Sit«. 294 (Posamezna fcevilka 8 vinarjev.) V Trstu« v torek 23. oktobra W17 Letnik SM?« fohafa vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 5 zjutraj. VredniStvo: Ulic* Sv. Franceta Asiške^a SL 20, I. na d s ti. -- Val dopisi naj se poStljajo uretiniitvu list*. Nefrankirana pisma »e •prejemajo in rokopisi se ne vračajo. UdajatdJ in odgovoru urednik Štefan Godina. Lastnik kons-. :ci| •sta .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s •mejenhn poroStvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsUke«ja si. 20. Telefon uredniMva in uprave Ste v. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto....... K 31U§ 2a pol leta.................15 60 « tri mesece................ 7 N 2« nedeljsko izdaj« n eda tato....... 630 ® P®® lato ........................... P®sa:nezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 ui'.arjtv, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v iirokosif ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 rti Osmrtnice, zahvale, jJbslanre, uglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vtn. Oglasi v tekstu li-ta do pet vrst........K vsaka nadaijna vrsta............ , a,—* Mali ogla?: po 4 vinarje beseJa, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se ratni oddelek .Edinosti*. NaraČnlnt-in reklamacije se poSiijajo upravi lista. Plačuje se Izk!jr:Čno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se' v T:>iu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FVsniiJk* Asifkega Št. tiO. — Postnohranilnični račun št. 84'..«5*. Politični položni — v resnem času. fOJ našega posebnega poročevalca). Dunaj, 20. akt. V torek ob 4 popoldne bo v poslanski zbor;tiči glasovanje o začasnim proračunu. Ne ve s t; še danes, ali bo res stav-jen predlog, naj se tej vladi dovoli le 4-mesečni proračun in ne 6-mcseCrp. kakor ga vlada odločno zahteva. P !jaki so predložili obširen jedilni list vciikih gospodarskih zahtev in vlada že izjavlja, da je pripravljena do obsežnih privolitev. — Ako hočejo Poljaki vsled gospodarskih vzrokov predlagati 4-me-i ečni pr;.račun, hiti vlada izjavljati, da te vzroke že še oderavi. Ukrajinci čakajo do ponedeljka na odgovor dr. Seiuleria. Ako ta popolnoma ;,rejme njihove predioge, bodo glasovali /d proračun; ako jim ustreže le deloma, 5 pri glasovanju odstranijo; ako jim v ni— a mir ne ugodi, bodo pa glasovali proti. — Pravijo, da jih dr. Seidler ootolaži z ma-imi Koncesijami in vrli Ukrajinci bi pri glasovanju bežali iz zbornice. Več kot t(;,';i-:o \lada ne potrebuje od njih, da si za-gon-vi proračun. — Ali ni to že skrajno i:cd■ stoina i?ra od obeh strani? — Ukra-j nci namreč ne protestujejo, da jim ped-l! a; > take vrste kupčijo! — Velika sveti-■ na doba gleda v Avstriji take smešne kupčije za glasove! Reichspost« — ta najbolj obrekljivi list v Avstriji i tako ime je dobila te dni v »Ar-r Ztng.K) — se je spravila nad dr. Kor -.cd. češ. zdaj je bilo prvič, da tudi 'is k i Slovenci. doslej vedrro zvesti in 1 Jalni, apeluje-o na p: moč — od zunaj! S tciii pa gotovo — namiguje tendenciozno — ni koristil jugoslovanski stvari. In ■ivetujc mu, naj bi se pri Poljakih učil, da •■i rena pož:*ati ladij za seboj. — O Po-)jakih pa nam pravi, da imajo res svoj 'maksimalni program«, ki obsega združe-.o Veliko Poljsko. Toda njihova idealna a i vjaina irredenta j:m nič ne brani, da «> ^e vrnili na tla rcoJae politike. — Ta -i i-.a nam pa imponuje! Naj le basiasnie vesti trde, da bo šele v torek i'. yv>1dne odločeno, ali dobi ta vlada ob 4 ■ poldne bmesečm ali le 4mesečni proračun. To je odvisno baje od poljskih kmeč-! il: poslancev, ki se šele isto jutro vrnejo iz Oalicije. Ako pridejo zopet nasajeni in srditi na Pruse. ki tamkaj gospodarijo tx> svoje, tedaj 6-me sečni pro\iz rij pade in alti 4-mesečni bi ne bil docela gotov. — t d ina skrb visoke avstrijske vlade v teh te.'rkih časih je i >rei ta. da se poljski kmetje vrnejo -dobrega humorja* na Du-i ai! — O: cij >zi hitijo zatrjevati tudi da-'its. ua ie vlada globoko pobegla v žepe vseh ostalih narodov, da zadovolji Poljake in ž njihovim: glasovi dobi proračun. Za* > vlada računa na večino, čeprav le neznatno. O Ukrajincih danes upajo, da ne bodo glasovali — proti, v najslabšem slučaju da ^ ; u 2 udeleže glasovanja. Mola informa-cna pa trdi, da Kdo glasovali — proti. Zalo pa pravi današnja »Neue h*r. Presse % da ie dvomljivo, ali bo imenovan zana-prei še kak ukrajinski minister. — Pravico jo ntinistiov, do vlade "m nadvlade imajo v tej državi edino le Nemci!! — Jugoslovani te grožnje« te dni oC nismo čuli. — Naj sc pa le og'ase; na take državniške modrosti imamo prav pnmeren odgovor vedno na jeziku! * * • Poslanska zbornica bo imela priliodnji teden le dw seji, v torek in petek, v sredo m četrtek pa bosta dve sejr gosposke b rmee. V sredo in četrtek bodo seje raziiih odsekovr poslanske zbornice, kakor: finančni, proračunski, vojni, zdravstveni. pravni, obrtni, tiskovni, za vzdr- ževalne prispevke, za vinarstvo, za vojno | pričeli francosko-angleški napadi med | ' gospodarstvo, vrhu tega razni pododseki.Draaibaukom in Poelkapelle. — Armada 'nemškega cesarjevlča: Topovska bitka med Ailletiom in Braye se je nadaljevala ob največji zastavitvi vseh bojnih sredstev čez dan in z majhnim odmorom tudi ponoči. V srednjem odseku Chemina des Dame s ie bil ogenj od časa do časa posebno živahen pri Cerny. Tudi v Šampapji in ob Mozi se je povišalo bojno delovanje. — Včeraj smo Sestrel:!i 12 sovražnih letalcev in 1 pri vezni balon. Vzhodno bojišče.— Ves otok Dago je v naši posesti. Upienili smo par topov in veliko zaloge in ujeli nad 1200 mož. V 9 dneh ste armada in mornarica izvršili skupno vse operacije in zasedii otoke Oesel, Alocn in Dago, skrajni točki Vzhodnega morja. Vnovič le dokazana de-janjska sila armade in mornarice. Njiju skupno postopanje ie bilo tudi tu vzorno. Macedonska fronta. — V dolini Skumbi so naše in zvezne čete iztrgale v napadih Francozom par višinskih postojank in jih obdržale proti močnim pro-tisottkom. Ob cesti Bitolj—Resna so se izjalovili ponovni napadi nasprotnika. Topovski boj je bil tu in v širokem odseku na ebeb bregovih Vardarja močen. BEROLIN, 22. (Kor.) VVolffov urad poroča: 22. oktobra 1917, zvečer. Jutranji napadi v Flandriji so se Izjalovili, izvzemši dobiček na ozemlju pri VeldJ-oeku (severno Langemarf.a). Tud« ob ces« Menin— Ypern se je popolnoma razbil močan angleški napad. Severovzhodno Soissonsa je topovska bitka, potem ko ie bila mimogrede nekoliko popustila, zlntraj zopet nsrastla do največje silovitosti. — Celotni plen na otokih Oesel, Moon in Dago znaša več kot 20.000 ujetnikov in nad sto topov ter veliko množino vojnega materijala. Prvi gorrerclnf tčvjrtli mrtlifi rl. TUP5?(0. CARIGRAD, 21. (Kur.) Iz glavnega stana se poroča: Črno morje: Eden naš«h podvodnikov je v vzhodnem Črnem morju petepil neki z municijo ote v or jetri ruski parnik (3(100 ton), kakor tudi eno jadrnico (i000 ton) in obstreljeval vrb tega rusko pristanišče Tuapse. Z deiegaeijami, pra^jo, ne bo nič. Krivi so temu seveda edino le Čehi in Jugoslovani in njihove državnopravne sanjarije, ki bi motile tako »delovanje« delegacij, ki je potrebno v sedanjem resnem času. — Danes je treba namreč vse le hvalisati ali vsaj molčati, pa naj se gode še tako strašne reči. »Državni interes« tako zahteva! — i)a je ta »interes« na zelo trhlih nogah, kaj nje to briga! — Dostaviti je le še treba, da pa »poljske sanjarije« ali »poljski idealni iredentizem« ne dela nikakih ovir za sklicanje delegacij. Ne vem, ali smejo biti Pcijaki ponosni na take »fleisszettel-ne«. Utegne se pripetiti, da bodo za pol leta še bridko obžalovali svoje fikfakov-stvo! Minister za vnanje stvari ne pride v proračunski odsek poslanske zbornice, kamor ga pozivlje predtog poslanca Kraf-ta, da bi tu podal točnejše informacije in izjave o možnosti skorejšnjega miru. — Posl. Krait je imel s svojim predlogom brez dvoma jako dober namen, kajti hotel je priklicati ministra gotovo na veliko merodajnejše mesto, nego so ona, ki jih }e grof Czernin doslej izbiral, da je podajal svetovnovažne izjave! — Seveda je po duhu zakona dvomljivo, aH ima proračunski odsek pravico zahtevati od ministra za vnanje stvari, da pride v odsek in tu razvije svojo politiko. Ali če je že grof Czernm iskal vse možne prilike, da je govoril o zunanji naši po!'t;ki in o mirovnih pogojih iid., tedaj naj bi prišel tudi v proračunski odsek naše poslanske zbornice in naj bi raje povedal, kar ima in more povedati! To bi veliko bolj imponiralo sve u in bilo bi lepše in dostojnejše v vsakem oziru! — Ako pa tega že noče, če ga zakon k temu ne prisili, potem naj skliče delegaciji in tam stopi pred forum, kateremu je odgovoren! Edino tako se morejo ustvariti trdnejši temelji za bodoči mir! Sovražniki hočejo, da bodo sklepali inir resničnimi zastopniki narodov in ne z i možmi, ki v navodilih nimajo zaslombe! !yeiaa rnimfe poročila. A VSI RUSKO. DUNAJ, 22. IKor.) Uradno se razglaša: ; 22. oktobra 1917. Vzhodno bojišče. — Nobenih do- ' god k o v. Italijansko bo j i š č e. — Na obeh i straneh ceste, ki vodi na prelaz Rolle, v i uolinah Pellegrina in Marmoiate, je oži-I velo bojno delovanje. Na Monte Siefu se je prvsrečila razstrelitev sovražnega oporišča. Napadne tete v dolini Cordevole so prodrle istočasno notri v drugo sovraž-fio črio, prizadejale nasprotniku težke izgube in se vrnile s par ujetniki zopet v izhodno postojanko. Jugovzhodno bojišče. — Napad, so ga izvršile v dolini Skumbi av-stroog»>ke in nemške čete, se je končal z za sedenjem por iranc. višinskih postojank. Dogodki na morju. — One 18. oktobra so izvršili deli naših lahkih pomorskih sil pod vodstvom križal ke »Helgo-land« v svrho motitve sovražnih prevozov iKrizveuOvanie po južni Adriji, tekom ka?erega ni bilo opaženih nobenih sovražnih ladij, čeprev je telo naše brodovje dalje časa v bližini italijanske ohale. Napadi sovražnih letalcev in podvodnika na naše enote 10. t. m. zjnitraj so bili brezuspešni, i Eno italijansko letalo je bilo sestreljeno. ! Naše letalske skupine so obmetale daleč jugozapadno in izven opazovalne možno-: sti naših ladii se nahajajoče števiino močnejše italijanske pomorske sile uspešno z bombami; dozdevno ie bil en italijanski rušilec poškodovan. Naše pomorske sile in lotalci so se vrnili polnoštevilno in brez poškodb. Načelnik generalnega štaba. NTMJMCO. BEiROLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. oktobra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji je naraste! topovski boj v gozdu Houthoulstu do prekopa Comines^- Ypern zopet do zelo velike sile in je cstal, naraščajoč ponovno do bobuajočega ognja, srdit do jutra. Danes zjutraj so se po dosedanjih poročilih P O D L I S T g K. Hiiilonar, ki i« izginil. Roman. Francoski sptsal Evgen Cbavattt. Kmalu nato se je tudi admiral dal s čoinom prepeljati v To don. Preden pa je stopil v Čo!ii. je še vprašal veslaškega mojstra, ali je Ponedeljek zopet prikovani na svoji klopi. Ko mu je veslaški mojster odgovoril, da se je storilo vse po njegovem ukazu, mu je admiral ponovno pri-naj dobro pazi na tega kaznjenca. — In če vendarle pobe^ae in ga ujamemo potem, tedaj j>ojde na vislice, ali ne? — Ne, — ie odgovoril admiral; — potem ga daš zopet prikovati na ki- p; videti ga hočem, ko zopet pridem na ladjo. Ko je vojvoda prispel v Toulon, ga je j tamkaj že čakal voz, s katerim s? je od-: peljal i loti Versaiilesu. Tekoui ie \ oiiije,i ki je tra-ala vsled tedanjih slabih razmer, ceJIh deset dni, se je vojvoda večkrat spomnil Ponedeljka. Nekikrat se je celo glasno posmejal in zamrmral sam pri sebi: — Čudna UM>da! Ta mladič je bil določen za knežje življenje: sedaj pa segnije na galeri. Vojvoda de \ ivonne pa ni več videl morja. Zadržal se je dalje časa na versail-leskem dvoru, in ko je umrl po nekaj letih, je nopolnoma pozabil svoje galere in tudi ka/iijenca, ki je, mučen na vse mogoče načine, životaril na njej v največji bedi. Poucdeijek je namreč postal najosov-razenejši kaznjenec na galeri. 2e dejstvo, da "mu niso odrezali nosu in u se s, je druge kaznjenca na\ dajalo s sovraštvom proti njemu, kateremu ie admiral odpustil lo strašno kazen, in imenovali so ga edino le i r : a Ijnbljenca . Ko so pa iz- . ^^eli, Ja njegova ^.(.seciit, izgubita iios in SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Rusko poročilo. 21. oktobra. — Na vseh frontah pehotno streljanje m patruljni boji. Poizkusi sovražnika. da bi se pobral* z našimi vojaki, so bili prijavljeni z zapadne fronte, z ozemlja ob Naroskem je-zeru m z romunske fronte ob izlivu Buzeu. Sovražnik je bil vsakikrat pregnan z ogniem. V Vzhodnem morju ni izvršil sovražnik nobene akciie. Ob obali je roiozaj nerzj>remenjen. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 21. (Kor.) \Volffov urad poroča: V Sredozemskem morju so potopili naši pod vodniki zopet 12 pariiškov in 3 jadrnice, skupno nad 46.000 ton. Uspeh pod vodniške voine. DUNAJ. 22. (Kor.) Potom vojnih odredil osrednjih vlasti ie bilo v mesecu septembru skupaj potopljenih 627.000 ton za naše sovražnike uporabljivega trg. ladiis. prostora. S tem se povišuje dosedanji uspeh neomejene podvodniške vojne na 6,975.000 ton. _____ Letalski napad na Anglijo. LONDON, 19. (Kor.) Uradno se poroča: Sovražni zrakoplovi so napadli zvečer vzhodne in severovzhodne grofice in prodrli ua gotovo razdaljo do notranjosti teh grofij, ne da bi izvršili kak poseben na-oad. Udeleženih je biki 6—7 zrakoplovov, ki so metali ua raznih točkah bombe, par tudi v londonskem okraju. LONDON. 20. (Kor j Uradno se poroča: Pri včerajšnjem zračnem napadu je bilo 227 oseb ubitih in 533 ranjenih in povzročeno nekaj stvarne škode. Sestreljena zeppelinovca. PARIZ. 20. (Kor.) Uradno se poroča: Dva zeppelinovca, ki sta pastala nevod-Ijiva, sta se morala po bojth z letali in obrambnimi oddelki spustiti v ozemlju Saone, pri Sisteronu, na tla. Posadke so zažgate oba zrakoplova in poizkušale uiti. kar pa se ivm ni posrečilo. Rusi hočejo domov. STOCKHOLM, 21. (Kor.) Ruski listi objavljajo dnevno povelje poveljnika severne fronte, generala Ceremišova, iz katerega je razvidno, da nameravajo vojaki na določen dan zapustiti svoja mesta in se vrnitii domov. Dnevno povelje priča dalje o nezadovoljnosti armade radi pomanj-kjlivosti opreme, oprave in prehrane. — Frontni komisarji poročajo, da sta aiera Komi lova in sklep petrograjskega delav-sko-vojaškega sveta, ki poživlja na boj proti začasni vladi, močno izpodkopala med vojaštvom avtoriteto armadnega vodstva. Nezaupljivost vojakov proti častnikom je pri gotovih armadnih zborih tako velika, da so morali častniki odložiti svoja poveljniška mesta. Cesar na južnem Tirolskem. TRIDENT, 21. (Kor.) Cesar je prispel s svojim spremstvom, med drugim z načelnikom generalnega štaba baronom Arzom in nemškim vojaškim pooblaščencem Cra-monom, na južno Tirolsko, kjer je bil povsod viharno pozdravljen od prebivalstva. Kuhlmann na Dunaju. DUNAJ, 21. (Kor.) Dr. pl. Kiihlmann je prispeti zjutraj iz Budimpešte semkaj. — Včeraj je posetil v Pešti ministrskega predsednika dr. VVekerla. DUNAJ, 22. (Kor.) Nemški državni tajnik za vnanje stvari, dr. Kiihlmann, je prispel na Dunaj. Dopoldne je dalje časa kon-feriral z grotom Czerninom. Opoldne je bil pri grofu in grofici Czernin zajutrek, ki so se ga udeležili tudi nemški veleposlanik grof Wedel s soprogo in hčerko, prvi vrhovni dvorni mojster princ Hohen-loiie s soprogo, veleposlanik v Berolmu prine Ho h en' ir predsednik poslanske zbornice dr. *. DUNAJ, 22. (Kor.) Popoldne se je vršila med nemškim državnim tajnikom dr. Kiihlmannom in ministrom za vnanje stvari grotom Czerninom nova konferenca. Nemški državni tajnik se danes zvečer vrne v Berolim. Nova namestnika za GornjeavStrijsko in Tirolsko. DUNAJ, 22. (Kor.) Baron Handei je bil imenovan za namestnika na Gornjeav-strijskem, dosedanji gornjeavstrijski namestnik pa za namestnika na Tirolskem in Predarlskem. ušesa, ako bi pobegnil on. so ga sovražili še bolj in so ga mučili, kolikor so ga le mogli. In da je tako ostalo, je skrbel tudi veslaški mojster, ki je mislil, Ja na tak način najlažje preprži njegov beg. kar se mu pa ni posrečilo, kajti Ponedeljek ie vkljub vsemu vendarle pobegnil že trikrat. Vse trikrat so bili kaznovani zaraJi njega njegovi sosedje, in sovraštvo preti njemu je rastlo venomer, žnjim pa rti J i muke. ki so jih vedno izneva izmišljali zanj njegovi tovariši. Teh razmer tudi ni izpreuiLiiila smrt vojvoda de Vi v on na, in ko je \ jsiaški mojster odšel v pokoj, je njegov naslednik prevzel halogo, daje na enak • čin mučil in dal mučiti P^-rueljka, ko* njegov prednik. S j j enaintrideset lei ie že minilo, odkar je k -pol de Vivonne zapustil svojo ga-lero in na njej Ponedeljka, in le^a je že »pusu.* i/J mladeniča skoraj starec OsenemšKe ftolaUne. Vsenemški krtčači se silno jezijo, ker se v iiuiišketn >'Nationalverbandu« združenim nemškim poslancem še vedno ni posrečilo, da bi bili uničili avstrijske Slovane. Te dni je pa izdalo vsenemško strankarsko vodstvo na Štajerskem na Nemce v Avstriji letak z desetero vp.ra-šanji, ki se nanašajo na delovanje »Natio-nalverbanda«. V Mariboru so ta letak priložili Marburgerci. Da bi se bavili z vsemi desetimi vprašanji, se nam ne zdi vredno. Poba v iti pa se hočemo s sledečimi vprašanji: »1. Zakaš so avstrijski Nemci vedno bon potiskani v ozadje, dasi sedi v poslaniki zbornici 100 »nemško - nac jonaJ-iiih,« zastopnikov? 2. Kako to, da so Nemci v Avstriji napram drugim narodom na najslabšem glede preskrbe z živili, dasi poleg nemški govorečih klerikalcev in socijalistov zastopa baje 100 »nemško-narodnih« poslancev gospodarske interese svojih volil-cev? 4. Zakai se v Avstriji ne avule nemški državni jel k. čegar potri jI je svetovna vojna zadostno dokazala, dasi bi pri primernem držanju zadostovala polovica od 100 »nemško-nacijonalnih zastopnikov, da uvedbo izsilijo? 8. Kako to, da plačujejo Nemci v Avstriji 70 /o davkov, dasi tvorijo le tretjino prebivalstva? Ali nemško-narodnim poslancem ni znano, da je to glavni vzrok gospodarske bede nemškega naroda? 9. Ko bi bili Galicija, Bukovina in Dalmacija izločene, bi bila s tem Nemcem dana možnost, da bi svoje davčne denarje sami uporabljali, mesto da jih m.;rajo prepuščati Slovanom. Sto poslancev mora to gotovo doseči. Zakaj tega ne storijo?« Človek res ne ve, ali so oni, ki so izdali ta letak, sami tako neumni, ali če računajo le na neumnost štajerskih Nemcev, da bodo verjeli in da sprejmejo vse to brez kritike. Bržkone bo eno in drugo. Prvo vprašanje je čisto navadna nesramnost. Vsi wmo, da ni avstrijsko neinštvo še nikdar hujše uganjalo svojih orgij, kakor jih ravno sedaj. Po vseh uradih, na vseh vodilnih mestih, sede še vedno sami Nemci in Slovenec še karte na železnici ne dobi v svojem jeziku. Toda, vsenemce jezi, kar nas še vedno niso ,sch pobesili. in postreljali. Ker se pa upamo po svojih zast(H>nikrh tako odločno zahtevati svoje pravice in ker izjavljamo, da nočemo več igrati uloge nemških suž-r.jev, kriče vsenemci, kakor bi jih drl na Mncii. Nič manj nesramna hi trditev, da so Nemci glede potrebe z živili na najslabšem. Resnica je ravno nasprotna. Toda tu . ie poglav je, o katerem ne moremo pisati, ' ker nc maramo belih lis. Zakaj še ni uve- dena nemška »Staatšpr&Va ? Kako si predstavljajo vsenemci, da bi moglo to doseči petdeset nemških poslancev? S pomočjo državnega zbora? Zato bi trebalo 260 in ne 50 poslancev; toliko nemških poslancev pa ni s krščanskimi so-cljalei in socijalnimi demokrati vred. T-:-rej z razbitjem državnega zbora z oktro-ajem? Seveda, zato bi 50 ooslancev morda zadoščalo, toda kaj potem? Saj si j že imeli -tri leta absolutizem in če je vlada končno zopet sklicala državni zbor, ie to storila radi inozemstva in zato, da bi jej državni zbor dovolil potrebne milijard -za nadaljevanje vojne. Vlada ima getov najboljše namene, da bi ustregla vsenem-cem, a če tega ne stori, so merodajni višji oziri, ki jih pa vsenemci v svoji omejeni -sti seveda ne morejo razumeti. Naravnost gorostasna pa je trditev, da tretjina Nemcev plačuje 70% davkov. Vidi se, da naši vsenemci nimajo niti naj-primitivnejših pojmov o narodnem gospodarstvu, ko je vendar eden glavnih naukov modernega naročenega gospodarstva, da davke plačuje konsuinent in ne producent. Sicer se bomo pa o tem predmetu bavili o drugi priliki. Odgovoriti nam bi bilo samo še na trd;-tev, da upravljajo Slovani z nemškim denarjem. Ta trditev je, ne vemo, če bolj zlobna, ali neumna. Od finančnega ministra, pa do zadnjega davčnega ekseku-torja so sami Nemci; Slovani v davčni službi, posebno v jezikovno mešanih krajih, so bele vrane. V nemških krajih sM-venskih uradnikov sploh ni, dočim so vodilna mesta tudi v izključno slovenskih deželah skoro brez izjeme v nemških rokah. Vzlic temu imajo vsenemci poguma dovolj, da kriče o kriv ici, ki se baje godi nemškemu narodu! Sicer pa ljudi, Ivi zahtevajo, da mora 100 poslancev dt-seči izločitev Oalicije, Bukovine in Dalmacije, itak ni možno smatrati za resne. Saj je bilo glede izločitve Galicije že vse pripravljeno, a so vsi ti lepi vsenemški načrti splavali po vodi. Zdaj pa naj bi 100 poslancev — proti 400 — dosegli to izločitev? Naši vsenemci so res pomilovanja vredni ljudje! »Straža«. Poziv. Ljubljenca slovenskega naroda, dr. Janeza Ev. Kreka, nam je vzela nemila smrt; njegovih idej pa ne vzame nobena smrt. ne zatare nobena sovražna sila. Po čemer so hrepeneli že v davnih časih naj-pleinenitejši rodoljubi, kar so pripravljali najbistrejši duhovi, kar je nezavedno tlelo v vseh slovanskih srcih, to je vzplamtelo zadnje dni v mogočen kres, ki je ožaril ves slovanski jug, kres, zažgan od ognjevite Krekove besede, ki je vtelesila v silnem duhu spočeto idejo svobodne jugoslovanske države pod habsburškim žezlom. Ta ideja živi in gori v vseh slovenskih srcih, kar jih ni še okužil hlapčevski duh, kar jih ni še pohujšala sebična zavist. Po načelih krščanske vere, da so ljudje vsi bratje, vsi enakopravni, da jc sužnost Bogu in poštenim ljudem zoprna, je zahteval veliki rajnik tudi za svoje rojake svobodo in enakopravnost. Kaj čuda, da je tako pravična, tako krščanska, tako človeška zahteva hipoma prešinila vsa slovenska srca, namah zedinila in združila vse slovenske stranke! Misli in želje vseh Slovencev je izrekla Krekova beseda, in Krek je postal vseh Slovencev kiiear in zaščitnik in vodja. Vse svoje velike dušne in telesne moči je posvetil ta veliki mož ljubljeni domovini; zanjo je naposled dal svoje življenje. In Slovenci so to spoznali; dokaz je bridka žalost po vseh krajih, koder biva slovenski rod. dokaz veličastni pogreb. Spomin Krekov bo živel v slovenskih srcih vekomaj. To pa ni zadosti Veliki rajnik jo ljubil svoje rojake ne samo v srcu; delal in trpel je zanje vse žive dni. Bolj kot njegovemu spominu je treba Krekovega spomenika Slovencem, da vsaj nekoliko izkažejo v dejanju svojo hvaležnost, da poplačajo nekoliko svojega dolga svojemu dobrotniku. Treba je spomenika v dokaz, da znajo Slovenci častiti svoje velike može, da bodo vedeli pozni rodovi, komu so hvalo dolžni za svojo rešitev, da bo imela mladina pred očmi zgled, kako se pridobiva vsega naroda hvaležnost in ljubezen. Podpisani odbor si je postavil nalogo poskrbeti, da se dvigne v beli Ljubljani dostojen spomenik dr. Kreku, in z zaupno prošnjo se obrača do vseh Slovencev in tudi do drugih Slovanov, ki so poznali, ki so čislali in liubili rajnika, da prispevajo po svojih močeh v dosego blagega namena, da se počasti spomin velikega moža. V Ljubljani, 20. oktobra 1917. Odbor za Krekov spomenik: Dr. A. Korošec, načelnik »Jugoslovanskega kluba % častni predsednik. Dr. Fr. Detela, vladni svetnik, predsednik. Dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski, podpredsednik. Dr. Fr. Jež, tajnik. !gn. ZapJotnHi, blaflf Bocumll Hemec, Oton Župančič, Riiiard Jakopič, Mihael Moškerc, odborniki. Sfran I t. EDINOST- štev. 2 >4 V Trstu, dnt 2oktobra 191? -Mrieri 15. (cena vin. kg). šiev. 3477— i 1'HjHI (obrobaia štev. 2) in ste v. 5170—5210 Dt^rr^ ^iM-ra vs-stf Občinske v«|hv< • / -rt -u » /vr> dne 24. 10.. pri Rupena k p. •>. / ;; /. . ..A^uc&i iiiv-,. lslv*J-1 M., ul. Media 24, tcena 66 \i*i. kg). \ wsek treh razredih je koalicija posta* Koks. 10 kg na izkaznico, elementov z nepričakovan, m i večinami fcolonia: Rdeče izkaznice štev. 186— •odklonila frankovstvo m te meše- 235 (obrobna štev. 2) dne 24. 10.. pri O. taric in : rekupČL valce z najvzvsše- Sklemba, Molin grande 2, (cena 45 v. kg.) tiejinii idejami in interesi naroda po-j Premog (fossHe). 20 kg na izkaznico. gn : a z javnega pozorišča. S term voh- Nova mitnica. (Barriera nuova): Mo-ivaj-ii je— pravi »Hrvatska država« o- i dre Izkaznice štev. 592—695 (obrobna prueičeno — v glavnem mestu pobita §tev. 4) dne 24. 10., pri A. Girotti, ul. Ama- tega ne stori občina, je pa iloižua storiti; »PejTc zame! — česar pač nihče ae bo isio država, i%i še cio danes ali ni zik*!^ ali j smatral za napoved aretacije. L?ud>tvu se; je dovoljen poti obsti :cčimi pogoji tudi Promet zasebnih \ojnopoštnih zrviifcnv klika. ki jc s svojo denuncijantsko harangu« zastrupljen aia ves narod, pokopana je pol:Lika, ki je v svojem bitstvu negacija narodne misli in edinstva narodnega. — Zmaga tistih pokvarjenih elementov bi bila diskvalificirala Zagreb pred pokra- lia 13. (cena 18 vin. kg). Vrdcfa: Modre izkaznice štev. 564— 599 (obrobna štev. 1) dne 24. 10., pri Mi-ceu O., ul. S. Cillino. (cena 18 vin. kg) in štev. 1—40 (obrobna štev. 2). Sv. Jakob: Modre izkaznice štev. 990— podala strašno orožje v roke: ideja narod-13) dne 24. 10., pri A. Maier, ul. Concordia nega eiiinstva bi bila doživela v glavnem mestu Hrvatske težak in strašen udarec. Proti tej nevarnosti so se združili pošteni 5, (cena 18 vin. kg). Drva za kurjavo. 20 kg na izkaznico. Stara mitnica (Barriera vecchia): Mo- ekmenti, čeprav so si sicer politično v j dre izkaznice štev. 116—213 (obrobna št. mislijo eni in drugi; zato se morejo tudi v 233 (obrobna štev. 1) dne 24. 10., pri Sre- danih slučajih združevati v skupno vrsto za korist naroda — kakor je bik> sedaj in bodi v bodoče! Češki pisatelj K. Kalal je v »odprtem pismu« predstavil ogrskemu ministrskemu predsedniku zrcalo, v katerem more videti sramoto, ki si jo nakopujejo Madiari pred svetom s svojim krutim postopanjem s Slovaki. Povod za to odprto pismo je dala izjava ogrskega ministrskega predsednika VVekerla: V nobeni državi v širokem svetu ni jezikovna svoboda tako razširjena kot je pri nas.« Uvodoma apo-strofuje Kalal g. \Vekerle: »Vrsto let smatram Vašo ekscelenco kot najprosvet-Ijeneiiga maJjara. Sedaj pa čujem hkratu, da ponavljate trdi:.e\, ki so jo že tisočkrat izrekli — najslabši žumalisti in poli« bernik K„ Skedenj 99. (cena 34 vin. kg). DomaČe vesti. Še v resen preudarek pristojnim oblastim. V dveh stavkih smo že razpravljali o silni potrebi takojšnje rešitve našega šolskega vprašanja. Danes naj navedemo še nekaj nadaljnih nepobitnih dokazov, kako nujno j>otrebna je ta rešitev. Govorili sino namreč doslej edino le o deški ljudski in meščanski šoli Družbe sv. Cirila in Metoda, ki šteje, kakor smo navedli v nedeljski številki 1024 učencev v 19 razredih, torej po 54 na razred in da mankajo deški ljudski šoli tri učne moči, ki jih Družba sv. Cirila in Metoda vkljub raz- pisom služb ne more dobiti, vsled česar tiki! Potem pa je češki pisatelj r.otiosil ( se mora v šestih razredih vršiti pouk sa-vrsto konkretnih resnic: Dvamilijonski na- fTK> vsak drugi dan. Že tu je prenapolnse-n J Slovakov, nadarjen, kulturen narod | »ost splošna in tolika, da mora ovirati niina nikakih visokih šol: 11a peštanskem uspešnost pouka in tvoriti pravcato muko vseučilišču ni niti ene učne stolice za nje- za učiteljstvo. Todn to še ni vse nič proti gov jezik. Na slovaških tleh je 33 gim na-j prenapetajenosti dekliški osemrazred-zij. 6 realk, ib učiteljišč, 1 rudarska aka-jnici pri Sv. Jakobu. Ta zavod je tako pre-demija, 4 pravne fakultete, 2 evangeliški napolnjen, da je groza in strah! — Evo številk: I.a razred 97 (reci: sedeminde-vetdeset) učenk, I. b 90. II. a 66, II. b 65, | III. a 72, III. b 73, IV. a 55, IV. b 58, V. razred 91, VI. raz. 55, VII. raz. 35, VIH. raz. 19, skupaj torej 782 učenk v 12 razredih, ali 65 na razred. Pripomniti pa je, . n; hotela prisiliti tržaške občine, da se pf »oriia državnem« asunuemn zakonu o ljudskem šolstva! — Upaino. da ta pre-resna na5 poziv ne ostane brez uspeha! Vsi begunci brez razlike, bivajoči v Trstu in okolici, se vafoijo, da se zglase v uradu begunskega odbora v ulici Madonna del mare ŠL 2, I. nadstr., in sicer v času od 9 dop. do 1 pop. — Da pa ne bo prevelikega navala in nepotrebnega čakanja, naj se begunci zglašajo po vrsti številk plačilnih pol (za begunške podpore) Ln sicer ta teden: jutri v sredo od štev. 1 do 100; v četrtek od štev. 101 do 200; v petek od štev. 201 do 300; v soboto od štev. 301 do 400. Turnus za prihodnji teden se pravočasno objavi v* tukajšnjem časopisju. — Je v interesu vsakega begunca, da se odzove temu vabilu. V zadevi — obljubljenih razkritij prinaša zadnja »Information« dve izjavi, oziroma pojasnili. Prva jej je došla »od ene naj-odličnejih in najuglednejih slovanskih osebnosti, ki stoji nad vsemi strankarskimi intrigami in ie zastopala ter zastopa z vso svojo avtoriteto edino le blaginjo in veličino jugoslovanskega naroda.«* — »Information« je seveda srečna, presrečna — tako naglaša sama izrecno. — da taka oseba izreka sodbo o njej, o »Information«. To samo n? sebi seveda ne bi imeli pomena za nas; ali, vsaj neko pikan-imelo pomena za nas, ko doznajemo po- je zbiralo vedno več in zahvaliti se je vojnopršrne urade: št. 377. 46«. 53:). edino le treznosti »aretiranca in vsega 619 in (-,rAi ustavljen pa je na vojnor-ošitie občinstva sploh, da ni prišlo do resnega i urade: 4. 147. 220. 274. 292. 403, dogodka, ki bi bH morda stal toliko in to-i 405 in 41-aretiranca*, naj stopi žnjim na stražnico, kjer se itak pojasni stvar. Sedaj pa vprašamo: Ali je treba takih dogodkov? In kdo jih zakrivlja? Tisti, ki nameščajo1 v javni službi ljudi, ki ne zn^jc deželnega jezika. Naj bi se bilo zgodilo kaj takega kot se je zgodijo v Wagni. Se malo več razburjenja zaradi neopravičljivega straž-nrkovega ravnanja, mjhen. neznaten povod, pa se uporabi bodalo, ali strel, in denske Slike « ta teden. Ta številka ima tudi zanimive slike s fronte pri Gorici, gore sv. Gabrijela, sv. Lucije im krasne slike z Gorenjskega (Bled, Mangart. 5 slik s triglavskega pogorja), ruske Ama-conke itd. Triporočamo »Tedenske Slike«. Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostiina v Trstu)- se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne poste.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. I. IThftAf j® »7-guM v soboto na poti UUU31 VUjUil proti Kontovelju in Barkov-potem —? Stražnik sam po sebi je kolikor j U*™ Po rinite u kamela P>§t<*ni^ najditelj j« na toliko nedolžen, ker pač ni mogoče, da bii| S^na^df gH V ^ S }llohele protl se čez noč naučil jezika, ki ga vkljub vse,- , —^ ; — potrebi niso nikdar zahtevali od njega. Vitimi !6fR _15.i0 in l.iuoLO• «Ic m naznanjam, (i-* imam na p-oiiaj tudi letu« vel ko toda razmere so se izpremenile, in ee ne j množino sadik be^ iu rudečo če drugo, bomo zahtevali vsaj to. da si ne 1 A1-'110 Sv- Ivatl g1'^ Tirandužlja ž. 94' <:: 92 bomo dajali nakopavati kazni na domačih ! Hlfiriri Cn^Afilfll l k t r< ilI1a ve^ij v tleh v tujinščini, najmanje pa morda r^'1™«« XU4JpyuiUW, d to, in j« v«*ta po .. .. . , , „, . , polnonia floven<-kega in netiiak t^a jezika in nt-kaj SVOae^'()l]nostl kaikega za službovanje na itaijanakega. ter refleirira na Ik>1 ^, bodoć i. «t naših domaČih tleh nesposobne: l varnost-S dobi takoj »lu>.b> kot praktkanUnja pri nekem ujeti nega organa. V ilustracijo razmer, ki vla dajo na tem polju, naj !e še povemo, da se je za izpit za stražniške nadzornike v 100 mož var- tja. Trg;o -ka ir.obruz teologiški aKademjii, 4 katoliške in 2 gr-šk«»-kaio!isKi semenišči, nekaj samostanskih zavodov — vse zgolj madjarske šole, ki se zavedajo svoje prve naloge: da slovaški narod rfiznarodujejo! Na teh šolah ni niti ene slovaške učne ure; da, zaradi __ ____ ene same slovaške besede so dijaki —j da so prostori dekliške šole pri Sv. Ja-kuz« cvaiii. Zaukazano jim je. naj govore kobu manjši kot so pa prostori deške šole, -ski tudi v Svoji rodbini. Profesorji preiskujejo dijakom kovčeke, da-li niso zneje. da se to sodba nanaša na tiste grožnje z »razkritji« na račun naših jugo- j Trstu prijavilo sedaj okoli slovanskih politikov, specUelno tržaških. Tista -odločilna slovanska 1 sebnost« meni, da na jugu ne razumemo prav značaja te publikacije, ki dopušča sicer besedo vsakemu političnemu nazoru, pri tem pa je uredništvo vsikdar pripravljeno spre-jemaii pojasnjevanja istega vprašanja tudi z drugega stališča. — Prav; takemu ^stališču« kake publikacije ne bi oporekali tudi mi — celo koristna so tudi taka glasila. Toda to hiperlojalno uredništvo naj le še enkrat prečita tisti dopis, iu morda bo videlo še le sedaj, da to ni bila stvarna in dostojna razlaga kakega političnega nazora, marveč je bil poizkus z najosti'd-nejo denuncijatorično tendenco na škodo t v. fikem slovanskem potij€ n nb?olutno potrebna. Xe reflekti-a se na no« gv.Sf odicne katera « sLaiujfjo v ur d.šću mestu. Natančre pismene | ouurihe p'»d . P r a k t i k u n t i-14—17" n^ lii- «"ld l!dii;os'.i. nj a 3317 nostne st *aže, in me J n jimi velik del takih, ki ne znajo niti besedice slovenski. Zahteva se pač s prrs.ojne strani popolno; znanje nemščine v govoru in p?savi, ne zahteva se pa znanje slovenščine! Potem se seveda ni čuditi, če se dogajajo taki dogodki, kot je bil zgoraj navedeni. Zadnji j čas je pač res, da se tu napravi red in! uveljavi edino zakonito nneelo: kdor ne zna deželnih jezikov, ni sposoben za ;av- ; Trst, Via Casss cSS H^spsfnilo 5 (Lastno pasSapja) Kcpllal In reidrva X - FILIJAl.Sfl: Duaaj TegethcilstiAsee 7-0, Dubrovnik. Kotor, Ljublja ia. Vletkovlč, Op ,tija Split, Sl -enik, Za VLOGE NA KNJl2lC£ 1 0 - s e no službo v Trstu! Niso Evropejc?! Ozirom na sestavek pod tem naslovom v izdanju »Edinosti« od — - - t. m. jvTUO prejeli: Mal prispevek k raz-'jod dneva v!ogo do du«r> vzdiha. f?entni vlarak mera-Mi, \r knTerih morajo živeti sirota Slo- a r'fea : lkA oiireetovauje vios; »» vaki trdo pestjo madjarske oligarhije. 11 ^ ,, ^^'gSZ^fc morda skrite vr njih slovaške knjige in mnogo učencev je bilo radi kake skrite slovaške knjige i/Mjučenih iz vseh ogi-sLih šel!l! Je slučajev, ko so bili učenci kaznovani, ko so nezavedno kako slovaško pesem — žvižgali! Je-li to jezikovna svoboda? Oblasti kličejo Slovaka z madjarskimi pozivi, da mora iti h kramarju, da mu ga prevede. In ko je prišel v urad. ne ve. skozi katera vrata naj bi vstopil, kajti vsi napisi so v jeziku, ki ga on ne razume! Obtoženec ne razume niti uvelega branitelja; zapisnik jc madjarski, n /s dba je madjarska. Jaz sam sem videl. kako sta dva nasprotna si Slovaka begala s sodišča in uista vedela, kdo od miju je obsojen! Ugotovil sem tudi izrek i'ckega sodnika, ko mu je neki obtoženec rt ;el, da ne razume madjarske razsodbe: 3 i->:i. nem erti, mind egy!« »Ali razumeta . ah ne razumete, to je vse eno!« In ka-1 r pri soiišču, tako ie pri pošti, na železnici — nikjer niti e ie slovaške besedice!« Na koncu pa daje češki pisatelj ogrskemu ministrskemu predsedniku tistega starega v_Cno in za ves svet veljavnega pouka o najnaravneji rcsnici: da so uradi za Ijud-st\o! Slovak pa je v uradu kot gluh, kajti nt čuje, kaj govore uradniki o njem; je nem, ker nočejo čuti njegovega jezika; je slep, ker ne more pogledati v kako ze-1 /ij sko knjigo, ali kam drugam. Je-li to jezikovna svoboda?! — zaključuje češki pisatelj. — Nu. tudi mi moremo ix>dati mal, a vendar zelo značilen prispevek. — Gospod Kalal pripoveduje, kako ogrski urad; le v madjarskem jeziku rozivliajo mož, ki jim ravno danes ves narod pokia- V rečenem sesfnvku je omenjeno tudi me nja vse svoje zaupanje — kakor še ni k- sto Ka-iijska ostrica, kjer bi pa:Šev;i! ie-i|ki pije in prodaja: vreino^ons dar! Vsakdo lahko hvali, ali pa graja se- negrt Ouiičan, sedaj profesor (iero. V i »ote, obligacije »astavna pisma, prijonte e danjo jugoslovansko politiko, ali orožje tem mes.u je v neki vojaški boli mci ne- te^JS^t^^' J^T if mu bodi — polteno: naj ne skusa le z|ki naš vojak Lekega slovenskega pespt>l-! | iese5e v javnih akia-iišs h. s^fe * deposr rn i drznimi nainigavanji in grožnjami m:ra- ka. Dotični vtjak je pod oro;';j ;*n že oJipPROMESE. — Proa j a srečk razredne i.ue P lično ubiiati notorieno poštenih, ljudi terjprve^? dne lrobiliznci/j. V Ka patih sollfi*- Zav»wrrauje ▼BokarT^mk preti I krasti čast vsemu narodu. Sicer pa pri- mu prezeble noge. Od tedaj se | § znava tista »najodličneja in najugledneja j zdravi in «.rLpi pu raznih vnjaš hH zai.msi!. d.>18 Mt.v.nr,virt _ _ T^sofoin' m> .-in i in je \ ciKlar tu povprečno po 25 učenk preveč na razred. Je pa še nekaj drugega. Na zavodu mankate dve učili moči, ki jih Družba ni mogla dobiti vkljub razpisu služb. Da bi se vkljub temu mogel vršiti pouk vsaj kolikortofiko redno, se je razdelil V. razred v dva razreda, da vsaj tu, že starejša deca, ne izgublja pouka, a je zato morala ostati za oba prva razreda samo ena učiteljska moč, tako da prihaja tu na eno učiteljico-193 učenk! To so razmere, ki naravnost kriče po takojšnji pre-uredbi. — Na dekliški osem razrednici na Acguedottu so razmere ravno take. Zavod šteje v 8 razredih 524 učenk, in sicer: I. razred 86, II. raz. 73, III. raz. 73. IV. ra£ 61, V. raz. 70, VI. raz. 65, VII. raz. 54. VIII. raz. 42. Tudi tu prihaja povprečno na razred 65 učenk, kar pa je z ozirom na veliko manjše in slabše prostore, kot so pa oni pri Sv. Jakobu, še veliko večja n?d' ^ga. V ostalem pa spioh primanjkuje zavoda šolski prostor za en r*zred, tsko da ie v;a 8 razrede \ samo 7 učnih sob in iiiorata imeti !. in II. razred zato ssmo polud^.even pouk. — Će vzamemo še skupno število šolskih otrok na vseh treh šolah Družbe sv. Cirila in Metoda, znaša njih število 2330 v 39 razredih, al« povprečno 6 0 na razred, pri čemer pa šc maoka 5 učnih moči in najmanje 2 učna prostora. Će računamo normalno po 40 šolskih otrok na razred, kar se smatra na eni strani s pedagoškega stališča za največ, da je še tnogoč res uspešen pouk. z druge strani pa tudi s stališča človečnosti, da namreč ni šola obenem mučilnica za mladino in učiteljstvo, potem bi marale imeti Družbene šole vsaj 58 razre- bii zapiosi!, d,t«| menjalnica. — žila. ko piše nadalje, da je ofcdolžitev, češ, b: mu pošiljal prečitane številke 'idmo- j Telefoni; n«s, 17^3 iu - ESKOMT M', a IC »da so Slovenci poprej podpirali itafl'an« ( sti«. knr vršim šc vedno. Ali odkar je oni ? ski iredentizem In da so šele sedaj začel? moj zuancc v Banjski Bistrici, ali — po pobijati ga — res- neopravičena!!!« — madjarski —- Beszter czebanvu, ne dob-'-Podavši to izjavo pa prehaja k poizkusu j va niti ene sievllke. Žalostno, da — S:ru-' saniranja položaja, v kateri je zašla »ln-ito. Povsod po svetu, kjer žive čutstven5 formation« po zaslugi svojih »jugoslovaai- ljudje, skušajo takim nesrečnim vi j«! om ', Uradna urai B aoj&vi od 9 d) 1 praaljni. JADRANSKA. skih informatorjev«. — »Morda bi bilo res primemo — tako modruje ona odlična slovanska osebnost. — ako bi bila redakcija sama in takoj zavrnila tako nizkoten namen, ker so Slovenci v resnici vzvišeni nad vsak sum kakega ljubimkanja z irredentizanom!« — Torej je bil verdar uhiažit: žalostni nji!« položaj s tem. ua jim preskrh-jajo razvedrila, tolažbe pozabljanja z dopošiljanjem čtiva v dragi jim materni besedi. To je delo človekoljubja, i , . , . usmiljenja, pred katerim se umika vsaka (Z3 AprSUlZSUjSliG KORilSSjO. J—2 razlika narodnosti, vsako rodno ali -__M_AtJI r,:^ Iitično nasprotstvo. Tako je povsod med ttCIilS IZU jE iBsU. PitICD PO tiGsOOOFfl. — nizkoten nnneu in ne samo domisina i civiliziranimi ljudmi. Drugače je v Banjski1 niffnnnn n t fssnnntf'-n Bistrici'. Tamo?njim mogotcem ~ vsekako FaRiBllB JlUliUiiOE liU ^Uplin^UU razlaga kakega drirgačnega političnega nazora! Različnim jugoslovanskim politikom« ie na svo*K>do, ali so zadovoljni z nažo oficijelno politiko ali ne; in v onem dopisu se nam jc le n'zkotnost namena zastudila tako, da nismo mogli molčati. — Grenko čutstvo nam je leglo na dušo ob mi>!i, da slovenska mati — ta mati rodu poštenja in junaštev — more porajati tudi nizkotne demmcijante; pa naj že delajo« sami, ali pa so orodje v drugih rokah! — Drugo izjavo je posial v isto »Information« »znani hrvatski publicist« g. Ivan Andrović. To puščamo za danes na strani. Vinski urad za Istro v Trstu naznanja, da se je preselil iz namestništvenega i*>-slopja soba št. 56 v ulico S. Lazzaro 1 I. VVagna v — Trstu. Žalostni dogodki v berlinskem taboru v Wagni so dovolj uradnim organom — očividno ni do tega. da bi jih št^Ii med crvilrziraTie in čutstve-, ne ljudi. Celo od nesrečnih obnemoglih oskrbovancev v boln^nicah se boje ne-vai ? za svojo mogočno »nacijonalno državo.. Posebno pa se menda boje vsa-k. črke z naš- n juga. Na koncu konca je ta madjarski imperiializem prav za prav tudi pomilovanja vreden. Kako šibke, kako prepcrele morajo biti podlage, na ka-! r terih slo:i:... ! Kolos na lončenih nogah! |r Trdnjava na pesku — nasilja, falznikacij, j v korupcije, bodal m >eč! Proganjati in hrupeti, groziti in bahatiti znaj ), ali za petami jim je vedno strah. Boie se vsake sapice, vsakega pojava osveščenja med zatiranci. Zato so kruti tudi tam in tedai. kjer in kc povsod drugod odločata edino- eličins Kgfsrfjfl (Is'r i). rol-Mj IH i Trsi - m Stadion 10 - Trii GtSprt Dti A zysc2?napw] i j/iini Al --- Slovaka Neki slovaški vojni kurat 1x1 nam cjov, 19 več, kot jih imajo danes in poje iu Javno pripovedov al, da tako — mo- temtakem ravno tako tudi 21 šolskih pro- rajo delati tudi odvetniki brez raz ke na- | štorov več »n še 24 učnih mod Družbo re dnega mišljenja. Morajo, ker bi jih sicer; stane vsaka učna moč najmanje 160U K oblast: šikanirale d(» - uničenja. Morajo, ;na Ieu», za 24 učnih moči torej najmanje da-- je odvetniški poklic neodvisen, mo-| 3^.400 K. Ln učni prostor jo stane naj-raio. čeprav ie človeška pravica vsakogar. Llaiije ^oo K na leto; 21 prostorov najma znani in so po vsej državi pobudili toliko i le sočutje in človekoljubje. Ne morejo dru-razburjenja, da bi oblasti pač res morale j gaee, nego da se sami izključujejo iz gledati na to, da bi se podobni vzroki za rodbine — evropskih narodov. sk ! Le ena pripomba — toda pod iormal-|ga zato, da odvzam^ to breme tržaški ob-, ;thil:TO in pod podpisom, — je do-! cmi. ki je zakonito dolžna skrbeti v ena-\ IJciia v slovaškem jeziku (in tu začenja ki meri za šolski pouk slovenskih otrok, nekc'iko huinorja<: naj prinese — denarja Kot skrbi za p< uk italijanske m! »dine. da sehij!! — To so dejstva ki kriče. Ma d ja- odvzame to breme državi, ki brez pomeri nočejo čuti klicev užaljene pravice: tu-'be vzdržuje celo vrsto učnih zavodov za di pri najprosvetljenejem Madjaru« najde j nuib^o deco, katere - nI (vemo za raz-beseda češkega pisatelja gluha ušesa; to- red na c. kr. državni nemški ljudski Šoli d. >vet čuje glasove o teh vnebsp. otrok sauio 24 učnih moči, od katerih pa Y\ ekerk ne bo več siei>il sveta v lažnji-(so štirje v vojaški službi (1 v ruskem vi '-: i : h:n;:v^kimi. resnici naravnost v ujetništvu, 1 v pisarniški pomožni službi, z bijočimi t i rad a mi! h prj cenzuri. 1 pa v stražni službi pri ~ vojnih ujetnikih)! Te štiri učne moči plačuje država, poleg njih so pa v vojaški službi tudi še 3 Družbeni učitelji, ki bi se ^rod^a kuriva. Oglje. 10 kg na izkaznico. Novo mesto: Rdeče izkaznice št. 84— 183 (obrobna štev. 3) dne 24. 10^ pri Fr tudi lahko oprostili za službo na Družbenih zavodih. Družba že itak žrtvuje vsako leto okoli 50.000 K za tržaško Šol- ti a s tov c 24. 10., pri F. Ribarich, uLi zakonito razširjenje našega šolstva. Če pa razburjanje občinstva ne podajali tudi drugod, posebno ne tam, kjer se prebivalstvo vendar še sme gibati nekoliko pro-steje, kot ubogi begunci v begunskih taborih, in si nrkakor noče dati kratiti svojih državljanskih pravic. Bilo je v nedeljo zvečer okoli IOI4. torej v času, ko se vendar še nikakor ne mv>re govoriti o »nočnem miru«, ker se tedai ravno zapirajo javni k/kali, Ui nekateri — privilegirani — seveda še ne. Iz neke bližnje gostilne je prišla v obližie ul. Torrente večja slovenska družba, med njimi tudi nekaj vojakov, ki tiče že nad pet iet nepreneho- Dan žepnih robcev, uspehi nabiranja na slovenskih šolah. Junija in julija meseca tek. leta se je v Trstu skupno nabralo v korist vojni oskrbi za razdelitev med vojne invalide, vojaške otroke in namene društva »Rdečega križa« 770 kg raznega blaga in 1554'50 kron denarja. Slovenske šole si) 11a tem podjetju udeležene kakor; sledi: Ljudska in meščanska šola CMD pri sv. Jakobu je oddala 42 kg blaga in 763*35 kron, dekliška šola pri sv. Jakobu 7 kg blaga in 153 56 kron, šola na Acque-dottu 90 kg blaga in 209*60 kron. Zavodi CMD so torej oddali skupno 139 kg blaga -v M. PbSI^ v Trsta se Je prese!!»e na Coj jo št. 15 v bi vio tkiimict G. Zreuwlii i P»gli«. Velika izberi srebrnih !n zlatih ur, uhanov* prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmifo«. r ma v vojaški suknji. Ker je bilo v družbi in 1126'5i kron. Slovenske mostne ljudske nekaj pevcev, so le-ti na ulici lepo ubrano šole so oddale 108 kg blaga in 157*78 m pKiiioma zapeli neko slovensko narodno \ ojaško pesem. Razgrajal ni nihče, javnega »miru pa tudi nihče oi motil, ka^ kor ga tudi ne moti ob istem času godba v bližnji kavarni. Prišel pa je stražnik, ki ie prepovedal petje seveda govoreč italijanska \ekateri so ga razumeli, nekateri pa ne. toda omolknili so vsi! Družba se je začela poslavljati med seboj, in tu je stražnik stopil h gospodu, ki je stal mirno ob strani, katerega pa je poznal, in mu osorno zaukazal v komaj razumljivi slovenščini: »Ne smete govoriti, če ne vas aretiram!« Dotičnik se je začudil tej prepovedi in odgovoril, da si govorjenja ne da GAMBRlilUS kron, italijanske mestne ljudske, meščanske in srednje šole pa 523 kg blaga in 270'2] + ron. — Zavodi CMD so se na pa-trijoucnem podjetju posebno odlikovali, nabrali so prili-jtvv eno petino vsega blaga J in dve tretjini vseh denarnih prispevkov; nasa ljudska in meščanska šola pa zav-zeinlje prvo mesto; kajti oddala jc sama skoraj polovico /se nabrane vsote denarja. Taka požrtvovalnost zadobiva tem večio veljavo, ako se uvažuje, da naše i ljudstvo obstoja poti a j več iz ubogih slo-1 jev, iz družin, ki se, dasi v bedi in revščini, vendar ob vsaki priliki z brezprmierno darežliivostio odzivajo svojim patrijotič- 1 i 5S BI ta l vsaki veter ob 9 V, velita mM pretet L, -"•'"-"-^J prepovedati, nakar mu je stražnik napo- nim čus t v- - i, posebno pa tedaj, ko jih vabi veda! aretacijo Italijanski. Odgovor: »Ne razumem, kaj pravite!« Nato je sledila nemščina. Odgovor: »Ne razumem, kaj pravite, povejte mi slovenski, pa storim, kar zahtevate! če me hočete artirati. mi napovejte aretacijo slovenski, in vojna oskrba podpirati razna dobrodelna podjetj in lajšati bedo trpečim vojakom na fr^/iti in \ zaledju. Urad za razdeljevanje odmerkov bolnikom, ki se nahaja sedaj v ulici Marije Te-grem I režije št. 25. se preseli z jutrišnjim dnem | ZOBGZDamfSMIK Dr. J. Cermšk v Trstu, ul. Poste vecchia 12, vogal ulice della Pos*a. Izdiranje zobov brez M bolečine. m Plombiranje. :«r UMETftl Z O 3 J E V J*': takoj z vami!« Stražnik je odgovoril:!2:. m., . ulico iS. Nicolč št. 11, I. nadstr.