297. številka.
Ljubljana, v sredo 30. decembra.
XXIV. leto, 1891.
Izhaja vsak dan *%ecer, iKimfci nedelje in praznike, ter »e!j» po pofiti prejeman za avst m-o ge rtk . dežele za vse leto lf> gld., za pol leta H riđ«, za fetrt leta 4 gld., za jodea mesec 1 r\A. 40 kr. — Zu Ljubljano brez poSilinn;.t im cmm ?.n Vfce leto ii> gld.   za ćetrt leta . 80 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na meser. po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnip HpžHc toliko več, kolikor pofitnina znasu. Za* o 7.n :in i la plnčuje t>e od četiristopne pttn vr.-.te po H ki.. Oe se oznanilo jelMIlkrat tiska, po B kr.. če be dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol«1 fraDkirati.       Kokopis. se ne vračajo. — Drednifttvo in np r avn is t vo je v Gospodskih ulicah st. 19. U |i r a v h i  i v :i naj kk blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Miiumi p. u. ob'intitvo uljudno vul»iiuo un nov« naročbo, Mtar« K«mpo«le naročnike pa, Katerim bo potekla koneem meneen naročnina, prosimo, «la Jo « priučili čiimii ponove. du pošiljanje ne preneha lu da dobe vse Številke«
II
SLOVENSKI NAROD"
velja in I. I u 1»   i ;i »i s ii «- imriin'il.(' Ikre« ;►«'■',•-II ja lili <I'.mii:
vnc leto . . .  gld. IS*— I četrt leta  . .  gld* ••SO
Pol leta..... «•»<» I Jeden ni«-Mee. l-IO
Kh pošiljanje m«, tlom ne noiniit l o kr. un nieNfc, ao kr. za Satrt lata«
N pošiljanjem po posli velja:
v*e loto . . . gld. IS*—I Četrt letu . . . gld. 4*— Pol leta ... h-—I Jeden mesec . :■!•»
ifZS-" Varni isic se lahko z vnakiut dnevom, a li kruta Ne murn posiliti (udi naroeuina. drugače ho no oziramo na dotično naročilo.
Upravništvo »Slovenskega Naroda11.
Najnovejši čin krškega knezoškofa.
Ko jo naučni minister predlag.t; dr. Josipa Kabna za knezoškofa v C«l<>\ci, CUtil se je a tem razžaljenega ves s'ovenski narod In po vsei pra-vici. Na Korožke,m živi po zadnji ljudski Btetvi, katera ko je iz dovoljno znanih uzrokov izvršila za nas skinjuo nepovoljno, več kakor 110.000 Slovencev, ki bo vsi katoliškega verolzpovedaoja. Ni je torej uaravnejša pa tudi ne opravičenejše terjatve Uo ta, da mora višji duhovni paBtir u meti verno <vojo čedo, da mora v stanu biti ob evali ž njo. V tem, ko se moj divjaki v Afriki in Ameriki imenujejo škofje, ki bo zmožni njihove govorice, namestil se je mej Slovenci na Koroškem škof, ki slovenščine prav uič ne ume.
Državni poslanec dr. Oregorec, dobro čuteč razfcaljivost tacega postopanju naučnega ministra proti Blovenskemu narodu, namenil se jo bil inter-pelovatiga, ker j<; predlagal takega Škofa. Toda — še danes nas je sram zapisati to — samo dva slovenska poslanca podpisala Bta interpelacijo in 5" le bratje Hrvatje in Cehi so vrlemu dr. Gregorcu omogočili,      jo je v zbornici sploh staviti samogsl.
Ni Se preteklo mnogo časa ud takrat; a do codki poučiii so nas, kako umestna je bila indignacija dr. Gregorčeva in kako silno ho ho pregrTSTli proti pravicam in koristna ninmla slovenskega oni njegovi poalsnei, ki M zaradi osebnih ozirov mm) pridružili interpelaciji. Vsaj j« to bil jedini pot protettovati proti takemu imenovanju, ob ied nem pa krškesza knesolkofa posredno opominjat«, da mu je kot škofu dijeceze v Kateri živi veliko število S'ovencev, nastala dolžnost naučiti se njihovog!! jezika.
Toda slovenski poBiauci pokazali so se krotki iu čuditi se ni, ako ima krški škof za jedoako krotak in indolenteu ve* tjovenski narod. Zato pa tudi ravnanj" svoje ureja v tem smislu. Ne da bi bil skusii priučiti so slovenskega jezika, misli, da popolnpma sadožea apostolskim svojim dolžnostim, ako o kunoiiičmh obiskih po slovenskih furah nio-venskemu ljudstvu propovedoje v nemškem je/iku. Nečemo raspravljati, kako mora to nplivati na priprosti slovenski narod; to pa lahko rečemo, da po-božnosti ne povzdiguje in ljubezni do škofa ne množi tako, le mej nami Slovenci   mogoče početje.
So bi o tej priliki lahko navedli mnogo slučajev, iz katerih bi bife japno vidno, tla je kiskemu knezoškofa tudi narodno gibanje naej Slovenci p-iskutuo; — a predal je£ bi uas tO vedlo. Zato se ograničimo Ramo na osvetijenje poslednjega v prvi vesti — ako ne jedi no — pjoti Slovencem naperjenega najnovejšega čina dr. Cahnovegm.
„Slovenec" prinesel je namreč v Štev. 291. krotko notiftoo, da je mesto mnog izssluinega kanonika Lamberts Einspielerja imenovan za knezoškofijtkega kancelar,a kanonik liurol E i s i o r. S tem imenovanjem sicer dr. Kaho ni istjenadl) goapOde, katera v rumeni palači ob Kolodvorski osti v Celovci kuje žalostne usodo bratom našim na K i roškem, iznenadil je pa gotovo - da že ne govo-rimo o slovenskem narodu — vso duhovščino svoje dijecezo, katera bivšega kancelarja zaradi ojegove ljubeznivosti in nepristranosti, kakor tudi zaradi temeljitega znanja njegovega visoko ceni in spoštuje.
Lambert Binspieler, kateri mora sedaj naj-uplivnejše in z izdatnimi dohodki združeno m isto v škofijski pisarni odstopiti po letih in po kanoni-
škem dostojanstvu dokaj mlajšemu Elslerju, pridobil si je za krško dijecev.o toliko zaslug, ko nobeden drogi ismej sedaj živečih duhovnikov te dijeceze. V fikofiJBki pisarni bil je delaven nad petnajst iet, kajti služil je ž« škofu Wieryju za dvorskega kapelana. Škof Funder, ki je bil sicer tudi Nemec, vender pa piost vsake mržnje do Slovencev in ki je vedel ceniti pošteno srce, obsežno znanje in bistri um EuiHpielerjev, imenoval ga je za kancelarja. V tej svoji lastuoHti deloval je ves čas v dkofijski nišami po najboljši svoji vesti vse in za vse. Po smrti škofa Fundra oskrboval je Lambert Binspieler, dokler ni bil imenovan sedanji Škof, msBto kapiteljskega vikarja in javno mnenje govorilo je o njem kot o bodočem Škofu. To mesto bi bil gotovo tudi zaslužil, kajti vrednejšega ud njega ul Imela dijeceza in nikdo ni posnal vseh njenih razmer tako natančno, ko on. Ako amo pra. poučeni, mislilo se je tudi i prvi vrsti nato in pripoveduje se, da jh naučni minister nekemu slovenskemu državnemu poslancu, govoreč o njem kol kandidatu za Škofijsko stoheo, dejal; »Nur eiuen Fehler hat er: duss er Einspieler heisat".
Ta saslusni noi moral se je torej umakniti. In kdo mu ie naslednik? Ali se morejo njegove z'ip'ngi' le od dali«'č primerom '/»•»''ligam K n prier-jeViaj? da moramo odgovoriti z odlo.''r..n: : ne.
Ksrol Blsler bil je čisto nesoana osoba, dokler ni pred kratkim jiostal kanonik. Njemu bo razmere vsa vi s diko vi ne prav malo ali celo nič zuane; imel bode lorej posla iu truda do vel j , oko se bode hotel o ti|ih poučiti vsestransko in ako ga jo volja izvrš vati utad svoj nepristransko ter popolnoma neodvisno od raznih zunai Škofijske palača nahajajočih se še-petalcev.
To pa je ravno o Čemer dvomimo, kajti znano nuni je, da je kanonik Blller Nemec in uztokov imamo več ko jeden sumiti, da je ravno zaradi tega moral pe mu po prizadevanji isvestnib krogov umakniti Slovenec Einspieler,
Delovanje slovenske dubovfiCine bilo je že dolgo tra v peti oni stranki, katera ne prissdevs raz-naroditi brate naSe na Koroškem in katera — kakor se je DSglaSalo iu dokazovalo v lanskem za-sedan|i krunjskega deželnega zbora — nahaja celo
LISTEK.
Kje in kako sem jaz preživel letošnjo jesen.
(Vremunoslovna jeremijada v treb spevih.) 111
Ker sem Vam že bil ovadil: kod in kako sem iskal letošnje spomladi, in pa: kje sem čakal letošnjega poletja, povem Vam še tudi: kje in kako Bem jaz preživel letošnjo jesen.
V zmisiu pridevnika podnaslovu teh niojdi sestavkov moram iz nova pojeremijaditi nekoliko najprej o — vremenu. Ugovarjam pa takoj, če bi se mi kdo hotel rogati z izrekom Prešernovim:
,Kdor govoriti kaj no v6, Ta vrtano h val' al' toži,"
kajti, da bi ne velel kaj ali o čem govoriti jaz, ki sem vsak dan v drugem kraji, mej drugimi ljudmi, takorekoč na cesti doma, tega pao menda ne verjame živ krst Prešereu je bil pesnik in pesnik, ki plove na krilatem svojem iVgazu po zraku skozi vse svetove, skozi vice, pekel in nebesa, pesnik seveda se ne zmeni mnogo za vreme, naj hi bode
lepo ali grdo. Toda profademn popotniku, kateri mora hoditi ponižno po prsteni zemlji, poštovati je pač vsekakor z vremenom, pred no vzame pot pod noge. Sicer pa si pristen popotnik ne izbira vremena, temveč bodisi jasno ali oblačno, mirno ali viharno, gorko ali mrzlo — poklicani popotnik vrle torbo Cel ramo in hajdi v svet g trebuhom za kruhom.
Navžil sem se torej pač vsakovrstnega vremena, zlasti letošnje leto, ko sem, rekel bi, delal zrelostni izpit iz desetletnega svojega putovanja križem domovine. In o tem Vam zspojein v tem poslednjem svojem spevu:
V najhujši zimi, takoj po novem letu, gazil sem po meglenem močvirji Ljubljanskem na seženj debeli sneg proti jugu. Undu na goličsvab kratkih sem se boril z be.iuečo burjo malooe vsdržeina tja doli do Vtdikenoči. Za njo je nastopil obligatni spomladih dež, kateri me je namakal, rahlo iu vstrajno, po Goriških vitih malone mesec dni j. lu ko so se razvlekie naposled mokie zavese oblačne, pritisnila je tam doli v kršni Istri ueiiavadua vročina, da sem se ji moral umakuiti v zavetno našo mogliSče, Tu me je zopet dušila povodnja vlažnosti. Ko pa stopim preko mejnih Karavank na ono stran
I goroatasne Pece, srečam brate „Aiošče", ki so v dolgi procesni Ali prosit dežja . . .
Ob nestanovitnem vremenu, m j solncem m deževjem, dospel sem poten, tja doti na ravno Mursko polje, kjer me je neki duo pograbil toli viharen veter, da sem mislil, da me ponese v nebesa, kakor svoje dni proroka Ebjo . . .
Začetkom septembra meseca krenil sem iz nosa v tužni (iorotau, kjer sem preživel najprej tri prekrasne dneve prerane jeseni letofiuie. Se isti ilan istega meseca pu me je zopet prala ob'epo-toputt plohu v Zihpoljsb, da sem ves premočen priplaval v območje Rlintvrna* Oslovskega . ■ .
S preplsvljenib travnikov ob Gospej Svoti romal sem okrog Dobrača gori na sv. Višarje ter od ondot prako rasoranega Predela v preslikovito Soško dolino. Tamkaj sem si ob milem jesenskem Bolnci posušil prepraui hvoj ogrtač, ne doc pod Skra-tovo Skalo Kobaridsko, liki prorok Jona pred N udvorni pod bučinim perjem. Vender preobjlni dež, katerega jaz vsekdsr prinesem vrlim Koburidcem, VHplavil me je naposled doli na Goriftko ravan.
Omiu sem zopet užil prehlažeue dneve mile južne jeBeni! [sprehajajo se pod — evetoi':imi kostanji v meseci oktobru, pozabil RSTO mi vae odur-
prav izdatno podporo v gotovih krogih Ti ljudje mislijo si, da hode ponehalo vse narodno gibanje mej koroškimi Slovenci, ako se duhovščina prisili, da se ga udeleževala ne bode. Zategadelj so prihajale proti mnogim uzornim slovenskim duhovnikom knezoškorijski pisarni pritožbe, da so hujskači in zahtevalo se je mnogokrat celo od take strani, od katere bi se kaj tacega bilo moglo najmauje nadejati, naj se kazenskim potom prestavljajo. Škof Kalni, ki ni naklonjen narodnemu gibanju Slovencev, bil bi morebiti marsikdaj rad ustrezal takim zahtevam, a mnogoletnega, izkušenega kancelarja veuder ni mogel tako prezirati, da bi ga ne bil uprašal za mnenje njegovo.
Lambert Ivuspioler, dobro vedoč iz kacih nagibov izvirajo take pritožbo in poznavajoč duhovščino slovensko kot vestno vršiteljico pastirskih svojih dolžnosti), vedel [e vselej parali/.ovati ščuvanje njenih protivnikov, jemljoč v zaščito dotičuike. Isto tako je znal vselej odbiti zahtevo deželnega šolskega sveta, naj bi se na ljudskih šolah mej S!o-vencl poučeval krščanski nauk tudi v nemškem jeziku, dokazujoč, kako bi to imelo /a nasledek le, da bi se deca verskih resnic slabše naučila.
To bode sedaj seveda drugače. Slovenska duhov'čina ne bode imela več zagovornika v Škofijski pisarni in nemškutarji koroški bodo imeli popolno oblast nad njo. Doživeli bodemo torej, da se bode slovenskim duhovnikom zabranjevnia vsaka udeležita pri agitacijah na korist, narodu slovenskemu in da se bod" neposlufiniki tirali od župe do župe po vla-dikovini. Doživeli bode njo bržkone prav v kratkem, da se bodo slovenski duhovniki pošiljali pastirJBVSt mej Nemce, nemški duhovniki pa mej Slovence, lu drugi ne bodo več dolgo čakali, da se jim izpolni goreča želja po pouku krščanskega nauka na Blovenskib ljudskih Solab tudi v nemškem jeziku.
To je pomen najnovejšega čina krškega knezo-Bkofa. Morebiti je slučajno, a vsekakor fe pomembno, tla ho je sprememba v kancelarstvu izvršna ravno sedaj, ko bo bili koroški Nemci in nemškutarji po govoru ministra Gautscha vzpodbujeni k večjemu pritisku slovenskega živl|a. Pomoč jim prihaja sedaj tutli iz Škofijske pisarne. Ubogi koroški Slovenec! Ali vse to te naj ne spravlja v obupnost Bog ne plačuje vsake sobote, ah plačilo njegovo je ue-skoncno pravično !
„Slovenskega društva v Ljubljani" prvi letni občni zbor
dne 27. decembra 1S91 leta.
I Konec
Po tsjnikovem poročilu da! je gosp. Gogsla besedo g. dr. Št tiru, društvenemu blagajniku.
„Z nekako bojaznijo," pravj g. blagajnik, „stope, pred slavni občni zbor, ker gmotno stanje društveno ni tako, kakor bi Želel. Na drug. strani pa se mora poudarjati, da je društvo imelo koj prvo leto isredso velike stroške s ustanovljenjem društ-
veneda glasila „Rodoljuba" in pri volitvah za mestni odbor in SS državni zbor, pri katerih je na-Btojiilo s svojimi kandidati."
Blagajnikovomu poročilu o dohodkih in izdatkih „ Slovenskega društva*1 in njegovega glasila „Rodoljub" v Ljubljani v prvem letu obstanka povzamemo: Dohodkov bilo je skupaj 1162 gld. 98 kr.,
nosti vrtog avega vremen«, katere so me v poteka* jočem letu preganjale križem domovine ter sanjaril o večni spomladi na livadah beaperijskth — kar me spreleti leden mraz in ko se ostem okolo sob", glej! žarečo „zastavo" prve burje nad sivim Csvnom . . .
Velemu listu jednako vrtila me je neusmiljena burja po vrtovitl okolici ter me zanesla preko Soče na vinorodna Brda tjekaj na italijansko mejo . . . Ko pa so g irske Vile začele presti snežni pajčsloo očaku Krnu okrog skalovitega temena, zapregel je prijatelj Žepko svojega belca ter me zapeljal po tisovitem 1'os ičji navzdol v starodavni Oglej, od koder sem vsplul jireko Tržiškega zaliva v kameni Trst. Tam lun sem se zibal na lahno plusknjočih valovih južne lenobe, ležoč kakor kak Turek s pru-križatrmi nogami na mehkih naslonjačih kavarnske sinagoge. Težak vzduh liki svinčena streha ležal je nad menoj in potil sem se, kakor bi bil zašel v kako rusko kopel). 1'rijatelji okrog mino pa so brusili po belih mizah tiste pikaste kametičke, da se me je polotilo čavstvo, kakor da me je bil objel nirtvoud . . . (Kcnec prita.)
stroškov 701 gld. 48 kr., torej bi ostalo v blagajni gotovine -lili gld. 50 kr, iz katere pa je pokriti še račun „Narodne Tiskarne" za raznovrstne tisko vine in poštnine ter za „Rodoljub" ostanka v znesku 436 gld. 19 kr. in IdagHJniku od hranilo o-ne naložene knjige 38 gld. 49 kr., skupaj torej 474 gld. 69 kr. Društvena imovina v hrauilnični knjigi za 500 gld. (Volilo pokojnega domoljubnega gosp. Fr. Kotnika) iu zaostalih doneskov znaša 700 gld. 35 kr., torej bi po plačanem gorenjem dolgu ostalo še vedno imovine 225 gld. 66 kr., ako se iztirjajo vsi zaostali donosni, česar se je nadejati.
Društveno glasilo „Rodoljub" tiskalo se je v 2400 izvodih, namreč za člane „Slovenskega društva", za plačujoče naročnike in za naročnike „Slov. Naroda".
Na zvršetku Bvojega poročila prosi gosp. bla-gajuik vse dosedanje člane, da nabirajo marljivo kakor doslej tudi nadalje nove člane društvu, da bode napredovalo in se krepilo vedno bolje.
G. predseduik Gogola naznani, da je občni zbor vzel na znanje poročilo blagajnikovo, katero se odobri. Ker se pa volilo g. Kotnika obdrži kot društveua glavnica, bode h • pokril primankljaj, ki bi nastal vsled tega v tekočem računu I obljubljenimi doneski nekaterih rodoljubov, ki so za tak slučaj zagotovili svojo pripomoč. Društveno gmolno stanje sme se glede na velike ustanovne stroške društvenega glasila in na obilico volitev in za njih potrebuih tiskovin iu poštnih stroškov imenovati povoljno, a brez dvoma ne bode še sboljsaloi
Za pregledovslca društveuih računov bila sta voljena — kakor smo že nazuanili — gospoda F. Krsti i k iu J. Vrhunec, ki sta prevzela ta posel.
Potem vršila se je volitev odbora, o katere izidu smo že poročali. SkTUtin&torja bila sta gospoda notar Plantan in dr. Tekavčič. Predsednik gosp. Gogola in večina odbornikov bili so voljeni jeduogla^-no, ali z veliko večino glasov, samo za jednega odbornika treh-', je bilo ožje volitve, ker ni imel po pravnih predpisano oadpolovicno število glasov. V ožji vohtvi bil je voljen lzmej obrtniških krogov g Jernej Žitnik.
Ker se k (očki „ posamični predlogi** ni oglasil nikdo, izrekel je g. prvoaednik notar Gogola svojo zahvalo vsem navzočim za udeležbo, ter zahvalivši a« za skazanu zaupanje, isjavil, da prevzame pred-sednifttvo. Priporočal je vsem navzočim članom, da ostanejo tudi nadalje marljivi podpornici društvenih namer ter zaključil prvi redni občni zbor.
iJ< > 1i t i fen i razg Led,
[%u»ir«iiijc dežele.
V Ljubljani, 30. decembra.
Nori minister
grof Kuenburg storil bode slovesno obljubo v četrtek m potom takoj nastopil svoje mesto. Ker ne bode imel drugega dela, nego posredovati mej levico iii grofom Taaffeom, bode lahko uspešno deloval, tem uspešueje, ker so sedauji ministri z nekaterimi neznatuimi izjemami vsi nemžko liberalnega mišljenju, torej jako dovzetni za intencije nemških liberalcev. Vladna glasila trde še vedno, da se grof Tuufte ue misli ločiti od Bohenwartovega kluba ako bode ta lepo „zmereau in pokoren, toda glasila nemžke l< v ce se branijo vsane take zveze tako odločno, da jo le še upražanje, čegava bode obveljala, ali Taall-ova ali Plenerjevs?
Mlmlohelii in Malo rasi.
Milo uski poslanci niso a sedanjo viadno j>o-Htiko kar nič zadovoljni, in uziokov zato imajo to liko, kakor mi. Ker doslej vzlic vsemu naporu mso dosegli Malomsi ničesar, pogaja se sedaj maloruski poslanec Tel i še v s ki z mladočcškim klubom, da l>i dogovoril pogoje za solidarno postopanje malo-ruskib in mladočeSkih poslancev. Posl. Teliševski sklical bode tudi dne 30. decembra volilen shod -T ur ko, kjer bode o rezultatu teh pogajanj poročal in utemeljil novi pravec narodne politike h tem, da so MaloruBi nimajo od Taafleove vlade ničesar na-tiejati in tla so torej primorani stopiti v opozicijo. Jladjarsfca poštenost.
Madjarski trgovinski minister je jako dober patrijot iu skuša rojakom svojim tudi tedaj jiostreči, kadar se to ue da doseči s honetuimi sredstvi. Ni de dolgo tega, kar je minister ustanovil madjursko trgoviuske družbo, katera skuša dobiti v svoje roke vso balkansko trgovino. Vsled novih trgovinskih pogodb, katere je ogersku zbornica vsprejela s toliko naudušenostjo, nastala bi bila temu trgovinskemu društvu nevarna koukurenca in zato je sklenil minister RartiBS s to družbo tuiuo pogodbo, glasom katere ima ta družba za svoje pošiljatve v balkanske dežele izreduo znižan tarif, tako da je J onemogočena vsaka konkurenca. Nemci pa so prišli
tej bonetni pogodbi na sled in so vzdignili grozen krik, ki bo morda prepodil g. Barossa raz mini« sterbKi fotelj.
Vnaiije države.
Bolgarske razmere. Bolgarskega sobranja zasedanje je končano in kakor svedofti prestolni govor Koburžana, je sedanja vlada z uspehi jako zadovoljna. Trdi se celo, da je letni proračun tako ugoden, da niti deficita ne bode. — Občno pozornost vzbudilo je to, da je vlada prj_ pila soprogo Karavelova baje zato, ker je v imenu mnogih bolgarskih dam izročila diplomatičnim agentom tujih velesil poseben memorandum, v katerem se prosi intervencije za odpravo sedanje vlade. Sodna preiskava zaradi tega — kako znado sedanji oblastniki na Bolgarskem preiskavati, to ve ves svet — je baje dognala, da je gospa Karavelov potlpise dotičnih dam falsificirala in zato bode radi prevare sodno obsojena.
Fraticoska zbornica.
V ponedeljek iuterpeloval je posl. Millevoye vlado zaradi iztiranja novinarja Chadourne-a iz Bolgarske. Ribo t je odgovoril, da je Bolgarska od Turčije odvisna država, katera mora spoštovati mej-uarodne kapitulacije m torej ne more nikogar izti-rati. Ker je vlada bolgarska postopala proti določbam kapitulacij, zahteval je francoski tliplomatični zastopnik, da jirekliče svoj ukaz. Ker bolgarska vlada ni marala dati zahtevanega zadoščenja, ukazala je francoska vlada, da ima njo zastopnik pre-kinoti vse uradne zveze z bolgarsko vlado. Francija bode na vsak način dobila zadoščenja in v to svrho Btorilu vse, kar bode treba, prenaglila se ue bode, oplaziti se pa tudi ne bode dala.
Trgovinske pogodbe in "Belgija,
V belgijski zbornici prišle so sedaj v razpravo nove trgovinske pogodbe, katere je ta država sklenila z Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Švico. Večina zbornice pa je odločno prtiti tem novim pogodbam in se nikakor ne tla omehčati. Ministerstvo, vedoč, tla bi moralo odstopiti, ako bi zbornica odklonila trgovinske pogodbe, namerjali je iz začetka razpustiti zbornico, a ker bi druge večine od sedanje nikakor ne mogla dobiti, opustila je to misel. Ako Belgija ne prist<opi k trgovinski zvezi bode to za Nemčijo hud udarec, Avstrije pa to ne zadene čisto uič.
Dopisi.
8/. Celja 29. decembra. [Izv. dop.] V nedeljo tlopoludne odpeljal se je prvi vlak lokalne železnice Celje-Velenje v prekrasno Savinjsko in Šaleško dolino. — Nekoliko smeiečju okolu života vitko '..ikoinotive, na ftelj dvt. rudeče beli zcstavi z avstrijskim in štajerskim grbom, zadej pa dolga vrsta skoraj praznih vagonov — tako se je pomikal prvi ta — „Hofsug". Bilo je očividuo, tla so se visoki gospodje nekako „mej seboj"" hoteli zabavati kot prava velika gospoda! Mi navadni ljudje pa t' L»a ne razumemo ; nam je že nekako v kri predla ideja, da so taki slavnostui tronotki namenjeni tudi občinstvu in da bi bila vsaj prilična udeležba tega občinstva na mestu, kakor se to godi drugje o takih prilikah. Videti je bilo, kako tuja je ljudstvu ta gospoda, ki proti nam ničesar ne zamore, z nami iti pa noče.
lu vender skuša delati proti nam, kjer le more! Slovencem ne more so očitati, da smo preveč vročekrvni, prenagljeni v sodbi. Ali razsrditi moral m je vsakdo, ko je tudi pri tej priliki — pri čisto nsrodno-gospodarskem faktu — na prvi pogled opazil, kako ae nas zutira in prezira v naši narodnosti, kako se nas nalašč in z gotovim namenom preti očmi žali v narodnem čutu. — Merodajna gospoda določila je, da bodi tudi ta železnica Celje Velenje tuj nemški faktor v naših slovenskih krajih. Opravičena jeza in bole-t mora prijeti vsakega, ako vitli, da ni na celi p r o g i od Celja do Velenja — v okraju, ki št je razun mesta Celja in trga Šoštanja — 9 8 °/0 Slovencev — prostora ne jednemu slovenskemu imenu, ne jednemu slovenskomu naznanilu!!! — Nasprotno, — iz vsake postaje n. pr. Pletrovče, Žalec, Št. Peter, Rečica itd. blišče se ti v oči iz treh straui jedino le nemški napisi ; čakalnice in drugi prostori zaznamovani so le v nemškem jeziku in po hodnikih najdeg pač na nekaterih postajah poleg nemških naznanil tudi it u lij unske, ali o slovenskih ni ne ti uha ne sluha!!
To je uprav škandalozno, barbari č no postopanje proti našemu narodu, in pričakujamo, da bodo merodajni naši krogi vedeli varovati jusue nase pravice. — To postopanjo je izzivanje našega ljudstva in našlo bode glasen če tudi neprijeten odmev!!
Iz Rajheubarga 29. decembra. [Izv. dop.] (Čitalnica Rajhenburška) imela je dne27.de-gvoj občni zbor cembra, katerega se je udeležilo tudi nekaj udov iz Krškega in Sevnice. Podpredsednik Župnik g. Walter pozdravil je navzoče in dal besedo tajniku gosp. Valenku, ki je prečital dobro sestavljeno poročilo, iz katerega je razvidna uppešna društvena delavnost. Društvenega blagajnika g. I" m s c h u I d a poročilo je ugodno, ker ima društvena blagajnica vkljub velikim stroškom povodom slovesne otvoritve naše čitalnice v avgusta nad 5 0 gld. preostanka.
Ko še gospod tajnik po naročilu odsotnega dosedanjega predsednika, cesarskega svetovalca g. Jermana, pove, da ta pri najboljši volji ne more več prevzeti mesto predsednika, pričela se je volitev novoga odbora za novo društveno leto. Predsednikom bil je izvoljen z vsemi glasovi navzočih dosedanji, za prebujenje ljudstva jako uneti podpredsednik g. Waltor. V odbor so bili nadalje izvoljeni gg.: Sr. Eksel, Fr. Jamšek, Jos. Jerman, Ant. Kačja ii, Ant. K u noj, Gust. Un-schuld in Fr. Valenko. Ta odbor nam je porok za proč vit naše mlade čitalnic«, ki jo v čast kraju in celi okolici, — Pevovodja g. Eksel predlaga, da pristopi Rajhenburška čitalnica kot ud „Glasbini Matici" v Ljubljani, kar se je naudušeno sprejelo. Tudi glasovir bo skoraj kinčil društveno sobano. 0 pustnem času nrtnerava odbor prirediti dve veselici za p. n. čitalniCarje; pevkinje in pevci so že zato marljivo vežbajo. — Konečno je bilo sprejetih nekaj novih udov. Tako nam bo naša čitalnica veduo bolj ognjišče, pri katerem se bodo ogrevala, nuuduševala hici pohlevnih Hajhenburških f.iranov in okoličanov za narod svoj in njegov napredek, kar je namen čitalnic.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, dne 23. decembra. (Konec;
Mestni odbornik Pire nasvetuje za olepševalni odsek, da se Lattermanov drevored odstrani do novo projektovaue Tržaške ceste.
Mest. odb. Valentiučič odločno oporeka temu nasvetu, o katerem, uke se vsprejme, bode zavladala mej Ljubliauskim prebivalstvom velika in upravičena nevolja. Reklo se bode, česar ui uničil Vihar v drevoredu, to uničuje sedaj mestni eaatop sam PotrebiU smo drevored, kateri ho je nasadil eedaj z lipami, a potrebe ni bilo nobene, in gotovo je, da se pod temi lipami nas nobeden ne bode seučil. Ko se je razgovarjalo o novi stavbi gleda lišča na sedanjem prostoru, tedaj izrekla se je bojazen, da bode tudi del drevoreda posekati, a zatrjevalo se je, da se to ue bodu nikdar zgodilo. Današnji nasvet hoče uničiti ves Lattermanov drevored i" sicer najlepfij del, ko pride Betalec is mesta v prijazno senco. Govornik zmatra to za ve-lik greb, kaiti greh je že posekati katero koli drevo, še večji pa na jedino lepem šetališČI v Ljubljani. Res je, da hira vsaka stvar, in tako tudi staro drevo, h predno se uniči tudi najskromnejše drevo, treba ga jo nadomestiti, zatorej nasvetuje govornik, naj se drevored na drugi strani prej podaljša in še-le, ko bode ondu že zrasel, poseka ni j se ta del Lattermanovega drevoreda, za Bedaj pa naj se odsekov predlog odkloni.
Mest. odb. Velkovrh priporoča Valentinči-čev predlog in   naglasa, dajo   mej prebivalstvom Ljubljane  vzbudil  veliko   razburjenost svoječasn sklep, da ie posekati in  odstraniti kostanje do Maverjeve hiše.
Mest. odb. dr. vitez Blei*weia pravi, da je olepševalnega odseka predlog popolnoma umesti D Dosedanja kostanjeva drevosa na tem prostoru pospešujejo Zgolj vlažnost in prav nič mu ni >,a!, ako se odstranijo. Sicer pa so vsa drevesa v tem delu drevoreda popolnoma po'ouiljena, nič druzega niso, ko sami štori  in zadnp čas je, da se odstranijo.
Mest. odb. Kune :e jednakega mnenja. Drevesa kostanjeva so na pol za nič, in ako se odpre nova tovorna cesta, fe skrajni čas, da se odstranijo
Mest, odh. vitez Zitterer pravi, da ga je v srce zabolelo, ko je slišal predlog, naj se drevesa v tem delu Lattermanovega drevoreda odstranijo. Za prostor pri gledališči bi po njegovem mnenji za-doBtilo, da se odstrani pet ali šest dreves, ali go vernik bi niti za odstranitev teh ue glasoval.
Poročevalec mest. odb. Pire Bodi, da je ta del drevoreda Lattermanovega popolnoma za nič. Druzega ni, kakor nekaj polomljenih kostanjevih dreves. Najboljše je torej tak drevored odstraniti do Podturnske graščine in napraviti popolnoma nov drevored. Da je drevored Lattermanov tak, kakor je sedaj, temu krivi so slabi vrtnarji, kateri so ga oskrbovali, kar je že o svojem času trdil mest. odb. Povše. Lepi park bi se bil že davno zasadil, da so vrtnarji, ki so imeli oskrbovati nasade Podutrnske graščine, kaj razumoli svojega posla.
Pri glasovanji se vRprejme predlog odse kov, da se odstrani del Lattermanovega drevoreda od gledališča do Tržaške ceste, kadar se ista odpre, s 13 glasovi, na kar g. župan Grasselli izjavi, da se bode jiosekani drevored nasadil na novo.
Konečno še nasvetuje poročevalec olepševalnega odseka mest. odb. Pire, naj se prostor na travnikih od Knafeljevih ulic do Podturnskega gradu nasadi z drevesi, da nadomesti prejšnji drevored, istotako pa tudi novo odprta Tržaška cesta. Zupau gosp. Grasselli opomni, da "o za to delo priprave že dogotovljene. Vozi se že gnoj in spomladi nasadila se bodo nova drevesa
Mest. odb. Hribar je mnenja, naj se drevje prej določi, katero se bode sadilo, on ni za kostanje, ne za lijie, nego za okrogle akacije, katere najbolj uspevajo na tako vlažnem svetu, kjer se ima nasaditi novi drevored.
Mest. odb. Povše nasvetuje, naj bi se upra-fisl poprej olepševalni odsek, kako drevje naj se zasadi.
Pri glasovanji vsprejme se odsekov predlog z dostavki mest. odb. Povše t a.
Mest. odb. dr. Maj ar on poroča za šolski odsek o letnih računih tukajšnjih mestnih šol za šolsko leto 1890/91., kateri se brez razgovora odobre.
Mest. odb. Hribar poroča o mestnega vo dovoda proraČnou za 1892 , kateri kaže preb tka 1045 gld. 20 kr. Poročevalec nasvetuje, da bi se knjigovodja vodovoda, gosp. Trdina nastavil definitivno knjigovodjem s l januarjem 1892, z letnoplačo 1.200 gld. in dvema petletnicama Pri glasovanji se ta predlog sprejme, in proračun odobri.
Po sklepu ugovarja mest. odb. P roseno, da ne gre obravnavati ji.-rsonalij v javni seji, da se mora to razpravljati v tajni Reji.
Župan Grasselli odgovori, da je sklep že storjen, da se nastavi knjigovodja stalnim z omenieno plačo, zdaj bi se v tajni seji tudi ničesar predrugačiti ne dalo.
Poročevalec ni"Ht. odb. Hribar naglasi, da je treba določiti proračun za mestni vodovod za prihodnje leto, in ako Re ne sistemuje plača za knjigovodjo^ co pač ni mogoče.
Konečno interpeluje še mest. odb. V a lenti nč ič Župana, kaj je z nasvetom, da se ustanovi ali šesta lekarna ali pa jeden lekarjev dosedanjih preseli v bližino sv. Petra predmestja, kjer je jako jiotreb,jn, ker so /daj tam dve vojašnici, otroška bolnica in mnogo zavodov. To zahtevo Šeste lekarne podpira tudi prodaja prebivalcev sv. Petra predmestja iu Poljanske ceste.
Zupan odgovori, da je slučanjo zvedel, da se je prošnja na merodajnem mestu že razpravljala in se bode brezdvomno usodno v kratkem času reši'a. — Potem s«" javna seja sklene in prične se ta*na"
Domače stvari«
— (Imenovanja) Drž Ini šolski svet kranjski imenoval je: Gosp. Fr. Raz potnika, učitelja v Hotiča, za vodjo jednorasrednics pri sv. Troju i v kamniškem okraji; g. J. Pozni ka, učitelja v Grčaricah, za vodjo jednorazrednlce v Polomu. Gospod K. Črno log ar, učitelj v Št. Vidu pri Zatičtni, i.uenovan je drugim učiteljem v Šmariji, g. J. T u r k stalnim nadučiteljem na dvorazrednici v Begunjah. Kaznim učiteljem priznala so se darila za gojenje vzgledne sadjereje.
— (G <is pod Ferdinand So u van,) vele-tržec v Ljubljani, je po gosp. Ivanu Hribarju poslal petdeset goldinarjev »Podpornemu društvu za slovenske visokošolee na Dunaj i* ter tako postal društvu ustanovnik. Slava mu!
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) so poslali vrli slovenski in hrvatski VSO* učeliščniki naDuunji letošnji osmi — znatni dar 20 gld. 30 kr. Ti darovi mladih narodnjakov nas vesele" 5« posebno, ker so nam priča, da ima družba tudi sa prihodu jost trdno ssslombo v nade-polni naši mladini.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Včerajšnji Sokolski „tihi" večer) bil je vse drugo nego to. kar je naznanjal njegov naslov. Odposlanstvu bratskega „Sokola Celjskega" na čast improvizoval Be je društveni shod brez programa , a baš jiri tej priliki pokazal je zojiet „Sokol Ljubljanski", kako lepo organisovano društvo je in kako dobro so pojmili njega člani važnost poziva, s katerim jih je vabil starosta, da počastimo junaške nuše brate Sokole iz Celja. Sijajno zadoščenje, katero so dobili nedavno odborniki „Sokola Celjskega" v hramu pravice, bilo je povsod vsprejeto z veseljem, ki se je izražalo tudi včeraj. Zbralo se je navzlic obilici zabav zadnjega časa toliko članov, da so bili vsi prostori napolnjeni. Da pri taki prilik* ni mankalo naudušenih in nauduševalnih govorov, razume se. Starosta g. Hribar pozdravil je prav krepko Cel|sko deputacijo, ki je došla, da se
dogovori o nekaterih važnih društvenih zadevah, ki bodo prišle na razgovor ob svojem času. Zahvalil se je starosta ^Celjskega Sokola" dr. Vrečko ter izražal svoje in tovarišev svojih veselje, videti zbranih toliko bratov Ljubljanskih. Prav jedrnato govorila sta dr. Trii le r in dr. Treo, s posebnim naudušenjem pa je bil vsprejet pozdrav župana Ljubljanskega g. Grassellija, ki je počastil shod na veliko veselje vseh zbranih posebno pa drazih naših gostov. Mej odličnimi gosti imeli smo tudi dež. poslanca g. H. Kavčiča. Da sta bili naudušeno vsprejeti napitnici županu G rase lliju, kateremu je nazdravil g. dr. Vrečko in poslancu g. Kavčiču, kateremu je napil atarosta Hribar, ni treba posebej omeniti. Vrli tamburaški zbor in pevski klub „Sokolov" vrstila sta se mej govori in napitnicami z bogatim muzikaluim programom, da je bila soglasna misel vseh navzočih, da je bil ta „tihi" večer jeden izmej najbolje uspelih društvenih večerov. V krepkem govoru je izrekel podstarosta dr. Trlller pevskemu in tamburaškeinu zboru srčno zahvalo za njihovo požrtvovalno sodelovanje. Drag] naši Cel|ski gostje ločili so se od nas s pre-verjenjein, da sokolska ideja krepko klije v beli Ljubljani, kar je tako lepo zopet pokazal včerašnji večer.
— (Pevski zbor „ Glasbene Matice") priredi, kakor čujemo, v soboto 2. januvaria v dvorani Ljubljanske čitalnice prvi  pevski večer na čast  svojemu  ženskemu   zboru.   Zauimivi vspored ostane tajeu, da bode presenečenje tem večje.
— (Mira-Liva-bej.) Silvestrova veselica v Ljubljanski čitalnici obeta biti jako zanimiva. Mej raznimi točkami, s katerimi namerava odbor iznenaditi čitalnične ude, se posebno odlikuje š"sta. Tu hode nastopil sloveči orientalski brzo-sbkar M ; r a-L i va - B ej iz Kahire ; potujočega iz daljnih |Utrovih dežel v osrednjo Kvropo pridobil ie odbor z nemalim trudom in prigovarjanjem, da se pomudi zadnji dan leta v Ljubljani in sodeluje pri čitalniški veselici. Produkcija njegova hude sigurno jako zanimala Ljubljansko občinstvo, ki do sedaj še nikdar   ni  mulo  prilike   slediti čudovito
žbauim rokam tuko/.vauih koncertnih ali brzih Blikarjev, ki so v novejšem času toliko pozornosti obudili pri raznih predBtavah v velikih mestih. In Mira-Liva-bej sluje mej prvimi umetniki svoie vrste! Zato pa moramo neumornemu odboru naše Čitalnice biti hvaležni, da se ui bal velikih zaprek in da nam priredi Siivestrovo veselico, ki bode vredno sklenila odstopivše leto 1891.
— (Matica Slovenska.) Upravuištvo „Matice Slovenske" pozivlje pisatelja „Mi 1 adi na Smo-Ijauskega , da pride ali pošlje po svojo povest „ D mika" v društveno pisarno.
— (Južne železnice vodstvo) hoče z novim letom urediti plače svojih uradnikov po vzgledu državnih železuic. S tem pridobili bodo u radirki in budget južne železnice bode za kakih 50.000 gld. na leu> narasel, kar seveda ni velika vsota, ako se pomisli na število uradnikov, mej katere se bode razdelil ta priboljšek.
— (Slovensko učiteljsko društvo.) Poročilo o zadnjem sboroVBOJl tega društva morali smo zaradi preobilice gradiva odložiti na jutri.
— (Zima.) Po precej čutnem mrazu, ki smo ga imeli pred prasniki, nastopili so sopet deževui in tople j i dnevi Skoraj bode novo leto in o snegu še ne vemo ničesar. Tudi na Koroškem je zima letos izredno mehka m uiti v gorovji m snega. Ubogim pač ugaja taka zima, če bode le še kaj časa trajala.
— (Silvestrov večer) prir idi (gas Ino dru-S ■ 11 v Spodnji Šiški dno 81. decembra v gostiinici „pri Ančniku". Iz prijaznosti bodo sodelovali pevci Siš.iiske čitalnice in se bode priredila tudi šaljiva loterija, katere čisti dohodek je namenjen za nabavo gasilnega orodja. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopniue ui.
— (Visoke vinske cene) dosegli so nekateri vinogradniki nu Dolenjskem, kjer še ni trtoa uš pokončala vinogradov. V Trški gori j>ri Krškem prodal je g. dr. M. neka? svojega dobrega novega vina po 20 gld. staro vedro, neki kmetski posestuik pa pa 13 gld. vedro.
— (Slov. bralno društvo v K ran ji) priredi dne 31. t. m. v svojih prostorih „Silvestrov večer" z naslednjim vsporodom: 1. A. Nedved : Ljubezen in pomlad, moški zbor. 2. L'vinsky: Sta-uak moj,  čvoterospev.   3. P. Ilugoliu Sattner; Na
planine, kvintet. 4. „Nos", poučnnšaljivi govor, govori „Nosan". 5. A. Hajdrih: Nisem Nemec, dekle lepo, čveteronpev. 6. Waldmaun : Hrepenenje po gorah, kvintet. 7. Dolenjska, moški zhor z bariton solo. 8. Bnb iz Kranja, veseloigra s petjem v jednem dejanji. 9. Prosta zabava. 10. Polnočni pozdrav in voščilo k novemu letu. 11. Popolunoči ples. U8topnina udom 20 kr, neudom 50 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — Pred pustom priredilo bode društvo tri plesne veselice, in sicer: Dne 17. januvarja 1892 plesni venček ; — dne 2. februvarja sijajni ples in dne 28. februvarja 1892 maskarado. Natančneje o teb veselicah se bodn svoječasno obiavilo.
— (Popotnik.) Glasilo „Zaveže slovenskih učiteljski društev" ima v svoji 24. štev. nastopno vsebino: I. t) nalogi šolskega vrta. (Za nagrado) (Konec ) — II. O nadaljevalnem tečaji na Goriškem. (—e—) — III. Prirodopisni pouk v jednorazredni-cah. (XXVI.) (II. Schreiner in J. Koprivnik.) — IV. Betvica o slovenski terminologiji (—r.) — V. Doneski k zgodovini naših šol. (V.) (Ivan Strelec.) — VI. Slovstvo. (Novosti). —  VII. Društveni veatnik.
VIII. Dopisi  in  druge  vesti.  — Raznoterosti. —
IX. Natečaji in naznauila. — X. Vabilo k naročbi za 1892. leto.
— (Nova posojilnica) V Framu na spodnjem Štajerskem osnovala se je nova posojilnica, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom. Načelnikom bil )e voljen gosp. J Gert, v odbor pa gospodje: S Gaberc, A Košor, F. Pirkmeier, M. Turuer in J. Zamola.
— („Amerikanskoga Slovenca") že n^kaj številk ui dofilo Jeli temu jedino kriva bolezen urednikova '? Dobili smo obširen dopis n Chi-caga, ki trdi nasprotno. Morda ga priobčimo v kratkem, ko poizvemo kaj več n tem. Jako obžalovati bi bilo, če je pri tem hvale vrednem početji, za katero je bilo toliko zanimanja, bil združen kak nepošten namen, kakor trdi dopisnik.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'':
Dunaj 29. decembra. <> ozrokih odstopa Czedikovega se sodi različno. Najnoveja verzija jo, da je finančni minister najbolje pritiskal zaradi zmanjšanih dohodkov vsled znižanja tovornih tarifov.
Budimpešta 29. decembra. Hripa se širi grozovito. Število bolnikov naraste vsak dan za 70—80, število umrlih za 7—10.
Peterburg 2 9. decembra. Vlada odredila je vsled tega, da se je zasledila neka tajna /veze, strožje opazovanje popotnikov, posebno na nemški in na avstrijski meji.
Peterburg 29. decembra. Vesti, da se namerava prepovedati i/.va/.anje oprezne, živine in konj se sicer oporeka, a v mnogih krogih se ne veruje dosti.
Rim 29. dec mbra. Vlada odposlala je komisijo, katera Ima nalogo, da prouči železnice na zobčasto kolo po Nemškem.
London 29. decembra. Po „Standarda" poročilu ponudilo se je mesto veleposlanika v Peterburgu lordu Randolphu Churchillu.
Dunaj 80. decembra. Vojaški ukazni list prijavlja cesarsko povelje, s katerim se imenuje kralj Viljem VI. vviirtemberški polkovni-kbm-imejiteljem šestega husarskega polka.
London 30. decembra. Angloški poslanik v Bruselji, Vivian, imenovan veleposlanikom v Peterburgu, Morier iz Peterburga veleposlanikom v Rimu.
Elazne vesti
* (Dekliška gimnazija) se snuje na tihem a prav odločno na Dunap. Iz početka bode dotirana n privatnimi sredstvi..
* ( 1 1 0 . 7 8 2 p r e z e b s j o C i b in stradajoč;!).) Od 15 novembra naprej pa do pte-tekie nedelje imele bo Dunajske soba za ogrevanje gori imenovano Število obiskovalcev, mej katerimi je bilo 45 740 moških. 36* 038 žensk in 20.074 Otrok, ki ho iskai: zavetja proti iihhzu .o lakoti.
* (Veliko deželno rs/, stavo) bode priredila Ogerska v Budimpešti 1. 1895 v proslavo tisočietuice dol«.da Madjarov na Ogersko.
* (V o j a k i ui o r i I c i.) Osem vojakov gardne koujice v Peterburgu bilo je baje obsojenih, nu smrt zarad unioia in ropa. Trupla žrtev našli so baje v kanalu. To m nzacijonelno vest poročalo nemški listi.
* (Na podnožji Etne zmrznil.) V spodnji Italiji, posebno na otoku Siciliji, je tako hud mraz, da je neki ribič iz Katanije zmrznil na podnožji Etna.
* (Huda megla v Londonu) prouzročila je smrt [letih" osob, ki so padle v vodo in utonile. Osem drugih osob je utonilo na ledu, ki se je udrj pod njimi.
* (Zgorel parobro d.) Na visokem morji na potu mej Novim Jorkora iti Liverpolom zgorel je angleški parobrod „Abissinia". Vsi popotniki in moštvo so se tešili.
s Anatheriaova ustna veda in zobni prašek s
ohrani ust,i,  kiopča  čeljustno  meso   tor odpravlja slabo sapo iz U8t.
Jedna steklenica  UBfne vodo velja 40 kr.; jedna ftkatlja Robnega   praška 90 kr.;   lit ■teklonlo 4 tfld.;  19 Skatnh samo SI gld. (»1—l.V.r)
Lekarna Piccoli, „pri angelju". v Ljubljani, Dunajska cesta.
NaroČila so izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju znesku.
„LJUBLJANSKI ZVON"
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Sv**« 1
i'*»»
liOterijue Nrečke 24. decembra
V Line i:      72,     13,     35,     34, 39.
V Trstu:     42,     08,     49,     73, 34
Umrli so v U|||>ljaiit:
27. decembra: Ludovik Siard, paznikov sin, 5 let, Poljanska costa št. f>5, plučuica. — Katarina Malinu', umi-rovijenega računak ega uradnika žena, let, *v. Petra št. 13, plučuu asthma. — Margareta llauptuiau, dekla, 46 let, »v. Petra cesta št. 25, jetika. — Sl>.vka Zoronc, lončarjeva hči. 3 leta, Kožne ulico št ,'}3, ošpice. — Jožef Lukuian, kondukterjev »in, tj let, Tržaška cesta št. 12, crottp. — To-re/ija Bauor, finančnega svetnika žena, 74 let, Mostni trg št. 21, ptufinl edem.
28. decembra i Fran Kunst, kajžarjev 8in, l'/4 leta, Ilovca št. 28, ošpice. — Albina Grabio vic, delavčeva hči, 11 duij, Trnberjeve olloe št, 1, ošpice.
29. decembra : Albert Marjuk, pašnikov sin 91/1 leta, Dunajska cesta št. 29, božjast.
V d o ž o In i bolnici:
24. decembra: Krntija Jurčič, gostija, 63 let, rak.
25. decemb.a: Jera llauptuian, gostija, 58 let, oedema
aenta.
Meteor o logično poročilo.
3	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatur;*	Ve-trovi	Nebo	Moki-i na v j III IU.
-J	7. zjnt raj	740*9 mm.	1-8" C	brez v.	megla	
-=	9 popol,	7219*7 ram.	SMt* C	si. IVS<	obl.	0 00 mm.
35 1	9. zvečer	7.'j7 H mm.	0H° C	si svz.	obl.	
Srodi, ja temperatura 1*5', sa 4-4  nad tiormu D}.
dne 30. decembr- r •
Paplma renta . Srebrna renta . Zlata renta.... 5"/0 marčna renta akcije narodne banke Kreditne akcije   . .
London .....
Srebro.....
Napol......
t'., kr. cekini . . . Nemške marke    . ,
včeraj gld.    99 .">"> „ 9_"20 „ 109-99 „     102 20
n ioiy —
„ 2X7-75 „    111-95
l 9*W'/i 560 67*97'/.
gld
• Li. IM 92 92 109 L09
1012 21+1 117
95
1-69
Tugci:
•jo, decembra.
Pri Trsi .
*'.-.»<<■ :    1'ollopp i/.
().:.ahe:i  i/. Triiča. HOffeni iz Kočevja. Pri Hiouu • Bpitein, Abo-l. s. Bedpoig ■ Dunaja. — Dr. Bašefrio, flfatelioh,  Loik iz
1'ulja. - l'oklukar, l'< tsebe, Krije iz Starega trga. — Pl. Gariaroli u Po tujine. l'o-nikvar iz Loža. —- (iruden z JefiAinega vrba. Kav lit i Razdrtega. — Kavas iz Vel. K.- U if 0.
ni/.'.- im kolodvoru i Troit iz VipAve. — Oblak /. U.-ke.
l*ri l>rt. m'Mi<. iu   «l\oru :
Waneinachcr iz Cehivca.
V1ZITNICE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
v Ljubljani.
4'/n državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogcrska zlata renta 4°/* . . Ogerska papirna renta 5°/0 . Dunava reg. srečke 5°/0 . . Zemlj. obč. avstr. 4V«n/0 zlati zast.
Kreditne srečke......
Rudolfove srečke ......
Akcije anglo-avstr. banke .   . . Tramway-društ. vel j. 170 gld. a. v.
250 gld. 100 „
134 gld. 50 kr.
10O gld. listi . 100 gld.
120 :
179 10« 101 121 115 185 20 153 220
70 20 75 50
RO
95
Samosvoja, povsem poštena in zanesljiva
babica
priporoča so častitim damam. Damo v drugom stanu doL za samo 9 gld. dobro hrano in popolno oskrbovanje E
sicer za 9 dnij. (1095—3)[
Z odličnim spoštovanjem
Emilija Naoko
udova, liri zdravniku, izpitima babica, Gospodske ulice stJ:i uhod in zvonec je tudi v Židovskih ulicah št. 4.
Mejnarodna
PANORAMA
(986-89) v Ljubljani
na Kongresnem trgu v „Tonhalle".
Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. urk zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. dd 12 ure dopoludne in od 2. ure popoludne d<j 9. ure zvečer.
Catopntiia za osebo       in«,  g ustopnic st dobi za 1M> kr.   Otroci IO Ur.
Dituc« v sredo iinciui. iu |uttri v četrtel
«lne lil. decembra :
Potovanje po Nemčiji.
puškar
v B o r <» *' IJ a li (IVri jneli) uia lioro^liei
lldeloje in prodaja vsakovrstne nove pu.nke in revolverje ter vHe lovuke priprave« patroiui tor ilru^o Htreljivo po najnižjib ceuab. — Puške so vsu pre* ikoNeue na ces. kr. izkonavaliMI ter .azuamennvane s znamko toga zavoda. (I7f)—•!
2a isborno.it blaga jamoi imdelovatelj. Stare pušk popravljajo &o ce:io. Ceniki pošiljajo ae brozpi&ono
KAEOL
Špitalske ulice 10.
Ljubljana. ŠpilalskG ulice 10.
Vizitiiie«\ tiskane in lifo»inlii'"iif*, novoletne karto, homoristične dopisnice) kazala <latiuna, skladni kolrthuji, bolezni in zapisovalni k(»ledurji, slonski iu upisni koledarji, c. kr. pri v. sušilm* podlo-o h koledarji v dvrli izdajali, kolodnrji za familije, listni iu žepni koledarji, dijaški koledarji, trgovsko knjige, kopirne knjige, trgovinski in pisni pupir s tiskano liitno. 11*89—8J
Dobijo se pri vseh
knjigotržcih.
aWS?--5"' Prvi slovenski JKj|£
SKLADNI KOLEDAR (Block) 1892
Cena **0 kr.. po pošti «<r> kr.
Izdala
Narodna Tiskarna'
I iti odgovorni urtjdolk; J o bi p No 11 i.
Laatoloa in tiaiv -NArodoe TiaHarne'
A71B