288. številka. Ljubljana, v soboto 16. decembra 1899. XXXII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Is Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t a j', a dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12 OpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12 Telefon št. 34. Namen posvečuje sredstva. Že mnogokrat se je in ne po krivici očitalo klerikalni stranki, da ji je v dosego njenih namenov dobro vsako sredstvo, da glede sredstev ni izbirčna, in da se ravna po prastarem geslu prečastitih očetov jezu-vitov: namen posvečuje sredstvo Klerikalna stranka se za taka očitanja ne meni dosti. Njeni strankarski interesi ji gredo nad vse, in ker ima trdo kožo, se z lahkoto otrese vseh očitanj, katera bi nihče drug molče ne vtaknil v žep. Ali je treba šele pojasniti, kako to vpliva na javno moralo, posebno če se poslužujejo nedopustnih sredstev tisti, ki naj bodo učitelji morale, in ki bi morali biti vzgled moralnosti? Gotovo ne! Vsakdo ve in vidi, da tako počenjanje javno moralnost ljudstva zastruplja, da to izprija naše ljudstvo, ki je že itak v preveliki meri udano pijači, ter je potiska na nižji moralni nivo. Kako nemoralnih sredstev se v dosego svojih namenov poslužujejo klerikalci, za to imamo danes klasičen dokaz v rokah Znano je, da si je „vinogradniško društvo" izposlovalo koncesijo za gostilno „pri Bobenčku" na Glincah. Ta koncesija se ni pridobila poštenim potom, nego je prislepar j ena, a pomagal je k temu viški župan Me-s e s n o v. Viško glinški občani so bili vsi proti podelitvi gostilniške koncesije v „vinogradniškem društvu", ker je v občini toliko gostiln, da že te ne morejo izhajati. Še predno je BobenČkovo posestvo prišlo v roke „vinogradniškemu društvu" se je bil občinski odbor izrekel dvakrat proti temu, da bi se v tej hiši zopet napravila gostilna, ker je uvidel, da bi bila nova gostilna popolnoma nepotrebna, saj je že sedaj toliko gostiln, da zadostujejo vsem potrebam. Ko je „vinogradniško društvo" kupilo BobenČkovo posestvo — če ga je že plačalo, o tem bi se dalo govoriti — je zaprosilo gostilniško koncesijo. Občinski odbor se je o tem posvetoval in je v seji dne 25. junija 1899. L sklenil : Odbor soglasno oporeka ti prošnji, ker je v kratkem že d v a kra t izraz i 1, da ni potrebe za gostilno tu, ker so prav blizu tri gostilne." Občinski odbor se je torej soglasno izrekel proti podelitvi gostilniške koncesije „vinogradniškemu društvu", in ker se je okrajno glavarstvo že dvakrat poprej ravnalo po njegovem nasvetu, je smel z vso sigurnostjo pričakovati, da se to tudi pri tej priliki zgodi. Toda občinski odbor je samo obračal, obrnil pa je župan Me sesnov. Župan je okrajnemu glavarstvu poročal, da se je sklep občinskega odbora glasil tako-le: „Podpisani odborniki oporekajo, da ni potrebščine, pač, če se ustanovi dobra gostilna, kakor je pri „Bobenčku* bila, z dobro pijačo, vina in jedila, naj se koncesija podeli". Župan, prvi zaupnik cele občine, ki bi moral svojo župansko dolžnost pravično in pošteno izvrševati, in ki je pri vsem svojem delovanju vezan na sklepe občinskega odbora je torej glavarstvu predložil falsifikat v namen, da bi je zapeljal v zmoto in izposloval ,vinogradniškemu društvu" gostilniško koncesijo. In pod ta falsifikat, so se tudi podpisi občinskih svetovalcev Jakoba Trauna in drugih falsificirali. To sredstvo je pomagalo. Vsled tega falsifikata je „vinogradniško društvo" dobilo koncesijo. Ta koncesija torej ni pridobljena poštenim potom, ampak na ne do p usten nači n, ta koncesija je prisleparjena. Župan Mesesnov, zagrizen klerikalec je s tem sojen in obsojen, in odveč bi bilo izgubljati radi njega še kaj besedi. Ta slučaj nam kaže, kake nazore ima mož o svojih dolžnostih kot župan, in da ni vreden, da bi še vžival zaupanje svojih soobčanov. Gotovo pa je tudi, da si župan Mesesnov ni sam izmislil te spletke, ampak da mu je bila suflirana. Mesesnov je preveč preprost človek, da bi sam iz svoje inicijative predložil falsificiran zapisnik, ampak morali so mu to svetovati premetenejši ljudje, široke vesti in velike brezobraznosti. Stvar sama na sebi je sicer v prvi vrsti samo lokalnega pomena, ali govorili smo o njej obširnejše, ker se v njej zrcali nemoralnost klerikalne stranke. Kakor v tem, tako ali podobno postopa ta stranka tudi v družin slučajih. Pomisliti je samo treba, kako se godi v konsumnih društvih, kjer se ljudstvo sistematično zapeljuje v pijančevanje in v zapravljanje,samo da je imajo nekateri špekulantje na vrvici, da je spravijo v gmotno odvisnost, in da si sami polnijo žepe, vse delovanje in nehanje klerikalne stranke je urejeno po načelu „na-men posvečuje sredstvo", a da se javnost o tem novic prepriča, da spozna javnost, kakih sredstev se upa ta stranka v prid svoji gospodarski organizaciji posluževati, zato smo navedli današnji slučaj. V ljub (Jani, 16. decembra. K položaju. Parlamentarna in ministrska kriza sta konstantni. Desnica se ni razbila, ker Poljaki in nemška katoliška stranka sta zavzeli stališče, da pustita, naj Čehi obstru-irajo, a se same tej obstrukciji niti ne pro-tivita, niti ne udeležujeta. In to je najpametnejše. Čehi odstranijo Clarvja in desnica se znova konsilidira. Nemci pa bi radi rešili Clarvja za vsako ceno. Ker se je Clary §-u 14. pri svojem nastopu odpovedal, mu ne preostaje druzf ga, kakor da odstopi. Levičarji pa prigovarjajo Clarvju, naj izjavi, pa se je odrekel §-u le z gotovimi pogoji. Ker se ti pogoji niso izpolnili, odpade Cla-rvjeva obveznost glede § 14. in ga sme porabiti. Ali pojde Clary levičarjem na roko in se posluži njihovega zofizma, ni gotovo, baje pa tudi ni verjetno, da bi se Clary okoristil na tako nekavalirski način. Večinoma se sodi, da bo Clary odstopil. Imenujejo se poleg grofa Pace-a še drugi kan didati bodočega ministrskega predsedstva, in sicer sedanji notranji minister dr. pl. K o e r b e r, grof \Velsersheimb in grof Goess, primorski namestnik. Naučno ministrstvo so baje ponujali že tajnemu svet- niku, sekcijskemu šefu Rezeku, ki pa je odklonil, in stopi na mesto njega sekcijski šef Berndt, ali pa Baron Bienerth, podpredsednik nižjeavstrijskega dež. šolskega sveta. „Grazer Tagblattu" se poroča iz parlamentarnih krogov nemške narodne stranke, da bode krona sama določila kvoto in sicer za Ogrsko 34 4°/0. Pomiloščenje srbskih radikalcev. V Belemgradu pričakujejo nestrpno praznik sv. Nikolaja, 18. t. m. Na ta dan se pričakuje namreč splošno, da bo kralj Aleksander pomilostil obsojene radikalce. Vladni listi ne omenjajo sicer ničesar, kar bi kazalo, da kralj res kaj takega namerava, toda sedanje razmerje do Rusije ia Avstroogerske kaže, da bo kralj Aleksander upošteval željo vsega civiliziranega sveta ter ugodil pravičnosti. Danes je v Srbiji javno in društveno življenje uničeno in neka mora leži nad vsem, ki duši in tlači vse. Mnogo eksistenc je uničenih, mnogo rodovin razbitih, žalost in beda v najboljših krogih. In vse to more odpraviti in izboljšati kralj Aleksander. Vojna v Južni Afriki. Angleži so spustili zopet veliko raco med svet: poročajo namreč, da je general White vdrl iz mesta Ladvsmith, pregnal Bure in se približal ob reki Tugeli zbranim angleškim trem brigadam, katere vodi general Clery. Značilno za verodostojnost angleških poročil je, da jim te race ne verjame noben časopis, nego zatrjujejo vsi listi složno, da bo pač minilo še precej dni, predno bodo mogli Angleži na osvo-bojenje Ladvsmith sploh misliti. Reka Tu-gela loči namreč še vedno Cleryja od Whi-teja; razdalja mej njima znaša vsaj 20 an gleških milj. Prehod preko Tugele je še vedno nemožen. Angleži nameravajo baje pustiti zategadelj Colenso in obiti Bure s tem, da se pomaknejo proti Weenenu. Ako store to, bodo imeli do Ladysmitha še 40 milj. Toda tudi pri \Veenenu imajo Buri močno posadko. Clery torej nikakor ne more priti še tako kmalu \Vhiteju na pomoč. Iz severne Kaplandije poročajo angleške brzojavke, da je general French zgrabil 1800 Burov, ki so se hoteli pribli- LISTEK. Sobotno pismo. Gospod urednik! Zdaj živimo sicer v dobi pruskih „pi-kelhaub" in jezuvitskih klobukov, a to me ne moti, da bi Vam ne pisal danes o — Angležih, ki dobivajo od Burov radikalno — po grbi! Te novice morajo nas, slovenske liberalce tem bolj veseliti, ker so za poljskimi in madžarskimi Židi naši kranjski klerikalci Angležem najbolj — podobni. Angleži so lakomni hinavci in zato vredni, da jih Buri ne le „krtačijo" s ka-noni, nego tudi, da bi jih „mazali" z bre-zovkami, kolikor jih ujamejo živih in pa nepostreljenih Angleži so židovsko parfumi-rana kasta, dobra le za zvite sleparske fi nančne operacije, za vojne operacije, kjer si stoje" nasprotniki oko v oko, pa so ti ljudje popolne ničle. Naši klerikalci so jim v tem čisto podobni, le v toliko se razločujejo od onih, da so Angleži na pol — obriti, naši klerikalni generali pa po celem obrazu, kar je popolnoma umestno, ker se tako vsaj vsaka hinavska guba na njih takoj pozna, kadar jo kateri — naredil — In zato želim, da bi Burom v pest prišli tudi kranjski klerikalci ,in originali", morda bi se potem spreobrnili! . . . Tem našim „originalom" podobni so dunajski krščanski socialisti, katere vodi — ne sicer v nebesa, pač pa — za nos, — dr. Lueger, in kojih glasilo je „Deut sches Volksblatt". Razloček med našimi klerikalci in krščanskimi socialisti pa dunajskimi je samo ta, da kradejo naši svojemu bližnjemu čast, „Deutsches Volks blatt" pa iz „Slovenskoga Naroda" razne izvirne vesti prejšnjega dne, katere priobčuje potem druzega dne kot — originalne telegrame! — Dosedaj sicer še ni natanko znano, če šteje ljubljanski „Meščanski klub" tudi kaj taci h „profesionistov" za svoje člene, pač pa sem opazil oni dan, da imajo v „Katoliškem domu" ti gospodje svojo ^igralnico" — tudi nekak „original", — kjer neki pridno „fižolkajo" in „špano vlečejo",ali pa igrajo „tati-mami", kar znači seveda več ali manj — konkurenco „Narodnomu domu", kjer se tudi igra, pa ne — s fižolom! Konkurenca je včasih tu in tam potrebna, a naSi klerikalni Angleži je ne pri voščijo drugemu kot sebi, drugače se je pa boj* kot ljubljanski nemakonacionalci, tj. Wolfovci, ki pohajajo nemško gledališče. Včasih se mi ti ljudje uprav smilijo, da bi jokal „solze debele kot toča". Prašate — zakaj ? Oni dan so pri neki predstavi nem škemu igralcu počile — hlače. Vse gledališče udari v smeh, tako tudi par slovenskih igralcev, ki so bili navzoči. A ker v gledališču pri nemških predstavah vedno „straši", pri slovenskih pa je večkrat gnječa, je ta konkurenca nemško-nacionalne patrone tako ugriznila, da so tekli v „Grazer Tag-blattov" plot iskat gorjač s katerimi so potem udrihali po slovenskih — igralcih Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi tiste krajcarje za marke i. dr. zbrali ter kupili močneje blago — za hlače ! ? Da, da — „hinc illae lacrimae", pa mi jih ne bomo — brisali! . . . Žal, da še ni nastopila predpustna doba. Pa saj to ne moti nekaterih ljudi pri nas prav nič, a imajo tudi prav. Burke uganjati se dado" tudi v — adventu! Tako nekako so si prej kot ne mislili pretekli teden mežnarji pri oo. Lazaristih, ki so vkljub adventu k prazniku v zvoniku „pri-trkavali", dočim je po druzih cerkvah zvo nilo; in burkasti so menda hoteli biti tudi tisti lovski aranžSrji, ki so pretekle dni povabili tri .nedeljske lovce", ki neki še pušk basati n« znajo — nekam na lov. Vsi trije so obljubili, da pojdejo. Jeinemu teh treh je pa pri odhodu pripomnila soproga rekoč: „Kaj, ti greš tudi na lov? Pa bi bil vsaj prej tistim zajcem, na katere misliš streljati, kako dopisnico pisal, da bi te počakali!" — Včasih so pozimi zmrzovali le ptiči in — berači, zdaj smo Slovenci že toliko napredovali, da pustimo zmrzovati tudi že — trgovce in obrtnike. Nekateri ljudje imajo zdaj pri nas manijo, da morajo uganjati ti-ranstvo — katoliško ali pa — politično-katoliško, kar je že vse — jedna mast. Pa je tudi nekaj izjem. Pretekle dni me je nesla burja po železnici na Notranjsko. Sešel sem se s župnikom, ki je poštena duša in nič manj značajen človek, ki ne išče pri klerikalcih nikakega odlikovanja. Ta mi je na moje vprašanje, če imajo tudi tam, kjer pase „ovce in koštruneu — koasumno društvo, odgovoril: „Čemu? Kaj rom poštene ljudi pomagal odirati in goljufati! Tu po hribih imamo druge skušnje o življenju, kakor ljudje v Ljubljani, ki se maste ob debelih kanonikatih ter mastnih postranskih za-^ slažkih, ti lahko rogovilijo*. — g Gospod urednik, ta mož se mi je d^£ padel 1 žati Naauwpoortu, ter jih vrgel nazaj. Vzlic temu pa so se Buri polastili že istega po poldneva Kedlefonteina, a French jih je baje pregnal tudi od ondi. Iz Kapstadta poročajo v „Daily Newsa, da napravljajo ondi porazi Angležev najvznemirljivejši vtisk. Zle slutnje obhajajo tudi dosedanje optimiste. NezadovoljnostHolandcev narašča in večino bi bilo prav lahko pridobiti, da se pridružijo Burom. V četrtek ponoči je prekoračil močan oddelek Ho landcev prelaz na gori Amtola. V okraju Victoria-East imajo Holandci skrivne shode. „Reuterjev Office" javlja: Iz M a lopa je došla uradna brzojavka, da so Buri v ponedeljek ta kiaj bombardirali, ter da se je vnel na to hud boj. Tudi pred Mafekingom je bil nedavno ponoči hud boj. Buri so se končno umaknili. Iz Lon dona poročajo, da vlada v javnem mnenju proti generalom v Južni Afriki močna raz burjenost. Pri Magersfonteinu je padel general Wauchkope, ki je bil v Škotski najpopularnejši mož. Lord Londonderry je zahteval na javnem shodu, naj odpošlje vojno ministrstvo, če treba, še 100.000 mož na bojišče. Toda odkod naj vzamejo Angleži toliko mož? Na Irskem vre opasno, torej mora ondi ostati vojaštvo po številu nezmanjšano; tudi iz Kitajske ne smejo poklicati nobenega večjega oddelka. Sedaj nameravajo mobilizirati 6. divizijo, katere pa pred sredo prihodnjega meseca ne morejo poslati. K temu pride pa še dejstvo, da manjka Angležem častnikov in podčastnikov. Angleški listi grajajo z najrezkejšimi besedami vojno upravo radi njene zaniker-nosti. Generali so ali gigerli in športovci, ki se znajo vesti le na parketu in turfu ali pa so brezvestni lahkomiselneži, ki vo dijo svoje čete, ne da bi poznali teren in moč sovražnika, uprav v zakol. Taka brez-vestneža sta Methuen in Gatacre, ki sta po slala svoje čete kar na slepo srečo pod nož. Zato pa so izgubili Agleži doslej že nad 10.000 mož, ki so bili deloma ubiti, deloma ranjeni ali ujeti. Mnogo pa jih je pomrlo vsled štrapac v bolniščnicah in na marših, in veliko število leži bolnih. Kako trda gre Angležem za moštvo, dokazuje to, da so poslali malone že veliko večino pomorščakov na bojišče, in da so na bojnih ladijah le prav majhne posadke. Severnoameričanski kongres za Bure. V \vashingtonskem kongresu je predlagal posl. Mason, naj izreče kongres vladama burskih držav svojo nado in željo, da se jima posreči boj za svobodo. Predlog se je izročil odseku za zunanje stvari, kjer ostane seveda pokopan. Vendar pa je značilno za severnoameričanski kongres, da je mogel Mason govoriti dve celi uri proti Angležem in za Bure. Zbornica je bila nabito polna in galerije natlačene. Mason je dokazoval, da imajo Zjedinjene države pravico in dolžnost posredovati med Buri in Angleži kakor so priskočile zatiranim Kubancem na pomoč proti Špancem. Buri se bore za svojo svobodo, kakor so se borili Američani svoj čas za svojo neodvisnost. Zato pa naj priskočijo Zj. države vsaj moralno na pomoč, da zmagajo človeške pravice in da demokracija ne omaga pred aristokracijo. Najodličnejši člani kongresa so čestitali Masonu na njegovem odkritosrčnem govoru, ki je povedal to, kar meni večina kongresa iti večina Američanov. Kaj neki pravi sedaj Chamberlein!? Pa, ne bojte se! Dočira so blagoslovljeni eksekutorji na Kranjskem s konsum-nimi društvi — »dodelali", pričel se je to zimo politični blagoslov na Goriškem in pa v Mariboru. V Gorici se cedi ta iz listov: ' „Gorica" za — inteligenco, „Narod" pa bo osrečaval »divjo maso". To bo zdaj katoliška mana na Goriškem. Toda goriški Izraelci se puntajo zoper to mano, zane šeno iz Ljubljane. Le „EJinost je v takih škripcih, da kar — molči ! Žalostnega bratomornega boja doma kar noče videti sedaj ! — In tako se kuha punt tudi v Mariboru na Štajerskem ! . . . Zato Vara povem, g. urednik: Bodite veseli, da ste v tej zdaj „beli Ljubljani", — in zadovoljni, da na pr. finančni erar ljubljanskega gradu ni prodal jezuvitom. Kaj bi bilo potem z Ljubljano! Na starih zidovih bi bili ob klerikalnih slovesnostih vihrali kak širok jezuvitski klobuk in pa razne papeževe zastave, mestni stolp bi vrgli jezuviti doli na rotovško dvorišče, ob ognju pa bi strelj? 1 čuvaj iz francoskih ka-nonov na starih „šancah" ali pa na kaki rogovili romantičnega Golovca. Zdaj pa streljamo vendar še mi liberalci v črno „tarčo"! Ljubljana je bela, le tu pa tam ima kako črno — „lisoa! No, jo bomo pa že liberalci oprali! .., J? Ravnik pred porotniki. Popoldanska obravnava je bila posvečena plaidoyerjem. Najprej pa je bila zaslišana priča Frančiška šilar po domače Žajfarjeva iz Kamne gorice. Ta je sestričina obtoženega Ravnika, a se neče odreči pričevanju. Pozna Ravnika najmanj štiri leta. Prizna, da je bila Ravnikova ljuba, a je že celo leto tega, kar Ravnik ni bil pri njej. Če je bila Ravnikova žena ljubosumna nanjo, tega ne ve. Kadar je prihajala v Ljubljano, ni šla nikdar k Ravniku. Vprašanje porotnikom. Sodišče je sklenilo, staviti porotnikom samo jedno glavno vprašanje, če je Ravnik kriv, da je zavratno umoril in oropal Boštjana Žvana. Plaidover državnega pravdnika. Državni pravdnik je govoril približno tako-le: Častiti gospodje porotniki! Zanimiva razprava je končana. Na nas vse vpliva grozno dejstvo, o katerem smo razpravljali včeraj in danes. Mi, sodniki iz poklica, kakor Vi porotniki, možje iz življenja, veste, da je dosti zavržencev, ki ne spoštujejo človeškega življenja. A človek, ki prijatelja zvabi na samoten kraj, da zadosti svojemu prokletemu pohotu po denarju, tak so redkokdaj najde, kako brezsrčno, brezvestno mora biti tako bitje! Državno pravdništvo sumničilo je Ravnika, da je umoril in oropal Žvana, in tudi danes, po končani razpravi, vztraja pri svoji obtožbi, ker je trdno prepričano, da nihče drug ni umoril Žvana kakor samo Blaž Ravnik. Dne 10. oktobra našlo se je truplo Zvana pri Lipnici blizo mostu. Nečem ponavljati vseh podrobnosfcij, katere so navedene v lokalnih ogledih, konstatiram le, da je bil Ž van s trdim orodjem, ali klad-vom ali s krogljo umorjen. Udarjen je bil na sence, da je nastala luknja. Storilec je potem segel Ž*.ranu v žep in vzel listnico, v kateri je bilo denarja od pet do osem sto gold. Vzdignil je mrliča in ga vlekel k vodi. Po pričah je dokazano, da se je to dejanje vršilo mej 8li7. in 1l'i8 uro zvečer. Vse okolnosti kažejo, da je storilec vedel, kje da ima Žvan denar. Če bi bil Žvana umoril tuj ropar, bi ga bil vsega preiskal in bi bil vzel tudi srebrnino, kar je imel pri sebi, in uro. Storilcu je pa bilo edino za listnico, a jedini Človek, ki je bil na kraju in je vedel, da je Žvan imel denar in kje ga je imel, je Blaž Rivnik Storilec je mrliča nesel za grm. To kaže, da je umor storil Človek, ki je že prej storil sklep, da izvrši umor, in je tudi vedel, kako ga izvrši. Tujemu roparju bi bilo vse eno, kje obleži mrlič, a da je storilec umorjenega Žvana skril, svedoči, da je bil že v naprej pripravljen ga skriti, da odvali od sebe sum in dobi časa. Tuj človek bi tega gotovo ne bil storil. Daljša posledica tega je pa ta, da je jako verjetno, da si je storilec onesnažil obleko s krvjo, da je bila obleka več ali manj krvava. Kdo pa je tisti, ki je imel krvave sledove? Ta je zopet Blaž Ravnik. Že krajevni ogled je pokazal, da je Ravnik storilec, in to kažejo tudi druge okolnosti. Naravno je, da se pri tacih preiskavah, ki so velike važnosti, vsaka najmanjša stvar natančno preišče. Preiskale so se torej tudi v tem slučaju vse okolnosti, tudi one, ki niso v neposredni zvezi z zlo dejstvom Napačno bi bilo, če bi se ta postranska dokazila prezirala, zlasti ker ka žejo večkrat značaj in mišjenje tistega človeka, ki se preganja, ter ilustrujejo hudo delstvo samo. Ko se je po Ljubljani raznesla vest, da je Žvan bil umorjen, in je bil aretovnn Ravnik, je marsikdo začuden vprašal, je li mogoče, da je tak človek, ki je krčmar in posestnik, ki ima obitelj, morilec in ropar. Toda ni vse tako. Postranska dokazila predočujejo obtoženega v pravi in ne v lepi luči. Res je, da je Ravnik posestnik. Ali hiša njegova je zadolžena preko svoje vrednosti, za krčmarijo pa se sploh ni nič brigal. Res je, da ima ženo in otroka. Ali kako je družbinsko njegovo življenje. Doma vedno pretep, zunaj hiše pa zalazovanje drugih žensk. Tako obiteljsko razmerje je jako žalostno. Občinstvo nadalje res ne ve nič slabega o Ravniku, a kazenski akti kažejo, da je bil Ravnik že kaznovan, in da je tudi tujemu imetju ne varen. A slučaja Rasberger in Zamejc ka žeta še več. Če je tudi Ravnik šel v Ras-bergerjevi hiši iskat natakarico Nežo Mirt, vendar se je Ravnik vedel tako, kakor človek, ki je slabega in silovitega značaja. Tudi slučaj Fr. Zamejc je jako sumljiv Pravi namen njegov sicer ni znan, a pošteno Ravnik ni ravnal. Tako pošten človek ne postopa. Tudi se ne ve, če je pri Fi scherju v Kamniku res iskal dekleta, kakor trdi, vsekako pa se mora reči, da poštenjak tako ne ravna. In če vse to uvažujemo, moramo reči, da je Ravnik brezvesten za-lazovalec žensk, in sploh tak človek, da tudi najbolj zavržljiva sredstva porabi, samo da ugodi svojim željam. Priče, ki bi bila videla, da je Ravnik umoril Žvana, res ni. Gotovo je pa tudi, da bi Ravnik ne bil umoril Žvana, če bi kdo bil takrat zraven, in žalostno bi bilo če bi se obsodila le taka hudodelstva, ki se potrde po očividcih. K takemu dejanju ne bo nihče priče jemal. Ali pa ni druzih dokazov za Ravni-kovo krivdo dosti? Ali ni Žvan sam priča ? Morilec je vedel, da je Žvan imel denar Ali to, da je morilec Žvana v vodo nesel ali sledovi na obleki niso krvave priče storjenega zlodejstva? Vsa pričevanja so nepretrgana vrsta dokazil za to, da je Ravnik storil hudodelstvo, katerega se dolži. Ravnik je bil že prej znan z Žvanom, a pogosteje je občeval z Žvanom, ko je ta prevzel BobenČkovo gostilno. Žvan je doslej živel v Gorjah v dobrih razmerah. Vsled prizadevanja necega društva se je dal za peljati, da je zapustil Gorje in prevzel gostilno pri Bobenčku. Mož je bil gotovo mehkega srca in krotke volje, in ko je Ravnik ž njim prišel v dotiko, je dobil hitro oblast nad njegovo voljo, kakor kak hipnotizer. Drugače ni umevno njiju razmerje. Ali umevna je ta oblast Ravnika nad Žvanom, ako se pomisli, da je v Kamniku Ravnik vtaknil v žep 10 gld. in je Žvan še jedenkrat plačal, da je Ravnik vzel Preširnovih 35 gld., in da je vzel tistih 100 gld., ki so bili dani za hišo, ter da je Žvan v to privolil. Ravnik je krotkost Žvanovo s svojo eneržijo in s svojo krepko voljo popolnoma vladal. Ko je Žvan prišel v Ljubljano, je Rav nik šel ž njim na semenj, a kupila nista ničesar. Popoludne sta se peljala na Gorenjsko. V Podnartu je hotel Žvan izstopiti, da plača dolg pri Pogačniku, a Ravnik ga je pregovoril, da sta se peljala do Otoč. Tam sta šla k Lukežiču v gostilno. Ravnik je hitro zapustil krčmo, vedoč, da bi za njegov namen kvarno bilo, da bi ga ljudje videli, da mu je slabo bilo, to je neverjetno in neresnično. Ravnikova skrb je bila, da se ljudem izogiblje, in zato je opustil krčmo. Sicer bi bilo neumevno, kako da je v naprej vedel, da izostane 15 minut potlej bo pa zdrav. Lukežič je tudi povedal, da je bil Ravnik rudeč in ni izgledal, da bi mu bilo slabo. Čudno je tudi, da je to pot plačal Ravnik vino, ko je drugače vedno pustil Žvana plačevati. Čudno je tudi, da je rekel Žvan, da bo pri Valentinu ostal. Morda da je hotel Žvana s tem naprej spraviti. Pri Valentinu se pa niti ustavila nista, nego sta šla takoj naprej. Da je Ravnik imel res namen, skrivati se pred ljudmi, to so priče vse potrdile, in to so neovrgljivi dokazi za njegovo krivdo. Ko je bil Ravnik predstavljen pričam, je bil bled in je napravil utis, da ga tareta teška krivda in teška vest. Vse priče so na potu slišale govoriti dve osebi, a ko so bližje prišle, je bil samo jeden človek pred njimi. To sta potrdila dva poštena moža in mlad človek. Ravnik ima vzlic temu dokazu predrznost trditi, da je šel vštric Žvana. Ko sta prišla Ravnik in Žvan do ovinka, so zopet druge priče čule dva človeka govoriti, a tretja priča je videla, da je Žvanov spremljevalec krenil ne na levo nego na desno. Dvakrat Ravnik ni šel na potrebo, in ker se je umikal, kaže to namen, se skrivati. Pet minut pozneje se je zgodilo zlodejstvo, in reči se mora, da ga ni mogel nihče drugi storiti kakor Ravnik. V bližini dotičnoga mesta so hiše. N'hče ni čul kakega krika. Ko je četrt ure potem priča Drol tam hodil, je bilo vsa mirno. Ravnik je izvršil umor, potem pa tekel na vlak. Kako vesel je pač bil, koje dal kondukterju karto. Mislil si je, zdaj bom pa rekel, da nisem bil v Kamni gorici, ja sera bil v Ljubljani. Njegov načrt je bil Borštnico, ki jo lahko za vse pripravi, v njegovi hiši stanujočega brusača in pa pr> streščeka pridobiti, da bodo izpričali, da je bil ob kritičnem ča?u res v Ljubljani. Ko je prišel domov in ga je žena vprašala, kje pa ima Žvana, je že rekel, da se je Žvan ob štirih popoludne odpeljal na Gorenjsko, on pa da je doma ostal. Videti je bilo, da je imel gotov načrt. Drugo jutro se je čutil že bolj vam* i Zvabil je Bizovičarja v klet, mu pokazal zmečkane desetake in izustil pomenljive „znat se mora". On, ki je šele nekaj dni poprej prosil odloga, da plača davke, imel je v žepu cel kup denarja! Bil je tak nekoliko pijan Če bi bil trezen, in bi se • čutil varnega, bi teh besed gotovo ne izrekel. Ravnik je rekel, da bi bil srajco lahko odstranil. To je res, a storil tega ni, ker , bili le krvavi sledovi tako majhni, da j jih komaj kemiki našli, in ker se je zana na Borštnico in druge priče ter se ču ! varnega. Proti večeru pa so se jeli zbirati n njim črni oblaki. Prišla sta orožnik Šafai ' in redar Večerin. Ravnik se je vedel tak >, da se nista upala ga prijeti. Ravnik je slu tO, kaj mu preti. Jedna beseda, ki jo je \ čerin slučajno izustil, mu je pokazala, ol kod mu grozi nevarnost, beseda: „No, pri kondukterju se bo že izvedelo, če si bil n 1 Gorenjskem". Ko je prišel od Borštnice poslani strešček, naročil mu je reči Borštnici, , je bila ž njim v ponedeljek skupaj. Zlodejec, in če je še tako premet' stori včasih kako neumnost In tako n-umnost je storil tudi Ravnik, ko je šel p štenega kondukterja podkupovat. Ali 1 slite, da bi bil Ravnik res šel 5 gld. d, kondukterju, da bode radi ljubosumna Ravnikove žene molčal? Če žena „ajf: ne bo noben žandarm in policaj radi t izpraševal, kje da je bil Ravnik. A ker e bila žandarm in policaj malo poprej pi Ravniku, kjer je Večerin rekel, da se b< že od kondukterja zvedel^, če je bil Ravnik na Gorenjskem, se je Ravnik zbal. Ravnik se je zmotil v računu. Mislil je, da bo kondukterja s petakom podkuj A pošteni kondukter je še tisti večer v.-ovadil. In kako neumno se je potem Ravnik opravičeval! Dejal je, da sam ne moro povedati, zakaj je šel kondukterja podkupil Resnica je pa, da je dobro vedel, da je bil Jugovic tisti kondukter, s katerim se je peljal. Čemu bi bil Ravnik to storil, če bi ne bil storilec? Ravnik je bil še tisti večer aretovan Ko je na potu srečal postreščka zaklica! mu je: kaj nisva bila v ponedeljek popoldn skupaj ? To kaže, da je že takrat mislil se sklicevati na Borštnico, na postreščeka in na brusača in da je upal, da se reši, saj je kondukterja podkupil. Borštnica pa je bila toli pravična in koj povedala, da ni bila v ponedeljek z Ravnikom in ravno tako sta brusač in postrešček povedala resnico. Ko je preiskovalni sodnik Ravnika vprašal če ni dal kondukterju petaka, rotil se je Ravnik, da ne pozna nobenega kondukterja, in da ni nikomur dal petaka in ko mu je kondukter povedal v obraz, da je bil prav on pri njem, izmislil si je bajko, da ga je podkupil, ker je žena nanj ljubosumna. Še ko je bil pričam v Otočah pred stavljen je do sk rajne meje tajil, da je bil na Gorenjskem. Pred Lukežiča je pokleknil in rekel: Za Boga, ne pokoplji me, jaz nisem bil nikdar pri tebi. Trdil je, da kraja sploh ne pozna, dokler se ni pokazalo, da je prav tam služil. Ko so ga tako vse priče zapustile, je spoznal, da mora nov pot izbrati in priznal je, da je bil na Gorenjskem. Zdaj pa pravi.- Res sem tajil, da sem bil na Gorenjskem, a storil sem to, ker sem se žene bal. Človek, ki je tako silovitega značaja, da svojo ženo celo tepe, ki ima v mestu ljubavne zveze, se bo pustil zapreti, peljati vklenjenega skozi mesto in pokleknil pred Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 288. dne 16. decembra 1899. drugim vse, ker se žene boji ? Takemu zagovoru noben Človek ne verjame? Ko je Prešern že prišel prašat za Žvana in Ravnika, mu je Ravnikova žena povedala, da sta šla na Gorenjsko.^ Tedaj je Ravnik rekel, da gre z Žvanom Žvanovo ženo tolažit, v resnici je bil šel v Trst. Če je tedaj smel iti na Gorenjsko, bi žena tudi sedaj nič ne rekla. Sicer pa se mora vsakdo vprašati: V kakem razmerju je, če žena moža pokara, ali če ga vzame sodišče v preiskavo, če se mu stori velika sramota? Ta zagovor, da se je Ravnik žene bal, je jako šepav. Vzemimo, da je res nedolžen, da je res slišal besede „Blaž teci", da sta res človek s kapico in še drug človek nanj prišla on pa je zbežal. Kaj je posledica? Še če bi tujega človeka videl v taki nevarnosti, šel bi vsak v najbližjo hišo ljudi klicat. To bi storil za vsacega, kaj še za prijatelja. To bi bil moral Ravnik storiti instinktivno. Še pes bi v takem slučaju instinktivno pomoči iskal. Prej je mislil Ravnik iti v Kamno gorico in tam prenočiti, potem pa se mu je iz strahu pred ženo tako mudilo v Ljubljano, da je pustil tovariša v smrtni nevarnosti. Vsakdo uvidi, da je ta izgovor budalost, in da je to očitna laž. Ko je drugi dan Ravnik slišal, kaj se je zgodilo z Žvanom, je molčal. Ali bi kdo kaj tacega zamolčal, zlasti če je ponesrečenec njegov prijatelj in če je sam nedolžen? Vse se torej strinja v tem, da je Ravnik Žvana umoril in oropal. Ravnik se svoje žene toliko boji, kakor svojega otroka. Krvni sledovi kažejo, da je bil Ravnik v dotiki z ubitim Žvanom. Res je, da se je Ravnik v Kamniku spoprijel s KuŠterjem, a ko je videl, da s tem ni mogoče opravičiti krvnih sledov, je iskal drug izgovor. Trdil je, da je šel k Ivani Dornik, da mu je neznan človek izpodmaknil brun, na katerem je stal, da je padel na nos in ker mu je iz nosa tekla kri, je šel prat se k potoku in si onesnažil manšete. To je povsem izmišljen izgovor. Najprej se je Ravnik drugače izgovarjal, sicer pa so zdravniki danes povedali, da se mora poškodovati na nosu, kdor tako pade, da mu teče kri. Ravnik ni padel in ni krvavel. Dornik bi bila to morala videti, ko je bil pri njej. To je tudi tak slučaj, da bi bil Ravnik temu dekletu gotovo drugo noč povedal o njem. Na pragu tudi ni bilo nobenega bruna in tudi ne krvne sledi. Sploh je nemogoče, da bi bil šel Ravnik pod okno Ivane Dornik, saj je Marija Bizjak povedala, da je izostal le 7 minut. Ravnik pravi, da je drugič ven šel, a to je nemogoče, ker ga nihče ni čul, dasi so pri hiši in dasi se vrata težko odpirajo. Slučaj je jako važen in zahteva največjo pozornost. Porotniki so sledili obravnavi z vso pazljivostjo in so se lahko prepričali o Ravnikovi krivdi. Verujte mi je končal državni pravdnik, če bi jaz le količkaj dvomil o Ravnikovi krivdi, bi rekel: Postojte. A niti trenotek ne dvomim, da je Ravnik kriv. Dovolite mi, da Vas opomnim na prisego, ki ste jo sto rili, da bodete sodili kot resni in pošteni možje — soglasno potrdili Ravnikovo krivdo. Ravnikov zagovor. Tudi Ravnik se je sam obrnil do porotnikov. Če so bili krvni sledovi na njegovi srajci od Žvana, bi bil vendar srajco in obleko odstranil, saj je imel za to do-velj časa. Če bi bil Žvanu hotel denar vzeti, bi bil to lahko že prej storil, ne da bi Žvana ubil. Lahko bi mu bil denar v Kamniku vzel, kjer ga je peljal spat, ga je sle-kel in v posteljo spravil. Peljal ga je dvakrat spat in nihče bi ne bil mogel njega dolžiti, ker bi bila Ivana Dornik prisegla, da je celo noč pri njej bil. Ravno tako bi mu bil lahko denar v Ljubljani vzel. Žvan je tu spal v njegovi hiši. Peljal ga je spat in ga spravil v posteljo. Žvan je ležal v tisti sobi, kakor drugi tuji ljudje in če bi bil denar izginil, bi vsi rekli, da ga je kateri tujcev vkradel. Sicer pa bi ga bil tudi na Gorenjskem lahko na pripravnejšem kraju ubil. Od Otoč do Dobrave je gozd in so strmine. Tam bi bil lahko Žvana umoril in zanesel med strmine tako, da bi ga več mesecev ne bili našli, ne bi ga pa šel ubijat k glavni cesti in k tovarni. Ravnik je končno ponovno zatrdil, da je nedolžen. Zagovor dr. Furlana. Prečastiti gospodje porotniki 1 Neki francoski učenjak vprašal je svoj čas cesarja Napoleona I., kakšno mnenje, da ima o porotnih sodiščih. ' Napoleon mu je odgovoril: .Posel porotnikov sicer ravno ni težaven, vendar pa je nepogojno potrebno, da ima vsak porotnik Se sesti dar." In ko ga je učenjak nadalje vprašal, kaj je ta Sesti dar, odgovoril mu je Napoleon L: „Vest« Kako vest, da je Napoleon s tem mislil, označiti ni dvomljivo. Mislil je brez-dvomno na isto pravno vest, katera je šele potem pomirjena, če se v izreku sodnika harmonično izraža pravica z zakonom. In res je! Pravi porotnik, ki hoče svoj posel pravilno izvrševati, imeti mora to pravno vest, povspeti se mora na isto vzvišeno stališče, katero ljudskemu sodniku gre in abstrahirati se mora popolnoma od ljudskega glasu in osobito od tendencioznih poročil različnih listov. Ravno glede ljudskega glasu smatram potrebno omeniti, da je taisti kaj kmalu ustvarjen. Če danes vržem med ljudstvo zlo govorico o najboljšem poštenjaku, poprijelo se je bo ljudstvo z nekako slastjo ter jo trobilo v svet kot čisto resnico. In če vrhu tega še sodišče poseže vmes in radi slučajno sumljivih okoliščin odvede tega poštenjaka v preiskovalni zapor tako, da mu ni mogoče ugovarjati in protiviti se ljudskemu glasu, potem smatralo bo ljudstvo to molčanje kot molčeče priznanje ter bo kmalu na ves glas kričalo, res je, glejte on molči, niti ne ugovarja, kriv je. Ta ljudski glas v zvezi z tendencioznima poročdi listov pa je imel že opetovano le Drežalostno posledico, da so bili v gotovih slučajih vsi gg. porotniki, da, cel sodni dvor prepričani o krivdi gotove osebe, da so to osebo obsodili — in da se je šele žalibog prekasno dognalo, da je bil obsojeni — nedolžen. Najlepši, a bolje rečeno, najžalostnejši vzgled v tem oziru daje nam naša soseščina, ljubljanski okraj sv. Jakoba, kjer je bil gostilničar vulgo Matije obsojen roparskega umora, provzročenega s tem, da je umoril svojega lastnega gosta, ki je prenočil pri njem. Celo sodišče bilo je prepričano, da je gostilničar Matije morilec, in nihče ni dvomil nad tem, kajti okoliščine bile so sumljive, njegov zagovor bil je prezmeden, in ljudski glas kazal je nanj kot krivca. A po preteku 10 let izkazala se je njegova nedolžnost, ker je priznal neki Italijan na smrtni postelji svojo krivdo. Kdo izmed Vas, prečastiti gg. porotniki, predočiti si zamore, duševne in telesne muke tega nedolžno obsojenega ? Kdo izmed Vas zamore se vglobiti v srčno bolest obsojenčeve rodbine, za kojo je ljudstvo s prstom kazalo? In kdo izmed Vas, prečastiti gospodje porotniki, hotel bi biti takrat sodnik in prevzeti odgovornost nase? Ravno tako imele so slučajne okoliščine svojo osodepolno posledico pri na Dunaju obsojeni Katarini Steiner, pri v Parizu obsojenem della Ronciere in pri celi vrsti druzih. Vprašam Vas sedaj, prečastiti gospodje porotniki, kaj je ljudski glas, kaj je prepričanje, katero si da človek vcepiti vsled gotovih sumljivih okoliščin, ne da bi bil tudi v istini prepričan o dejanski resnici ? Vse to prepričanje, ves ta ljudski glas je le gola domišljija, katero rodi razburjeni človeški duh v svoji strasti takrat, ko išče žrtev za maščevanje. Ali danes, prečastiti gospodje porotniki, ne gre se za maščovanje, gre se marveč jedino le za vprašanje, je li res obtoženec Blaž Ravnik kriv roparskega umora in ne kdo drugi? Nekaka svečana resnost, ki se zrcali na Vaših obrazih, mi jamči za to, da ste si v svesti tega važnega trenutka, in da pojmite z menoj vred, da se ne gre danes samo za domneve ali za ucepljeno prepričanje, marveč, da se gre edino le za tako popolno dejansko prepričanje, katero je utemeljeno z dejstvi. Vam je dana od zakona, naravnost nekaka božja moč, ker imate soditi o prostosti in življenju človeka. Ravno radi tega pa se mora izvrševanje te vzvišene moči strinjati tako popolnoma z Vašim srcem, da ne boste pozneje kdaj obžalovali svoje današnje sodbe. Prepričan toraj, da imam pred seboj res odlične može, vrlo sodeče sodnike iz ljudstva, nastopiti hočem navdušeno dokaz, da je skrbno pripravljena obtožba c. kr. državnega pravdništva Se obilo, obilo premalo v temeljena, da bi zamogel na podlagi taiste izreči človek, ki ima srce, da je Blaž Ravnik učinil dne 9. oktobra t. 1. roparski umor in nihče drugi. Obtožba c. kr. drž. pravdništva je podprta z 20 okoliščinami. Sedaj pa si oglejmo te okoliščine natančneje. Zagovornik našteje potem posamezne okoliščine, na katere opira državno pravd-ništvo svojo obtožbo ter dokazuje potem, da je vse to dokazano gradivo, ki se je proti Ravniku zbralo sicer, sumljivo, navaja potem zopet okoliščine, iz katerih se da sklepati na Ravnikovo nekrivdo in pride konečno do sklepa, da nikakor ni izklju čeno, marveč, da je jako verojetno, da je Ravnik popolnoma nedolžen, in da je pravi morilec kdo drugi. Potem sklene: Predno odložim svoj težki posel, opozorim Vas, prečastiti gospodje porotniki, na izrek onega, pod kojega vsegamogočnimi krili biva sedaj duša ranjkega Boštjana Žvana, ki je nekdaj rekel: „Maščevanje prepustite meni!" Še enkrat torej, preč. gg. porotniki, prosim in rotim Vas, ne dajte se varati vsled sumljivih okoliščin in ne pošljite obtoženca v sramotno smrt. Tudi jaz Vam kličem v dno srca: „Vi gospodje sodite, a maščevanje prepustite njemu". Replika in duplika. Državni pravdnik je na zagovor-nikova izvajanja odgovoril na kratko, po-vdarjaje posebno, da zastopa samo javni blagor, in da le iz ozirov na javno korist zahteva obsodbo Ravnika. Zagovornik dr Furlan je opozarjal porotnike, da jih zadene vsa odgovornost, če pošljejo tako mlado bitje, kakor je Ravnik, v smrt. Resume. Predsedn k sodišču, gospod viceprezi dent Pa j k je najprej zavrnil zagovornika, da je nedopustno njegovo vplivanje na porotnike, naj tako mlado bitje kakor je Ravnik ne ženejo v smrt, potem pa podal porotnikom jedrnat in jasen pregled vsega, kar je obravnava spravila na dan ter pojasnil vse okolnosti, ki so govorile za Ravnikovo krivdo, kakor tudi vse okolnosti, ki so govorile za njegovo nedolžnost. Pravorek porotnikov. Porotniki so se posvetovali dobre pol ure. Ko so se vrnili, je načelnik, g. Avgust Jenko naznanil njih pravorek. Porotniki so na jedino glavno vprašanje, če je Ravnik kriv zavratnega roparskega umora nad Boštjanom Žvanom odgovorili soglasno zda. Ko se je ta pravorek naznanil, Ravniku, je bil strahovito potrt. Obsodba. Državni pravdnik je potem predlagal, naj se nad Blažem Ravnikom izreče v smislu §§ 134, 135. in 136 ter § 13. postavna kazen. Alojzija Žvan je na predsednikov poziv, naj oglasi svoje terjatve, zahtevala za svojih petero otrok po 10 gld. za vsacega na mesec, povrnitev oropanega denarja, katerega je po njeni sodbi imel Žvan blizu 900 gld. pri sebi, in odškodnino 1000 gld, češ, da bi ne bila dala svojega moža niti za 100.000 gld Ravnik je na novo zatrdil svojo nedolžnost, potem pa jokaje prosil za milostno sodbo. Sodni dvor se je po kratkem posvetovanju vrnil v dvorano in je predsednik razglasil, da se Blaž Ravnik obsodi na smrt z obese njem in na plačilo 400 gld. Alojziji Žvanovi, katero svoto je Žvan gotovo imel pri sebi, ko je bil umorjen in oropan, dočim se je Alojzija Žvanova z ostalimi svojimi zahtevami zavrnila na civilnopravdni pot. Blaža Ravnika, ki je bil prvi dan razprave sicer smrtno bled, a miren, ki je postal pozneje celo aroganten, in je govoril polno samozavesti, je razsodba popolnoma potrla, tako da se je komaj na nogah vzdržal Ravnik — priznal. V tem, ko se je sodni dvor umaknil iz dvorane, da se posvetuje, bi-li Ravnika priporočil v pomiloščenje, stopil j e zagovornik dr Furlan k Ravniku in mu rekel, če je kriv, da naj to skesano prizna, in Ravnik je res priznal, da je umoril in oropal Boštjana Žvana. Poklican je bil na to sodni dvor, in sedaj se je razvil prizor, kakor v starih časih, ko so kristi-jani opravljali javno spoved. Okrog Ravnika so se tlačili poslušalci, in Ravnik je ponovil svoje priznanje. Napravil se je Lakoj ž njim zapisnik. Ravnik je izpovedal, da ni imel namena Žvana ubiti in oropati, da mujeta misel prišla šele na Gorenjskem. Napadel je Žvana pri mostu in ga pobil s hrastovo gorjačo. Predsednik: „To že ni resnično." Ravnik je povedal, dajeŽvana udaril z gorjačo dvakrat po* glavi, mu vzel listnico in ga vrgel v vodo. Denarja, je rekel Ravnik, ni štel, nego kar bežal na kolodvor. Tudi v vagonu ni v listnico pogledal, ker se je ž njim vozila neka ženska. Na šišenskem kolodvoru jezagledal dva orožnika in se jih tako ustrašil, da je hitro vzel iz Žvanove listnice 210 gld., 1 i s t n i c o z o s t a 1 i m d e n a r j e m pa vrgel čez plot na Koslerjevsvet. Tudi je priznal, daje gotovina, ki se nahaja pri sodišču, in ki seje pri njem našla, last umorjenega Žvana. Utis, ki ga je napravila Ravnikova izpoved, se ne da popisati. Zlasti porotnikom je bilo tako, kakor da se jim je kamen odvalil od srca, saj je t a i z p o v e d v s e t o p o t r d i 1 a , kar jebilo poprej po poštenih pričah in po izreku izvedencev dognano. Slučaj sam na sebi je b i 1 k r i t i č en i n n i dvoma, da so se porotniki le težko odločili spoznati Ravnika krivim. Priznanje Ravnikovo jim je pokazalo, da je vse to res tako, kakorseje po indicijah dokazovalo, da so se lahko z mirno vestjo zanašali na priče in na izvedence. Nova Ravnikova priznanja. Danes je Ravnik svojemu zagovorniku gospodu dr. Furlanu zopet nekaj novih stvari priznal. Pred vsem mu je priznal, da niti smoči, ko je „skesano" priznal svojo krivdo, ni govoril polne resnice. Priznal je, da je Žvanovo listnico še v vagonu izpraznil. Listnico, v kateri je bilo čez 400 g o 1 d., je vrgel v Savo. Manjše bankovce, katerih je bilo v listnici v skupni vrednosti 110 gld. je del v svojo denarnico, 300 gld. Žvanovih in jeden svoj stotak paje zavil in skril doma v drvarnici. Še danes je šla sodna komisija v Ravnikovo hišo, da preišče drvarnico, a že današnja izpoved kaže, da je Ravnik še sinoči, ko je „skesano" priznal svojo krivdo, sodišče nalagal. Kdo ve, kaj spravijo še nadalnje preiskave na dan. Jedno pa je očitno, da je Ravnik, mož mladih let, zale zunanjosti in za priprostega človeka izredne inteligence, prava zver v človeški obliki, in da je velika sreča za javni blagor, da se je ta človek naredil neškodljivega. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. decembra. — Osebni vesti. Sodni diurnist gosp. Matija S ver k o je imenovan kancelistom v Kobaridi, kancelist Josip Carli pa je premeščen iz Tolmina v Kobarid. — Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 19. decembra, — eventualno tudi 20. t. m. — ob petih popoludne izredno javno sejo v mestni dvorani. — Slovensko gledališče. „Eokov-njači", ki so bili lansko leto privlačna sila našega gledališča, so se nam zopet včeraj predstavili v sicer nekoliko predelani obliki, vendar kot naši stari in ljubi znanci. Menda ni preveč tistih Slovencev v Ljubljani, ki bi ne videli že lansko leto „Rokovnjačev", a vendar je bilo gledališče sinoči — če izvzamemo lože — prav dobro obiskano, dasi bi človek v tako slabem vremenu rajši sedel doma za pečjo. — Govekar je „Rokovnjače" nekoliko popravil in predelal. Povsod se pozna skrbno pero, ki je tu igri nekaj odvzelo, tam ji nekaj pridejalo — a vse je „Rokovnjačera" v korist, in priznati moramo, da so napravili na nas najboljši vtisk, da so sedaj lepo in popolno delo, ki je v čast drama-tizatorju, in ki bo ostalo vedno specijaliteta našega odra. ,,Rokovnjači" so kos domače zgodovine, ki — vsaj na nas — ustvarjajo na odru lepši in popolnejši upliv, nego pa v knjigi, ki se s svojimi resnimi, pretresljivimi in veledramatiškimi prizori dotikajo človeških najrahlejših čutil, a s svojim zdravim, pristnodomačim dovtipom in s svojo prostodušno govorico, s svojo naj-izvirnejšo prirodnostjo zbujajo v nas raz-košnovesele občutke. G. Govekar je upošteval vseobčno željo občinstva, ki je hotelo Blažu Mozolu podaljšati življenje. G. Go-včkar je precej konec drugega dejanja iz-premenil tako, da ima zadnjo glavno besedo originalni Mozol. Docela nov je I. del četrtega dejanja, ki je posvečeno Mozolu. Kakor bi hotel še pred grozno smrtjo izprazniti polno zalogo dovtipov in krepkih, brezobzirnih izrekov, tako jo reže Mozol, dokler mu ne zastavi govora rokovnjačev nož. Lepo oblikan je tudi drugi del tega dejanja, katerega konec je poln dra-matiškega življenja. — Skratka torej: „Ro-kovnjači" so narodna igra, katere smo srčno veseli, saj so pristno domače blago, ki ga je g. dramatizator usposobil, da živi in bo živelo na odru. Več o igri nam ne kaže pisati, saj jo je predkratkim ocenil pod-listkar, katerega besede bi morali brezpo-trebno ponavljati. Kakor pa smo bili zadovoljni z igro, tako smo bili nezadovoljni z igranjem. Vse je šlo nekako zaspano, brez krvi in ognja. Kakor voz, ki nima namazanih koles, tako je teklo dejanje počasi. Tudi inspicijent ni bil na svojem mestu. Bogve, kaj je temu krivo. Najbolj je uspelo tretje dejanje, kjer sta nam posebno ugajala g. Deyl in gospa Danilova. Všeč nam je bila tudi gdč. Slavce v a. Gosp. Mihajlo vič je zadostoval,, g. Orehe k je imel zatekla lica. Slabo je uspelo prvo dejanje, kjer bi trebalo največ hitrosti v govoru in igri. Najbolj se je izkazal seveda g. Veble, ki je pel, da je bilo groza ! Konec prvega dela tretjega dejanja mora biti hitrejši, tisto klanje traja predolgo. Ko povzdigne Boječ nož, naj pade zavesa. Tako je tudi v knjigi. Jako lepo je igral g. Inemann Nandeta, ki nas je ganil do srca posebno v drugem delu četrtega dejanja. Izvrsten je bil tudi g. Housa, katerega Boječ je imenitna figura. Pohvaliti nam je tudi g. Danila, dasi nam je lansko leto bolj ugajal. Prav dobra je bila gdč. O gr inče va, nad vsemi pa je stal seveda tudi sinoči naš Blaž, Verovšek! Ne bomo se trudili, da bi opisali njegovo igro, njegov govor. Vse je živa fotografija. Pridite in poglejte si ga! ..Glasbena Matica" priredi v nedeljo, dne 17. decembra zvečer ob 8. uri zabavni večer, pristopen članom in njih rodbinam. K temu večeru, ki se vrši v mali čital-niški dvorani v „Narodnem domu", se čast. pevke in pevci uljudno vabijo. Celjsko tolovajstvo pred sodiščem. Piše se nam iz Celja: Dne 14. in 15. t. m. stali so pred sodiščem 4 celjski pretepači, kateri so s palicami in kamenjem, v dneh 9. in 10. avgusta t. 1. ob priliki obiska Čehov, dokazali pristni nemški značaj mesta celjskega. Najprej prišla sta na vrsto Oskar Scheligo, medicinec, sin nem-škutarskega učitelja pri Št. Jederti nad Laškim in Kari Bračič, komij pri tistem slavnem Polancu, katerega je g. Gostinčar v silobranu baje s revolverjem umoril, kateri pa je čvrst in zdrav ter trgovec s pomočjo Sudmarke v Celji. Oba sta tožena zarad hudodelstva javne sile po § 87. k. z., ker sta se udeležila izgredov proti hiši g. dr. Serneca, Scheligo pa še tudi, ker je kamenje metal v Slovence in Čehe, in ker je razbil pisarniško tablo odvetnika gosp. dr. Dečka; Bračič pa še tudi, ker je pobijal okna pri kaplaniji. — Oba tajita, kakor vsi celjski junaki. Bračič je sicer priznal tekom sodne preiskave pobijanje okenj pri kaplaniji, je pa svoje priznanje umaknil po slovitih uzorih; kajti slavni Oechs je tudi lani priznal, da je gospo Seršenovo polil s črnilom in hudičevim oljem, pa je potem pri obravnavi tajil in bil oproščen Zanimiva obravnava je trajala celi dan, ter se je 15. t. m. proglasila sodba, da sta kriva oba, in se obsodita Oskar Scheligo, junak, ki je že prej enkrat zarad prestopka hudobne poškodbe tuje lastnine 48 ur bil zaprt, zarad prestopkov po § 431. in 468 na zapor 6 tednov in platež 1 2 gl. za razbito tablo dr. Dečka, ker je kamenje metal v ljudi in omenjeno tablo pomogel razbiti, Karel Bračič pa po § 468. na teden dni zapora in platež odškodnine po 2 gl. 17 kr. cerkvi sv. Danijela na radi pobijanja oken pri kaplaniji. Na to je stopil na pozorišče drug junak žalostne postave, nekovo človeče z imenom Julij Donau, tehnik v Gradcu. Tožen je bil zarad hudodelstva javne sile po § 87. k. z, ker je dne 9. avgusta se priplazil od zadaj za g. dr. Ivanom Dečkom, ko je isti šel iz »Narodnega doma" v svojo pisarno, ter ga vdaril z neko gorjačo od zadej čez glavo in ramo, potem pa vrgel gorjačo proč in popihal urnih krač liki brzemu zajcu, da so ga komaj Slovenci ujeli. Kakor je njegov napad bil za vraten in capinski, tak je bil tudi njegov zagovor. Izgovarjal se je, da je hotel iti domu, in da je slučajno zadel dr. Dečka po glavi, in ko se je ta obrnil, ga bistro pogledal in s prstom pokazal nanj, da mu je palo junaško germansko srce v pristne nemške hlače, tako da se ni mogel opravičiti, ampak jo popihal. Ker je bilo kacih 6 prič, katere so njegovo dejanje natanko videle, spoznalo je sodišče, da je njegovo zagovarjanje lažnjivo, da je njegov napad bil za vraten (tuckisch) ter mu prisodilo po § 431. k. z. teden dni zapora in platež odškodnine dr. Dečku po 10 g1 d. — Zadnji se je prikazal neki J. Vrečer, neka dolga preklja, obtožen hudodelstva javne sile po § 87. k. z., ker si je dovolil povodom prihoda čeških dijakov v Celje sicer nedolžno, pa celjskim nemškim capinom zelo priljubljeno zabavo, metati kamenje v Slovence in Čehe. To človeče raznaša po zimi gledališke liste za celjsko gledališče, po leti pa je pleskar v službi pri slovenskem slikarju in pleskarju, ter si služi kruh pri delu v slovenskih hišah. Opozarjamo na to človeče, da ga Slovenci, h katerim bi še prišel delat, prijazno spremijo skozi vrata. Tudi ta junak dobil je teden dni zapora. Prihodnji teden pridejo spet drugi nemški junaki na vrsto. Na čelu jim koraka slavnoznani čorbar Haus-baum, katerega so baje ljubljanski Sokoli na celjskem kolodvoru povodom neke slav-nosti vzeli v svoje krepke pesti, ter mu potipali nekoliko njegove žilice. Mož je ob istej priliki z gorjačo pretepaval ljudi in metal kamenje v nje. Toraj le naprej celjski „gaspudje"! — Morilec Blaž Ravnik. O morilcu Blažu Ravniku, ki je bil včeraj obsojen na smrt, širijo se sedaj po mestu razne vesti in- ga sumi ljudstvo, da je umoril tudi fija karja Medičarja in agenta Vencelja Stedrya. Ko je bil Stedry v svoji pisarni v Frančiš kanskih ulicah umorjen, je služil Blaž Ravnik pri sanitetnih vojakih in baje hodil Stedryja masirat! Vojaška bolnica je na Dunajski cesti ravno nasproti vhodu v Frančiškanske ulice. Blaž Ravnik je tukaj res imel priliko opazovati, kaj se godi v Frančiškanskih ulicah in je lahko videl, kedaj je odšel Stedrvjev pisar in je bil Stedry sam v pisarni. Šel je lahko v civilni pa tudi v vojaški obleki h Stedryju in ga umoril. Z okolnostmi in z razmerami v hiši se je lahko popred seznanil. Po umoru je lahko zginil v vojaško bolnico in si je bil lahko svest, da ga tamkaj ne bode nihče iskal. Ali je bil Stedry res s sekiro udarjen? Ali ni mogoče, da ga je Ravnik vdaril z nožem, kakor ga nosijo sanitetni vojaki ? Vse je mogoče. Morilec Stedrvja je moral nekje blizu v Frančiškanskih ulicah stanovati, da je mogel potem hranilnične knjižice skriti v vozu na Grumnikovem dvorišču poleg Ste-drvjeve pisarne. To storiti je mogel le človek, ki je poznal krajevne razmere v hiši, in kateri ni vzbudil suma, če ga je kdo tudi videl v hiši. Morda je kdo, ki bi o tem kaj vedel povedati. Govori se, da je Blaž Ravnik, ko je prišel od vojakov, imel denar. — O Medlčarju se pripoveduje, da je bil morda tudi znan z Ravnikom, in da je menda Ravnik prodajal njegovo uro v Stepanovi vasi. To pa ne bode res. Medičarja so našli v vodi nepoškodovanega in je imel uro pri sebi. Seveda je mogoče, da mu je kdo pobral denar in ga sunil potem v Ljubljanico. Verojetno ravno ni, da bi bil Ravnik s po-nesrečenjem fijakarja Medičarja kaj v zvezi, pač pa nam prihaja sedaj v spomin Ivan Uran, pečarski mojster na Tržaški cesti št. 19, kateri je 14. junija 1898. 1. odšel z doma in se ni več vrnil. Le-ta je bil gotovo znan z Blažem Ravnikom in je baje še isti dan bil v Ravnikovi gostilni „pri ochsen-birtu" na sv. Petra cesti. Ob 6. uri popo-ludne so ljudje še videli Urana, potem pa je zginil. Našli so ga potem v Ljubljanici s prebito glavo. Leta 1894. je nenadoma izginil tudi vojaški župnik Ivan F a j-diga, katerega so tudi mrtvega našli v Ljubljanici. Ivan Fajdiga je stanoval na sv. Petra cesti št. 91 in je imel denar, takrat se je domnevalo, da je Ivan Fajdiga ponesrečil, sedaj se pa že misli, da je bil oropan in v vodo sunjen. Pogreša se od 29. maj-nika t. I. 70 let stari mokar Jakob Faj-gelj iz Ljubljane. Sedaj, ko je Blaž Ravnik priznal, da je ubil in oropal Boštjana Žvana, je spravila govorica imena teh ponesrečencev spet na dan, in ljudje vedno bolj mislijo, da je Blaž Ravnik jednega ali druzega res umoril. Posebno pa se misli, da je Blaž Ravnik morilec Stedryja in Urana, ker sta bila na isti način pobita, kakor Boštjan Žvan. Morda bode Blaž Ravnik sedaj, ko se mu je omehčala vest, sam kaj povedal in priznal. — Razdelitev obleke. Odbor gospej vabi vse dobrotnike k razdelitvi obleke in črevljev ubogim učenkam in učencem tukajšnjih ljudskih šol. Razdelitev vršila se bo jutri, v nedeljo, 17. decembra t. 1. ob 11 uri dopoludne v telovadnici I mestne deške šole (Komenskega ulice). — „Slavčev" zabavni večer se vrši jutri, v nedeljo, dne 17. t. m. v društvenih prostorih, h kateremu se uljudno vabijo še jedenkrat vsi členi ter podporniki. Upeljani gostje dobro došli. Vstop prost. — Božične počitnice na ljubljanskih ljudskih šolah prično se v soboto 23. dec. t. 1. dopoludne ter trajajo do 2. januvarja 1900. 1. — Umrl je včeraj popoldne nagloma c. kr. davkar v p., g Ferd. F i s c h e r, star 62 let. Prišel je v čakalnico vojaškega štabnega zdravnika, g. drja. Stareta, kjer ga je zadela kap. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne. — Umrla je 12. t. m. soproga župana in nadučitelja v p. v Kanalu, gospa Marija Zega. V Bovcu pa gospa Elza Ostan. — Društvo v varstvo ptičev se prav marljivo zastavlja za svoje drobne varovance, koje ugonobljata glad in mraz. Usmilite se krilatih naših pevcev, in posebno poživljamo prijatelje našega lista po deželi, da naj pridno potresaj o ticam okrog vrtov, da se vzdrže do spomladi! Omenjeno društvo naznanja, da ima na razpolago mizice za potresanje, koje prodaja neudom za 1 gld 40 kr., udom pa za 1 gld. komad. Isto-tako pa dobe pri društvu deske za potresanje, ki se pri bij ej o na okna. Udje dobivajo take deske brezplačno, neudom pa se prodajajo po 30 kr. komad. Upamo, da bodo prijatelji ptic kmalu pobrali take mizice, kakor deske, kar se oboje dobi pri gosp. F. Schulzu, načelniku društva ! — Število abonentov telefona v Ljubljani znaša tačas 145. — S kolodvora. Vsled neugodnega vremena imajo vsi osobni vlaki več ali manj zamude. Tovorni promet je iz Ljubljane na obe strani proti Dunaju in proti Trstu ustavljen. Gorenjski vlak. ki odide iz Ljubljane o polnoči, je pri vozil le do Bleda. Na progi Trbiž-Pontabel je tudi osebni promet ustavljen. Pri Javorniku je skočil vlak s tira in tiči stroj v snegu. — Medvedom na sledu so lovci na kočevsko hrvaški meji. Okolu Čabra, Prezida in Vinice se ta zver rada potika, in upati je, da nalete pri tej ostri zimi kmalu na kakega kosmatinca. — Snega padlo je po deželi na Notranjskem in Gorenjskem tri črevlje, po Dolenjskem pa 2 črevlja na visoki V goratih krajih so pota tako zametena, da otroci ne morejo do šole. — Zamet na Rudolfovi železnici. V Jesenicah na Gorenjskem je po noči skočil neki tovorni vlak z dvemi stroji iz tira. Po dnevi je bil tovorni promet ustavljen, po noči so ga hoteli forsirati, ker je bilo mnogo blaga za prevažanje. A zameti so bili preveliki. Tudi v Javorniku je skočil S^roj iz tira. Tovorni promet na državni in na južni železnici je ustavljen. Gorenjska Stran je vsled omenjene nezgode zastavljena, popotniki morajo prestopati. — Zverinska mati. Roza Komac iz Svinega pri Kobaridu, ki je služila v Trstu, je umorila svoje nezakonsko dete s škarjami, katere mu je zasadila v glavo, potem pa vrgla truplo v stranišče. 201etno morilko so zaprli. — Jubilejska samopomoč. Dne G. t. m. je umrla gospa Ana Krajnik, soproga nadučitelja v Kobaridu. Pokojnica je bila v smislu § 7. društvenih pravil ud društva. Ker šteje društvo 183 udov, je t. č. predsednik g. Jakob Dimnik izplačal vdovcu v smislu § 3. društvenih pravil 183 gld. V smislu § 4. lit. a društvenih pravil mora plačati vsak društvenik po smrti enega društvenika 1 gld. za prihodnji slučaj smrti. Glede roka za to vplačilo govori lit. b § 4. tako-le: „Plačati se mora tekom enega meseca po društvenikovi smrti, (v tem slučaju do 6. prosinca 1900. 1.) ki se razglasi v slovenskih učiteljskih glasilih in dnevnikih." § 6. lit. b pa pravi: „Za upravne stroške plača vsak društvenik pri prvem slučaju smrti v letu 15 kr.; preostanki pridejo v reservno podporno zalogo". Lit. c § 6. pravi: „Vsa vplačevanja se pošiljajo društvenemu načelniku." Na podstavi tega naj blagovolijo členi poslati do 6. jan. 1900 1 gl. 15 kr. Kdor še ni ud in želi pristopiti, mora plačati 50 kr. vstopnine, 1 gld. udnine, 1 gld. za rezervno podporno zalogo in potem vsako leto meseca svečana zopet 1 gld. 10 kr., poštnine 15 kr. za upravne stroške pri prvem slučaju smrti v letu. Na pod stavi § 7. lit. e) se sprejmo v društvo le oni, ki še niso stari 45 let in so zdravi. Ti društveniki doplačajo tolikokrat po 1 gld., kolikor slučajev smrti je bilo med društveniki od ustanovitve društva. (Do danes je bil en sam slučaj smrti. — Oddaja gozdnih drevesc. V svrho pogozdovanja se oddaja od državnega gozdnega vrta v Celju eden milijon različne vrste iglastih drevesc po naslednji ceni in sicer velja: 1000 komadov 3 letnih smrek 2 gld., 1000 komadov 2 letnih mecesnov 2 gld., 1000 komadov 2 letnih borov 1 gld. 50 kr., 1000 komadov 2 letnih črnih borov 1 gld. 50 kr. Prijave za dobavo rečenih gozdnih drevesc sprejemata c. kr. okrajno gozdarsko nadzorstvo v Celju, c. kr. deželno gozdarstvo v Gradcu in sicer za pomladno pogozdovanje do 15. januvarja, za jesensko pogozdovanje do 15. septembra vsakega leta Neimovitim gozdnim lastnikom oddajajo se gozdna drevesca brezplačno, to je: povrniti se morajo le stroški za izkopavanje, zavitek in prevožnjo. Na kolka prostih prošnjah neimovitih lastnikov mora občinski urad izrecno potrditi njih neimovitost. Natanko naj se napovedo število in vrsta zahtevanih drevesc, naslov prošnjika, pošta ali železnična postaja, kamor se drevesca naj pošljejo. * 11 let star samomorilec. Kari Schil-fer, llletni sin neke vdove na Dunaju, se je te dni vrgel s IV. nadstropja na dvorišče ter se smrtno pobil. Deček je dobil v šoli po njega mnenju preveč slabo spričevalo. Učitelj mu je dal skoraj same 2 (t. j. red dobro), a to se je zdelo Karlu, učencu V. ljudskega razreda, premalo. Ko je pokazal spričevalo materi, mu ni rekla niti besedice, a vendar je šel deček takoj na stranišče, kjer je odprl okno in skočil na dvorišče. Ponos dečka je bil večji kakor strah pred smrtjo. Čuden otrok! * Nova lepota ženskih. Pariške dame hočejo postati ne le po obleki, športu in vedenju podobne moškim, nego tudi kolikor možno telesno enake. Zategadelj je otvoril neki zdravnik zavod, v katerem s tuši in masažo odpravljajo in vsaj zmanjšajo boke (kolke) in narede prsi docela plosnate. Ženska brez prsi in brez bokov se zdi danes v Parizu najlepša in telesno najmodernejša! * Morilec na smrtni postelji. Iz Strassburga se poroča v „Frankfurter Zei-tung": Pred kratkim je umrl francoski gozdnar Schaffer, ki je povedal na smrtni postelji, da je bil 1.1870 prestavljen v Bitsch. Bavarski vojaki so mu vzeli nekaj glav goveje živine, zato je Schaffer sklenil, da se Sf^jjT Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu"»št 288, dn6 16. decembra 1899. nad Bavarci maščuje. Ko so neke noči prenočevali pri gozdnarju neki bavarski častnik in dva njegovi slugi, jim je gozdnar prereza! v spanju z nožem vrat in zakopal vsa tri trupla v kleti. Takoj, ko je to izpovedal, je Schaffer umrl. * Začetek novega stoletja. Papež je odredil, da bode o polnoči po vseh katoliških cerkvah slovesna maša. Ker pa mislijo nekateri, da se začne novo stoletje šele 1. januvarja 1901., bodo po katoliških cerkvah maše tudi o polnoči tega dne. Tako bo vstreženo vsem. V Berolinu bodo imeli slovesno mašo za dvor ob 11. uri ponoči; o polnoči pa bo cesar v svojem gradu sprejemal novoletna voščila s posebnim sijajem. Vdeležiti se morajo sprejema ves dvor in diplomatje s svojimi damami. * 33 otrok! V Londonu je umrla te dni gospa Mary J o na s, mati največje rodbine na Angleškem. Doživela je 87. leto ter narodila 33 otrok. Seveda ima tudi mnogo vnuKov. Nedavno je dobila ustanovo za svojo največjo rodbino v angleškem svetovnem kraljestvu. * Rodbinska drama v Parizu. 32letna omožena gospa Lacroix, žena ponarejalca denarja, je iz obupa, ker njen mož ni hotel delati, nego je le sleparil, zadušila z ogljikovo kislino, sebe in trjje svojih otrok. Desetletni sin ji je še pomagal s papirjem zalepiti vse luknjice na oknih. Predno je umrla, je napisala pismo, da odpušča soprogu, a da noče živeti več. Pri soprogu so našli malo tiskarno za izdelovanje bankovcev. Književnost — Povesti. Spisal dr. Ivan Tavčar. — IV. zvezek. — V Ljubljani. Založil pisatelj. Tiskala Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bam-berg. — Najnovejši zvezek Tavčarjevih povesti obsega te le spise: I. Tiberius Pan nonicus. —II. Kuzovci. Slika iz naroda. — Vita vitae meae. Zgodovinska podoba. — IV. V Zali. — Cena mehko vezani knjigi je 1 gld. 20 kr., v platno 1 gld. 50 kr., v polusnje pa 2 gld. 10 kr. Dobiti je vse doslej izšle Tavčarjeve povesti tudi pri L. Schvventnerju v Ljubljani. Več v listku v kratkem. — Slovanske knjižnice snopiči 91. do 93. z vsebino „Sinu, rodbinska drama v 4 dejanjih, spisal Engelbert Gangl, je posvečen g. Antonu Aškercu. Na čelu knjige je slika g. Inemanna v naslovni ulogi. — Cirilo-Metodijski zidni in skladni koledar za I. 1900., katerega je izdala tiskarna J. Krmpotić i dr. v Pulju, smo sprejeli ravnokar. Ta koledar s sliko slovanskih blagovestnikov, ki je ukusno izdelan, da mora biti okras vsaki rodoljubni hiši, prinaša na zidnem delu mesečne dneve za katolike in pravoslavne, v skladnem pa mesece v hrvatskem, slovenskem, ruskem in latinskem jeziku z oznako imen svetnikov (cerkvenih in narodnih) za katolike in pravoslavne v Cis in Translataniji; zraven prinaša lunine sprememae, žrebanje srečk, postne dneve in slednjič razne me-raente rodoljubom ter rasenje in padanje dnevov in tednov v letu. Koledar je na hartonu v obliki 30: 40 cm ter stane s poštnino vred samo 60 kr. Priporočamo vsem rodoljubom, občinam, crkvenim in drugim uradom, naj si omislijo ta koledar. Naročila sprejema: Tiskarna J. Krm p o t i d i. dr. v Pulju (Pola — Istra.) Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 16. decembra. V današnji seji poslanske zbornice je dr. Grego-rec s privoljenjem kluba predložil načrt zakona vvarstvo narodnih manjšin, sestavljen v smislu čl. 19. državnih osnovnih zakonov. Stransky je potem jako ostro protestoval proti včerajšnjemu postopanju načelnika na-godbenega odseka. Ožigosal je to postopanje kot nasilstvo in teptanje pravice. Apeloval je na predsednika, naj ne pripušča takih silovitosti in dejal levici, da se pač ne izplača provizo-ričnega Clarvja v vsem slušati kar hoče. Fuchs je izjavil, da na postopanje načelnikov posameznih odsekov nima vpliva. Temu so Čehi odločno ugovarjali, kličoč: „ Potem si bomo pa sami pomagali. Zbornica je potem razpravljala o uredbi plač državnih slug. Dunaj 16. decembra. Bilinski je za pondeljek pozvan k cesarju. Hotel se je danes odpovedati načelni-štvu nagodbenega odseka, a je to misel po prigovarjanju izvrševalnega odbora poljskega kluba zopet opustil. Dunaj 16. decembra. Nemški na-cionalci in Schonererjanci so se danes z Wolfom spravili. Wolf je dal nacio-nalcem častno izjavo. Dunaj 16. decembra. Danes ob pol 12. uri se je sešel ministrski svet na sejo, ki traje še sedaj Dunaj 16. decembra. Danes pride Szell semkaj. Temu se pripisuje velika važnost. Dunaj 16. decembra. V parlamentu se govori, da utegne že danes biti zadnja seja pred Božičem. To se sklepa iz tega, da so bile na dnevni red postavljene tri nove točke. Ce danes ne bo zadnja seja, bo pa v sredo. Gradec 16. decembra. V tovarni Parlov Hart v Koflachu se je vsled snega vdrla streha. Zasutih je bilo 40 delavcev. Izkopali so 5 ubitih in 12 smrtnoranjenih, ostali so lahko ranjeni. Smrtnoranjeni so v takem stanju, da jih niti v bolnico ne morejo prepeljati. London 16. decembra. Oficialno se razglaša, da je bil general Buller pri reki Tugela pobit in da je izgubil 10 topov. London 16. decembra Vlada je poskrbela, da se odpošlje 7 divizija takoj v Južno Afriko. London 16. decembra. Hoteč zavzeti velevažno mesto ob reki Tugela, je general Buller, razdeli vši svojo armado v tri kolone, naskočil Bure. Ti so bili za reko, in sicer v jako trdnih pozicijah. Buri so postrelili vse konje topničarstva. Samo dva topa so rešili Angleži. Brigadi Hart in Haldyars sta silno trpeli, vsled česar so se Angleži morali umakniti z bojišča. London 16. decembra. General Buller brzojavlja, da je njegovo armado zadela velika nesreča. Ob 4. uri zjutraj sem s celo armado poskusil iz-vojevati prehod čez reko Tugela Sovražnik je postrelil vse konje. Vzlic naj-obupnejšim poskusom, spraviti topove v varnost, se to ni posrečilo. Sovražnik nam je vzel 10 topov, 1 top pa so sovražne granate uničile. Ker sem se prepričal, da bi vojaštvo le po nepotrebnem žrtvovalo svoje življenje, če bi se boj nadaljeval, sem ukazal, da se umakne. Sovražnik nas je trdo preganjal. Bojim se, da je divizija Hart mnogo trpela. Bruselj 16. decembra. Trans-vaalski poslanik je dobil poročilo, da je bila Bullerjeva armada pri reki Tugela popolnoma premagana in razbita. Jedna divizija, broječa 1500 mož, je uničena. Samo od njenih oficirjev jih je bilo 25 ubitih. Ob sklepu lista. Danes popoldne so pripeljali Ravnika v njegovo hišo v Kolodvorskih ulicah. Ženo njegovo so poprej odpravili iz hiše. Sodna komisija je izvršila hišno preiskavo, a govori se, da denarja ni našla. Ravnik morilec Stedrvja? Ob zaključku lista smo dobili vest: Ravnik je priznal, da je umoril Stedrvja. Vest nam je došla sicer z najzanesljivejše strani, a potrjena še ni, zato jo priobčujemo s potrebno reservo. Darila. U re dniStvu naSega listajo poslala: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Rodbina Hugo T u r k, mesto venca teti gospe Ivani Skale 10 K. — Živela rodoljubna rodbina! Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano ,Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1*80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A, MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (59—17) Posebne antiseptične prvine praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi prouzročujejo jako dobre uspehe pri celjenju raznih ranjenj in služi to sredstvo ob jednem v varnost ran in za odstranjenje vsacega onesnaženja in vnetja, kakor tudi olajšuje bolečine. To dobro domače sredstvo se dobiva tudi v tukajšnjih le karnah. Glej inaerat. b Dobre domače zdravilo. Mej domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LINIMENT. CAPS1CI COMP. prvo meato. Cena je nizka: 40 kr., 70 kr. in 1 gld. steklenica in vsako steklenico je spoznati na znanem sidru. v * lekarnarja Brady-Ju kapljiee za aseledee, prej znane tudi pod imenom Ma-rijaceljske kapljice za želodec, so vsled svojega preizkušenega, izbornega, vzbudilnega in okrepčevalnega vplivanja pri slabosti želodca in prebavnih težavah v vseh slojih prebivalstva čim-dalje bolj priljubljene in se dobivajo v vseh lekarnah. Opozarjamo čč. čitatelje, da pri naročilih pazijo na podobo znamke in podpisa, ki ga objavljamo v inseratnem delu lista, ker le tedaj so Marijaceljske kapljice za želodec pristne. Okus odločuje. Tisti del občinstva, ki še ni imel prilike spoznati s poskušnjo velikih pred-nostij Kathreiner-Kneippove sladne kave, jo smatra še vedno za navadno prazen ječmen, kakor so ga rabili na kmetih in za otruke v prejšnjih časih. V splošno korist se torej zgodi, ako se opozarja na to, da je Kathreinerjev izdelek prava sladna kava, katera sama in po pravici zasluži to ime. To namreč, da dobi Kathreinerjeva sladna kava po novoizumljenem proizvajanju z nekim izvlečkom iz kavinega sadu duh in okus bobove kave, je največ pripomoglo k temu, da se je ta izdelek udomačil in priljubil danes že po vseh državah, in postal potemtakem svetoven artikel prve vrste. Kathreinerjeva sladna kava se rabi večinoma kot primes k bovovi kavi. In v tej uporabi je prav izvrstna, ker zbolša njen okus. ga stori prijetnejšega in odpravi objednem njene zdravju škodljive lastnosti. Pa tudi brez bobove kave, močno skuhana in z mlekom in sladkorjem prirejena, ima Kathreinerjeva sladna kava izvrsten okus in jo otrokom in bolnikom že splošno zdravniško priporočajo. Združuje priljubljeni okus bobove kave z jako važnimi zdravilnimi lastnostmi domačega sladnega izdelka, in ima veliko vrednost in nejednako prednost za vsacega prijatelja kave in posebno za vsako družino. Dobi se povsod, toda pristna samo v znanih izvirnih zavitkih in s podobo župnika Kneippa kot varnostno znamko in z imenom „Kathreiner*'. Na to je treba posebno paziti, ker se imenuje slabše ponarejena kava večkrat napačno „Kathreinerjeva kava na vago", katero se mora torej vselej iz lastne koristi odkloniti. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 38. Dr. pr. 96 V soboto, dne 16. decembra 1899. C. Ur. dvorni operni pevec Jv'ran Pacal z Dunaja kot gotst. Prodana nevesta. Komična opera v treh dejanjih. Spisal K. Sabina. Uglasbil B. Smetana. Kapelnik g Hilarij Benišek. Režiser g. Josip Nolli. Blagajnica s« odpri« ob J. uri. — Začetek ob 1 28. ari. — Rinec po 10. uri Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peti. polka Leopold II. št. 27. Prihodnja predstava v torek, dne" 16. decembra: C. kr. dvorni operni pevec, tenorist, gospod Fran Pacal z Dunaja nastopi drugikrat kot gost v naslovni ulogi Charles Gounodove opere „Faust". Umrli so v Ljubljani: Dne 14. decemara: Marija Vdovič, kuharica, 82 let, Poljanska cesta št. 16, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 13. decembra: Anton Smolej, posestnik, 56 let, vsled raka v želodcu. Dne 14. decembra: Ivan Prime, gostač 58 let, naduha. Meteorologično poročilo. Vtttna nad morjem S08-8 m. Sr«dnJ( ar»tnl Umk 736 0 mm | Dec Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 4s> !> Vet-ovi Nebo 9. zvečer 7241 — 20 si. jug 1 sneg 16 - 7. zjutraj 2. popol. 727 9 7291 — 0-7 — 06 si. 8Vzho Skladni slovenski koledar po 60 in mali po 25 kr. Stenski slovenski koledar po 25 kr., po pošti 5 kr. več. (2266) Ivan Bonac. dfCcz- ac pti oŠ/toč1«- i* pipave *JJ ca3«' pomauj/ian/a ća><* niaoa- -mopfa 2^ oifi pzijattf/cv in z-nancev jjjj* o»e6no po>foviti, /iftčcva tem potom W* ^ ,Ma *čaz«. (2264) % I kožica in čVcncctj ĆUko. j& „Ljubljanski Zvon" štev. 1 leta 1897 kupi upravništvo „Ljubljanskoga Zvona". TJ"rađ.n.o đ-o-voljezist posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št, 6 priporoča in namešča (2258) slnžbe iskajoee vsake vrste za Ljubljano in drugod. — Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. V PiTiiali se prodajo pod ugodnimi pogoji manjše in večje parcele pripravne za stavbe. Nekatere so ob vodi. Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (2039- 6) Zaradi bolezni se proda vrtnarstvo. Natan^neji pogoji se izvedo na Kar-lovški cesti št. 2. (2250—1) na Valvazorjevem trgu št. 5 (nekdanja Lokarjeva hiša) odda se takoj v najem. Pojasnila se izvedo" pri gosp. Filipu Supančiču, Rimska ceste št. 16. (2235-3) 4 lepe konje ima. na prodaj (2232—3) J. Kajfež« Novoselo pri Kočevja. Učenec s primerno šolsko omiko, slovenskega in nemškega jezika zmožen, poštenih starišev, se sprejme v trgovino z manufakturnim in mešanim blagom pri J. Skct-u v Žužemberku. (2263-d u V nedeljo, 17. decembra 1899 vojaški *m koncert Začetek ob 8. uri zvečer, Vstop prost. K obilni udeležbi vabi z velespoštovanjem (2208) Fran Krapež. Ces. Kr. avstrijske 0& državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta. Odhod iz LJubljane juž. kol Proga čez Trbiž. Oh 12. uri 5 m. po uoci osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec Franzensfeste. Ljubno; če« Selztbal v Aus*e, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v L*nc, na Dtinai via Amstetten. — Oh 7. uri 5 m. zjutraj osobni vb k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; č^z Selztbal v Solno-^rad, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in pravnikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljj.k, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selztbal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, C'irih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reining v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Htb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in V Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutmj, ob 1 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano jaz kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lpskega, Prage. Fraucovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevva, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pl/.nja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2 uri r> m. popoludue, ob 6. uri tO m. zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 55 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (1206) Slavnemu občinstvu, posebno gospodom gostilničarjem priporoča podpisanec svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (Kohlensaure), koja }e priznana kot najokusnejša in najzdravejša (43—50) Vse odjemalce v naprej 9 zagotavljajoč vsikdar točne $ in vestne postrežbe, prosim e za obila naročila ter beležim t najudanejše s spoštovanjem X I Gašper Bolte, izdelovalec 1 sodovice, Rimska cesta št. 10. ij\ Založena 1847. Ifg- Založena 1847. |f&. m Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani (16161) Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. Ceno na prodaj! ..IJublJaiiNlti Kvon-* vseli 19 letnikov (1881—1899) skupaj ali posamezno; letnik 2 gld. in višje (po redkosti letnikov). ..tlom Lit *>%«••• 1888—1897 (prvi letniki jako redki). (2265-1) Iz prijaznosti posreduje K'vsanmsa Bo- na£a trgovina s papirjem v EJ ubij a ni. Trgovski pomočnik in učenec se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom v mestu na deželi. (2259—1) Kje? pove upravništvo „S!ov. Nar.", (198-47) SUCHARD I Povsod K na prodaj. * Cacao j Bgj Ugodna pi'ilifaa: [|J Janko Klopčič urar, zaloga zlatnine in srebrnine Ljubljana, Prešernove ulice št. 4. Razne žepne in stenske ure, lične budilke po izdatno znižanih cenah. Popolna razprodaja okusno izdelanih predmetov iz srebra in kina-srebra. Haznovrsuii l&ino iz 14-kar. zlata, double, srebra, granatov. Opozarjajoč slavno občinstvo na to posebno ugodno priliko za nakupovanje, priporoča se (2074—7) z velespoštovanjem Janko Klopčič iža eeeee Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — IluBtio-(114) vani ceniki zastonj. (51) 100 do 300 goldinarjev na mesec lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in poSteno brez kapitala in rizike 8 prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe na: Ludwig Osterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (1917—9, Elegantna soba s brano ali brez nje se odda s 1. januvar jem 1900 v Jenkovi hiši nasproti Ju-stični palači. (2260-1, ! Za ves svet! Kdoi* hore 1* dobro, zanesljivo uro in čudovito ceno, naj zahteva moj ilustrovani cenik ur, verižic, zlatnine in Poieg stoječa china-srebra Jwo. ! brezplačno in poštnine prosto! Švicarskih ur izdelovanje in eksport J. VVanderer (2226_, Ki*akov, Siradom 2. B°gat°i2ber Božičnih in novoletnih daril priporoča drogerija F. Pettauer v Ljubljani. Okusno prirejene (2234—2) parfumerije, dražestne novosti vsakovrstnih cen. Toaletni predmeti. Čaj, mm, konjak, likerji, vina. Fotografieni aparati prijetna zabava za mlade in stare. čRavnokar je izšel Stenski koledar a 25 kr., po posti 28 kr. Skladni koledar a 60 kr., po posti 65 kr. 3o sip ^etrič tovarniška zaloga papirja v £jabljani (2197-3) $y pefra cesfQ *(ey 4 S«K .^ife: Sife Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda Hoher Markt G. Generalni zastop za Štajersko in Koroško Gradec, TJallliaiisasg-asse 1. Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu ,,Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje. Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 kron. L. 1897 J« na podlagi 1269 smrtnih slučajev Izplačalo 398.378-90 kron. Od 1. 1890 1897 se Je izplačalo 1,654 378 16 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Nespremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške la zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5°/0 obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplaćanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. (1793-12) Glavni zastop za Kranjsko: v Ljubljani, Florijanske ulice št. 3. Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agent ur 11 78 naredite otrokom svojim, ako kupite neprekošeno Božično zbirko katero zaradi prevelikega izdelovanja moramo oddajati za slepo ceno gld. 142. Naša sijajna Božična zbirka ima nastopne, vseskozi smisine, solidno in okusno izdelane jsrrače, to je: 1 sijajna Richter-jeva skrinjica gradi Inih ka- menov, obsezajoča 30 komadov. 1 knjižica predlog s 25 barvanimi podobami. 1 plehasto štedilno ognjišče z ozadjem. 1 garnitura kuhinjskega orodja. 1 oblečena punčka s členi. X škatljica cinastih vojakov. 1 plehasta trobenta s porcel. nastavkom. 1 poučna knjiga podob. 1 loterijska igra za 6 osob. 1 brenčeč volk. 1 juks-fotograf. 1 keber, ki sam leti. 1 remontoir-ura za postaviti. 1 verižica za uro. 1 petelin za pihati. 1 škrat. 1 krasen prstan. Opozarjamo v interesu vseh kupovalcev, da naročila prav hitro dopošljejo, ker vsak dan dohaja na stotine naročil, in ne bode več tako ugodne prilike, da se več otrok skupaj tako bogato obdari za nuiho I tri d. A'i Itr. Razpošilja v lesenih zabojčkih, ako se vpošlje denar naprej, ali proti povzetju Albert ^ohzx komisijska zaloga blaga (Commissionsvvaren-haus) Dunaj. VI BI 'i. |»oh«iio predalo. (Postfach.) (2211-2) Vsestransko jako pohvaljena Vzgoja in omika ali izvir sreče" {neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po pošti 1 gld: 90 kr., ali proti poštnemu povzetju pri >i«»ieš«i Valenrit-ii nn Hluiiajti. (VVien), III. Bez., Hauptstrasse Nro. 84, 3. Stiege, II. St. ThUr 38. Prodajalec je pripravljen, lierazrezano in čisto knjigo vzeti nazaj in povrniti denar. (1589-19 Najboljša pijača za rodbine !!! praznike priporočam (2261—1) izvrstno* * * izvozno češke delniške pivovarne v Budjevicah Vza.i>ojili i>o Qi5 s-Jtelclenic. Slavnim rodbinam se za mnogobrojna naročila najtopleje priporočam z odličnim spoštovanjem Anton Ditrich, Ljubljana Marije Terezije cesta štv. 2. is mlina Vinkota Majdiča v Kranji oddaja se po en gros cenah v plombiranih vrečicah po IO in 25 kil v prodajalni Maksa Domicelja v Ljubljani na Rimski cesti vis-a-vis Gorupoviin hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaja se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. (459 -42) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z jzdelki vseh ogerskih mlinov. rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 50 Zaloga v LJubljani: M. E. Supan in P. Lassnik, v Kranju: Fr. Dolenz, A. Kummer, v Radovljici: Oton Homan, v Mojstrani: J. Kozjek. oderce izvrstne faraone, najboljši izdelek pripore ča Alojzi) Persche 50 Pred škofijo št 22, poleg mestne hiše. 1» Ljubljana, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev i in velocipedov. MF Proda se takoj brez konkorence z gostilno jednonadstropna hiša s 5 orali zemljišča na Spodnjem Štajerskem. Cena in plačilni pogoji ugodni. (2243—2) Ponudbe z znamko za odgovor sprejema lastnik, stavbinsko podjetje Bucher v Lipnici (Baugeschaft Bucher in Leibnitz(. Veliki krah! New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 0*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce; 6 kom. ang. Viktoria časic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor, -ft-ft komadov skupaj samo 6*641. "Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakšnl slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno jsrariiituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno božično in novoletno darilo kakor tudi za vsako boljše fKOsnocIarstvo. Dobiva se Jedino le v (1841—11) A. IIBKSCIIK1 1U.-S1 Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II, Rembrandstr. 19/W. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se znezek naprej vpošlje. ^K^^/ Čistilni prašek za njo IO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. inkr. stotnik v 27. pešpolku. Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem Gradec. Anton Marx, o kr. pol. uradnik. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete šc jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik. Dva glasovira eden koncertni z močnim in vstra-jajočim glasom proda tudi na obroke J os. Klopčič, n. uč: v Št. Petru, Sav. dolina. mestni grb registrovana varstvena znanka ,,kačji križ na treh hribih". Najfinejši in naj-milejši konjak je Tokajski konjak zgornjim tokajskim mestnim grbom iz prve tokajske tovarne konjaka V TokajU. časa.!, Zlate svetinje : Pariš, Bordeaux, Nizza, Haag, London, Bruselj, Chicago, Dunaj, Berol.n i, t. d. Samoprođa'a za Litijo in okolico: Lebinger & Bergman v Litiji. Izurjena modistinja vsprejme se za vse leto. Vpraša naj se na Mestnem trgu št. 3 v prodajalnici od 10.—12. ure (2257—1) Tovarniška zaloga na Dunaji za gumijeve obveze pri požlahtovanju trt opozarja p. n. odjemalce, da si omislijo še tekom meseca decembra kar potrebujejo, ker se bode potem cena istih znatno zvišala. — Naslov v upravništvu. (2203 —3) \U •+» »jfrj. »i|f» • n a • s 4 Resna ženitna ponudba. Usnjar, 35 let star, s 6000 gld. premoženja, v prijaznem trgu, želi se poročiti z 20 do 30 let staro gospodično, ki ima 3 — 5000 gld. premoženja Ponudbe s slikami, katere se po novem letu vrnejo, naj se pošljejo do 1. janu-varja 1900 pod naslovom: št. 13 poste restante Šent Vid pri Zatičini. (2239-3) It 3* S* 5* s* IT Zađnji mesec! 100.000 kron vrednosti 5 a 20.000 kron vrednosti itd. itd. v gotovem denarju z 20% odbitka, toliko znašajo glavni dobitki velike dobrodelne loterije na korist polikliniškega. društva (bolnico) ter so brez dvoma najlepše, najcenejše in najbolj praktično božično darilo. Vsaka srečka igra v vseh 6 žrebanjih brez doplačila in velja vendar le OSgr 1 krono. TESJ enea-a) I. žrebanje bode nepreklicno že [g: dne 4. januvarja 1899. Igj *|« Srečke se dobivajo : pri banki J. C. Maver v Ljubljani. ^ % Q ^^^^ priporoča 1^>^J. Soklič. »so trs. *s 1? oouBjj. pod jgza I Avgust Repič I sodar I Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 g v Trnove rrx 3 se priporoča bL občinstvu in naznanja, da I izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz Ž hrastovega in mehkega lesa po najnižjih I S?nan- — Kupuje in prodaja staro vinsko ™ 50 posodo. I Ljubljana, Židovske nlice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke 5 je vedno na izbero. * Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 50 3iniiimnni o w wo w w i Josip Reich > 4 likanje sukna, barvarija in l kemična spiralnica j Kemična spiramica 4 Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4 < d se priporoča za vsa v to stroko spadaioča k j 60 dela. * * Postrežba to6na. — Gene nizke. 1rw yr ^r^r^r^ar r Fran Detier LJUBLJANA, Stavi trg 6t. 1. 50 Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti. Ign. Fasching-a vdove 50 ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo štedilnik ognjišč najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja .naročila se hitro izvrše". Največja izber najnovejšega svilnatega blaga črnega in barvastegs za cele obleke 60 in bluze, priporoča Alojzij Persche Pred škofijo 22, poleg mestnejhise. USPORHA KUCHVNE Maggi-jeva juhna zabela je jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča. V izvirnih steklenicah od 50 vinarjev naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. — Izvirne stekleničice se z Maggi-jevo zabelo najceneje napolnujejo. (2251, 6 ulmerskih dog prav lepih, mladih, srebrnosive barve, krasni eksemplari, pripravni bežiiaa darila proda (2241-2) Ognjevit Kozjek hišni posestnik in gostilničar „pri Kan-kertu" v Spodnji Šiški št. 20. Josip Pogačnik krojač priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico za izdelovanje raznovrstnih oblek za gospođe uradniških uniform itd. Zaloga raznovrstnega angleškega, francoskega in brnskega blaga. Naročila se izvršujejo po iiajiioveJHl modi, hitro in eeno. Popravila se sprejemajo. (2217—2) Dobro ohranjena hišna oprava (2199-3) kupi se takoj. Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.". laz Mmm e svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo- reley-lasmi dobila sem jih vsled 14me-sečne vporabe svoje EB samoiznajdene |3 pomade. To so naj-slovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne pro-vzroča izpadanja las, pouspešuje rast istih, poživlja lasnik, pouspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do naj-f£ I višje starosti.;« — tt- —. m — Cena lončka 1 gld., 2gldM3gld.,6gld. Pošiljam po [pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s vsem svetu iz to- postnim povzetjem po varne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila. Mnu C&iltafj Dunaj L, Seilergasse 5. 2097-5 C. kr. pri v. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portlandacement v vedno jednakomerni vse od avstrijskega^ društva inženirjev in arhitektov določena predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč* nadltriljajoci dobroti; kakor tudi svoje priznano izvrstno apnog Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših tvrđi: so na razpolago. Centralni urad: = iiunaj, I Maximiliansb ss« 8. (2210—2) \orc\^fjfc c>oNW\a^ vrv f tAl Vizitnice in kuverte s firmo priporoča (667—19) „Narodna tiskarna' ■L v Ljubljani Desertna vina MAT "V JE RMOUTH MAHSAI.A CIPRO Poštnine prosto proti povzetju. Embalaža se ne računa. Kdor naroči 12 steklenic se mu dovoljuje 5% odbitka. 3 originalne butelke po 7/io 1 teh pristnih in finih vin, bodisi ene ali druge vrste, stanejo samo gld. 4.50. (2225—3) Ivan Schuster, Trst, Velika izber v 11* t *L X X.4, X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X J * %- I- i: I Šampanjca, likerjev, ruma, punčnih esenc, ementalskega, grojerskega in parmesanskega sira, pravih francoskih sardin in gorčice. Kot sžcpeci aliteta s Moselski Brauneberger, velika buteljka i gid. 40 kr. Peter lv0^^ixil*: t2249-1) Wolfove uliee št. 1. V^resnici samo dobre gumi galoše ruske in američanske prodaja (2221—3) Ivan Kordik v Ljubljani, Prešernove ulice 10-14. Neobhodno potrebno Najboljša, Jk VOD priporočena od profesorjev: dvornega svetnika Oppolzerja, Schnitzlerja, Kaintzbauerja in dr. že petdeset let sem, je nedvomno AN ATHERIN od c. kr. dvornega zobozdravnika dr. J. G. Poppa na Dunaju v steklenicah a gld. 1 40, gld. 1.—, gld. —"50 s presenetljivim uspehom proti vsem ustnim in zobnim zlom, zobnim bolečinam, smrdljivemu dihu, prhkim zobem, utrjuje zobno meso, obdrži zobe do visoke starosti, varuje žvečilne organe, da ne gnijejo. (2098 — 4) Zobni prah 63 kr., Anatherin - zobna pasta v steklenih posodicah 70 kr., v zavitkih 35 kr. Zobna plomba gld. 1—, aromatično zeliščno milo za odpravo kožne nečednosti 30 kr. V vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah. Pristno le, če je v steklenica/t, kakor je na fg| stran/, z modro etiketo v francoskem jeziku in l|s v zlatem tisku z mojo tvrdko. *,j teSSB^3B53S3^SSS r,t »Mak« roiu<> L. LnserjiT oUfz za tale. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-^==^= som, žuljem itd. itd. ===== Glavna zaloga: L„ SchweLk-ova lekarna Dunaj -Meidling. z^r Loser-jei-sK Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Šavnik. (9—50) OOOOOOOOOOOOOOOt Najbolj razširjeni so vsled svoje priznane izborne kakovosti (2161—3, najbolj renomirane in najstarejše tvornišk' firme grofa Štefana Keglevicha ■■UMle«liiil4 % I* ro m o n t »rti (Grof Keglevich Istvan utodai) Pri nakupovanju naj se pazi natančno na bo firmo, da se ne dobi falsilikatov. Marke * ** ***, Extra, **** in V. S. 0. (fine champagne d'Hongrie) se dobivajo povsod oeoawooooooooooc —■v npite si "v orlski SeJ^afiia IvMi«. Pli. I¥SsaR-ca«-■!>• •^i«-lmCii«{j«i^i(-—_j-w Ijjnbljani, JTnpčičev za ohranitev zob — za čiščenje ust — proti slabodišečemu dihu — proti zobobolu vsaj jedno ceno steklenico za poskušnjo (217> I Menthol ustne vode h **J£S*S?& Kenthol zobni prašek plasta potica mm u. Prosim, da se pazi na jedino prodajalno mesto teh izkušenih ustnih sredstev „Orlska lekarna" v Ljubljani. * Najlepša božična darila. -^F *^ Zabojček št. 1 z 2V« kg finim mandolatom, finim francoskim kandiranim sadjem Malaga grozdjem, francoskim mandeljem in finim smvrnskim smokvam................... gld. 370 sortiran kakor zgoraj............... n 4-80 „ „............... „ 560 „............... „ 620 najfinejšim mandolatom dveh vrst in finim francoskim kandiranim sadjem........ ........ „ 5'40 najfinejših berberskih kraljevih dateljev........ ., 4*20 dateljev gornje vrste................ 650 (2216—3) Razpošilja se poštnine prosto proti povzetju. Zabojčki se ne račanijo. Ivan SchllStBfp T8*Sti Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje muhi o Fernolendi čreveljsko črnilo za svetla obutala «11111» (1996—6) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se C. kr. pri v. po vso d i. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- y8F~ CJi T'-«,-. ^1 m> J l sti pazi naj se natančno na moje ime w v. £ Bi UQA6fiCLbi I n # Otvoritev restavracije. # Ebsii=\=i ^ i ^i^r^ir^i^L^j^i^r^i^i^i^i^i s ; I U80jam si naznaniti, da S3m otvoril v Gospodski ulici štev. 3 (poleg „Narodne kavarne") e e novo restavracijo kjer bodem točil najboljša naravna vina (dolenjska, istrijanska, avstrijska, bela in rudeča\ kakor tudi izvrstno pivo iz pivovarne Reininghausove. Postregel bodem tudi p. n. goste vedno najboljše z okusnimi corkim: in mrzlimi Jedili po primernih cenah. Za najtočnejšo in skrbno postrežbo se bode vedno skrbelo. (2157—3) Na mnogobrojen obisk vabi najuljudneje z velespoštovanjem Ljubljana 2. grudna 18S9. Naročila na kosilo in večerjo se M. VOSOBmid najcenejše sprejemajo. " *»* E U Izvirne Musgrave-jeve irske peči s Samotno podzidavo so priznano izborne, trpežno goreče peči, za katerih dobrost se jamči. Prorlnr\C+I ■ Gorć neprenehoma vso zimo. Oddajajo gorkoto na mil, ri CUlIUoU. prijeten način. Lahka regulacija. Najvarčnejša kurjava. Ilustrirani ceniki brezplačno in poštnine prosto. Chr. Garms, Bodonbach o. Li. Tovarna železnih peči. Tovarniška zaloca: HaroU Kiui»HieBK» naslednlfcai Krluietder ;er=jevi šivalni »tiroji so v vseh tovarniških podjetjih najrazširjenejši. so za umetno vezenje najpripravnejši. a«J9 ****** w ■»»«»«■***u*m4 »m «~s»a vezenju. Šivalni stroji Singer Co. imajo se zahvaliti za svetovno slavno ime izborni svoji kvaliteti ter veliki delavni zmožnosti, katera že od nekdaj odlikujeta tovarniške izdelke imenovane tvrdke. Vedno naraščajoče spečavanje, izvrstna odlikovanja na vseh razstavah ter čez 40letni obstoj tovarne jamčj najbolje za dobroto naših strojev. (1914-7) Sv. Ljubljana Jrr*etr*a cesta sžt. G. Singerjevi elektro • motorji, specialno za šivalne stroje, v vseh velikostih. Singer Co. delniška družba za šivalne stroje. Prejšnja tvrdka: i*, \cidliiigvr. GRADEC Celovec Sporgasse št. 16. Bargga«8e «t. 11>. Gospodična ki je že več let službovala v pisarni in je zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi vstopiti v kako pisarno. — Pismena vprašanja naj se po šljejo v posredovalni zavod g. A. Kališ-a, Jurčičev trg. (2237—2) Najfineja kava v okusu in dišavi je pristni, naravni Prgaptfgp priznana specijaliteta. (21—288) Dobiva se v špecerijski trgovini „pri Zlatorogu" v Prešernovih ulicah. ^AAAA Farst. znamka: Sidro. A ^ ^ A ^ iz Richter-jeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj sc blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo ► > > ► > > ► ► vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „Sidro" iz Rschter jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (2<'06-9) ^Božični dar sa i'iti'uše naj prikladne j i je album slovanskih napeuon od Jf. Sot\iiu**J, I., Kolowratring 10. PSttm u Medkroi: Dunaj, IV., Weyrmg°rg. 7 A. I. kajuta: Od 1. ar rila do 31. oktobra . . mark 890—40O*,i m 1. novembra do 31. marca . „ 230—320 O. kajnta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200 B 16. oktobra do 31. juiija....... , 180 *) Po legi in velikosti kajntc in po hitrosti in eleganci parnika. (1845—11) Stenograf vešč slovenske in nemške stenografije ter manipulacije za odvetniško ali notarsko pisarno, išče službe s I. januvarjem 1900 Ponudbe sprejema upravništvo »Slov Naroda". (2262 |, Božično ia novoletno darilo! Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek u 8modke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla i simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z im N biserom za gospode ali dame, »/« ducata platr. nih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 pt tični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, : fina ščetka za obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratniških in naprsnih gumbov poslednje zajamčeno 3J:„ zla-1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim 6e lom in še nad 200 komadov, ki so v hiši koristn. in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le la kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, tet se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej : zaloga Ernst Buchbinder Krakau LM. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jak fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (2176—1 Darila sa božič in novo leto. Ravno, sem prejel iz Švice mnogo blaga, zlate in srebrne ure po jako nizkih cenah. Kakor znano imam bogato zalogo lepih stenskih ur, prstanov, uhanov, zapestnic in vratnih dolgih verižic. Šivalne stroje najbolje vrste s petletnim jamstvom. Slavnemu ctčinstvu se priporočam za obilen obisk Ceniki brezplačno in poHlnine prosto. (2169-5) Franc Čuden. 1 1 1 11 I 1 1 i i i Iz nekega dispozicijskega blaga (železnično, uradna prodaja je bila razpisana na 14. dan decembra L L), obstoječega iz Uličnih novosti, slikanih plošč za serviranje, raznih lesnih izrezu, najfinejših košaric, tržnih, šolskih in manila torbic ter lesenih otročjih igrač prodajam 25°|0 ceneje M. Pakič v Ljubljani. 10 Otročjih VOZ (za sedeti in ležati, mej temi dva najmodernejša angleška) — ker sedaj ni sezone 10 °|o ceneje. (2254-1) it n 0 » -j M to M ■ ■ " >bo M >)T_3| as fA u g- = j jHi dj — i s u >s i ri S ^ 1 Ljubljana, prodaja najceneje.! /zor Alojzij Erjavec j.Pzeor črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in aL občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 50 Mere se shranjujejo. — Tnanjim naročilom naj se pridene nora. Oblak umetni in galanterijski strugar Trubarjeve ulice št. 3 izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste. Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 50 MODERCE natančno po životni meri .za vsako starost, za vsaki život in v vsaki fazoni rs/a agi @ ga m priporoča ® @ © @ ® U C M D11/ L/ENtl A v Ljubljani, Glavni trg nCNnllV IVCIlUH ® m štev. 17. « @>50 Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, eis e a e. klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno. q e & o, s Pekarija in slaščičarna Jakob Zalaznik Stari trg št. 21 priporoča p.vn. občinstvu svojo bogato zalogo slaMeie domarega Izdelka za okrasitev božičnih drevesc. Istotako priporoča za božične praznike kolače, pince, orehove, rozin sve in mandeljnove potvice in razne vrste slaščic za čaj. 60 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Laatnina in tisk B Narodne Tiskam« A:B