282. številka.
Trst, v torek 10 decembra 1901
Tečaj XXVI
.Bdinost" I;o»i* »škrat ■»	raz on »cdan ta
prirniko* ob 4. ori mte.
Maroialaa	:
ca ceio leto ........ kron
ea pol leta .........13 „
»a	Ina........ * ,
ca a .................Skrhat
ui 'rtiino e plačevati ja:•/«). Na aa-brf pril >fe ir a&ro^nine <c ne aii-t	_
*> toakarnah » T ralu se prodajajo po-■a u z ne iteviike po fi su>unk '3 bvč.J; I Trata pa po 8 »totinr (4 a »č. |
Telefon fttr. S70.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik
ilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti Je mi!
Oflaal
računajo po tratah v petitu. Za večkratno naroČilo • primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-aaačl oglasi itd. se računajo po pogodb«
Vsi dopisi naj ae pošiljajo urednlAtvn Mefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase apre-jiaii apraTnlAtTo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
I redalit*« lit tlakama ae ualiajata i alki Oarintia 5tv. 12. Vpratnlštvo, In ■prejemanje tnaeratov v ulici Muli* plccolo Stv. 3, II. naii-Vr.
Lastnik konaorcij lista „Edinost11
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tratu
Manifestacija v Trstu.
Srednje šolstvo in vseučilišče.
Ciovor dr*. Otoka rja. Rv bara na nuinifeHtacijHkeni >bo<Iu minole nedelje).
(Zvršetek.) Trgovska In navtičua akademija.
Z* časa vladanja cesarice Matije Terezije bila je v Trstu ustanovljena trgovinska in navtična akademija, na kateri se je početkom poučevala tndi hrvaščina. Pred 10 leti pa je pouk hrvaščine ua tihoma izginil iz tega zavoda ! Pač, na jednem mestu je še ostal — v rubriki na spričevalih.
Sedaj pa, po novi preuredbi, je izginila | tudi zadnja sled hrvatskega jezika, izginil je isti tudi se spričeval.
Cul sem tudi — ne morem absolutno trditi tega, ali čul sem od zanesljive strani —t da je za pouk hrvaščine na tem zavodu ustanovljen fond 30.000 goldinarjev. Ako je to res, bi se morali vprašati sedaj, ko je iz tega zavoda izginil }>ouk v hrvaščini: v kake namene se |>orahljaio obresti od tega fonda ?! Nam ne more biti znano, ali zanimivo bi bilo vedeti to. Ker nam torej ni pozitivno znano, kaj in koliko je resnice glede tega tonda, poizvedovati hftftemo o tem natanjčneje. In čim bomo znali kaj gotovega, pozitivnega, ukreniti hočemo j»otrebne korake, da se glavnica izroči svojemu namenu.
Mi zahtevamo, naj se na ta zavod zopet uvede pouk hrvaščine, katera bo gojencem mnogo več koristila, nego pa francoščina in grtčina. Najzagrizenejši laški trgovci v Trstu se poslužujejo v trgovini z Dalmacsjo in Balkanom hrvaščine in jemljejo v ta namen v svoje službe ]>otovalce vešče hrvaščine, katere pošiljajo po balkanukih deželah, da jim tu m dobivajo odjemalcev. To je torej naj-eklatantneji dokaz, da je pouk hrvaščine na trgovinsko-navtični akademiji nujno potreben in da so istega odpravili le iz sovražtva proti našemu narodu. Govoriti bi mi bilo še o državni obrtni šoli, a ker je že pozno in ker veje tudi na tem državnem zavodu proti nam i*ta -ovražna sapa, prehajam preko tega k vprašanju
o jugoslovanskem vseučilišču.
Idejo ustanovitve vseučilišča, ki je med nair.i že davno zaspala, vzbudili so zopet naši visokošolci na Dunaju in v Gradcu. Od 1.
je to vprašanje spalo a ed nami spanje pravičnega. Prvi ro sedaj prišli Italijani se svojo zahteve, naj jim država ustanovi italijansko univerzo. Italijani, kateri niso nikdar siti in kateri imajo že vsega dovolj, hoteli bi imeti sedaj še svojo laško univerzo, če tudi je njih v Avstriji mnogo manje nego nas
Jugoslovanov, če tudi imajo že sedaj laška predavanja na univerzah v Jnonaostu in v Gradcu, med tem, ko nimajo Jugoslovani na nobeni univerzi predavanj v svojem jeziku, zbok česar je jugoslovanska univerza gotovo mnogo nujnejše potiebna, nego pa laška. Vendar jim moramo biti hvaležni, da so začeli agitacijo, kajti s tem so vzbudili tudi slovenske in druge jugoslovanske vieokošolce, da so tudi oni pričeli gibanje za ustanovitev jugoslovanske univerze. Ogorčila nas je vseh misel, da bi Italijani, katerih je v Avstriji mn< go manje, nego nas, dobili prej univerzo, nego mi ! Ogorčila nas je tem bolj, ko je vendar notorična resnica, da smo mi za Avstrijo mnogo več storili, nego pa so storili Italjani — ne : storili, ker storili Bploh niso še ničesar, ampak, kolikor so delali, so le — podirali.
Med mnogimi drugimi prigovori, s katerimi se oglašajo naši nasprotniki in torej tudi nasprotniki ideji ustanovitve slovenske univerze, je na prvem mestu ta, da Jugoslovani nimamo dovolj učnih moči za samostojno univerzo. Ta trditev je popolnoma neutemeljena. Ako so Jugoslovani posodili Italijanom enega Tommasea, Nemcem pa takih učenjakov svetovne slave, kakor so Miklošič, Ja-gic, Kranjc, Cižman, Kopitar, Vega, Močnik, toliko lažje «i dobe učne moči za lastno uni-
verzo !
Očitajo nam tudi, da nimamo potrebnih knjig za tak najviši kulturni zavod. Tako očitanje je smešno. Kako pa je bilo pri drugih nar<*hh ? Mar je kateri narod z neba doli padel že učen?! Kako pa je bilo še poaebno pri Nemcih ? So li mar oni imeli prej potrebne knjige za vseučilišča, nego pa vseučilišča sama?! Kavno to seje očitalo tudi Čeh< m, ko fo zahtevali, naj se praška univerza razdeli v češko in nemško univerzo! Tudi njim so očitali, da nimajo potrebnih knjig! A sedaj so ravno Cehi, da-si imajo ?a sedaj še le jedno samo univerzo, v znanosti in umetnosti daleč prekosili, ne samo svoje nemške todeželane, temveč vse avstrijske narode, neizvzemši avstrijskih Nemcev, ki imajo nič manje nego pet univerz. Iz vsega tega je razvidno, da so vsi prigovori proti jugoslovanskemu vseučilišču prazni, da je zahteva po ustanovljenju takega vseučilišča opravičena in je tako ustanovljenje tudi možno.
Ali bodimo pravični in priznajmo, da smo tudi mi sami mnogo zakrivili na tem, da smo lako zaostali. Imeli smo in imamo jih še med inteligencijo mnogo takih, ki se nikakor ne morejo navdušiti za osamosvojenje, ker nimajo zaupanja v moč lastnega naroda,
ker obupujejo. Mi pa moramo gojiti trdno ve o, da vse dosežemo, ako se bomo držaji starih idejalov, ne pa se cepili po uzori h tujih narodor v liberalce in klerikalce. In tako deljenje med nami je tem nezmiselneje, ker so je jeli opuščati isti tuji veliki narodi ! Nikar se ne cepimo v klerikalce in liberalce, ampak, držimo se Jurčič-Tugomerjevega gesla : Tvrd, neizprosen bo ti i mož jeklen!
Spanjski državnik, učenjak, pisatelj in mislec, sloveči Castelar, je že pred leti izustil velepomembni izrek, da so romanski narodi na večeru svoje moči in kulture, germanski na polu-dnevu, slovanski pa v jutru! A mi gremo v tej sodbi lahko še dalje in pravimo, da ee je tudi germanska zvezda že začela nagibati proti večeru! >'a-rod, ki se poslužuje takih sredstev, kakor Angleži v južnoafriški vojni, kakor Nemci na pruskem Poljskem, kjer pretepajo šolske otroke že radi tega, ker hočejo isti moliti Boga v svojem materinem jeziku, narod, ki meče matere istih otrok v ječe zato, ker so se zavzele za svoje mučene otroke, narodi, ki postopajo tako bestijalno, kakor so postopali isti Nemci v vojni na Kitajskem in v kolonijah v Afriki : taki narodi se že tresejo za svoje gospodstvo ! Postopanje Nemcev, kjer žive v dotiki z drugimi narodi, je znamenje, da je germansko pleme začelo propadati ! Slovani pa nstajajo! Slovan ??re na tian!
Največji nemški pesnik Goethe se je divil lepoti jugoslovanskih pesmi. Tak narod, ki že v svoji pri prostosti goji tako plemenita Čuvstva, kakor se pojavljajo v jugoslovanskih narodnih pesmih, tak narod ima vse lastnosti za najvišjo stopinjo i z o-m i k e.
Že takrat so pokazali Jugoslovani, dane znajo le rabiti handžarja, temveč, da so jim tudi gusle mile. Kako postopa n. pr. velika slovanska Rusija v primeri z Germani, ki z ognjem in mečem hočejo širiti svoje gospodstvo po svetu ? ! Medtem, ko Germani križem sveta uničujejo druge narode, zida Rusija velikanske železnice in opravlja druga znamenita kulturna dela po prostrani Aziji ! Ženska izomika je na Ruskem daleč prekosila žensko omiko v vseh drugih državah na svetu. Medtem, ko se v »barbarični« Rusiji ženstvu svobodno odpirajo vrata do najvišje izomike in že ototine ženskih zdravnikov izvršujejo svoj vzvišeni pcklic, pa nimamo mi, v naši kulturni Avstriji, niti ženskih srednjih šol. Ako so že Rusi, ki so daleč od zapadne Evrope, toliko dosegli, dosežemo mi to menda
toliko lažje, ker smo tako blizu »kulturnih« narodov. A le, če bomo imeli svojo inteligencijo, če bomo imeli uradnike naše narodnosti, bomo znali, da smo enakopravni z drugimi narodi, bomo čutili, da smo tudi mi doma v Avstriji, z eno besedo: tedaj šele bomo lahka vsklikali z Gregorčičem :
„Mi tu smo rospodarji, in Ifo&r in naši carji!"
Politični pregled.
V TRSTU, dne 10. decembra 19)1
VseučiliŠčno vprašanje v parlamenta. V sobotni seji poslanske zbornice govorila sta nadalje za nujnost predloga glede ustanovitve jugoslovanskega vseučilišča še poslanca K 1 2 i <5 in P l o j.
Posl. K 1 a i č je pričel svoj govor v hrvatskem jeziku ter je nadaljeval potem nemški. V imenu svojih hrvatskih tovarišev je izjavil, da popolnoma soglašajo z izvajanji zastopnikov bratskega slovenskega naroda in da bodo glasovali za nujni predlog. Govornik je zahteval, naj juridične in filologične skušnje, položene na vseučilišču zagrebškem, veljajo v tostranski državni polovici in je slednjič polemiziral proti izvajanjem poslanca Bergerja.
Glavni govornik »za«, dvorni svetnik dr. P 1 o j, je dokazoval, da nujni predlog temelji na resnih in stvarnih premišljevanjih in globokem prepričanju, da je slovenska univerza v resnici nujno potrebna 111 da obstoje vsi predpogoji za isto. Tudi v državnem interesu je, da se dvema milijonoma južnih Slovanov daje najvišja šolska izobrazba na podlagi materinega jezika. Mi ne zahtevamo, kakor naši narodni nasprotniki, uzdrževanje jezikovne krivice, temveč zahtevamo le, da se najelementarnejše naše pravo do jednako-pravnosti in varovanja našega jezika na uradu in dostojanstvu ne tepta z nogami.
Govornik je menil, da ne ve, kje da hoče minister v taki naglici dobiti učne moč: za laško vseučilišče, ko je bilo še celo za nemško univerzo v Cernovcih tako težko dobiti potrebnih učnih moči. Polemiziral je proti izvajanjem poslanca Bergerja iu posebno proti trditvi istega, da bi bila jugoslovanska univerza le vzgojevališče za agitatorje, katera trditev da je ravno tako nezmiselna, kakor druga, da je Avstrija to, kar je, postala le s pomočjo nemške krvi. Slovani so v težkih časih s svojo krvjo branili Nemce pred azi-jatskimi narodi, da so se mogli Nemci v miru kulturno razvijati. Ako imenuje posl. Berger jugoslovansko univerzo tujejeJčno, naj ve, tla bo Slovenci za sedaj še v Avstriji in da je
PODLISTEK
26
Za dežjem solnce sije.
— Povest iz prejinjiL -toletij ; prevel Bukovlč. — 1
Skoro se je Kdvardu predstavil človek, katerega mu je našel |»oštar, da ga sprovede po mesni. V na njo« t njegova ni vzbujala po- ■ eebnega zaupanja. Lice mu je imelo izraz ti- j stih ljudij, ki imajo nekoliko širšo vest. Zato je Edvard v prvi hip nekoliko osupnil. A kaj je hotel ?! Sam se ne bi vedel kam obrniti. Tako je morai biti še hvaležen in vesel, da je sploh koga našel, ki |>ojde žnjim.
Spustil se je torej v j*»govore se svojim voditeljem. Kmalu je poizvedel, da mož dobro |x zna razmere markija in da mu je znano, <La je ta poslednji pol>egnil. Celo več je vedel, nego je poštar vedel ali h«tel povedati. Pripovedoval je, da je marki pred dvemi dnevi skrivaj odpotoval na svoje posestvo na deželo.
— Torej bi ga jaz našel tam! — je vsklikml Edvard.
— Težko. Skoro gotovo ne. Kajti izvedel sem iz ust njegovih poslov, da misli la-kcj odpotovati dalje v južno Francijo, ker se tudi na svojem posestvu ne čuti prav varnega.
To sporočilo je bilo za Edvarda zopet skrajno neljubo presenečenje. Kakor da se je odprl nov propad med njim in Lavro. Raz-motati je hotel klopec, a isti se mu je zamo-taval bolj in bolj. Vendar ee je kmalu odločil, da pohiti za markijem na deželo. Izva-bivši od spremljevalca — kolikor je bilo to ^ploh možno — obvestil, na katero stran da leži posestvo markijevo, je sklenil, da si hoče najeti konja in takoj odpotovati na markijevo posestvo. V ta namen se je vnovič obrnil do f>oštarja, naj mu da dobrega čilega konja, pa naj stane kolikor hoče. A zopet tu se je pojavila težava, ksjti poštar je izjavil, da v treuotku ni nobenega konja na razpolago in da bo trebalo čakati vsaj par dnij. Ta nova zamuda je bila Edvardu sila neprijetna, ko so mu tla kar gorela pod nogami. Ali kaj je hotel? Udati ee je trebalo potrpežljivo tudi
v to. Ta nedobrovoljoi in nezaželjeni počitek je porabil v to, da je pisal Rodrigu obširno, pismo, v katerem mu je načrtal dogodke na svojem potovanju v Pariz. Sicer pa ni vedel, kara bi se dejal. Čas se mu je pomikal naprej s tako težavo, kakor da ga zadržuje težka svinčena teža. Pohajal je po ulicah in zahajal v javne lokaie ter opazoval parižko življenje.
Kaki so bili tedanji časi v Parizu, o tem priča dogodek, ki ga je Edvard doživel na svojem pohajkovanju po parižkih ulicah.
Izstopivši iz nekega lokala, kjer je poslušal razburjene razgovore med gosti, je za-čul nekoliko od sebe krik na ulici. Gnan od radovednosti je hitel proti tistemu mestu, od koder je bilo čuti kričanje. Dospevši bliže je zazrl na tleh mlado, lepo žensko v nezavesti. Ljudje, nabravši se okoli nje, so jo odnesli v bližnjo hišo. Edvard jim je sledil. Trajalo je precej dolgo, predno je ženska prišla k zave9ti. Večina njih se je bila zopet razšla. Ko se je ženska zavela, je gledala okolo sebe
kakor da sanja, potem pa se je stresnila, kakor da jo je obšel grozen strah.
Nje povest je bila pretresljiva in tipična za tedanje čase v Parizu. Bila je iič; bogatega grofa. Nje oče je ubežal iz Pariza, ker je vedel, da mu je tam življenje v nevarnosti. S seboj je ni hotel vzeti, ker se je bal, da bi ga ovirala na begu. Obljubil pa jej je, da jej bo, čim dospe tja, kjer se hoče ustaviti, pisal, kako in na kakov način naj mu sledi. Pri njej so ostale samo neka stara žena, ki jo je takorekoč vzgojila in pa dve služkinji. Čakala je od dneva do dneva na pismo očetovo. Zastonj. Živela je v groznem strahu in atrah se jej je vekšal od dne do dne, ko je moraia gledati grozne prizore, ki so se vršili tedaj. Obhajale so je grozne slutnje, slutila je, da se jej bliža nesreča, ki jo vniči. In slutnje so se uresničile na grozen način. Uresničile v tej noči. To so bili trenotki — je zatrdila žalostnim glasom — na katere se bom vse življenje svoje spominjala se strahom in grozo.	(Pride še.)
slovenski jezik v Avstriji domač in ne tuj jezik. To, da bi se radi ustanovitve jugoslovanske univerze morala za v leč i ustanovitev laške univerze, ni nikak argument. Slovenci imajo ob Adriji nalogo braniti integriteto Avstrije proti znanim poželjivostim na jugu. Izvajanja j>oslanea Jauorskega doprinesejo mnogo k temu, da se dosedanji odno-šaji med Slovenci in Poljaki znatno ohlad.e Parlament, ki ne zadovoljuje nujnim kulture lnimpotreba m, ni več nikak parlament. Tudi če se v današnji seji — je nadaljeval govornik — ne doseže cilj nujnega predloga, Slovenci vendar nikdar ne opusle zahteve jm> ustanovitvi slovenske univerze in upati stneino, da v bližnji bodočnosti Ljubljana dobi jugoslovansko univerzo, ki bo razvijala v 8 pes no delovanje za blaginjo Jugoslovanov.
minolosti, storiti vse 1 nožno, da obrani konstitucijo !
Ćemu pa je g. Korber govoril o glasovih, ki da zahtevajo radikalno kuro? Zakaj pa je s takim j>ovdarkom odklanjal od sebe odgovornost pred zgodovino za to, kar utegne priti ? ! Zakaj se je pred bodočnostjo proglašal cek> za rešitelja ustave in je v zvezi s tem govoril, kako smo že videli, da se je jedna ustava porušila ?! Na zvršetku je gospod Korber govoril o neizogibnih potrebah domovine. Tu bi ga morali zopet vprašati, naj nam malce razloži svoj poj m o domovini!! Domovina je menda teritorij, na katerem biva toliko in toliko ljudij, ki sestavljajo jedno skupnost!! Vlada torej, ki vedno govori o potrebah domovine, a noče zadovoljiti onih, ki pojmu »domovine« dajejo še le vsebino: taka vlada pač nima pravice
S tem btoo torej izcrpili glavne momente	zavijati se v belo haljo nedolžnosti in valiti
iz razprave o nujnem predlogu za vstanovi-	krivdo na druge — to je, ravno na tiste, ki
tev slovenske univerze. Vspeh ni odgovarjal	niso zadovoljni in po nje krivdi!! Od vUde
želji Slovencev ! Mari naj radi tega obnemo-	je po velikem delu zavisno, da-li so posa-
remo, naj se umaknemo resignirano ?! V prvo	mičui sestavni deli disponirani za skrb za
treba pomisliti, da narodi ne dosezajo svojih	skupnost! Vlada jih mora vzdržavati v ta-
idejalov čez noč ! Poglejte le v Italijo, ko-	kem razpoloženju, in sicer z jednako pravič-
lifco bojev, koliko težav je morala premago-	nostjo na vse strani ! ! To je nekako Čutil
vati nacijonalna ideja, a slednjič jih je ven-	včeraj tudi g. Korber, ko je slovesno prote-
dar premagala! Mnoge je poparilo vedenje	stiral proti očitanju pristranosti vlade Nem-i
naše slov. delegacije v parlamentu. Ume-	cem na korist in je povdarjal, da je vlada
jemo to! Tudi mi je nismo veseli, te naše	hvaležna vsem strankam, ki povspešujejo
ljube slovenske delegacije.- Ali pa more biti	delavnost parlamenta. Nam se zdi, da se g.
fakt, da delegacija, ki slučajno zastopa sedaj naš	Korber ni povsem točno izrazil tu. Bolj bi
narod na Dunaju, ni bila v tem važnem mo-	odgovarjalo resnici, ako bi bil rekel, da vla la
mentu na višini svoje velike in prelepe na-	rada vidi, da so jej vsi na uslugo! No,
loge, moro-li biti, pravimo, ta sicer res ne-	morda je tudi hvaležna v tajnih gubah svo- j
razveseljivi fakt v zadosten razlog, da bi se	jega srca. Fakt pa je, neutajljiv fakt, da te
narod odpovedoval svojim idejalom, da bi	hvaležnosti ne kaže jednako vsem,
narod, ki ostaja, obupaval radi delegacije,	ampak le nekaterim, kar je ravno v povod,
ki je in — je ne bo!! Narobe, baš zato, ker	da so ozlovoljeni oni, ki ne uživajo vladine
delegacija ni bila na višini svoje naloge, mora	hvaležnosti — v dejanjih. Odločno moramo
narod sam tem energičueje nadaljevati zapri-	torej oporekati temu, da hoče g. Korber
četo akcijo, s tistim mladeniškim navdušenjem,	odvaliti vso krivdo od vlade in jo navaliti
ki ne obupuje nikdar, ki se vedno nadeja in	na parlament, oziroma na posamične stranke
ki je nt premično uverjeno, da doseže svoj cilj.	parlamenta.
Mi moramo nadaljevati z manifestacijo za mani- Državni zbor. — Zbornica poslancev, feetaeijo. In vsakemu članku, ki se bo pisal	— (Važne izjave ministerskega predsednika o tem vprašanju, in vsakemu govoru,ki Lo vne- Koerberja}. Na interpelacijo radi postoma! srca za ta idejal naš, mora biti v motto	panja policije o priliki dijaških demonstracij priporočilo Jurčičevega Tugomera, navedeno	v Lvovu je odgovarjal dr. Koerber, da mora tudi od dr.a Rvbafa: Trd, neizprosen	policija ob zelo težavnih razmerah vršiti svojo bodi m o ž j e k 1 e n !	nalogo in da je vlada za to odgovorna, da i
Včerajšnja izvajanja dr.a Kor-	se radi notranjih dogodkov v državah ne berja. Bolj pogosto men la še ni noben a v-	notijo mednarodni odnošaji. otnjfKi ministerski predsednik govoril o po- Xa interpelacijo posl. Spi uči ća in litičoena položaju, nego g. Korber. To je	tovarišev radi zlostavljanja nekega hrvat-sigurno znamenje, da položaj ni zdrav. Noben	skega delavca od strani občinskih redarjev v mim-terski predsednik ni še tako pogosto	Vižinadi, je Koerber odgovarjal, da je popi segal, da ima dobre namene in da ni ni-	reški okrajni glavar ukazal, naj se dotični komur nasproten, nego dela to gas p. Korber.	redarji odstavijo. Ukrenilo se je tudi potrebno, To vzbuja sum, da se g. Korl>er sam boji,	,ja se taki dogodki ne bodo ponavljali in se j da ne verujejo vs. v njegove dobre namene	0 tej stvari vrši tudi sodnijsko preisko- j in v njegovo — nepristranost. Včeraj je zo-	vanje.
pet govorii .n zopet prisegal in zopet rotil	Tekom razprave o drugem č-tanju pro-
goepod Korber, kakor najdejo čitatelji v	ragun3keKa provizorija govoril je ministerski
poročilu o včerajšnji seji ; in — kakor še vsik-	predaedllik dr. Koerber o političnem položaju. |
dar - izzivi je tud! to pot nas Slovane na	Izj ivil ^a so vesti o namerovanem raz-
puščenju poslanske zbornice n e os n ova-' n e. Omenjal je, da je na novoizvoljeni zbor- j
nam kaže v njegovem izvajanju na interpe-	njei opažati sledi o minolih dogodkih in da
lacijo radi demonstracij v Lvovu, absolutno	treba že v naprej računati na večkrat po-!
ne bi mogli pritrditi. On meni, da radi no-	javljajoče se prigodke, ki motijo mirno par-
pngovore .
Že pojmu o namenu
države, kakor se
tranjih degodkov v drugih državah ne smejo
trpeti naše razmere do dotičnih držav ! Tu ^^ strani Čehov je izjavil ministerski pred
treba že vprašati : kakov namen je državi ! Meuda ta, da so njeni lastni državljani zadovoljni. -la je torej življenje na znotraj konst lidirauo ! Po takem morajo tudi odnosa) na zunaj služiti izključno le temu namenu ; in čiru ne služijo, mora se jih država iz-nebiti in iskati drugih. Po Korberjevem pa so o<Jno*aji na zunaj cilj za-st, glavni cilj, kateremu treba žrtvovati vse in tudi zadovoljni >ei na zn »traj. Dejstva okolo nas pa nas uče. da je gospod Korber še precej osamljen se svojim; nazori, kajti tudi naj no vej i čas nas uči, da drug! državniki prav energično pose-zajo vme» in se prav nič ne boje kaliti mednarodnih odnošajev, ako vidijo, da se je kakemu njih državljanu v notranjem druge države dogodila kaka huda krivica.
<x<»vorč o političnem položaju je izjavil gosf>od Korber, da so vesti o namerjanem razpuščenju zbornice neosnovane. V resni«*; pa ni bil ves njegov go^or nič druzega, nego le jako prodorno žuganje z razpušče-njetu in absolutizmom. Utis njegovih besed je b i tak na vso zl»ornico in tako intenziven, da so takoj po seji šli k njemu načelniki nemških strank vprašat, kaj da nimeruje Tu je sr. Korber seveda zopet tajil in je za-trjal, da označeni utis ne odgovarja resnici, ker vlada hoče tudi v bodoče, kakor je v
lamentarno delovanje. Nasproti obtoževanjem
sednik, da med vlado in nemškimi strankami ! vlada isto razmerje, kakor vlada med vlado in drugimi večimi strankami. Vlada je vsa-l komur hvaležna, ki povspešuje parlamentarno delovanje, ne more pa nikakor opustiti svoje neodvisnosti, katera zagotavlja ob enem tudi parlamentu vladino nepristranost. Koerber je nadaljeval, da vfeda ni Cehom sovražna, temveč želi, da bi se v zbornico povrnil mir. Vlada ima neprestano pred očmi bodočnost države, ona hoče služiti tej l>odočuosti in ve, da mora priti do miru, ve pa tudi, da mora priti do tega le potom treznosti in samozatajevanja, valed čegar zahteva vlada od vseh strank nujneje nego kedaj prej — čednosti patrijotizma. Vladi se usi-ljuje vprašanje, kaj je storiti, ak« bo proces ozdravljenja parlamenta trajal predolgo. Kod-s t i t u c i j o n u 1 n i mehanizem priporoča razpuščenje zbornice, dokler ne bo voljena zbornica z drugim mišljenjem in večjim veseljem do dela. Ce bi pa prebivalstvo začelo postajati nestrpno in bi zahtevalo radikalno kuro, in ko se že oglašajo glasovi v tem smislu, in bi bila torej vlada, pa bodi tudi najresneja in najvest-neja,v nujnem interesu drž. prisiljena, poseči po ustavi, pa bi bila za vse čase razbremenjena in zavarovana proti obsodbi po zgodovini;
da, ob gotovih okolnostih bi jo morali proglašati celo za rešiteljico države. Povzročitelju takega nasilnega čina, ubijalcu parlamenta, bi notranji glas vedno klical mea culpa. — Mi smo že videli propad jedne ustave in bi morali preprečiti, da bi se ta dogodek ne ponovil. Vlada hoče storiti vsemogoče, da prepreči tako katastrofo, da vspo-stavi mir med narodi, da dvigne duševno in gmotno blagostanje ljudstva ter ugled in moč države. Govornik je poživljal poslance, naj se ozirajo na drž. potrebe ter je zaključil svoj gover z besedami: »Ne storite parlamenta krivim!« Seja se je na to pretrgala.
Ogorčenje proti Nemcem. V nedeljo je bil na Dunaju velik shod, katerega so se udeležili zastopniki vseh dunajskih Slovanov. Na dnevnem redu je bila jedna jedina točka: »Položenje poljskih šol v Nemčiji«. Na shod so stariši priveli tudi mnogo otrok. Govornik Bienkovski je rekel, da so dogodki v Vrešenu razburili ves poljski narod proti pruski vladi. In naj so ti dogodki se tako žalostni, to dobro posledico bodo vendar imeli, da so vzdramili poljske duhove in ojačili energijo Poljakov. Dijak Bilinski je završil svoj govor : Poljski dijaki na Dunaju in v Avstriji se izjavljajo solidarnimi s Btanovitno, narodno-zavedno poljsko mladino na Poznanjskem. Voditelj delavcev Slovik je konstatiral, da so bili obtoženci v vrešenskem procesu obsojeni na 18 let ječe. Govornik je ostro prijemal poljsko žlahto. ki so pač nvstrijski, ne pa poljski politiki. Ceh Janča je izjavil v imenu češkega naroda Poljakom najprisrčneje simpatije, Ceh Le-\vandovski pa je obžaloval, da se nijednemu poljskih poslancev ni zdelo vredno, da bi bil prišel na zborovanje.
Vsprejeta resolucija izraža solidarnost vsega poljskega naroda in ogorčenje pruskim oblastim. Nesrečnim žrtvam nemške poželji-vosti izreka spoštovanje in iskreno sočutje ter pozivlje vse patrijote in poljske poslance v parlamentu, naj se zavedajo svoje dolžnosti in narodnega dostojanstva, naj branijo svete pravice na najenergičneji način ter da naj tudi temu primerno urede svoje postopanje. Nadalje je shod sklenil, da je ustanoviti društvo za varovanje narodnih pravic ob mejah Poljske. Ko je neki dijak hotel braniti poslance, je navstala huda nevolja med zborovalci, pač pa so vsprejeli resolucijo, ki poljskim poslancem v državnem zboru avstrijskem izreka zaničevanje, ker niso prišli na shod.
Vojna v južni Afriki. Iz Pretorije, torej motni angležki viri poročajo, da so »komandi« generala Bothe razpršeni in potisnjeni proti severo-vzhodu. V zadnjem času so Buri večkrat resno napadali čete, ki varujejo železniško progo. Buri se pomikajo vedno bolj proti severu, ker jim je na jugu vsled gostih block-houses (male utrdbiee) silno otežkočeno operiranje. Severno od železnice Delagoa Buri niso nadlegovani od Angležev in so preskrbljeni z vsem potrebnim. De\vet je s kakimi tisoč Buri južno od Heil-bronna. Iz Johannesburga poročajo, da vlada med tamošnjim prebivalstvom največe vznemirjenje, kerje v obližji mesta burski poveljnik Da-larev z več komandi. Iz Pariza poročajo, da je angležka vlada vsem tujim vladam razposlala okrožnico, v kateri zatrjuje, tla konča južnoafričanska vojna najkasneje v maju prihodnjega leta.
Tržaške vesti.
Osebna vest. Kakor doznajemo, prispel je gosp. Viktor Kalister v nedeljo zjutraj iz Petrograda v Trst. Po večletni odsotnosti mej nas vrnivšemu se g. Kalistru naša dobrodošlica in osebno iskreno sožalje na britki izgubi, ki ga je zadela sč smrtjo blagopokojnega očeta njegovega in dobrotnika našega.
Pošteno lekcijo je dal včerajšnji »Avanti« italijanskim poslancem, in camorri sploh, radi njihovega postopanja, oziroma nastopa proti slovenskemu vseučilišču. .Jako lepo in resnično je predočil Italijanom, kako kratkovidni so, ko se od Nemcev puščajo voditi za nos. Potem jih apostrofira, zakaj da se raje ne postavijo na stran Slovanov, ki so izjavili, da oni niso proti italijanskemu vseučilišču, pač pa zahtevajo ob enem tudi svoje vseučilišče ?! Na to vprašanje odgovarja »Avanti«: zato ne, ker Italijani raje vsprejemljejo od Nemcev — brce, nego od Slovanov uljudnosti! »Će bi vam Slovani (tako nadaljuje), ki so pravi mirovni sodniki
Avstrije in parlamenta, jutri ponudili univerzo, vi bi jo odklonili, k e r vaš program jje nehumane n, negativen in nepošten, oslonjen na koničen steber: s o-vražtva proti Slovanom! Ce Trst kedaj dobi italijansko univerzo, jo dobi iz rok drugih narodov, ki niso Nemci! Izdajice ljudstva v dežel' so torej vsi tisti, ki se svojim oslovskim ali nepoštenim postopanjem nabirajo za Trst le insulte, prepotence in brce od strani Nemcev ter se na tem še zahvaljujejo«.
No, to je tisto, kar mi vedno pravimo Italijanom. Zato nam je v nekako zadoščenje, da je tudi med Italijani začelo nekaj svitati, da politika njihovih voditeljev ni druzega, nego ples po ledu : Nemcem v zabavo in korist!
Sodrugom okolo »Rdečega praporu«.
Vsikdar občutimo neko posebno zadoščenje, kadar moremo beležiti, da si je delavec-s:ro-mak odtrgal od ust, da položi svoj oboi v dobrotvorno svrho: bodi v gmotno pomoč sotrpinu, bodi v kulturne svrhe. Na vsakem takem novčiču visita, takorekoč, potna sraga in žulj ter dajata novčiču posebno posvečenje ter posebno povzdigata plemenitost takih činov dobrotvornosti.
A baš zato, ker ee veselimo plemenitosti čutov pri človeku z žuljavimi rokami, zdelo bi se nam frivolno, brezvestno, ako bi iz take plemenitosti izvajali hvalo — sebi. Mi beležimo take čine in puščamo čast njemu, komur gre !
Drugače sodrugi okolo »Rdečega prapora« ! Ce so le doznali, da so kje delavci podarili kaj v ta ali oni namen in če je le en sam »organizirani« in »razredno-zavedni« vmes, hal<5, pa vam udarjajo na veliki boben, da daleč doni tja v svet slava — sodrugov okolo »Rdečega prapora« ! Pa kriče : »kaj pa storite vi nasijonalisti, vi buržoazijci ? ! Kaj ste storiii vi za tega ali tega?!« Tako se plemenitost dobrotvorstva tira v smradne ni zave zoperne samohvale !!
Ob vsaki taki priliki se bfjejo ob prsi kakor bahač: vidite na3 tu, kaj pa storite vi! Vsaki novčič, ki so ga darovali — drugi, naj služi njihovim strankarskim ten-dencijam !!
Kaj dđ storimo mi? Ali bolje: koliko da storč vsi oni, ki ne stoje v vrstah »organiziranih«?! Sodrugi naj se le poskrijejo in naj se — sramujejo! Vsaki vseh teh, ki ne vidijo svojih nebes tam v ulici Boschetto, kjer se neki tudi-socijalisti vesele svojega zavezništva z židovsko-kapitalistično camorro, vsaki vseh teh, pravimo, od imovitnika do najrevnejšega, je izvršil gotovo stokrat več činov dobrotvornosti sočloveku na korist, nego pa sodrugi okolo »Rdečega prapora«, ki vedno kričč kakor šarlatani na semnji, kažejo s prstom na druge »grešnike«, da le ne bi ljudje gledali njih in jih — spoznali!! Seveda: drugi ljudje im;«jo drugačen ukus in drugačne pojme o pristojnosti, nego pa oni okolo »Rdečega prapora«! Ne zahtevajo, da bi se jim v javnih listih slava pela radi vsakega čina zasebne dobrotvornosti, kamoli da bi zahtevali, naj se jim poje slava, ko so kaj darovali — drugi!
S tem bodi zaključeno poglavje o z a-sebni dobrotvornosti in preidimo k poglavju o javni dobrotvornosti, to je: tisti dobrotvornosti, ki se pojavlja v organizaciji. In taje, po nišem prepričanju, Jieruz-merno važneja. Na to polje pridite, o gospodje okolo »Rdečega prapora«, in primerjajte se iz nami?! Kaj ste še storili v Trstu na tem polju?! Povejte! Pokažite! Mi pa moremo, hvala Bogu, pokazati na lep kos tacega dela, na lepo vrsto činov tacega dobrotvorstva! Naše stranke delo sti obe mogočni podporni društvi in požrtvovalnosti in poštenju v upravi se je zahvaliti, da sti ti društvi v varno zaslombo svojim členom in da vrhu tega razpolagati s tisoči premoženja. Kdo je ustanovil in kdo žrtvuje za našo kmetijsko družbo, ki se trudi, da v kmetu širi pouic, zmisel za racijonalno gospodarstvo?! Mari zavod sv. Nikolaja, ki zahteva velikih žrtev, služi gospodi na korist l! Kdo je ustanovil celo vrsto druži h gospodarskih zadrug po naši okolici, ki naj služijo v podstavo za gospodarsko samosvo-jenje našega ljudstva?! Kdo pokriva velikanske potrebe za borbo v Istri ? ! Borbo, od katere izida je odvisno tudi gospodarsko osamosvojenje iz gospodarskega suženjstva, odrešenje iz krempljev izsesevalcev, vampirjev, ki so tesni narodni in politični somišljeniki tiste camorre tržaške, s katero so izvestni tudi-socijalisti v najdivnejem prijateljstvu! !
K'lo žrtvuje, kdo daruje v ta veliki, veleliumanitarni namen, ne da l>i kakov javni list govorilo tem?! Ali naj govorimo tu o blagoslovu, gospodarskem blagoslovu, ki ga naša posojilnica in hranilnica rosi med naše ljudstvo?! In kdo je ustanovil ta uvod ? Kdo ga vodi in povedi ga dalje z vso požrtvovalnostjo in lju-l>eznijo? Ljudje naše stranke so to!! In to da ni dobrotvorstvo ?! I>obro je, lepo je, plemenito je. ako kdo daruje bližnjemu v sili novčić, desetico, krono, ali goldinar, ali važneje je, ako žrtvuje za institucije, ki za-gotovljajo trajno pomoč. Mari gospa udova Kalister ni storila velikega čina dobrodelnosti, ko je našim humanitarnim zavodom podarila nad 20.000 K?! Nam pa ni priha-
jalo na misel, da bi tako plemenito priliko j je uahajal en zvezek anarhistične knjige »La zlorabljali v to, da bi metali kamenje na i p^g religiosa«, sramoteče vero. To pošilja-drupe, kaKor so to storili sodrugi okolo j tev go zapfenili na pošti v Pulju. Po krftkem >Rlečega l\c povodom smrti blagega Ivana j preiskovanju seje doznalo, daje isto knjigo Dolenea !	ekspediral v Pulj Kaiser in policija ga je
Mari vsi ti zavodi ne služijo v prvi dala aretirati. Aretiranec je priznal, da je on vrst. širokim slojem, našemu delavnemu ljud- res odposlal. Na preiskavi v njegovem sta-
stvu na sploh ? !
In komu prihajajo na dobro žrtve, ki se od slov. življa v Trstu pokladajo v kul-turelne namene, zlasti za šolo ? ! Mari ne delavskemu stanu ? In mari ta stan ne [hj-trebuje v
Vesti iz ostale Primorske.
X Bralno in pevsko društvo »Ladij a« v Devinu bo imelo dne 15. deeembra ob uri popoludne svoj letni občni zbor v društvenih prostorih po nastopnem dnevnem redu: Nagovor predsednika. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Volitev dveh pregledovalcev računov. Volitev predsednika. Volitev 6 odbornikov. Morebitni nasveti in predlogi.
Vesti iz Kranjske.
*	Velik obrtni shod je bil pred-včeraj v Ljubljani. Shodu je bil namen, da se potegne za zboljšanje obrtnega reda in za odpravo obrtnega dela v prisilni delavnici in v kaznilnici ter da obrtnikom pokaže potrebo, da se organizirajo.
Obrtnikov je bilo zbranih kakih 300 z mesta in z dežele. Poslednjih skoro več nego mestnih, tako kara namreč »Slovenec«. Shod je vsprejel tudi resolucijo za vseučilišče.
*	Slovensko umetniško društvo v Ljubljani je priredilo v nedeljo
sov in knjig. Radi teh obdolženj je mo^al zve*er g^beno akademijo na čast slavnemu
, ... ,	t>	češkemu skladatelju dru. Antoninu D v o-
včeraj odgovarjati pred sod iscem. ro vecur-
nem razpravljanju so porotniki potrdili krivdo
z V glasovi proti 3, a samo radi proslavlja
selil in je došlecu pokazal, kje so vrata. In ko obiskovalec le ni hotel ven, vrgel ga je brivec slednjič skozi vrata. Ali oče fantalina se je hotel maščevati in razbil je več šip brivćeve delavnice. Ali tudi njemu je bilo usojeno uveriti se, da se ne sme nekažjneno razbijati tujih šip! Redar ga je povabil na policijo na primerne pogovore in razgovore.
Iz-pred porotnega sodišča. Včeraj se je vršila razprava pred tukajšnjim porotnim sodiščem proti 19-letnemu mehaniku Rudolfu Kaiserju, rojenemu v Pulju, pristojnemu v Trbiž in toženemu radi motenja vere, storjenega s tem, da je dne 22. oktobra t. 1. poslal nekemu svojemu sorodniku v Pulj eno številko tukajšnjega socialističnega lista »La-voratore«, povito v neki papir, v katerem se
tem velevažnem (vprašanju neomahljivo vstra-jamo, dokler se nam zahteva ne izpolni, na kar so zadoneli viharni klici: »Živela slovenska univerza«.
Slavnemu odboru »Naprej« je samo ča-stitati na izbornem vspehu te veselice in želeti je, da se skoro zopet snidemo ob slični priliki.
novanju so našli vse polno anarhističnih spi-
r a k u
Slovenci na Kranjskem med
; •	l- i.«*	-i* •	'ji„ • " „ seboj. Včeraj se je imela vršiti pred po-
prvi vrsti povzdige svoje kultu- nja anarhičnega m.sljenja. Na podlag! tega	J	J J	^
relnestop.nje.da se bo mogel braniti v trdem .zreka je sodisče pnsoddo obtožencu mesec	^ ^	od Fovornemu uredaiku
boju za ekzistenco?! Man ni dobrotvcrec dni zapora. Obtoženec seje zadovoljil s pre- f	K A	A r ■ vr
j	.	..	....... >Slov. Naroda«, gospodu Josipu JNolliju. >io,
oni, ki žrtvuje kaj v tem pogledu ?! A ko- jeto kazn.jo. Tej razpravi, ki se je vršila pri	6 1
l,ko so že žrtvovali sodrugi okolo »Rdečega« zaprtih vratih, je predsedoval svetnik Petro
Književnost in umetnost.
»Slovenke« št. 11. ima sledečo vsebino : O razmerah proletarskih žen. Ivanka. — Sveča. Utva. Trst. — Ljubezen. |Jedoode-janka. Zoftca Kveder. Praga. — Noč. Utva. Trst. — Zavarovanje za starost in obnemo-glost. Ivanka. — Vseučilišče v Ljubljani in slovensko ženstvo. Ivanka. — Štiristoletuica hrvatske umetne književnosti. — Pozno pa še ne prepozno. Božidar Tvorcov. Kaluga. — Nove knjige. — Beležke.
Slovenska šolska Matica. Knjige »Slovenske šolske Matice« za 1. 1U02 se že tiskajo. Društveniki dobe za to leto troje knjig in sicer: 1. Letopis. 2. Slovenski pouk, 3. Realna knjiga (Zgodovina 1. snopič). Zaradi različnih težav, ki so v začetku s takim podjetjem združene, menda te bo mogoče, kakor je bilo naznanjeno, razpošiljati knjig pred I Božičem. Častite društvenike se prosijo malo potrpljenja.
(Dalje na četrti straui).
ih vpra- nio, državno pravdniltvo je zastopal držav-
za naše šolstvo ?! Koliko ?! — ji
šamo še enkrat. In so-li mar izrekli še le eno nega pravdnika namestnik Clarici in obtoženca
samo dobrohotno besedo, ali cel<5 besedo je branil odv. Cambon.	. „	T	,
Dražbe premičnin. V sredo, dne 11. de g- <1™. Evgenu Limpetu, in odgovornemu
cembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled uredniku, tr. Ivanu Rakovcu. vsled tožeb
ta dva gospoda sta se poravnala in je vsled tega razprava odpadla.
V petek i i soboto pa se je vršila razprava proti glavnemu uredniku »Slovenea«,
vspodbuje ? ! Ne, nikoli. Pač pa še za-sramujejo tiste, ki kaj žrtvujejo za naše slovensko šolstvo, za zavode, ki uče naše ljudstvo oa jedi oo pravi podlagi, po jedino pravem pedagogiČnem načelu: na podlagi materinega jezika!
Da, gosjHxlje okolo »Rdečega« : vi vršite dan na dan zločin na največi dpbrotnici našega ljudstva, na naši šolski družbi !
A vete capito?! Izzvali ste nas in mi smo vam odgovorili! Govorili — o tem smo uverjeoi — iz tisočev slovenskih src v Trstu !
V pojasnilo. Zadnja »Naša Sloga«
uredniku, g. Ivanu Rakovcu, občinskih svetnikov ljubljanskih, oziroma župana Hribarja, ženskega telovadnega društva, g. dr. Tavčarja in gospe Tavčarjeve. Na podlagi izreka porotnikov sta bila obtoženca ob-
1000 K globe, g. Pa nam še
omenja oni dve naši notici, v katerih smo
grajali črnogorsko vlado radi nepotrebne rabe oprema v zalogi in pohištvo.^ neslovanskih jezikov ter popolnoma soglaša se stal š^em, katerega je zavzel naš list, zraven pa še dodaje, da je Crnagora imenovala svojim konzulom v Trstu osebo, ki je odločno nasj.r taa zahtevam tržaških in sploh primorskih Slovanov. Oni rodoljub pa, ki nam je že na našo prvo notico doposial pojasnilo, nam na/naoja z ozirom na notico v »Naši Slogi«, da je bilo tisti nam primorskim Slova-
naredbe Luk. c, Kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Nuova 1, vozički, svetiljke, aparati na plin, pohištvo, mehanični predmeti in razno,
ulica Nuova 5, hišna oprava, botiljke in dva sojena: g. dr. Lampe v zaboja mineralne vode; ulica Geppa (krčma): Krovec pa na 100 K globe, ulica Barriera vecchia 25, pohištvo, oprema v očita kdo, ker se zgražamo na takih oblikah zalogi, 1 ura; ulica Molin a vapore, kočija ; ^oja, ki nase stranke tirajo pred sodišča in ulica Farneto 33, pohištvo in glasovir; ulica absorbirajo malo ne vao inteligencijo, vse inte-Solitario 31, brusilni kamen; Korzo, hišna lektuvelne sile, ki jih hrani narod v sebi in oprava; ulica Nucva 33, hišna oprava : ulica ki bi raogle sicer neizmerno mnogo ustvarjati Torrente steklene omare in priprave za aa blaSor ia za povzdigo naroda, kopelj ; ulica del Bosco 32, kočija ; ulica della Zonta 2, tiskarniški stroj: ulica Rossetti 7,
Prva tržaška tovarna
za posrebrnjevanje ogledal
Via Farneto štv. 10 (nM Via Gslsi).
Telefon Stv. 941.
_Tovarna za oghMlalne ši|>e
vseh velikosti, popravljanje pokvarjenih ogledal ter zboljšanje po zelo u g o d n i h cenah.
Vremenski ventil i k. V če rs j : top I on er oh 7. uri zjutraj 7°.(» ob 2. ur> popoludne 10°.— C.° — Tlakom«r ob 7. uri zjutraj 761.3 — Danes plima ob H. 18 predp. in ob 3 0.0 pop.; osekii ob 2.42 predpoludne in ob 3.17 p >poiudne.
Za »Božičnfco« so darovali: g.a Marija Jamšek 20 K, g. Ivan Pogorele, c. k. postni nom sovražni osebi, na katero misli »Naša kontrolor, g. Fran Tomšič, nadinžener v Pragi Sloga«, le začasno po v erj eno vod- po 10 K, g.a Katinka Kenda, g. Matej Sila, stv o črnogorskega konzulata, dekan v Tomaju, g. Vekoslav Rebek v Se-
ter daje ravno on, ki nam je podal dotično žani, g.a Pavla Vučkovič, g. Dragotin Šiš- ^ ^ _________ ^ ________w
pojasnilo, oziroma, ki je branil postopanje kovič, trgovec v On.emk.lu po 5 K, gospa ^dovoljn^t :7ak7 dobro. Tako peveC\ak7r
Vesti iz Štajerske.
— Iz Grad ca nam pišejo : V nedeljo dne 8. t. m. je slovensko društvo »Xaprej« v Gradcu v gostilni »Stadt TriesU priredilo zabaven večer, ki se je nepričakovano dobro i obnesel. Dasi dvorana ni ravno majhna, vendar je bilo prišlo toliko (gostov, da je skoro tretjina njih morala zopet oditi, ker ni bilo več prostora. Videli pa smo na veselici naj-odličnejše zastopnike graških Slovencev, obilo slovenskih obrtnikov in delavcev in mnogo slovenskih visokošolcev. Bilo je tudi Bolgarov, Hrvatov in Cehov: celo Rusi so bili zastopani po enem jako odličnem gostu iz Ruske. Veselica sama se je izvršila na občo
*KKKKKKKKXKKKK*X
PRVA TOVARNA
za čopiče in ščefke
črnogor.-ke vlade, preprečil, zgoraj omenjeni provizorieni črnogorski konzul bil imenovan definitivnim. — Toliko resnici na ljubo in na prošnjo dotičnega rodoljuba.
verg.mja Fttrlani, g. Fran Bakovec, župnik v Trvižu, g.a Marija Dekleva po 4 K, gosp. C. Košmerlj 3 K, g.a Marija NVartbuchler 2 K 60 st., Neimenovana v Št. Petru 3 K, g. R. Ijogar, župnik v Pregarjih, g. Simon
zbor mladih tamburašev, ki se je v našem društvu še-le prav osnoval, so izvrstno rešili svojo nalogo. Burno ploskanje jih je večkrat prisililo, da so morali še enkrat zapeti ali za-tamburati. Nastopil je tudi govornik, ki je opozarjal na važnost gospodarskega razvoja med Slovenci. Govor je bil jako umesten. Da bi le skoro vse zavedne Slovence prešinilo prepričanje, da se nam bo možno ubra-
TRST. - Via S. Antonio - TRST
(nasproti Zennaro in Gentlli).
Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresožne trpežnosti. Bogat izbor šČetk, strojev za čiščenje parketov, inetelj, metlic, ščetk od perja,
palic za iztolči prah. Velikanski izb ;r mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjičkov itd.
Vse po jako nizkih cenah
V prepričanje so prosi blagohoten obisic.

Bazovici, g. Josip Zelen, posestnik in Ivan	, ,. , ,	, ,	, ,
® 1	\	w	5>lovence zadevlje zbok gospodarsk« zaostalo-
Zelen trgovec, oba v Senožečah, gdč. Marica Živec v Skopem, g. Ivan Skrjane, župnik
Di-Pod-
sti naše, dejstvo namreč, da se leto za letom na tisoče in tisoče Slovencev radi pomajka-
nja dela in kruha seli aa tuje, kjer se nam,
v Vremah po 2 K, g.a Ana NViesel
vači 1 K, g. Štefan Jenko, župnik v * uu- , .	. . .
• •L, , i on Qf	»r rfx. o r do malega, potujcujejo
grajih 1 K »U st., g.a V. z Opčin 2 K, g.
Kariž 40 st., g. Lavrenčič, inženir 2 K.
Drobne vesti. Tatvina. Vrtnar Jo- Gregorčič, Aikar v Renčah, g. Vinko Zamlič, -tip Jurkovič, stanujoči pri sv. M. M. zgornji, župnik v Voloskem, g. Josip Elznic, župnik je ovadil včeraj j>a inspektoratu pri sv. Ja- v Rodiku, g. Miju Kuščer, gdč. Aneta Ku-kobu, da mu je njega uslužbenec, 18-letni j ket/. v Laškem trgu, g.a Adolfina Hraševec
Fran K.f ukradel iz stanovanja 70 srebrnih j v Gt^deu, g. Pavletič, župnik v Mirnu, g. ^ potuj5evanjll fe tedaj ako 8e goapo-kronic. Ljubitelja tujega imetja so kmalu Milko Saielj, župmk v Šmarjah, gosp. Ivan daraki okrepimo, da dobimo V svoje uret i ral. m odvali v brezplačni hotel Tigor, | vitez Nabergoj na Prošeku, g. Jakob Cema- ^ primereQ delež> m ^ m trgovini. Go-kjer mu za nekaj časa ne bo trebalo nikakih žar, Kapelan na Opč-nah, g.a A. Pertot v ^^	Urjal Qeko ^ w aM
krome.
O k r a d e n i ribiči. V soboto zvečer so trije ribiči, stanujoči v Miljah, nastavili mreže med zavodom sv. Marka in Punta sottile. Drugo jutro so prišli, da bi mreže izvlekli iz morja, ali v svoje preaeprijetno presenečenje so opazili, da s<> jim ponoči nepoznani lopovi mreže ukradli. Siromašni ribiči imajo škode nad tiOO K in so tatvino naznanili policijskemu konaisarijatu v Miljah. Vse dosedanje iskanje in j»oizvedovauje je bilo brezvsptsno.
S tržaških ulic. Včeraj jutro je neka gruča tržaških otročajev dražila in nadlegovala brivca Krnesta Heide v ulici Muda vecchia. Heide, videči, da si ta brezo-brazna mularija beče vzeti malo preveč svo-Ijode čnj.m, pograbil je najbolj predrznega in ga dobro oklofutal. Malo pozneje je prišel oče oklofutanega in pre irznega dečka k brivcu in mu začel žugati, da se bo radi sina maščeval. Brivca ni ta obisk nič kaj razve-
elikanska n ustava pohištva in tapeearij. Izvenredno ugodne ^ KU cene. M K M
VILJEM DALLA TORRE
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) Moje pohiitvo donesesrečo. «■ m
In kako krasna je
lega naših dežel ob najbolj razvitih deželah
in ob morju, kjer se trgovina mora razvijati Pri »Miklavževem večeru« so vstopnino ..... , , T	, ,, ,
1 nehote in ze od sebe. In vendar, kako malo
preplačali sledeča gospoda : g.a dr. Rvbireva,
trgovine imamo Slovenci v rokah! Ravno
g. Anton Žitko po 1 K, g. Kovač M., g.a i . ,	. , v , .	...
&	r	o	6 : tako so nase dežele bogate in imajo vse po
dr. Slavikova, g. Ukovič, g. Skuk po 60 st..'
g. V. Grebene 80 st., g". Fran Žitko 50 st.
in zavoj sadja, g.a Štopar Roza, Metla I. po 20 st. — Srčna hvala vsem !
»Brivec« je danes izšel; ima nove krasne, velike slike, še večje so, nego sam »Brivec«; smešnic« ima pa take, da so trije stavci, ki so ga slagali, od smeha počili. Garantira se, da nima nikakega tiskovnega po-greška. Kdor plača 10 stot., se lahko osebno prepriča o resničnosti vsega tega.
goje za razvoj obrti in industrije, ker imajo dosti in dobrega premoga in velikih voda. Le naša zaspanost je kriva, da naše dežele niso še na oni višini, na kateri bi že morale biti. Govornik je torej jako dobro storil, da je na to opozarjal.
Za veselo zabavo se je konečno tudi poskrbelo 8Č srečkami in s šaljivo pošto. Prej omenjeni govornik, g. iurist Vekosl. Kuko-vec, je navdušeno spregovoril še nekoliko besed v stvari, ki je na dnevnem redu, namreč o slov. vseučilišču, in je pozival, da ob
m «
a *
SI ❖
s* *
-a

Pozor na ta užig na zamašku
T T J
m m m
OOOOOOOOOOOPPPP9
rssi©® ®® ® ©sisjsisjsfsjsf s
i Aleksander Levi Minzi |
»s
Prta in največja tovarna pohIStva
Tseh Trst.	^
^ -TRST g«- Sj
TOVARNA:
Via Tesa, vogal Via Umitanea
ZALOGE:
i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM-
^	Velik izbor tapeearij, zrcal In slik. Iz-
^ vrbuje naročbe tndl po posebnih načrtih.	^
A Gene brez konkurence.
oŠ lLUSTROVA.il CEHI ZASTONJ II FBAUO ^ Predmeti postav«o se na parobrod ^jjjj ^	ali železnico franko.
Brzojavna poročila.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 1«>. (B.) Kakor javljajo lifti Fretorije je Drwet v bližkii Heilbronna združil 2fKXJ mti ter je skoro popolnoma obkolil jH»lKovinka \Vilsona in njega Kitehe nerjeve lovce. Polkovniku Kiniogtonu je po ot-trem ponocnein maršu posrečilo osvoboditi angležke čete, ki ho bile v nevarnost'.
Spor tucd Arzen t i nijo in (ili.
SANT J AGO (B.) Novinstvo pov-darja soglasno. M rov ne namene čilske vlade iu prizadevam;e ir-te, da bi se č.m prej prišlo do rešenja vprašanj, ki obstoje med Cili in Argentinijo. Ćili da nakupuje križarje in razruševalee torperiovk le v nadomestilo za prodane križarje ter namerja reorganizacijo mornarice |m» prodaji zastarelih ladij.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od t*, do
rJO. novenbra poslali pri«j»evke p. n. po»po«ta in k(»rjKiracije: 1'pravništvo »Slov. Nar.« JiVi-21 K, uredništvo »Slovenca« ?*2'2i) K. »jour fixe« ol>eh šcnt|»eterrkih podružnic v Ljubljani	K, Ufanja Pesjak v Kamni
goriei volilo + Mih. Pesjaka 1MM> K, m< ška podružuiea v Trlovljah	K ženska po-
družnica v < 'i nomijn dohodek veselice 104'58 K, (po SI. N.) »»lčavski župnik MiL Šmid dar Mohorja nov ll»-s<» K. kapi. Fr. Gomilsek pri Sv. Barbari pod Mariborom ob sestanku prijateljev in čestlcev novega doktorja -J. S rareka za mutsko šolo nabranih 17 K, podružnica za Šteb^n in okolico 21 K, Ko-larič na gostiji Mikl-Koževar v Tredišču nabranih K, poeoj. revizor Fr. J« št v Velikovcu nabranih ti K. — Meseca novembra je družba imela 214163 K dohodkov in 2391-56 K stroškov.
Blagajništvo dtužbe sv. Cirila in Met.
3van ^ingeli
ulica Canale 5
zraven cerkve sv. Antona novega j> •Mlini tovarnar čopičev vseh trst in s<Vtk. nahajajoč se 11a tržaškem 1 riiii ter/a 111 ore konkurirati z vsakomur. VELIK JZhOB vtlik h šč*tk yd grive ali
koren k trdi mul h. Angleške sčeike ?a čistiti ol uvala, nepiel« mljivi amerikanski glavniki, ščeike /a » l ov e čistiti, specijalitete >a parfuttovfcnje angleškega in domaikga udeika vt-e j o jako znižanih cenah.
K« neljni v vel*k«m i>l oin, bukove debla ore ho vina, jelovina, trd les vsake vrste, drgice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za etopnjice.
iC Cene zmerne.
Viktor Kiklaves
v Trstu Via Fonderia št. 10.
^mmmmmm^^^mmammmm^mm^^^^K^^^^^mmmmmmmi^mmm^mmmmm^mmKmmmi^mmmm
nplsv/niro z* f>Prav,janje vsakovrstnih stro
LlCio.V IliLCi j^v. motofjev nm plin in brizgalnic vseh vrst. Kova-ka delavnica. Alojzij Schromeck & C.
v Trstu, ulica Belvedere Su 9.
CVj>. ?|r. priv. civilni, vojaški in uradnica krojač M. Pove raj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 L nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izl>orno zalogo suk-
_ iifufga blaga, gotovih oblek, perila vnake
vtm«- in \>r potrebščine k oblekam za vsaki stan Vsi reza \-akenju naiočilu in po modi.
Prodaja vina „Ai Maestri',
v ulici Valdirivo -t 17. Slavnemu občinstvu se uaz-nanja. da -e od danes naj rej točijo sledeča vina: reft-^k črn po *>8 nove., bela rebula iz Brd po 28 nf vč. Za družine po ugodnejših cenab. Opolo iz Visa po 2S. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Y-*k z. me re moja vina unalizovati in ako jih vd^bi ponarejena' vdobi 100 gld. nagrade.
Konrad Jacopich IT&Z VlS™
Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijaiij. navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine. nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko.
Skladišče vina
ulica Acquedotto št 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine Mastne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po naj ugodnej - ih in konkurenčnih cenah.
Operater kurjih očes,
i K a 1 i s tv diplomo-
van specijalist (Jiordani, ima svoj ambulatorij Via Stadion o. I. ki je odprt od g predp. do 6. pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez niktfkoršnih bolečin. Cena za operacijo v ambulatorij u 1 krona, na domu 2 kroni.
Tehnični urad.
Ustanovljeno 1877.
Zaloga strojev in železja.
SCHNA8L k Co. - TRST
Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna).
-- Glavni zastop železja in tovarniških strojev. ^^-
Naprava obrtnih podjedb vsake vrste.
Inštalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin, bencin in petrolej sestava vOtto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo, plin in par.
f^T Materijal za stavbišče.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Že leze traverse in kolesa. Cement »Portlandc in »Romano«. Olja za kolesa in masti.
IfT In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav,
med kojimi:
JMou t Fraz"
krčma
v ulici Geppa štv. 14. Joči vina prve vrste:
Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Crna istrska .... ,, „ 36 „ Istrski refošk .... „ „ 48 „
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Dnmnam ne pnsdia na <lom od 10 litrov naprej: Ipavako belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi k romarjem, katerim dajem vinood SO litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip Furlany lastnik.
12	žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog.
36 vodnih napeljav. 17 tinkarn in kainnotVkarn.
13	mehaničnih delavni**.
31	podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti
mrčesom in drog. IG naprav za kurjenje z gorko vodo in parom.
12 sladeičarn, pekarn, tovarn za hiškot in konfete.
32	napeljav električne luči.
Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Perilniee, Predilnice,
Tovarne za parafin in ee rezin,
»	sardine,
Mline,
Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja. Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije,
Podjetja za čiščenje in nakladanje žita.
V ta tcEiEE je lilo jostafljeDili: 151 motorje? pa plin in petrolej in 65 parnih stroje?
Jakob Kosmerlj
-H T R S T a-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
utr T K U 0 V I > A ^B
Jest vin in kolonijalne!;;! blaga, delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijalko v nliei Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu lioeju. Priporočam se p. n. občinstvu in seio najudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.

IOOGO
MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOffiUI? NA UPOSLED.

CO
us
CC r-O • r
IpOMADA od LIL J ANA.	ANTIRHEUNIN - MAZILO^
1 Brez oija in masti! Ne napravi	P^ti trganju in zbadanju v ro-|_.
samo vsako lice nežno in po- ^^^ i»m. u-it* |.reh»T- ^^^^ ^ah. Cena	1 lončić 1 g!d- S 5—
mlajeno. nego tudi belo in ..i»>'j» en p.,.u»ukai« teka, ^^^ 5Q	2 lončića 2 gld..IS
brez peg. Solnčne pege ^^ koicanju. »»vici m i.ruha«nu, g«» ■ ac
Odnravi vsak Z UnO m prn.aprt, želodec, rash/enje. ..»rml krri 4	lOnClCI gld. 3 .01 z
0	n * sl»*i (kuucestije), črev.sue lK.leztn .	, poiUiiu rrnl iki.l <
■	rabo iste Lena J ^^ )KtleM,. u.io.-i^ (BMe,	|
1	ione. gl. 150:	0 . o •	• o o • o •	JJ
■	»utMipaliio	_	_________^^	P0*-1 I
ileiiar 2 gl.
| 9
ireil.
pr>ii«T bol«*«, ^.teui zobne bulei-in«. glista, zlateuk-o t 0 m e o m rlaio tilo z«lra*t a o o o o
ŽIVOTNI BALZAM
S ALVATO K
f f
•oo
e —
ui <
co
K*....... "t-r^ijrri^TtJr^isrs
_ _ ....	pošlje lekarmt	^^
Dr. conciiije	g ^ lvat o R" ^^^ Daj se p°ši,ja-j°ua
I X J E C T I O ^v"	____glavno skladišče
VEGE TA BILE ^ lHrvat9ko)
1x1 CD O
Prof.
L, II. i III. ter
CAPSULE VEGETABILE
za tiijne bolezni
v Varaždinu ^
FR. R I E D L A
f lekarna k „SALVATORJU' j
VARAŽDIN (Hrvatsko) J
co
t
N
J B 0 L J
DOMAČE
Žrebanje oepUicoo
16. januvarja 1902.
Srečke po 1 krono.
priporočajo :
Josip ttolailio, 31 and I & C.o, Mercurio Triestino. Iar. Neiiuianu. Henrik Schift*-iii a n 11. Josip /oldan.
v
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Naznanjamo vsem ve^čakom, častnikom postnim, železniškim in redarskim nruti— nikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, tla smo opiejeli edino razprodajo novoiznaj-dene originalne gent-ske 14 karatne remont. ure zlatega-elektro-plaque, rse-stav glashutte". To urt' imajo protimag-netk'ne preciziski urni stroj eo najtančneje regulirane in preskužen in daj amo za vsako uro Š-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo i/.-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekril » 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, iu vešeaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 2W kron. Edina ura'na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v ♦'> mescih lOOOO dodatnih naročb in okoli pohvalnili pisem. Cena uri zii gospode ali dame le ltr kron poštnina iu eol-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejani mos-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3. — o. — in 8. — K. Ako urane ugaja, se sprejme nt-zaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu.
Naročbe je pošiljati na Razpošiljanje ur „Chronos Basel (Švica). Za pisma v Švico je stavili znamko za J'> >tot., na dopisnice 10 stot.
I Ste ii gluhi??
Vsaka vrst pilili os t i in slalic&a sluha
se ozdravi z našo novo iznajdbo. Samo glu-horojeni so neozdravljivi. Šumenje v ušesih preneha takoj. Opiši ti Vaš slučaj. Preiskovanja in navodila brezplačna. Vsaki se zamore z malimi troski doma .-an» ozdraviti.
luternationaliii zayođ za zilmijsnje ušes.
596 La Saiie Ave., Chicago. 111
Zagreb, 30. aprila 1901
Gg. Žnideršič & Valenčič
Ilir. Bistrica
prva kranjska tovarna testenin.
Gospod J. Weiser je prejel danes odposlane makarone ter Vam moramo izreti
največje % % priznanje
kajti blago je v istini izvrstno.
Prva
zajrrelišfca apt&rna zaAria.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje pobištva
Rudolf Ezner
Trst. — Via Squero nuovo 7. — Trst.
Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici a patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi.
i
kakor tudi proti
- - hripi (influenci) - -
naj se uporabljajo edino le
katramiie pastilje Ka vasi ni
škatljica po 80 stotink.
Proti
zagrljenju in grlobolu
se priporočajo
Ravasinijeve pastilje
z= oD ogolunjene sladke skorje
škatljica po 60 stotink. Vdobiva se v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione št. 3.
kator tutli v lekarni Picciola Jerouiti, I.uciani, Vi-tali -t VanI*hMso: v ll»-ki : lekarna Prodanu ; v Goriri 1»-Uaruu Ojslofulftti in Poutoui.