrat. No, kljub temu je nekaj voznikov, predvsem večjih, a manj obteženih vozil obtičalo ob (Nadaljevanje na 2. str.) takratnega boja, pa bi bil neKje v središču vasi. Predvideno je, da bi prve osnutke za postavitev tega pomembnega spomenika pripravili že do dražgoških tradicionalnih zimsko-športnih prireditev, ki bodo 12. in 13. januarja 1963. Tako bi že udeleženci teh prireditev lahko sodelovali in pomagali najti najustreznejšo rešitev. Spričo tega, da je biLa takratna tridnevna bitka v Dražgošah od 9 do 11. januarja 1942 izrednega pomena, bi moral tudi spomenik ustrezati temu zgodovinskemu dogodku. Zato je predvideno, da bi zbiranje sredstev in gradnja tega objekta trajala približno dve leti in da bi spomenik slovesno odkrili ob 20. obletnici osvoboditve - maja 1965. leta. V Dražgošah pa bi bila ob tej priložnost; tudi velika osrednja proslava. K. M. Kako gospodarijo po kranjskih podjzlrih Kranj, 20. nov. - V Kranj je prispela tričlanska delegacija komisije za politično in ideološko delo pri zveznem odboru SZDL iz Beograda. V večdnevnem zadrževanju v Kranju se želi delegacija seznaniti z nekaterimi gospodarskimi značilnostmi v tej občini in z delom organizacij SZDL v tej zvezi. Po uvodnem pogovoru s predstavniki občinskih organizacij so danes obiskali najprej tovarno Tekstilindus. Predvider pa je obisk še v druga podjetja kjer se bodo seznanili z gospodarjenjem v teh kolektivih. Zanimajo Ke predvsem za obseg proizvodnje po mesecih, za gibanje delovne storilnosti in osebnih dohodkov, za zaposlenost, razne oblike integracije in za dosedanj« izkušnjo, in podobno. Njihov namen je, da ugotovijo osnovne značilnosti gibanja go'spodanstvi v letošnjem letu. Ob tem pa hkrati vzporejajo družbeno-politični pojave, in kako družbene in poli tične organizacijo in zlasti SZOr te probleme rešujejo, kako uskla j u jejo razna nasprotja in kak i I oblik dela se pri tem poslužujejo -'K. M TE DNI PO SVETU flk ZUNANJI MINISTER POLJSKE V JUGOSLAVIJI I Zunanji 'minister LR Poljske fcdam Rapacki jc pripotoval na Šestdnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Visokega gosta je na beo-rrajskl železniški postaji pozdravil državni sekretar za zunanje ladeve Koča Popovič. * NAJVEČ GLASOV ZA LJUDSKO STRANKO * Ljudska stranica kanclerja Gor-bacha jo na nedeljskih volitvah dobila v parlamentu 81 sadežev, socialistična stranka 76. svobodnjaška stranka je obdržala dosedanjih 8 mest, medtem ko KP Avstrijo tudi na teh volitvah ni dobila nobenega sedeža. O PRITISK NA ADENAUER-JEVO VLADO Pet liberalnih članov bonnske vlade je dalo ostavko, da bi prisilili kanclerja Adenauerja. da reorganizira vlado tako, da v njej ne bo več obrambnega ministra Straussa. £ PADEC BOMDULE Indijski premier Nehru je ob-jjaivil padec Bomdile v posebni poslanici ljudstvu. Mesto Bomdi-la leži kakšnih 40 km od Asam-Rke nižine. Premier Nehru je izjavil, da je zdaj treba skrbno proučiti vprašanje vojne napove* di Kitajski. * USPEH DE GAULLA Rezultati nedeljskih parlamentarnih volitev v Franciji so pokazali zelo pomembne premike v razporeditvi političnih sil v Fran* dji. Vse stranke razen KP Francije in združene socialistične stranke so dobile manj glasov kot na prejšnjih volitvah. * ZIVKOV NOVI PREDSEDNIK VLADE Bolgarsko Narodno sobranje je izvolilo prvega sekretarja CK KP Bolgarije Todora Zivkova za predsednika ministrskega sveta. Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dosodki • Lhidf« in H Proboj indijske obrambne črte pri Valongu ob burmanski meji je do neke mere odstranil krinko o «mall vojni*< na tej gorski meji med dvema največjima državama v Aziji. Vedno bolj te nam dozdeva, da moramo računati z dolgotrajno vojno v tem gora- podpisali bandunška načela. Ta načela so prvič pravno in pogodbeno izražala v svojih petih točkah vsebino mednarodnega sožitja in obsojala vojno .kot sredstvo za urejanje mednarodnih odnosov. Kitajska in Indija sta teb pet načel podpisali in vnesli v Strelski jarki tem svetu. Vse kaže. da mejni vpadi kitajskih vojakov niso bili zamišljeni kot planinski izleti v neznane kraje. Značilnosti resne vojne so zdaj na bojiščih dejansko preizkušene. Vojno v najstrašnejši obliki v tem predelu že občuti na tisoče vojakov na obeh straneh in vojno kot vsako vojno želimo podrobno pojasnjti, zgodovinsko gledano opremiti vedno z vzroki, povodi, ozadji in nameni. Najbrž še nobena vojna, prav gotovo velja to za vojne, v katr-rih so sodelovali Kitajci, ni izbruhnila brez razlogov, pomoto-toma ali celo slučajno. Zlasti velja to še prav posebej za začetek vojne med himalajskimi grebeni, ki je morala biti pripravljena in po nekaterih zaupnih podatkih dejansko je tudi bila pripravljena z največjo vnemo. Gre za vojni spopad med državama, ki sta pred leti skupaj svojo zunanjo politiko. Ob lak-šnih prilikah sc običajno vprašamo ,kak» je mogoče, da je prišlo do sedanje vojne. Ali ni bila to samo past. velika mednarodna spletka? Kdo je pogodbene obveznosti iz Bandunga z »dušo in telesom« uresničeval in kdo jih je kršil? Kakašni so razlogi za taksno llccmerstvo in kaj se skriva za krinko? Lahko bi postavljali takšna in podobna vprašanja kar po tekočem traku. Dvomi o tem .kdo nosi krivdo za vojni spopad med Indijo in Kitajsko postopoma odpadajo. S prehodom na psihološko vojno med Pekingom in New Delhijem se odkrivajo oteževalne in olajševalne okoliščine. Za evropske možgane že precel visoke številke povedo, da Kitajci na indijske obrambne položaje napadajo s približno 15 divizijami, kar ustreza številu ameriških vojakov v Povsod v Indiji so začeli z zbiranjem zlatnine in nakita, da bi lahko kupili orožje za opremo indijske vojske. Odziv na prošnjo vlade je bil nepričakovan. Med prvimi je svoj nakit polomila na okence ncvvdelhijskc banke hčerka premiera Nehruja, 14-letna Indira Gandhi Zahodni Nemčiji. (Za primerjavo. Rusi imajo v Vzhodni Nemčiji 'Ji) divizij.) Pri napadu na Valong je sodelovalo okoli 20.000 kitajskih vojakov, ki so kljub velikanskim izgubam napadali val za valom. Da bo primerjava himalajske vojne vsestranska ,so morali Indijci umakniti znaten del vojske s pakistanske me.'e in jo za silo opremljeno poslati m klmalftfako bojišče, kl ga Kit?'"i sprenin'a ;o v množično človeško klavnica, saj pošiljajo v smrt cele divizije. Najbolj poceni sredstvo za boje- vanje je za Kitajce še vedno človek. V bančni palači indijske banke Hank of India v indijskem glavnem mestu je hčerka indijskega premiera Nehruja Indira Gandhi v teh dneh oddala svoj nakit in dragocene kamne, da bi si Indija za ta denar lahko kupila orožje za himalajsko vojno. Hčerki indij-r&ega predsedniku se je pridružilo na tisoče Indijk, ki svoj nakit prinašajo v blagajne indijskih bank. Tako je vojna prišla v zavest ljudi. Na Kitajskem so lju- di zaposlili t, dogmami, da se lažje umira, če človek ne razločuje resnice in laži. Političnega ozadja himalajske vojne tudi ni lahko razčleniti. Indija in Kitajska sta dve vodilni azijski deželi, ki se v Aziji potegujeta za prestiž in vpliv. Kitajci pač ne morejo biti zadovoljni, da jc v zadnjih letih povsod zanemarjen njihov zgled -hitrega skoka naprej«. Ker so si popolnoma prilastili Stalinovo zapuščino prenašanja revolucije na bajonetih in ker -zaradi notranjih težav najbrž potrebujejo odprto fronto, kjer lahko krvavi višek delovne sile, ni čudno, če se se obrnili proti Indiji, Xi na azijskih tleh najbolj ogroža kitajski vodil ni položaj in prestiž. Indija in Kitajska sta «e vsaka po svoje lotili socialistične preobrazbe. Na dlani je, da so indijske demokratične oblike imele v ajdj-skem posnemanju boljši odmev. Neprestano kitajsko »-rožljanje z orožjem« in surovi nedemokratični pojavi nasilja v kitajskem notranjem razvoju so odvrnili oči azijskih držav od Pekinga, ki se je s tem razkril v pravi luči. Vpli-VII Indije na azijskem torišču se je iz Pekinga mogoče postaviti po robu samo v vojnem spopadu, • katerem ima Kitajska po oceni pekinškega vodstva vsaj nekaj upanja na uspeh. Vendar je pre sneto lahkomiselno verjeti, da bo Kitajska kljub neštetim prednostim v vojaškem pogledu uspeli na ta način vpliv Indije izpodriniti v Aziji in na svetu. Dosedanja politična modrost je pokazala, da je Indija to zmogli mnogo bolje od svoje šestmilljon-ske sosede. Zdravko Tomaiej Liudie in dogodki • Liudie in dogodki • Lhidie in do^M • Un^g in cWdM ■ i,;..^ ,n m * t.. » Vsi bi morali sodelovati Neutemeljene govorice o upokojitvah (Nadaljevanje s 1. (rti rdi zahodu, uzakonile daljšo delovno dobu in imamo v Jugoslaviji najkrajšo. Druga predvidena pomembna novost je izenačenje vseh treh vrst upokojencev. V povsem različnih položajih so se namreč znašli tisti, ki so bili upokojeni pred letom 1952, tisti do leta 1958 in tisti do sedaj, kar pa seveda ne sme ostati in bo potrebno marsikaj spremeniti predvsem v korist tistih, ki prejemajo zelo nizke pokojnine. Največji vzrok sedanjih dokaj nizkih pokojnin je veliko število ljudi, ki prejemajo pokojnine, za katere ni materialne osnove. S sedanjo pokojninsko zakonodajo je bilo namreč potrebno rešiti socialno dediščino predvojne oblasti, in ker z njo nismo dobili tudi ustrezne ekonomske baze, sc te pokojnine pač plačujejo iz sredstev, ki dotekajo sedaj. Zato ni čudno, da so republiški skladi pokojninskega zavarovanja stalno v primanjkljajih. Tako ima tudi sklad naše republike 15 milijard dinarjev primanjkljaja, za gorenjske upokojence pa je bilo v tem letu izplačano okoli 300 milijonov dinarjev več, kot pa je v omenjeni sklad doteklo z našega območja. — M. S. (Nadaljevanje 6 1. strani) bah krvi pri kirurških posegih in nesrečah, dajemo jo malokrvnim, bolnikom 6 krvnimi boleznimi, nedonošenčkom, slabotnim, težkim bolnikom z nalezljivimi boleznimi, porodnicam, pri uporabi umetnih pljuč ali srca itd. itd. Novost je dajanje transfuzije pri hudih opeklinah, za kar je najboljša kri človeka, ki je bil tudi sam močno opečen (ker vsebuje zaščitne snovi). Pri razpadanju opečene kože se namreč razvijejo strupene snovi, ki s krvjo preidejo v organizem in ga zastrupljajo. Včasih je Nevšečnosti ob prvem snegu (Nadaljevanje s l. strani) cesti. To pa predvsem zaradi tega, ker skoraj nihče več ne upošteva predpisov o opremi vozil za vožnjo po snegu in gre kljub temu na cesto tudi med hudim sneženjem. Kot so nam povedali na cestnem podjetju, taki vozniki pluženja zelo ovirajo, saj jih mora vozilo, ki pluži, najprej zvleči s cestišča, potem pa nadialjevati pluženje. Vedeti Je treba, da je za pluženje potrebno vsaj 10 cm debela plast snega, ker se sicer plugi takoj obrabijo. Večje vzpetine na cesti I. reda in na nekaterih cestah II. reda so tudi solili in tako preprečili, da bi 6e na njih nabrala gladka prevleka. Ob suhih snežnih padavinah bodo solili vse važnejše ceste. Razen ceste na Vršič in čez Ljubelj so vse gorenjske ceste prevozne. — S. veljalo, da že ena tretjina opeče- I ne površine telesa zahteva smrt, danes rešujejo ponesrečence z devetimi, desetinami opečene kože.-« % Koliko krvodajavcev je potrebno za enega bolnika? »Zelo različno. Ker jemljemo majhne količine krvi (od 120 do 350 cem) vedno po več. Pri uporabi umetne ledvice za nekaj dni-da si bolnikova poškodovana ledvica opomore, potrebujemo okoli 7 litrov krvi, to je skoraj 30 krvodajavcev. Pred časom je bila na Golniku operirana mati treh otrok. Po uspešni operaciji na pljučih je nenadoma začela krvaveti in jo v 8 dneh izgubila 13 litrov krvi. Toliko zalog njene krvne skupine nismo imeli niti na Golniku niti v Ljubljani. Kri so oddali vsi naši uslužbenci z njeno skupino, pa Se celo ponoči 6mo hodili budit krvo-dajavce, ki živijo v naši okolici, da smo lahko bolnici sproti vračali izgubljeno kri. Pred nekaj meseci se je zdrava vrnila domov.« % Omenili ste zaloge. Kako pa je z njimi? »Pravzaprav jih sploh nimamo, ker vso kri sproti porabimo. 2e sedaj se dogaja, da je potrebno kakšne operacije zaradi pomanjkanja krvi odložiti. Ce se bo do-tekanje krvi nadaljevalo z dosedanjim tempom, lahko zaidemo v velike težave. Krvodajavci iz Ljubljane, ki so transfuzijski postaji pri roki, so prihajali vse prevečkrat na vrsto. Razen tega, da je moramo imeti več v hladilnikih, kjer se ohrani 2 do 3 tedne, bomo morali shranjevati tudi sušeno kri. Spomladi bo postaja v Ljubljani dobila potrebno napravo in potem bo treba nujno poskrbeti tudi za take zaloge. Vse naprednejše države imajo velike zaloge sušene krvi za primere večjih nesreč, vojne itd. Mi smo sedaj šc popolnoma brez tega osnovnega zdravila.-« 0 Nekateri ljudje se odvzema krvi bojijo. Ali upravičeno? "•Nekateri res mislijo, da oddaja krvi pušča neugodne posledice. Toda pri vseh teh številnih krvodajalcih v Sloveniji še nismo imeli hujših komplikacij. Večini se počutje po oddaji sploh ne spremen!, del — predvsem starejših — se počuti celo bolje. Približno v petih dneh se krvna telesca v celoti obnovijo.« - M. S. NA DNEVNEM REDU VRSTA AKTUALNIH VPRAŠANJ V petek, 23. t. m., bo v Kranju razširjena seja okrajne zveze za telesno kulturo Kranj, ki se je bodo udeležili predstavniki vseh strokovnih odborov in občinskih zvez za telesno kulturo, člani strokovnega sveta ter predstavnik; okrajnega strelskega odbora Kranj. V glavnem bodo obravnavali zaključke seje okrajnega odbora SZDL Kranj. Razen tega se bodo tudi poglobili v odnose med občinskimi zvezami, strokovnimi odbori in okrajno zvezo. Rešiti bodo skušali tudi kadrovska vprašanja, delo centra za vzgojo kadrov, bodoče finansiranje telesnovzgojne dejavnosti in podobno. Seja bo izrednega pomena za nadaljnji razvoj telesne vzgoje na Gorenjskem. R. OKRAJNO TEKMOVANJE PRELOŽENO Zvedeli smo, da je okrajna komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu, sklenila zaradi tehničnih razlogov preložiti okrajno pionirsko tekmovanje pod poslom -Kaj veš in znaš o prometu*, ki je bilo napovedano za 25. november, na 9. december letos. Tekmovanje naj bi bilo v delavskem domu v Kranju, udeležile pa bi se ga vsa občinske komisije z devetimi pJ on i rji. ki bodo nastopali v treh težavnostnih stopnjah. — C. IZKUŠNJE STANOVANJSKIH Pred kratkim je b'!a skupini predstavnikov iianru'finiskih skupnosti iz Kranja na obisku v Ms-riboru. Novi Gorici i.i v Ljubi {jm' T»ni SO si ogledali oblike čela ?o-rodr:h organizacij. V soboto, 24. novmbra. t>a bo kranjskim skupnostim vrnila oVe\ delegacija iz Maribora. Ko so o tem razpravljali na .seji Izvršnega odbora .stanovanjske skupnosti Huje — Clrče — Planina v ponedeljek. 19. t. m., so lklonili, da bodo obisk sprejeli skupno z drugimi skupnostmi v Kranju. Gre za koristne izmenjave izkušenj stanovanV,kih skupnosti, o pristojnosti teh organov, o oblikah vključevanja občanov za reševanje raznih lokalnih probV-mov, o njihovem mestu v novih statutih občinskih lutc^kih odborov in podobno. — K. M. ELEKTRIKA TN PITNA VODA Pred kratkim je krajevna skupnost v Kokri obravnavala proble- matiko okrog dokončne napeljav« trofaznoga daljnovoda po doUr>-Zgornje Kokro, o trato postaji * Spodnji Kokri in o napeljavi električnega voda v zgornjem delu Potoč. Za nakup potrebnega materiala bi porabili okoli 100 tisoč dinarjev. Ker elektricn. ' delno sega tudi na območje KS Preddvor, bodo dokončno elektrifikacijo doline Kokre izvedli skupno. Pf znanje za kuilurno de'avnost DPD .»Svoboda« Žirovnica s dežem na Brez.nici je v soboto P0* ^ala obračun dela v minuli sezeP Polnoštevilna udeležba na občrp vseh proslavah. Kvalitetna it*«* obeh ansamblov lepo n-np-edujep* zaslugi strokovnih vodij, zlasti 0* tudi po zaslugi mladeri sest«** tako zbora kot godbe. Prav zar* ' tega so grajal; razoutst pevslt**1 1 zbora, ker je predstavljal esrfj izmed najaktivnejših in naj&°-' obetajočih zborov v jeseniški občini, ki so ga sestavljali mladi- Po razpravi, ki je dopolnila P°* ročila so prejeli predlog pregrad za prihodnje obdobje in izvolili v nov UO najboljše kulturne delavce tega kraja. Iz razprave o novi ustavi Perspektive sodstva Osnutka zvezne in republiške ustave skladno vsebujeta nekaj zanimivih in pomembnih temeljnih določil o razvoju sodstva, in to v organizacijskem in tudi v vsebinskem pogledu. Za razumevanje posameznih določil in razmišljanja o njih v tem sestavku pa je predvsem treba vedeti, da je država organizacija politične oblasti in da se ta oblast izvršuje po treh funkcijah: zakonodajni, upravni in sodni; nadalje, da se pri nas z oblastjo neraz-družno povezuje družbeno samoupravljanje, tako da --čistih« oblastvenih organov ni več. - V osnutkih ustav (čl. 71 in 72 ZU ter čl. 2 in 23 RU) je ugotovitev, da je edini nosivec oblasti in družbenega samoupravljanja delovno ljudstvo in da občani izvršujejo oblast in upravljajo družbene zadeve neposredno ali po svojih delegatih, ki jih prosto volijo v ustrezne organe družbeno-politic:-nih skupnosti (to je v predstavniška telesa - torej skupščine) in delovnih organizacij (to je delavske in druge svete). Nadalje ugotavljata osnutka (čl. 73 ZU in čl. 26 RU), da Izvršujejo iuakcJja politične oblasti in družbenega samoupravljanja predstavniška telesa, torej skupščine, in njim odgovorni organi, kar pomeni, da od prej navedenih funkcij oblasti obdržijo predstavniška telesa (t. j. zvezna, republiške, avtonomnih enot, okrajne in občinske skupščine) neposredno izvajanje zakonodajne funkcije, medtem ko (po čl. 77 zu in 26 RU) opravljajo upravno funkcijo politično-iz-vršimi organi In upravni organi, ki so oboji za svoje delo odgovorni pristojnim skupščinam, sodna funkcija pa Je poverjena sodiščem (čl. 73 ZU in 27 RU) kot samostojnim organom družbene skupnosti in je neodvisnost sodišč že posebej poudarjena (člen 125 ZU in 215 RU). Organizacija sodstva se po osnutkih obeh ustav (čl. 122 ZU in 210 RU) najtesneje naslanja na organizacijo družbeno-politični h skupnosti, tako da bodo izvrševala naloge pravosodja v občinah občinska sodišča, v okrajih okrajna sodišča, v republikah vrhovna sodišča republik in na ravni federacije vrhovno sodišče Jugoslavije. Sicer so možna še druga sodišča. vendar je taka temeljna organizacijska shema. — Poudarjena je povezava sodišč z ustreznimi , skupščinami, kar je razumljivo, I kor so skupščine tisti organi, v katerih je v celoti ^koncentrirana i od občanov na delegate prenesena oblast in se kaže ta povezava v dveh smereh: po eni strani (čl. J128 ZU in 217 RU) voli sodnike in sodnike porotnike skupščina ustrezne družbeno-politične skupnosti (torej sodnike in 60dnlke porotnike občinskih 6odišč volijo občinske skupščine, okrajnih sodišč okrajne skupščine, republiških vrhovnih sodišč republiške skupščine in vrhovnega sodišča Jugoslavije zvezna skupščina), po drugi strani (čl. 124 ZU in 214 RU) pa morajo najmanj enkrat letno dajati sodišča skupščinam ustreznih družbeno-političnih skupnosti v obravnavo poročilo o stanju in 0 splošnih problemih pravosodja na svojem območju. Poglobljena je nadalje povezava 60dišč z občani, ki jo sedaj vzpostavljena s sodniki porotniki, z določilom (čl. 126 ŽU in 217 RU), da bo 2 zako- inom lahko uvedena volitev 60d- 1 nikov posameznih sodišč nepo- sredno po občanih. — Novost je tudi (čl. 126 ZU in 214 RU), da se sodniki volijo za omejeno, po zakonu določeno Časovno razdobje, vendar pa 6o po preteku določenega časa, za razliko od drugih političnih funkcionarjev, lahko ponovno izvoljeni. — Kot je bilo že prej omenjeno, predvidevata osnutka ustav (čl. 122 ZU in 210 RU) možnost, da se z zakonom lahko ustanovijo še druga sodišča in in jim podobne ustanove, tako: gospodarska, vojaška in druga posebna sodišča, nadalje razsodišča, arbitražni sveti, poravnalni sveti in druge cblike za reševanje medsebojnih sporov med občani, zavodi in organizacijami, kar vsekakor pomeni razširitev mreže organov sodstva in e tem izbolj-sanje organizacijske podlage za reševanje specifičnih družbenih nalog in problemov. V vsebinskem pogledu - torej v pogledu položaja in vloge sodišč — se po osnutkih obeh ustav prav tako odpirajo nekatere važne .nove perspektive. Osnutka določata (čl. 124 ZU in 214 RU). da - kakor je to že sedaj — sodišče 1.) odloča o kazenski odgovornosti, o kaznih in drugih ukrepih zoper storivce kaznivih dejanj. 2. odloča o temeljnih premoženjskih in drugih z zakonom določenih pravicah občanov, samoupravnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti, 3. v upravnem sporu dokončno presoja zakonitost posamičnih aktov državnih organov ter delovnih in drugih organizacij - razen tega pa — kar je novo - sodišča pri svojem delu spremljajo, in proučujejo družbena razmerja in pojave hi dajejo predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov, za odpravo in zmanjšanje nepotrebnih sporov in za utrjevanje zakonitosti. Pojasnilo tega določila in prej navedene obveznosti poročanja je v ekspozeju lidvarda Kardelja, ki se glasi: »Te nove naloge sodišč vsekakor krepijo njihovo družbeno vlogo in tudi njihovo družbeno politično odgovornost. Čeprav ostajajo sodišča neodvisna T sojenju — to načelo je s pred-osnutkom celo še bplj utrjeno — svoje funkcije ne smejo razumeti formalistično, anlpak morajo delovati inieialivno in ustvarjalno kot sestavni del vseh socialističnih in naprednih pr'zad^-'anl naše družbe. V tem smislu so odgovorna pred družbo za to, da daje njihova praksa pozitivne rezultate za splošen položaj v družbi in da se ne zapira v svet bi> rokratskih slepili paragrafov.« Ker je govora o sodstvu, ni mogoče molče preiti dejstva, da predvidevata oba osnutka ustave (čl. 231 do 239 ZU in čl. 242 do 247 RU) uvedbo ustavnega sodišča, vendar pa je takoj treba poudariti, da je ustavno 6odišče organ pravosodja samo v širšem tsmislu, ker so njegova vloga bistveno razlikuje od vlogo sodlSč Naloga sodišč je namreč uporaba zakonov in drugih ustreznih pravnih predpisov v kazenskih in civilnih zadevah ter v upravnih sporih, obratno pa 60 predmet presoje in odločanja ustavne** sodišča sami zakoni in drugi ustrezni predpisi. Edvard Kardeli je dal o ustavnem sodišču naslednje pojasnilo: »Ustavno soditft tako zvezno kakor tudi v republikah je namreč bolj del skupšehv skega sistema kakor pa tradirio nalna sodna ustanova. Sestavljeno je Iz visoko kvalificiranih strokovnjakov in iz javnih delavcev, ki jih imenuje zvezna odroma republiška skupščina. To )• tudi razumljivo, zakaj v našiti razmerah ustavno sodišče vsekakor ne more biti čisti sodni organ, ki bi samo statično, te je formalno-pravno obravnaval nekatero pojave in probleme as področju ustavno ureditve, ampak jih bo presojal po objektivu, družbeni in politični vsebini procesa, iz katerih i i problemi ia pojavi nastajajo. V tem s misi* bo ustavno sodišče prožno dajal* tudi ustrezne politične pobude t skupščini in drugih družbenih organih, da bi preprečilo formalnopravne konflikte, ali kadar bo menilo, da nekateri predpisi xa-virajo pozitivno prakso,- Dr. Marjan 0tria«k W." nimfi faevi z letne konference in postavljeni temelji In sedaj na delo Jn4 dnevi Je bil drugi redni *nvm ObK LMS v Tržiču. Cla-■ plena in a so predvsem raznrav- čeno pričakujemo, da bo dejavnost • 24. novembra v Podvinu. Na se komisij tokrat povsem drugačna, kot je bila v preteklosti. Čeprav je bila letna konferenca šele pred rlabim mesecem, pa že lahko ugo-tavljatnoj da so mladi z delom zastavili mnogo bolje kot lani. Zgovoren dokaz je tridnevni seminar, ki ga bodo imeli člani ObX in vsi t»5 ti enJJOftah o-rircmi n za!.!]uč->*tl ;ih *e r^ebna ko- Pttja na i.rmv: p~rc"'il in raz-J*lMHlnJe letne občinske !-<»n■• ! »frrn-p r-i*aj> r- 1' - '.i s- jih m--**» ir.b.M v «--'hođrl« predvsem j *J so: idejno-v.jno de'.'i ' '*"'<• rV»-v" ore-n'r-e'r fcrt j h e- v :n .~K-*>ic v s"1.- i , 7r""' ' " ' "i «r-a- r!;«;r-J t:e ra.'ne i'fin. d\ ne bi lmc!l Lvl 'a r »•''".vi (""i tu ali trn predava* *a ali % 0?). r:ir.-V ?:r.:--.-,,o ;Vi, .-i; minarju se bodo mladi Tržičani i predvsem seznanili s problemi gospodarjenja in vlogo mladine 61 posebnim poudarkom na načelih, | ki jih daje osnutek nove ustave. 1 Seminar bo tržlška mladina pri- ' redila skupno z ObSS, saj se bodo . večine predavanj udeležili tudi številni predstavniki tr/.i.'kih sin- :re-!.dniki in sekretarji osnovnih j .številni predstavnici treskih mladinskih organizacij od 22. do dikatov in člani ObSS. - B. F, azprave o ustavi na tekočem ■',n',-n Ca« **• rb f— t., *»a ro'-vr*.:< nci>r.'!!i pre* !<■-rrr-1 i?med pri-*"•*•''-rt? rd^r-rma, •.■" '-"\h ulavmh ■•J *) tla 7"" -'i :f"n plenumu tudi !; o i :;e. ki bodo *«t»0rpe z^; r'~'o na prv^mc-znih *«>*'. h ''"'pvne^i in zn knordi- ^jo š pr----ne '.n'mi mladir^k:- aktivl. Imenovali so kom'.s'!o Mn-'-in-r— "m !n ideološko 1 IčomlAljrt 7n r^-jiaduijsnic !n '"-vl-'-1'e. k..... ••-'o za dnrba- »V»:vn«-d. or-"'-r': 'sko-ka-*Hftl korr j.n knmMijo tu "4 ki -V5 ^ bo * nrernlšljentv IMttvaMfi i-: 'men ova ni" <" i-ftovih komisij, l-ako upravl- it ve-nI pOSiM)«« Piv v T.-'rr. Na i-1 pa Je lilo pr-davanj- dokaj, I-'.:) rb!:kano. za Hr sla dva ob-! Jektivna vzreka: Tržičani so bili j vse do 13. ure brez električnega toka in sr> zato menili, da preda-tovnih kolektivih, prt« (a\o pa vanja sploh ne bo, razen tega pa I vri o ctnu'k'h nove zvezne in ie;ub!!",ke vsJartv ItarTovori In predavanja so 7l.atii ra~os'.i v de- Mi Ža veste, ih ... •-. r"> drv**«*r v Can- ^*v-1 St-r!" Tiv'nr iz Krn-''1. Trk-af r v n:"ve- '■"k:-. Tako v->f -n :~^'"'v;h *HflVT.^:,T 'rV-l po- '■*zal številne /• n ^ ve barvne ••POtitivf». Prr»-lav;mic pti-trtiftka »flolTv»;kn univerza. ••. bo r petr-k gostoval v *wu «nKim)x'l Ijubljanr^eta *«*>«^a Rlcđall&ć«. Med Trži-'*tt priljubljeni gledališčnikl tokrpt uoriTinrili Alelwo- Aramuaova <*ramo v treh fejanjjh -Irkufrtko žgcdbe*. • •• Je bila s 1. novembrom i ObLO Tržič odprta NpM pv-rn. v kateri stran- V: ima'o opravka ni občini, -ko dobijo vso potrebne in-'Tnaeije. Rsson tega je bila ^rat o-lr>rta tudi nova stroje-«n:ca. ki so jo na občini ?e ■ močno porjrožali. tUdI nrl v Uvel na trn-n. Ve";-na ralfOVOtot ho v ki-p.tkcn ta-:.,;irn,1a Po pnspednr.sk!'i orrrani-zflr'Jah fo imeli d osle 1 na dnev-?i"m redu osnutek uglave že v Runo. tnvarn pil »Tr'-l'v.., med i'lvom trgoveev. irosllnecv in ^;kov, v pnirnžnlfi poljel.ia f''V"n!.ii reste in v obratu kranj-.«»•»*—\ gozrlnca gospodarstva, v Tr"!?ti. V ostalih drlovnih k?)Iek-l\x*h hr.^r* r?z'invori še ta in pri-nHtfniN t^den. P'"kone jp bilo dosle' največje -ai: man e rlede osnutka nove ' ■• Iv.« rred deevi v dvorani BPT, M~r ps ie zh-a!n nad 100 rezervnih nf>'r'cv in podofidr.jev. Rargovor Jc e-ire»lila občinska organizacija [BllOr Ml ra predavatelja povabila potlpclkovnika Klanska iz Ljublja-rtr. Prisolni so obravnavali !«-! j-""no t;-li del osnutka ustave, v LatfJMtt Je govora o narodni lohrarabf. Po podatkih je bila to pfrH razprava (»Mne vrste v 8lo-i Id p* Je v Tržiču nadvse debro uspela. [Udoben uspeh glede udele9.be bilo pri' ••'••ovali tudi pretekli leljek. ko je imel predavanje «. novi ustavi v Cankarjevem domu (mesto). Občni zbor Svobode v Zasipu je bil oI:i k MUM M[ /.■:r:\:U -iiabih vreuen.-kili r.izmcr. — F. V johoto in nedeljo krajevne konference Povsod v našem okraju se tedni vrste letne konference krajevnih organizacij S7.DL. Na območju tržiške občine bo veČina podobnih konferenc prihodnjo PObOtO in" nedeljo, torej 24. in 23. novembra. Medtem ko so imeli dos'cj svoj | zimskoturistični« center, ki pa ima vse pogoje tudi za razvijanje letnega turizma. Ker sta v Kr. Med založenimi knjižnimi policami v jeseniški ljudski knjižnici Za razvoj turizma niso dovolj samo turistični objekti Kranjska gora ima naravne pogoje za uspešen razvoj turizma, toda pomanjkljive materialne osnove. Reči moramo, da je Kranjska gora z okolico Izfetit letni obračun le člani SZDL v Se-benjah, bodo imele prihodnjo 60-boto ob 19. uri letne konf'r^n* še Tipslednje krajevre organ'zncije SZDL: Bistrica, Senično, BNnje It Lom. Isti dan se bodo zbrr.l: na letni konferenci še Kri-'r'n: in P^-'-Ijubeljčani, vendar pa točen 6*a M ni določen. V nedeljo bosta leflt! konferenc v Lešah (ob 9. uri) in v 3 ■' - lold JESENIŠKI •KOVINAR pori dve turistični sezoni, je omo-počeno bol} okonomlčno Izkori- (ob 15. uri), krajevna or-'n^iri'a ••'čanje razpoložljivih kapacitet. -v Kovorju pa bo Imela kontettrn- Glede na prirodne pogoje in tra-co že v petek, 23 rov->-Va. Ob dlčlJO pa je v Kranjski gori prod-18. url. Po vsem tem <' ' ; ,r>rei še ni znano, kdaj btxAi lltleli !"'ri: konferenci krajeve: otifap'......vi SZDL na Ravnah in v Tržiču \,s( m zanimiva zimska turistična ' £zbna, za katero se prav v no-'.ej?,em času množično zanimnio tnko domači kot tuji turisti in se že dogaja, da morajo zaradi ne- Pogoji za delo so se zboljšali V teh dneh se ▼ radovljiški ob- ffirl VTfHio rhčni zbori Svobod in prosvetnih društev. V zveri z razpravo o ustavi so na letnih 0 iemeb obravnavali največ vpraJMaJa o vlogi kulturno-pro-sveln« dejavnosti v komuni ter o f lOtnem v od Sil JU in širjenju kulture in prosvete v občini. Občutne vrzeli glede obrtnih uslug ^na dejavnost Je na območju *ike občine že <'.ljc v občutnem M«ju. V zaUftJIh treh letih »l«vlio obrtnilifiv padlo od "'11350) na C8 C:::,:), prlčakova'-i M J», da bo prilindn.ie leto S'e-obrtnikov v privatnem sek-!"J» ie manjše, saj so nrkat-ii ItitJi prošnie za V r rti lev obrt-*t|a dovoljenja. Zaradi "J» dogodilo, da v (r-!?,kl Ohctnl "•^rterlh obrln-h dejavnosti sploh "Njo, med t-mi ko obstoječ« ■HIJIvimII «ploh ne zttdovtiljti-H potreb. Tak^pn pojav je »udi velik »zirTovorntk« mtifno rarvl-le^i ii*"r.^ar:tva. i:\ je v vdiko j| jdo v tr^ki cbvl-,M n'»"m v nr-edju HliVfJ Letni občni zbor je Imela p-e.l I letom ukinjena. 8 tem je vsaj za kratkim tudi Sv<' ' i \z Z is \ mo rešeno vprašanje prostorov za pri Bledu. V prosfoi h I n - ; ne družbene organizacije. S tem šole so se zbrali Številni ^rblvaV" ci Zasipa, med drugim "a ro pozdravili zbor tuli "•-••!• • ivrik: ukrepom so Zasipljarti zadovolj ni. menijo pa, da bo potrebno šolsko poslopje adaptirati tako, da SZDL, Zveze bor ža, občin«ke"i .=•-.'*** Bvobod in gasivskrjga *'•'."*. 0 deli S d-bode je pore.r-OfkieoVik JoK Zupan. V /••. - ~» r.izgovoru d delu in n-'-; 'i SvobMo zlasti pa fte o ' aV' i š'evilni udeleženci rtapf3Vi,'r.!l zelo leHtfio in 6tvarno. Znsiplj.T.i fo že dve leti brez kulturnega doma in sploh bfez prostorov za prireditve in sestanke. Potem ko jim je pogorel prosvetni dom. so s« sestajali po privatnih hišah. Pred nedavnim pa R4pr;0„., - r;„ [hodo tamkaj res lahko uredili ne- kakšno središče kulturnega in po-1!ličnega življenja v Vati. Za nekdanji predlog, da bi gradili večji kuiturni dom, se v Zseipu ne zavzemajo več. Želijo pa manjSo dvorano za prireditve, klubski prostor, prostor za seje ln občne zbore in — dovolj. Vse to pa bodo z manjšimi obnovitvenimi deli lahko uredili v sedanjem šolskem poslopju. - J. B. zadostne prenočitvene zmogljivo-Bti odklanjati številne turiste. Ker 6d pogoj; turizma zaradi izgradnjo smučprskega centra na Vitrancu z mrežo žičnic, smuči:*1, z dograditvijo motela. gradnjo novega hotela izboljšujejo, je pomen Kranjsk« gore doma in v tujini zadnje čase zelo pora.stel. Nove investicij« zr.hteva.jo zagotovitev Se ostalih po«[n'ćv\ ki jih terja sodobni turizem. Nulno bo treba fttdaiJevaHI t findnjo objektov, ki bodo služIli za urejena preskrbo qontov, za ItHivtlO in JralrbrlH) flvtjii*rif#j za oddih Hi rta --'lo ter no'ohno. Te pomanjkljivosti so t'iko v poVtnl kot zim'ki sezon! skrajno nkf!i-aliie in dajejo povod ta vtMtfen^ i*!to kriftko. Da bo iitrlžem v Kr. gori stopon:e voznika I LJ 145 - 22 (ki ga lahko ^0 za povzročitelja nesreče, t takoj po karamlolu pobeg- V TOVORNI Vt.\K V rohcieljek ponnllne no j(> dofiocllln pri ZHovn-i MefjAtlka prometna nesreča. V umeri pHiti Zirovniri je pc'i»l lovir-nl vb k « številko m. Tn'toj za njim ;» peljala diezina (tirn'.Vn Voalln), ki jo je upravljal F.fiiont Mr.lo-VfirŠič. Krr jo drer.ina vozila pr-blkb tovornjaku, je prif.ln do trčen JR, ko je vlak zman\"nl bitre-s'. Pri kaTnmbolu je dobil Itljt p>-škodbe Franc Pelernelj z Je-rn<\ medtem ko Je škoda na drciini ocenjena na 80.000 dinarjev. TRČENJE NA POfL&Dh OVINKU Pretekla nedelja jc lvila zaraill pirtefra V rmmrtiju nesreč. Zaradi Hpnlzlte csle »o biM karamboli dokaj številni. Poledenela, cesta na ostredi ovinku v Ratečah Je ludi i n1,•••!•(. i' i. da sta trči'a t osebnim avtomobilom Ilerbert Bo-rovak i/. Zah. Nemčije ln Andrej Pesehnik i/. Avstrije, krt sla se srečala. Medtem ko nI bilo Mesnih poškodb, je škoda na vozilih ocenjena na 300.000 dinarjev. — Kljub karambolu sta bili vozili anosobni za nadaljnjo vožnjo. W&\ SREČANJU V OnCESTNIJAREK Tu '; ta nesre-a je bila preteklo t '"o, in sicer ob 14.10 na ce*ti M. r-rla ori vasi Nomenj v Ho-hlnjUi Na Mnaem OvinKU je to-Vorn-i): Kit ^!»-5.1. ki srn je UprtV-!■•'! V'l'.trtr ^kanta'* i?. R:b"everr I-.-i. nrj sref-pnj'i oplazil os. av-torholm T>r 11-11. ki gn je Uptav-l.':t ■■->*.. Vario Jež. Z-aradl teffa 'c e~"'tii bV(WMM1 olMič.-.l v < i-hrin jarku. Medtem ko je škoda nn tovornjaku skoraj neznatna (fVKiri din), pa je HMflt na otem hem avtomobilu ocenjena na 13') tlftoč dlhafJeV. TOČENJE V PODKORENU Kar adi slabo m mndfant ce- » je pri 'o preteklo n-ddjo ob (4 80 do trčenia tudi na cesti I. reda mod Podkorenom In Podko-retekirn sedlom. Z osebnimi vozili s:a trčila tVtrtflJtVfl di-žavlja-na Jekob K0.«s it\ Josef Mu<*i^er. Sko.la na obeh vozilih, ki n:.;ta bili Boosobni zi nadaljnjo vožnjo, zfiaša 400.000 dinarjev, razen tega pa je bila hujše poškodovana Hil-da Robič iz Celovca (zlom desne roke) \a kratkem valu 5 MILIJONOV DINARJEV / \ RAZŠIRITEV - Tovarna Tipk in vezenin na Bledu je pred kratkim zaprosila ObLO Radovljico za poroštveno izjavo za najetje invefiticijfikoga kredita. - Podjetje potrebuje doslej za takine~prilredit^Mrii namreč 5 milijonov dinarjev za ro Imeli primernp oziroma adaptacijo in razširitev tovar- pn-edpisane tekmovalne proge, niških prostorov, sredstva pa bi Ze letošnjo zimo pa bo položaj lahko najelo pri zavodu za za- povsem drugačen. V Bohinjski poslovanje delavcev LRS. Ker Bistrici je že v gradnji prava je svet za družbeni plan in fi- tekmovalna Fankaška proga, ki nance želio omenjenega pod- jo gradijo z velikim prizadeva- jcf ja že sprejel, lahko pričaku- njem in kar z največjo naglico. jemo, da bo tudi na prvi seji ObLO dal potrebno poroMveno Izjavo. PRIZADEVNI BOHINJCI - Sankanje jc že od nekdaj v bohinjskem kotu nadvse priljubljen šport. Znano je, da Bohinj-:i vsako zimo prirejajo tudi več «ankaških tekmovanj, čeprav Za delo AMD Podnart te obetajo boljii časi. Kako tudi ne? Društvo ima avoj novi dom ie pod streK LJUDSKA KNJIŽNICA DELEŽNA PREMAJHNE POZORNOSTI Ljudska knjižnica Svobode »France Prešeren- v Žirovnici šteje 4050 knjig in upada v tretjo skupino knjižnic kranjfkeaa okra-!j«. Na enega prebiva vca pride j malo več kot ena knjifia, kur je j jugoslovansko povprečje. Kom« j IlOfK) članov kn'žnice, izmed katedrih pa .;<• rfdrrUl in priložnostnih komaj enn p-?'inu, ki so prebrn'1 v mlivilem letu 5/120 knjlR, pa khjifcnici ne deln č.a.di. Koliko koristnega, zrnimive*ta jn pOUtMg« llahko nudi knjiga tudi glede splo*rtt izobrazbe, povečan'« ba-(sed^ega Rokla-'n in pr viln^-jja jezika, vedo le t^ti. k! jim jo dobro knjiga pri ;;il"'; "a. Kra-'evne or-/<6n!zacije bi morale nuditi knjižnici tinto prvto'rro, k! jO rpjl ;,i krepitev J?,ohrnzb*» pultUrpegaOA' veka nujno zahtevata. - U. Delo »Pekel ie vendar pekel« usnelo Kot drugo letošnio premie-o jo Cufarjevo gledališče na Joseniep'a uprizorilo v soboto zvečer delo trža*kegfl Rlov^nea Josipa Tnv-čarja. »-Peke! j« vendar pekel« i Delo, ki je dožive'o pred tremi leti v Trstu ):i>'no prodat«vo, j« 'doseglo tudi na Jesenicah popolno I priznanje. B')j.an Cebulj j- z zelo j domiselno in razgibano re!ijo ter modernistično in mogoče tu In tam le ne dovolj funkcionalno seono učinkovito oodčrt«".! osnovni namen dela. Zelo pozitivno jo Vplivala Izenačenost M Vigranost nastopajočih, med katorml je najbolj presenetil Franci Posn'-nik. V ndvi luči s« je predstavila Stanka Geršakova in presenetila s studiozno izdelanim likom. Ne bi bilo prav, če ne bi ometiMI tudi ostalih, kakor Marjana Čebul!■->-vo. Slavo Mnruslče",-) in Te«i T.io-cerja ter Otona Onr''pj;i. ki so moderno In zar^d! tf<»fl IMlko za* htevnejše delo podni nI l zo!o t<-koče in dovršeno. Režiear je imol srečno roko pri razdelitvi vlog. Občinstvo je moderno In aktualno delo lepo sprejelo. Bilo pa je ziti, da je pričakovalo mistično ozadje in je avtorjeve misli *- »Se tako visoka civilizacija in tehniki predstavlja pekel, če jI ne s'oji nasproti človek kot edina in naj-žlahtnejša vrednost*- - razumelo žele po nastopu Geršakove. Predstava Je uspela In je prav, da so na Jesenicah vključili v repertoar tudi moderno in aktualno Tavčarjevo delo. — U VEČ MLADINE V KULTURNO-PROSVETNA DRUŠTVA Prihodnjo nedeljo. 2.". novem»r», bo na Jesenicah občinaka mlamn-ska konferenca. Komisije občinskega komiteja. IMS pripravljajo gradivo 7a poročio. ki bo obsegalo socialno problematiko mladine v občini, šolsko problematiko, družbeno delo mladine v i>n^ steni času in analizo o delovariTj mlailine v ku'lurno-proKv; mi«« dru-lvih. K'*r j" mladin" tez*,, prilrrntti v društva, bo dr'-1 koi<-ferenra. lemii poseben pt iflare< in pričakujejo, da N> tnd' prispevala k številnejšemu vključevanju mladine v Svobode in ostala kullurno-prosvetna druUva. Mladinski komite bo prav zato v prihodnje tcsnnjo sodeloval z društvi In uvmerjal mladino v kul-turno-prosvetno dejavnost. Prav gotovo pa bi hila ludi priporočljivo, da bi dala letošnja jeseniška mladinska konferenca pobudo za organiziranje mladinskega pevskega zbora na Jesenicah. f(a-kršen Je žc obstajal po osvoboditvi. 4 _ Iz obeh dolin q KOLEKTIVNA DARILA Na minulem posvetovanju 0 letošnjem praznovanju -dedka Mraza« v škofjeloški komuni, ki ga je sklical ObO SZDL, so izvolili pripravljalni odbor. Izkristaliziralo se je mnenje, naj bi bila letos kolektivna darila. Predviden je Bprevod -dedka Mraza*, zlasti v oddaljene hribovske vasi, ki naj bi Sel iz bližnjih centrov. Vse šole in KO SZDL pa naj bi samostojno prirejali raznovrstne prireditve: čajanke, predstave pravljičnih iger itd. Kakšno in kako bo potekalo praznovanje -dedka Mraza«, bo dokončno rešeno na petkovem posvetu. m O RAZVOJU KMETIJSTVA - Preteklo soboto sta bili letni konferenci KO SZDL Sv. Duh in Virmaše. Razprava Je tekla predvsem o kmetijski kooperaciji, razvoju kmetijstva na vasi oziroma nje govi perspektivi na Sorskem polju in pa o občinskih do- 1 kladah. O KOLEKTIVI O USTAVI Po razpravah o novi ustavi FSRJ in SRS v političnih aktivih v škofjeloški občini, so pe v teh dneh začela predavanja po delovnih kolektivih in ustanovah, ki jih prireja ObSS. Nato pa bodo razprave o novi zvezni in republiški ustavi prešle v širino, zakaj razpravljati bodo začeli po obratih posameznih gospodarskih organizacij. Vzporedno s tem pa ge bodo začele razprave' tudi na področju KO SZDL, ki jih bo organiziral ObO SZDL. 0 -INVALID« - S tem naslovom bo v prihodnje posloval zivod za zaposlovanje inva- 1 Snih in drugih oseb Skofja I .1. Preimenovanje je v (kladU s pravilnikom o inva-fldskm delavnicah za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev invalidov, kar so potrdili tudi odborniki ObLO Skofja Loka na zadnji seji. S plenuma ObSS in ObK ZK Skofia Toka Kritična ocena in perspektive gostinstva in turizma Zaključke plodne razprave bo izdelala komisija — Mali obrati — Pri načrtih je treba upoštevati, koliko je sredstev Skofja Loka, 20. novembra — Včeraj je bil v prostorih -Svobode« razširjeni plenum občinskega sindikalnega sveta in občinskega komiteja ZK, ki je bil sklican z namenom, da bi razpravljali o sedanjih problemih v gostinstvu in turizmu jn da bi nakazali smernice za delo v prihodnje. Razen gostinskih in turističnih delavcev so se plenuma udeležili številni predstavniki družbeno-političnih organizacij. Na plenumu sta bila prebrana dva izčrpna referata. Prvega — o problematiki gostinstva in turizma v občini — je podal tajnik OhSS Vinko Pintar; drugega — o razmerah turizmi — pa predsed- bilo to le družbeno, v tistih krajih pa, kjer ni druge rešitve, naj bi bili mali gostinski obrati v socialističnem zakupu. Lc-ta pa bi moral temeljiti na določenih in trdnih garancijah in seveda z obveznostjo plačevanja osnovnih družbenih dajatev. Rešitev -gostinske krize« v škofjeloški občini je v ureditvi malih gostinskih obratov — gostilnic, ici ne bodo terjali večjih investicij. Pri vsem tem je treba prej vedeti, če bo investicija smotrno videna ni če bo ekonomsko upravičena in seveda tudi, koliko je ra razpolago sredstev, sicer so V6i načrti zaman. -Stane Skrabar . škofjeloški poslovalnici »Borovo« so si omislili propagiranje ar-tlklov takole, kot vidite na sliki. Pravijo, da se ta način obnese (!). Vprašamo pa se lahko: aH Je to korak naprej aH nazaj, še prej pa se spomnimo, koliko je bilo že govora o sodobni in estetski zunanji podobi naših trgovin, koliko priznanj so bili deležni aranžerjl Itd. Sicer pa prepuščamo oceno bravcu. Prva letošnja premiera v Železnikih Minulo nedeljo je igravska skupina DPD Svoboda Železniki uprizorila Finžgarjevo ljudsko igro »Naša kri«; za to delo so se odločili zato, ker že precej let ni bilo ničesar Finžgarjevega na odru v Železnikih, obenem pa so hoteli počastiti njegov spomin. Občinstvo je dvakrat napolnilo dvorano, večkrat nagradilo igrav-ce z aplavzom zaradi dobre igre, in to kar na odprti sceni. V razgovoru z režiserjem tov. Matevžem Smidom smo zvedeli za načrte igravske sekcije. Za 29. november bo v Železnikih proslava, NEKAJ PODATKOV O NOVI STOLPNICI V KRANJU Da bo radovedne em zadoščeno ... Stolpnico so pričeli graditi glavnih prostorov 6 preko 280 1961. leta. Dela so izredno hi- okni. Debelina zunanjih Kten Iro napredovala in s pričetkom je 23 in 25 cm KRAJEVNE ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LTUDI VABIJO VSE SVOJE ČLANE, DA SE UDELEŽIJO REDNIH LETNIH KONFERENC SOCIALISTIČNE ZVEZE, KI SO V NASLEDNJIH DNEH PO VSEH PODROČJIH KRAJEVNIH OR-GANIZACIJ SZDL KRANJSKE OBČINE. KONFERENCE KO SZDL SO V NASLEDNJIH DNEH: SREDA — 21. 11. 1962 OREHEK ob 18. uri v mladinski sobi na Orehku ZALOG ob 19. uri v zadružnem domu Zalog ČETRTEK — 22. 11. 1962 DUPLJE ob 18.30 v gasilskem domu Duplje VOKLO ob 18. url v osnovni Soli Voklo PETEK — 23. 11. 1962 BITNJE ob 19. uri v gasilskem domu Bitnje ] BRITOF ob 18. uri v gasilskem domu Britof I HUJE — PLANINA — CIRCE \ • ob 19. url v šoli »Staneta Žagarja«, Planina ) PREDDVOR ) ob 19. url v prosvetnem domu Preddvor I SENCUR I ) ob 19. uri v domu SVOBODE Šenčur * 2ABNICA ob 19. uri v klubu SZDL pri Kozincu SOBOTA — 24. 11. 1962 JEZERSKO ob 19. url v Korotanu na Zg. Jezerskem SENTURSKA GORA ob 19. uri v osnovni šoli Scnturška gora NEDELJA — 25. 11. 1962 BESNICA ob 7.30 v zadružnem domu Zg. Besnica GORICE j j: ob 10. url v osnovni šoli Gorice MAVČIČE ob 9. uri v zadružnem domu Mavčiče PODBLICA ob 14. uri v osnovni šoli Podbllca PREDOSUE ob 8. uri v prosvetnem domu Predoslje VELESOVO ob 9. uri v zadružnem domu Velesovo PONEDELJEK — 26. 11. 1962 GOLNIK ob 19.30 v domu kulture na Golniku KOKRICA F ob IS. uri v ndrnZtten domu Kokrira KRANJ•CENTER ob 19. url v dvorani okr. ljud. odb. Kranj lp62 in sicer na temo -Trnjeva pot slovenskega ljudstva«. Pri uprizoritvi bodo sodelovali igravci iz Cešnji-ce, Dražgoš, Selc in iz Železnikov. Predstavili nam bodo obdobja slovenske zgodovine - kmečke upore, francosko okupacijo, avstrijsko okupacijo, dobo 6tare Jugoslavije, NOB in ustanovitev nove Jugoslavije na zasedanju AVNOJ 29. XI. 1943 in končno osvoboditev 1. 1945. To je prav zanimiva pobuda, saj kaj podobnega v Železnikih še ni bilo. Za občinski praznik v januarju prihodnjega leta pa bodo uprizorili -Vohunko«. Pred kratkim smo pisali o sklepih občnega zbora DPD Svoboda Železniki, danes pa objavljamo že prvi rezultat. Upamo, da se bodo tudi druge sekcije tako lotile dela. kot je to storila dramska sekcija. T. Mohorič nik TD Skofja Loka Vladimir Žužek. Oba referata, ki kritično ocenjujeta sedanje st.mje v gostinstvu in turizmu in zajemata predloge za zboljšanje ]e-tcga, je v neki meri dopolnila razprava. V .sami razpravi, v kateri je sodelovalo kar lepo število diskutantov, se je pojavno toliko mnenj in predlogov, da je bilo potrebno sestaviti komisijo, ki bo na podlagi zapisnika naredila zaključke. Ne bi se spuščali v podrobno obravnavanje referatov, zakaj to bi bilo preohsežno. Povzeli bi samo nekaj misli iz prvega, iz poglavja, ki kritično ocenjuje sedanje stanje: -Kdo je kriv, da gospodarska panoga — gostinstvo v naši občini predstavlja samo 1,30 odstotka bruto produkta? Vsi skupaj. Ali je bil res najpravilnejši da se privatni gostinski sredi turistične letošnjega leta je bilo že dograjeno prvo nadiStropje. Mimoidoči so postajali in se rcpra Za gradnjo stolpnice so porabili 160 ton železa, 210 m* zidakov, 2600 ton betona. Fasa- ševali: Le koliko nadstropij bo da stolpnice bo -------— ---------------- - ----,---- -~ iz aluminija imel? Nekateri so -trdili lo, zanjo bodo porabili okroo 4000 drugi zopet 20 itd. Toda nebo- kvadratnih metrov materiala 4;Ay.;L. '.r. t* .1-c t xi 1 in —firbCi« SO ^ f r.1 rvr^ i ^. W~. s__1 Stolpnica bo imela dve d\--, sedem, tri- gali in vodno črpavko, ki bo i so sedem- potiskala vodr» *-,,a; .'. tičnik je rastel in lahko šteli: štiri, najst .. Dočakali so sedem- potiskala vodo tudi v višja najst'nadstropij. S tem, da je nadstropja, razen tega pa bo -nebotičnik prenehal rasti«, pa imela lastno transformatorsko zanimanje Kranjčanov zanj ni postajo in skupno TV ter UKV niti najmanj upadlo. Zdaj, ko anteno. je že nekaj časa -pod streho«, In še ena zanimivost. Vsa še vedno nekateri spodaj po- dela so opravili s pomočjo postajajo in sprašujejo o njegovi sebnega, plezalnega žerjava z višini, materialu in denarju, ki ročico 18 m in nosilnostjo 1000 je bil vložen, in podobno. kilogramov. Napravo so si pri- Z naslednjimi vrsticami pa redili v podjetju sami. bi radi ustregli prav tem. Marsikoga zanimajo tudi in- Projektant stolpnice je ing. vesticije. Le-tem postrežemo arh Marjan Sorli, statika pa lahko samo z dvema podatko-sta bila ing. Bedene in ing. ma: predračunska vsota znaša Rajič Visoka je 52 m, temelji 272 milijonov, do sedaj pa so pa so 9 m pod zemljo. Ima 224 jih porabili okrog 150. - T. P. ukrep, obrati zapro prav _ sezone, ne da bi se poprej zago-tovilo ustrezno nadomestilo v družbenem sektorju?« In potem še, zakaj je gostinstvo pri investicijah tako slabo zastopano itd. In prav v tej smeri je nekaj časa tekla tudi razprava, v kateri so bila izražena deljena mnenja, vendar je v njej izzvenelo, da ni treba zvoniti po toči, temveč je potrebno čimprej rešili »gostinsko krizo« in razvijati okstoječe obra te. V zvezi z lasfmš-tvon'. gosfin skih obratov so poudarjali, naj bi Na dnevnem redn dva pomembna odloka Svet za zdravstvo ObLO Kranj je na svoji zadnji seji obravnaval higiensko zaščito voda in odlok o priznavanju olajšav samoplač- nikov pri plačevanju zdravstvenih storitev. Sklenili so, da osnutke obeh odlokov pregleda še pravna služba, nato pa jih bodo predložili ObLO. Razpravljali so tudi o realizaciji družbenega plana za letošnje 1«** v zdravstvenem varstvu. Ugotovili so, da so bile vse glavne smernice plana realizirane oz. se razvij* jo tako, kot je bilo nakazano Prav tako so ugotovili, da preventivno zdravstveno zavarovanje ni bilo organizirano v tistih P> spodarskih organizacijah, ki nimajo lastnih zdravstvenih ambulant. Zaradi poiman, j kan j a sredst^ so za letošnje leto nekatere grač nje izpadle, tako zobna ambula-i in tehnika v Cerkljah, soJ^ na Soli *St*8< in lekarniška postaj« Stražišču £ nje jzpadle, tako zobna ambuUr. ta m tehnika v •"*—*-*• zobna ambulanta Žagar« in leikar._. Sklenili so. da je trebi vso to vnesti v družbeni plan n prihodnje leto. - C 1« naših delovnih kolejdjvgl Če nas pravijo v je več, je laže kranjskem podjetju „Zivila« % Poldrugo leto je že tega, kar I je centralni delavski svet trgovskega podjetja Živila v Kranju imel nekaj živahnih sej. Razprave so bile ostre, besede zbrane in odločne. »a Podjetje so tedaj ustanovili oziroma ga organizirali v širnem obsegu. Sest podjetij živilske stroke se je združilo. Sodeminšti-rideset prodajaln — od Jezerskega pa do Besnice in Zabnice — J° zbralo enotno vodstvo. In takoj ob tem so sc pokazale prej neznane težave. Bojazen vsake prodajane, vsake enote in vsakega člnna kolektiva je pri.šla v ospredje že pri prvih skuonih pogovorih. Vsakdo se je bal za svojo no in Klavnico Kranj pri gradnji trgovske hiše na Zlatem polju, razširjajo trgovino v Stražišču itd. Prav tako so se odločili, da bodo dali 15 do 16 milijonov dinarjev za ureditev samopostrežne trgovine v starem delu Kranja, ki naj bi bila razen -Potrošnika« na Koroški cesti in trgovine »Pri mostu« že tretja samopostrežna trgovina te vrste v Kranju. Hkrati so si s 6 milijoni dinarjev zagotovili prostore za upravo v nebotičniku, ki je v gradnji. V na-! črtu je preureditev trgovskega* lokala na Kokrici, j na Jezerskem, 1 jah. Dupljah itd j) Prav tako znatno povečal' not in ob tem se prilagojevala organizacija ZK in kako naj bi sploh prihajala do veljave družabnost. To še posebno spričo tega, ker se je v zadnjem času povečal teritorialni obseg kolektiva do Škofje Loke, kjer so prevzeli in preuredili ko samo nekateri. Zato bodo *° razpravo nadaljevali po področjih, da bi tako omogočili ti**** bo večjemu številu članov # Organiaaci^ družbenega političnega življenja v kolekurJ v Preddvoru, Voklem, Trbo- 00 združitvi -a-moVoJnoaK bal se je, da mu g™ ^ ^ ,ohodke Tako bodo drugi -merili dohodek« »J dosegli v letošnjih P™ podobno. Vendar te stvari še TU- j mceecih že povprečje okro- 80 prišle tako močno na površjj. m dinarjev, kar je znatno 'bolje kot je bilo prej. Toda cen- ( r, y y TOREK — 27. 11. GORENJA SAVA I ob 19. url v restavraciji Iskra, Kranj ,"1 I ZLATO POUE j ob 19. uri v dijaškem domu Kranj 1 STRA2ISCE „ „xx ob 19. url v domu SVOBODA, Stražišče , • - • onferenc SZDL v čim večjem številu udeležite in s svojim p b vkom v razpravi pripomorete k čim boljšemu uspehu konference! Mnogo močneje so hoteli posa merniki uveljaviti svoje pravice in potrebe po rekonstrukciji, ndap-tacijah in urejevanju lokalov sploh. ft> Toda tista -napeta« doba jo bila kratka. Podjetje je izdelalo svoj plan rekonstrukcije in razvoja. Potem ko so ta plan pretresali po ekonomskih enetah in nato na centralnem delavskem svetu, so se stvari počasi urejevale. 1 0 Ko smo danes - po poldrugem letu — govorili o tem ln onem s posameznimi člani kolektiva, že pravijo, da je bolje po sedanjem načinu. -Ce smo močnejši, je laže,« pravijo. Prej nobena izmed tolikih majhnih trgovinic ni imela možnosti, da bi najela kredit. Danes imajo že kreditne sposobnosti do 200 milijonov dinarjev. Seveda razporejajo ta sredstva v takem vrstnem redu, da bodo postopoma po potrebah In možnostih preuredili vse. Tako bodo preuredili prodajalno na Hu.iah. sodelujejo z Mlekar tralni delavski svet je ob tem tudi sprejel sklep, da morajo od čistega dohodka izločiti 19 odstotkov v grosističnem in 23.6 odstotka v detajlističnem poslovanju za sklade. Tudi tega ni bilo prej in v večini primerov niso podjetja imela nobenih skladov. A prav to sedaj zagotavlja podjetju ustrezne perspektive. 3 Ena izmed težav tega velikega združenega podjetja pa še vendar ni rešena — to je oblika notranje organizacije. Samoupravni sistem se je uveljavil. V podjetju 6ta dve ekonomski enoti s samoupravnimi organi: grosistična služba a skladiščem itd. in celotna prodajna mreža. Zadnja pa ima še toliko obračunskih enot, kolikor je prodajaln, tako da pride povprečno na vsake tri delavce ena obračunska enota. 4 Vse bolj pa se ukvarjajo s tem, kako naj v takem kolektivu omogočijo delo sindikalni in mladinski organizaciji, kako naj bi nekdanjo trgovino -Pn Ziherlu«, predvidena pa je tudi priključitev trgovine -Skrlatica« v Kranjski gori k temu podjetju. Na tako velikem področju je enotna organizacija neelastična. Pred dnevi so na primer imeli v Kranju razpravo o ustavi, toda prišli so lah- je otežkočena prav zaradi oW ljenoeti delovnih mest. Hkrati f* tudi delovni čas — dopoldne * popoldne onemogoča devavn«^ organizacij v kolektivu, v 1«* primeru lastne izkušnje So «*• jasneje izoblikovale najprirot* nejše ureditve. — K. M. mali oglasi • mali oglasi . prodam in raznega drugega pohištva. Nudimo vam po konkurenčnih cenah. - Se priporoča »SlPAD -Kranj 4717 Začasno zaposlimo /.a sezono i do 6 mesorvv kvalificiranega clektr'čvrja. ki bi odgovarjal za centralno kurjavo na mazut v Dobro ohranjeno kuhinj, kredenco in posteljo prodam. - Pi-žorn. FVeddvor r> 4(512 Prodam debelega prašiča. - S i-haJ33- I.rrsti. - liro Corn;l^-. Loka ?:\ Križe 4705 Pr»Hlam 8 po 10 tednov starih prašičkov. - Alojz Markelj, Pod-brezjo 101. Duplje 4708 Prodam prašiča za zakol. - Po-žeok 23. Cerklje 4707 Prodam 10 tednov brejo svinjo In tr-.. ,q gradbeni les. - An i ei Pirinar. Britof 70 4708 l'ffudrtn prodam SO-lhr^kl ležefl bojler -Tiki- z garancijo. — Naslov v oglasnem oddelku 4709 Prodam kobrfo - staro 7 M. - Jožef Rajgolj, Kranj. Zais'! v osnovni soli Zabnicn 4721 Vscljivo dvosobno stanovali|e z nekaj zemlje v Rakovici prodam. - Kavčič, Zasavska 2l>. Orchek. Kranj 4722 Oddam opremljeno sobo 7. 2 posteljama. — Naslov v oglasnem odaelkti 4723 Na ekonomski fakulteti je diplomirala Zdenka Hobič. iskreno čestitajo vsi njeni 4724 Takoj oddam opremljeno sončno sobo s posebnim vhodom za posojilo od "slo do dvesto tisoč dinarjev Ostalo po dogovoru. Naslov v o gl osnem oddelku 472"> Mlad črn pes se je zatekel. -Dobite ga v Prešernovi 15 II, Kr;"^ 4728 DELIKATESA KRANJ JAVLJA 1. Trgovina Delikatesa Kranj bo za praznik« 29. november odprta Viti dni od 6—21. ure. Sc pri poro "a kolektiv trgovine Delikate.sa Kranj. 2. Prvovrstni domači kekai vedno na zalogi v trgovini Delikatesa. 3. Za dobro domačo zabavo — dobro vino preko ulice, brdo namizno 1 220 din, \ rdeče namizno 1 240 dn. Trfovlna De'ikatesa Krani. 4. Vjs;i!< d-n svežo praženn kava V trgovini Delikatesa Kranj. ORT • SPORT . ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT V Osmrtnici za Ivanom Doslovni kom je h)a pometa v imenu Mirko z družino in ne Marko. Stanovanjska skupnost »Huje • Planin« - C Irce« išče f-hIc- lavce za delo v obrtnem servisu, in sicer: KVALIFICIRANEGA ELEKTRIČARI\, KVALIF. VODOVODNEGA INSTALATERJA in KVALIFICIRANEGA KLEPARJA. Prednost imajo osebe / odsluženim kadrovskim rakom \ JLA. Prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih. Pismene vloge je dostavili na naslov skupnosti, Cesta J. maja 5, Kranj, do 26. novembra 1962. V soboto otvoritev hokejske sezone na Jesenicah Jesenice, 20. novembra — :.'s državni prvak v hokeju na ledu. ki je motal za vat" i obnavljanja deenseega drsali* . . na trening v C98R, .sc je včeraj vrnil tri Jesenice. Ra-:en treninr.a je s čcškoslova-! kimi prvoliga '.kimi moštvi odigral pet tekem. Nu povrnt-ku so .Irsenifani v sobot« Igrali na Dunaju, v nedeljo pa v Celovcu. V sobota. 24. t. m. /večer bo otvnitev hokejske sezone na Jesenicah. Kt;t prva tekma je naptivedano .srečanje t novimi prvoligaši iz Kranjske zore v nedeljo pa se bodo pomerili /. avstrijskimi hokejisti iz Kit/.biihla. Ker je prlettek Irtušnje hokejske sezone na Jesenicah zapoznel kar za mesec dni, Vlada za prve (rkme tem večje lan'.nun'e. Obnovljeno drsali-•čr in vigrann domače moštvo zagotavljala nadvse zanimivo hoke.'.sl.o .sezono. — P. Ulaga njim naskokom osvojila naslov republiškega jesenskega prvaka j ZANIMIVO PREDAVANJE Planiasko društvo v Kranju bo zopet pričelo z rednimi predavanji. Prvo predavanje iz to serije Zadnjo nogometno nedeljo v letošnjem letu je pokvaril sneg. Kljub temu pa so MU Kranjčani z zrnati br) /(. , ,(k v zgornji dvorani svojega Triglava nad ljubljansko Svobodo zadovoljni, zlaatife. kr k ka tt-lca s precej* . QLO_ Prpdnva, bo ing MarjaI| Ciu'er o borbi drevesa z gorsko naravo. Predavatelj bo prikazal najvažnejše faktorje, ki vplivajo na razvoj drevja in gozdov v na-iem alpskem območju. Obravnaval bo tudi formiranje gozdne meje, glavne gozdne tipe in nekatere floristične elemente. Predavanje bo spremljalo 250 barvmh diapozitivov Omenimo naj, da je predavatelj znan gozdni strokovnjak, ki je prepotoval mnoge gozdov in pragoz - ' '-ta je problem osrednjega stre- ravnavali naloge, ki so prol .strelsko organizacijo v letoinji zimski sezoni. Ugotovili so. da so sc občinski strelski odbori na Jesenicah, v Kranju in V Tržiču dokaj dobro uveljavili. Težave imnta lo občinska stre'ska odbora v Radovljici in v Skofji Inki. ki pa delata pod nemoso'imi pogoji. Kljub vsonvt dO*eZenj rezultati ni«o bili najboljši. Temu pa niso krivi strelci, pač pa pogoji, lišća v Kranju vodno bolj perce. Razpravljali so tudi o bližnjih občnih zborih in skupščinah. Sklenili so, da bodo družine izvedle svoje občne zbore do konca decembra, občinske skupščine pa naj bi bile v januarju, okrajne pa v februarju prihodnjega leta. - I!. USTANOVILI SO STRELSKO SEKCIJO Na zadnji mladinski konferenci OanoVne OrganizacijO LM v Zdravstvenem domu v Kranju so med drugim zelo živahno razpravljali o dolu v družbeno-političnih organizacijah, o vzgoji in o izobraževanju. Pri tem niso pozabili na .športno in kulturno razvedrilo. Na konferenci so ustanovili tudi strelsko sekcijo. Skoro vse mladin- ŠAHISTI »PLANIKE« SO PREMAGALI »ttPINCE« V nedeljo so šahisti Planik" ;z Kranja odigrali prijateljsko srečanje 7. moštvom Alpine v Zirch. Dvoboj je bil na 10 deskah in so ko ko -obljubile, da bodo aktivno končal z visoko zrnato Plani- sodelovale v njej. Sprva so bodo 'r >'»•'. ukvarjale le g zračnimi puškami, Prihodnji ponedeljek bo šahov- i kasneje pa bodo poskusile še dro-ska s-kci'n iz. Planik« v prosto-j ga športna orožja. Ker sekcija že lih Sd v Kranju pr'red It nagrad- nima potrebnih rekvizitov, se je Dturnir v počastitev dneva obrnila za pomoč na OSO Kranj, republike, do konca letu pa še več i le-ta jim je kot prvo pomoč po-dvobojev in turnirjev. - B. D. I daril dve zračni puški. - R. r a • ni n e Trojica Je 6tala krog postelje, na kateri Je ležala mlada ženska. V globoki nezavesti jc ležala na hrbtu. Plavi lasje so prekrivali blazino, obra/. je bil modrikast, ustnice bele. brez trohice krvi. Modre veke so zakrivale oči, usta je imela odprta. Morda jo bila Nina Brummer nekoč lepa, toda zdaj tega ne bi mogel reči. Zdelo se je, da je že nekaj ur mrtva. Zdravnik in sestra sta pripravljala transfuzijo. Pripeljala sta •rebrno stojalo, na katerem je visela posoda g krvjo in pripela gumijaste obveze in stekleno cevčico na levi nadlakct Nine Brummer-jeve. Njen soprog je vee gledal. Kazal mi je hrbet. Potem je zdravnik odgrnil odejo. Gola do bokov je nezavestna ženska ležala na beli rjuhi. Imela je polno ln lepo telo. prsi so bile velike in ženske. Zdravnik se je sklonil k Nini in prisluhnil bitju trca, sestra pa jo odprla ampulo. Medeno rumenkasti veritol je trtekel v brizgalko. Zdravnik je nastavil iglo na belo polt Nine Brummerjeve in pritisnil. C^brnll sem 6e, kajti nenadoma me Je ob.šla slabost. Ženske • nisem mogel več gledati. Poznal sem jo, poznal... Odšel som po hodniku, proti majhni hišni kapelici. Teko kratko je torej življenje laž!, sem pomislil. Pobegniti sem hotel preteklosti. Toda že tukaj, v tej tihi bolnišnici, me je dohitela. Pogledal tem Madono in zagrenjeno pomislil: čemu ml ne pri-VC4Č14 miru? Oreiil tem. Tudi trpel sem, da, trpel. Madona je strmela name a kamnitim pogledom... Cemu. sem premišljeval, čemu? Vse jc lepo kazalo - do ti'-nutka, ko sem pogledal akosl pjaćnec v bolnišnici. Tedaj sem jo spet zajedal, videl Margit, svojo žtni, ki še ni popolnoma vstala od mrtvih. Takole, napisano, zveni vse neverjetno, vendar pa drži. Bil« < njeno telo. leževe pred menoj, njen obraz, njeni plavi latrje, Maraiti-ne obrvi. Margitina mala ušesa. Margitine drobno reke. Mar< je ležala tukaj pa ni bila Margit, temveč tuja. bogata ženska, Nina Brummer . Pa vendar... pa vendar je bila takšna, kot je bila Margit. potem, potem, ko sem storil svoje in so me odvlekli kot podivjano zver. Zobje so mi šklepetali od vznemirjenja. Onstran vrat je ležala, Mart?it. ki ni bila Margit. za vrati je ležala moja preteklost. Cemu. čemu? sem zagrenjen spraševal Madono Toda kamen ne zna govoriti. Proč moram, sem prestrašen pomislil. Ne morem ostati pr'i Briimmerju. Kdo neki bi vzdržal, če bi moral vsak dan glodati ljubljeno žensko, ki jo jc umoril? Nihče. In kaj, če bo Nina Brummerjeva umrla? Potem mi je ga bq treba gledati. Potem bo preteklost mrtva. Mar gre za preizkušnjo, sem zaman spraševal kamen. Nekaj je zašuštelo in dvignil sem pogled. Julius Brummer je stopil v kapelo. Opotekcl se je k vrl-komu oltarju. Ni me videl. Zdelo se mi je, dri sploh nice-iar ni vidi. Nezanesljivo se je opotekal, kakor njegov pes. Po rožnatih licih so polzele solze. Glasno je padel na klcčalnlk pred Mulor.o. Zazdelo se ml je, da se bo les razletel. Zelcl sem ga opozoriti na svojo pr.sotnost. torla prem mala me je radovednost. Kot uklet sem opazoval zajetnega moža, ki je omahnil pred mojimi očmi. Odsev sveč se je pobliskovnl v njegovi pleši. Glasno in rezko je stokal. Potem je udaril s čelom po robu klečalnlkn. Zazibal bc je sem ter tja in zravnal. Rnzvezal si je kravato, odpel ovratnik in Ktrmel v Madono z otrokom. Nerodno kot majhen kmečki fantič je Julius Brummer sklenil rožnate dlani pred pnsi. Mlalil Je, da je sam. Nerodno je začel glasno misliti. / ■!':< lim, ne pusti umreti moje Nine. Zdaj ji pomagaj.' Ston, da bo transfuzija pomagala in tudi Veritol...« Kropeče ie dihal. Vstal je in se opotekei k oltarju. Roke je oprl na brck?t. Mala usta so mu drhtela... ("i bo >ivela. ko bom spokorii ... za vse... v zapor pojdom.'..' kazen bom sprejel... ne bom se branil prekletih psov...' Prisegam.. . prisegam pri njenem življenju... ne bom se odpeljal v cono Z obema rokama je oklenil svetniški kip, telo je omahnilo in videti jo bilo. da se bo podoba prevrnila. «... tukaj bom otal in « akal, dokler me nc bodo zaprli,« Je hlipal Julius Brummer. »nikar ne dovoli, da bi umrla... pro-sm. ne dovoli, da bi umrla Tiho je kriknll, Izpustil Mndono in segel k srcu. Potem )a omahnil In r?''p! np obraz. Kpmnltl kip je padci za njim. Zamolklo Je treščil v Brummer Je v hrbet; ic cdbil in prelomil na dvoje. Planil sem pokonci tn obrnil nepremično telo na hrbet. Oči so bile ruznrte, toda videti le bilo le belino. Vonjal je po poprovi meti. pohitel eem na ho:'rik m poklical prikupno nočno sestro. Prikazala 60 je iz evojc fobc. »Gospod Brummer.« »cm rekel. >»V kapeli. Naglo.« »Kaj mu jo?« -V nezavesti je. Ni »roba. da bi vedel, kdo ga je našcl.« Zamlšlieno me ie pogledala, seela po telefonski slušalki na pianlril mlaj in rekla: »Prosim, pokličite doktorja Schueterja... Položil! fin gn v nrazno pobo !n ko se je zavedel, so mu dali bellergal. Zahtevni Je kenjaH 'n račun za rnzbito Mndono: «.Kupito večjo in lepšo. Vse bom plačal« In res mu niso povedali, kdo ga je našel. Zahteval je. naj mu povedo, kako je ženi, in dejali so mu, do |e še vedno živa. Tedaj je zajokal in znova to mu dali bellergaf; prlvill svetilko v sobi pa mu svetovali, naj m'ino d:h-i ln leži na hrbtu. Noč je bila dolga. Prikupni mlad! sestri sem pomagal pospraviti nered v hišni kapeli In zatem je skuhala .močno kavo, za oba. Zdaj je bila hudo prijazna. «;Orrn *1 noro^Vi IM) Turisti - kam ? Kje je Gorenjska: na zemljevidu - Kje so turistična središča: poišči! Mikavna ie igra: ..Pojdimo se slepe miši!" Turist sem. Prav nič zahteven. Lahko bi samega sebe krstil ali pa bi me lahko vi ) »obsodili«, da sem navaden ) ZEMLJAN, brez marsovskih ali »Lajkinih« ambieij. Toda doga- tovari.ša. Ze takrat som slišal za Bled, Bohinj, Jezersko, Kranjsko goro, Sobčev bajer, Zelenico, Krvavec, Kropo, Soro, Planico, VI-tranc, Triglav, Storžič in kaj vem za kakšna imena še. In če hočem - ~ — ......-------- — — — "^'» »«nievne« sioparne, temveč z vc*^ ja se in nekaj časa se bo se do-I biti se iskrenejsi, sem tudi ve- 1 družino. Verjemite mi, da ta ni POGUMNO NA POT IJiičko« je težko sopihal proti 'Gorenjski. Na dopust nisem 7* šel zato, da bi z njim prevažal simpatične in večkrat tudi zahtevne« stoparke, temveč z vso Sf^H f T* I.JSSffJ?^61, W naJ bi P°magal tUristom pr,tl do Bohinjskega Jezera. Mar so vsi hoteli in lepote bohinjskega kota manj vredne kot Mencingerjeva koča? znašli V kaši! Le zakaj vsaj tukaj ni nekega turističnega kažipota, ki bi mi pomagal priti skozi mesto in me usmeril tudi proti Bledu, Kranjski gori, Zelenici, Krvavcu ali kamorkoli žc? Turistična Gorenjska - pa ne veš, kam bi šel! Po vsem tem se ne čudim govoricam, da se turisti obnašajo kot bedaki Kako bi se tudi ne, saj ni znakov, ki bi jim pomagali iz zadrege. - In če se Tržicam potem še poigrajo, pa ti pokažejo pot v Lom, namesto na Ljubelj, bi bilo ros škoda še podrobneje opisovati karkoli glede turističnih opozorilnih napisov na Gorenjskem Tako kot pred Kranjem ni nikakršnega kažipota oziroma večjih mikavnih opozorilnih tabel, teh ni niti pri odcepu s ceste I reda proti Tržiču, ah na Jesenicah, niti na najbolj turistično prometnih železniških ali avtobusnih postajah, izjema so, vendar le majhna, Kro-parji, Radovljičani, Blejci predvsem pa Bohinjci, ki že pred prihodom na Bled opozarjajo tudL na svoje lepote, do katerih je še okoli 30 km. . In ko smo se za nekaj dni zadržali na Bledu, nam ni bilo treba nobenega domačina, da bL nam pomagal poiskati, pot za žičnico na Straži, na Pokljuko, na grad in podobno, tabel z najrazličnejšimi napisi je bilo dovolj. Ce bL bilo podobno še v ostalih tunstič- f> gaj al o, da sem namreč šele za- • Četnik glede zaposlitve, da mi • je odmerjeno vsako leto le dva-f> najst dni, ki lahko »močno na- • rastejo«, za letni oddih. Da ne bom preveč skrivnosten: nekaj nedelj in še en praznik vmes in seveda vse proste delovne dni, ki mi kot delavcu pripadajo po 2akonu o delovnih razmerjih, sem želel in na žalost sem jih tudi preživel na Gorenjskem. Se eno pojasnilo: nisem domačin, pa tudi tujec net Prenekateri mi očitajo, da som dobro situiran, vendar pa nimam avtomobila, ampak imam le v kooperaciji z banko »zapufancea fička*. Dopustovanje sem na Gorenjskem preživel povsem slučajno. Pred kratkim sem služil kadrovski vojaški rok in moj najboljši kolega mi je vsnk večer, preden sva potegnila »če-be« čez glavo, pripovedoval o turistih. Iz njegovega pripovedovanja sem sklepal, da obstajajo različni turisti: preprosti — doma izdelani ali »uvoženi« — in zelo zahtevni, le skromna peščica pa jih je, ki sodijo v »srednji razred« in med te sem uvrstil tudi samega sebe. Torej naj gre za turiste, ki ne poznajo hinavščine, ki sovražijo »švercarijo« in ki si samo želijo prijetnega počitka. Za vse takšne torej tudi ni pomembno, ali je sezona ali je pozna po- del, kako globoka je in koliko topla voda v tem bazenu ali onem hodiščnih postojank Številni reklamni napisi v Bohinju dajejo že sami po sebi značaj urejenega turističnega kraja in podobo prizadevnih turističnih delavcev majhna; saj vc/la, v vek res nikdar ne sme zaupati, pa če je še tako dobra in lepa reklama. Pripeljali smo se v Ljubljano. Križišče za križiščem in ni jih bilo konec. »500 dinarjev«, m; je mislim na petem križišču zaračunal prometni miličnik. »Brez ugovorov, samo 500 dinarjev za prvič«, mi je odmeril kazen prometni miličnik na šestem SVetu križišču. Sedmo križišče: »Tovariš miličnik, prosim, katera pot pelje na Gorenjsko?« Brez besed, medtem ko je skrbel za prometni red, mi je z levico pokazal na tablo, na kateri je pisalo »KRANJ«. »Prav ima, očka,« mi je rekel največji izmed treh sinov. »V šoli smo se učili, da je Kranj največje mesto na. Gorenjskem.« »Očka, ali imaš še kaj denarja za kazni?« me je zbodla hči. Nekaj časa sem pogumno krmaril, potem pa sem spet obtičal pred semaforjem na križišču. Zelena lučka se je že prižgala, jaz pa sem še vedno premišljeval, v katero smer naj se zapeljemo na dopust, če hočemo priti na Gorenjsko. Prometni miličnik me je začel priganjati in v,strahu, da bom še enkrat ob 500 dinarjev, mi je »crknila« še »mašina«. Da ne bi kratke potegnil, sem se zadri skozi okno: »Kje vraga pa pelje cesta na Gorenjsko?« Dobil sem odgovor: OBVOZ JESENICE. In spet 60 mi otroci pomagali razvozlati vozel. nih središčih Gorenjske ali v iz-točkah do turističnih bi bili za turizem na Gorenjskem prav gotovo lepši časi. '. POLOVIČNA PROPAGANDA Krivico bi delal vsem tistim prizadevnim turističnim delavcem, ki nenehno skrbijo, da bi bilo med ljudmi čimveč turističnih prospektov. Podobne papirnate propagande Kj^^j^ že precej, Vse kar imajo, Je bolj ali manj skromno, toda klinh t« Ijičani vsako leto poskrbijo za dobro reklamo Kor f *adov-imajo v Radovljici vedno dovolj turistov ,e mikavna, vendar pa še rrnopo premalo. Pri vseh teh milijonskih izdatkih pa pozabljamo na obcestne napise, ki so prav tujec, kje so Bled, Bohinj, Kranjska gora in podobno. Nikjer! Majhne kolekcije barvnih ali čr-no-belih slik niso dovolj. Zakaj ne bi posnemali Postojnčanov, ki znajo povsod z velikimi tablami delati reklamo za svojo jamo? Vse kaže, kot da bi morali turisti že sami po 6ebi vedeti, da so. na ozemlju turistične Gorenjske. To- K Primer skrbno izdelane table, ki so jo Bohinjci postavili že v Lescah pred prihodom na Bled letna sezona ali pa zgodnja zimska sezona ali pa prava zimska sezona. Bržkone je povsod lepo, če je res lepo in marsikaj lepega je prav gotovo na Gorenjskem, sem si mislil po vsem pripovedovanju mojega vojaškega jezeru, vedel sem pa tudi, kje so nevarne smučine, po katerih se spuščajo najdrznejši tekmovavci, in smučine, ki so lahko bržkone tudi taksnemu turistu - kot sem jaz — v veliko razvedrilo, za re-kreao' PRVA POSTAJA o sem zagledal OOfOČ planin, sem se oddahnil. »Na Gorenjskem je f letno, ker ...« je odmevalo v dokaj nenavadnih akordih, vendar z vsemi znaki zadovoljstva iz naših ust. Cim bliže smo bili planinam, toliko bolj smo bili tudi pozorni, j »Motel Medno« ... »Medno« ... j »Slavkov dom« ... »Medvode« .. . '»Zbiljsko jezero« - napisom smo i komaj sledili. In glej ga vraga: ! ogromna tabla. Vabi vas Skofja j Loka. Kopališče. Sora. Poljanska j in Selška dolina. In podobno. -Da, turistična Gorenjska, sem si j mislil, in komaj čakal table - vodnika po Gorenjski. Kmalu smo se ustavili ob Sori, na majhni jasi, na katero so segali sončni žarki že zarana in pozno v Popoldne. Skopali smo se v tol-munčku, postavil; dva pisana šotora, potem pa smo se odpravili na večerjo. Toda kam? Vrag naj Ijlfe poeitra vse skupaj! Ze včeraj sem komaj vedel, da sem v Skofji Loki, kako naj pridem v Poljansko j dolino, je bila pa prava skrivalni-I ca. In sedaj ko sem na dopustu I z družino, se nimamo kam dati. Nobene gostilne, kjer bi si lahko privoščili toplo večerjo. Za otroke sem potem pri nekem kmetu kupil nekaj mleka. GREMO NAPREJ Odločitev je bila lahka. Gremo drugam. Prijazni Ločan; so mi pomagali iz njihovega mesta proti Kranju. Nismo se dolgo peljali, ko smo zagledali navaden prometni napis Kranj. Napis je bil tako majhen in prav toliko velik, kot za vasico, v kateri se tudi v najhujši zimi kadi le iz oetih -dimnikov. Spet se misli hitre' ► < , ,, obračal por0 v roki in 4^ vsako tretjo aH če^oUeoo^ nsticn.m delavcem pa lahko & tamo, da v SVOji propagandi \Z ma o logične zveze zfi do, predvsem Z ^1^^ na velikih tablah,^Smo^ prej doma, tam kjer k«i iZ " Prepričam smo lahko. da\e fcodo prenekateri, ki drvijo «7, ;, *ko obalo, po~os,o JzaSafS pri nas in da bodo I 1 ^ ho*,ie leto prTS4^ Iji prisu med nas. In to £^ verjetno prijatelji, do katonv, ^! tiskana turistion-i *atenh M*» sploh ni prišla rffo P^anda hi jih lahko akrornST888^ £ Bleda, Bohinja ali C^rJE?? tako navdušil, kot iitf .Ck?enJste Pripovedovanje^^ yih znancev In najoo.;- sloj pomanjkljivi bUi vsaj za večja in ž^Lt^0?8^ znana cistična sr^L^ T3 —o s PodobrT1^^ mnoRo več dela 7n r®Klanw> ki imajo vse poSie v T** bili doslej za ^ V