Iskra Gasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra Številka 22 - Leto XVII - 27. maj 1978 Polovične resnice Kako pomembno je objektivno, pošteno in odkrito informiranje nam nazorno kaže Primer iz TOZD Napajanja v ^°yem mestu. Pred nedavnim je namreč v nekaterih tedni-kih pojavilo nekaj člankov in Spiskov o tem novomeškem t°zdu, iz katerih je bilo moč razbrati vrsto negativnih poja-'mv, od prekinitve dela pa tja do osebnih dohodkov, manjših od 2.500 dinarjev mesečno. Ko smo se poglobili v to časnikarsko pisanje in ga soočili z dejstvi, smo prišli do zanimivih odkritij in zaključkov, ki bi ijh lahko poenostavljeno označili za polovične resnice- Tako je izkazalo, da v Napajanjih Pi mogoče govoriti o prekinitvi .da, razen če zahtevo nekate-r,h delavcev po razgovoru z di-rektorjem označimo za '-štrajk", kot so to zapisala ne-katera glasila množičnega obveščanja. Pri tem velja še poudariti, da so člankarji v teh gasilih precej po svoje interpre-t|rali posamezne izjave nekaterih delavcev iz Napajanj, kar je seveda spet podobno temu. Čemur pravimo polovična resnica. Tudi glede osebnih dohod-k°v je bilo v tem pisanju precej senzacionalizma in neobjektiv-n°sti, saj je omenjene nizke csebne dohodke prejelo samo kakih petnajst delavcev od 350 ZaPoslenih in še to je šlo na rečun bolniške in neustreznega levila opravljenih ur. Vsi ti in podobni problemi s° hHi- v ospredju sestanka na-,‘e9a uredniškega odbora, ki mo ga to pot organizirali v °ZD Napajanja v Novem estu in so se ga udeležili poleg h an°v našega uredniškega od-ra tudi poslovodni in družbe-cpolitični delavci naše orne-* 'ene temeljne organizacije. ...^zgovor o katerem bomo , sirneje poročali v prihodnji ®vj|ki, pa je razkril tudi vrsto em in problemov, ki nujno *aiaj° ob preobrazbi našega °tnega družbenopolitičnega tema, zlasti pa pri uveljavljale zakona o združenem delu, • katerega nimamo vnaprej .uclanih nobenih obrazcev in bežnih formul. ^ Tako smo lahko iz odkritega W *0nstru ktivnega pogovora ni /azbrali, da v sami TOZD bit.bll° vse tako kot bi moralo pQ' da je bilo obveščanje u rnanjkljivo, da je prepočasno ^esničevanje zakona o zdru-b bem delu, da so neurejeni do-0d 0Vn' ‘n drugi medsebojni karn°si tudi botrovali vsemu, ra .?m° omenili. Vendar pa je ^Cisčevanje vsega tega in volja pr razrešitvi vseh omenjenih W ■ em°V končno le zmagala, b0ri,e zagotovo jamstvo, da se t6L 0 tudi v Napajanjih po vseh v ^ Pmtresih, ki so normalni in Oislu napredka celo dobri, ij^uizirali tako, da bodo lahko n^o uresničili vse naloge in ličila, ki jim jih za letošnje Pika kor ne primanjkuje. Sindikat o interni banki V ponedeljek, 22. maja je bila razširjena seja 10 KOOOS SOZD ISKRA, na kateri so med ostalim obravnavali tudi osnutek predloga Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interne banke ISKRA. Razpravljale! so potrdili osnutek ter sprejeli enotna stališča o ustanovitvi Interne banke Iskra, kijih objavljamo posebej. V nadaljevanju seje je 10 obravnaval predloge kandidatov za podelitev nagrade in priznanj SOZD ISKRA. Glede na precej obsežen predlog kandidatov za nagrado in priznanja ISKRA so razpravljale"! menili, da je treba pri izbiranju kandidatov ubrati drugačno pot kot doslej in sicer je potrebno misliti na to od 4. julija do 4. julija naslednjega leta, ne pa predlagati na hitro dva meseca pred podelitvijo nagrade in priznanj. Izrazili so tudi željo, da bi v ISKRI ta problem uredili sistematsko in da bi vsa nagrajevanja v ISKRI uredili v enoten sistem, ki naj bi zajel vse: od delavca do direktorja in posamezne OZD. Na dnevnem redu je bila tudi obravnava, oz. analiza izplačil regresov za letovanje. Ugotovili so, da kakih 6.000 delavcev ISKRE ni prejelo regresa zato, ker v posameznih OZD ob zaključnem računu ni bilo dovolj vpliva delavcev na gospodarjenje in razporeditev doseženega dohodka glede na razširjeno reprodukcijo in družbeni standard. Ob koncu je 10 KOOOS sprejel sklep, da bo v mesecu juniju sklical koordinacijski odbor, na katerem bi obravnavali izvajanje samoupravnega sporazuma o srednjeročnem razvoju SOZD ISKRA, s posebnim poudarkom na planirano poslovanje v letošnjem letu. /SKRENE ČESTITKE K 86. ROJSTNEMU DNEVU! STALIŠČE SINDIKATA DO USTANOVITVE ISKRINE INTERNE BANKE Izvršni odbor KOOOS SOZD Iskra je na svoji seji z dne 22. 5. 1978 pozitivno ocenil osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interne banke Iskra, kar pomeni korak naprej v prizadevanju za optimalno poslovanje z denarnimi sredstvi. Izvršni odbor KOOOS ugotavlja, da je tekst osnutka predloga samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Iskrine interne banke že vsklajen v poslovodnem krogu Iskre in zadolži sindikalne aktiviste na vseh ravneh sindikalne organiziranosti, da se aktivno vključijo v proces javne obravnave. Med javno razpravo ne smemo dovoliti, da bodo sindikalni aktivisti razlagalci strokovnih rešitev iz tega sporazuma, ampak moramo predvsem zasledovati uresničevanje družbene vsebine dohodka in izpolnjevanje neposrednega odločanja v dohodku v TOZD ter organizirati poslovanje z denarnimi sredstvi čim bolj racionalno. Poslovodni organi na vseh ravneh samoupravne organiziranosti v Iskri so politično odgovorni za razlago in dosledno uresničevanje rokov obravnave, vsklajevanja ter sprejemanja tega sporazuma skladno s sklepi delavskega sveta SOZD Iskra. Predsednik KOOOS ___________________________________________________Jože Čebela j Republiški tehnični pregled na ranžirni postaji v Zalogu V sredo, 16. t. m. je bil na ranžirni postaji Zalog opravljen republiški tehnični pregled končne avtomatizacije zadnjega snopa drče. Pregledu so prisostvovali: republiški inšpektor za železniški promet (za signalno varnostne naprave) ing. Franc Potokar, republiški inšpektor za železniški promet (za področje prometa) ing. Ivan Horvat, predstavniki železniškega gospodarstva, ranžirne postaje Zalog, predstavniki izvajalcev — Iskra—Industrija za avtomatiko, TOZD Inženiringi in PAP-a (Podjetje za avtomatizacijo prometa) in predstavniki investitoija — ŽG Ljubljana. Ranžirna postaja Zalog je prva postaja take vrste v Jugoslaviji, ki je pričela avtomatsko obratovati in prva, ki je dograjena. Obenem j e to glavna ranžirna postaja za Slovenijo. Dela na avtomatizaciji so se pričela 1968. leta in so potekala v več fazah. Zaradi investicijskih problemov in zato, ker so dela na avtomatizaciji morala potekati tako, da niso ovirala rednega prometa, Udeleženci letošnjega jugoslovanskega posvetovanja o mikroelektroniki v Zagrebu 18. in 19. maja. O posvetovanju obširneje poročamo na 2. strani V PRED DNEVOM ISKRE Letošnji darilni paket Gorenjska culica, kije na fotografiji, žal, natisnjena čmo-belo, sicer pa je potiskana z živahnimi barvami, bo zamenjala tradicionalno porcijo partizanskega golaža. Za to je bilo več razlogov, glavni pa je bil poleg večje praktičnosti tudi sprememba. Na fotografiji vidite, kaj bo culica vsebovala: lesen krožnik, suho kranjsko klobaso, hlebček kruha, pipec in seveda prtiček. Le-ta ne bo zadosti velik, za prekriti celo mizo, za prekriti kolena in udobno malicati pa je velikost ravno prava. Poleg naštetega pa bo vsak Iskraš seveda dobil tudi steklenico vina — belega ali rdečega, kakršnega si bo pač izbral, in kozarec seveda. Pripravljalni odbor je prepričan — najširši krog mnenj pa je to prepričanje tudi potrdil — da bo letošnja oblika darilnega paketa dobrodošla sprememba. Za vse tiste, ki se bojijo, da bodo ob Idobasi, kruhu in vinu ostali lačni, pa še pojasnilo, da bo prireditveni prostor dobro oskrbovan tudi z bifeji. Brez strahu na Dan Iskre, torej! Stane Fleischman se je plan izvajanja časovno zavlekel. Danes je postaja, ki je oddaljena 10 km od Ljubljane in se razteza na dolžini 12 km v bistvu razdeljena na tri dele, na tri postaje. Prvi del predstavlja uvozno skupino s 14 tiri, drugi drčo z 39 tiri in tretji izvozno skupino s 16 tiri. Skozi postajo skupno poteka 60 tirov, kar pomeni, da gre ^ . . ■■■■ - . . ■■ Gradnja Mikroelektronike postajnimi signalno varnostnimi na- ■ ■ ■ ■ pravami, telekomunikacijskimi na- HODIO 1130^01116 pravami kot so> dirigente, ozvočenje, “ I interfonske naprave, ume naprave, re-gistrafonske naprave, teleprinterske naprave, z mrežo radio zvez, ŽAT centralami, napravami avtomatskega progovnega bloka, napravami za avtomatizacijo drč in za plinsko gretje kretnic. Kontrola hitrosti vagonov, ki se spuščajo po drči se opravlja preko elektronskih naprav. Uporablja se jih tudi pri javljanju zasedenosti tirov. Za celoten kompleks je 30% materiala uvoženega in sicer del naprav na po- Ranžima postaja v Zalogu. Janeza Resmana, vodjo investicij pri gradnji Tovarne mikro-elektronskih vezij smo prosili, da nam pove, kako napreduje gradnja in s kakšnimi problemi se srečujejo pri zidavi in nabavi opreme. Janez Resman je v od- dročju drč smo uvozili od Saxbija iz Pariza, del naprav v signalni tehniki za zavarovanje pa od Sala iz Nemčije. Kompletna izvajalska dela, projektiranje in 70% omenjenih naprav pa je prispevala Iskra. Investicijska vrednost celotnega projekta znaša ca. 25 milijard starih dinarjev. Poskusno obratovanje je bilo opravljeno že 5. aprila. „Tako za slovensko kot jugoslovansko gospodarstvo je ta postaja izrednega pomena,“ nam je povedal republiški inšpektor ing. Franc Potokar. »Železnica bo v skladu’-, s samoupravnim sporazumom o dogovarjanju o prometu med organizacijami, ki se ukvarjajo s tranzitom lahko prevzela večji del prevoza tranzitnega blaga, ki seje dosedaj odvijal po naših cestah. Zato pa je potrebna hitra dostava, kar bo v veliki meri omogočila ravno tako sodobno opremljena ranžirna postaja v Zalogu". Š.D. govorih dokazal, da je pravi »mikroelektronik". Odgovori so kratki, jedrnati in izčrpni, kakor m ikro vez je. Kako gre gradnja, napreduje po načrtu, se izvajalci držijo rokov in kako ste zadovoljni s kvaliteto del? Gradnja poteka po načrtu in terminski plan kaže, da je zaostanek manjši od enega meseca. Kvahteta del je zadovoljiva. Imate kake specifične probleme ob posebnih gradbenih zahtevah za proizvodne prostore Mikroelektronike? Posebnih in specifičnih problemov je toliko, da jih ni moč vseh našteti. Največjega, izvozne licence ameriške vlade smo uspešno rešili, zdaj pa »se dajemo" s podražitvami. Kako je z nabavo opreme, gre po programu? Nabava opreme in instmmentarija poteka po načrtu in ni večjih odstopanj. Več kot polovica opreme je že v Jugoslaviji. Kdaj bo stekla poskusna in kdaj redna proizvodnja? Poskusna proizvodnja naj bi stekla septembra letos. Vendar pa še čakamo na naročila Iskrinih TOZD. Redna proizvodnja pa naj bi se pričela leto dni pozneje. F. Kotar Posvetovanje o mikroelektroniki MIEL ’78 tržišča, da je možna poraba integriranih vezij pri nas precej pod svetovnim povpraševanjem in zato marsikaj še vedno uvažajo, ker domača proizvodnja ni najsodobnejša. Iskra se je skoncentrirala na proizvodnjo lastnih monolitnih M OS LSI vezij. Predvsem pa Iskra teži za čimvečjo posodobitvijo proizvodnje in s tem za večjo porabo mikroelektronskih elementov. z----------- " ~ ^ MlF.I. - 78 - letošnje jugoslovansko posvetovanje o mikroelektroniki je blo v Zagrebu na Elektrotehnični fakulteti 18. in 19. maja. Posvetovanje je organizirala SSESD (strokovna sekcija za sestavne dele za elektroniko). Ta sekcija deluje v okviru ETAN (jugoslovanska zveza za elektroniko, telekomunikacije, avtomatiko in nukleistiko). Posvetovanje je imelo dva cilja: pregledati stanje mikroelektronike pri nas in izmenjati strokovne skušnje ter informacije. Mala razstava na zagrebški univerzi je bila lep prikaz prizadevanj naših strokovnjakov. Že v vhodni avli zagrebške elektrotehnične fakultete je bila pripravljena pregledna razstava zadnjih jugoslovanskih dosežkov na področju mikroelektronike. Razstavljali so: Iskra, El Niš, zagrebška RIŽ, Tovarna elektronskih ur iz Kutine, „Rudi Čajavec“ iz Banjaluke in drugi. Iskra je pokazala največ in tudi podatki so bili izčrpni tako, da je bilo lahko že na razstavi videti, da hitimo in skušamo ujeti korak z razvojem v svetu. Razstava je bila deležna velike pozornosti. Zlasti študentje elektrotehnične fakultete so s profesorji vred ocenjevali najnovejše dosežke pri nas na področju mikro-vezij. Ob enajstih seje začelo uradno posvetovanje. Prek sto udeležencev posveta je najprej pozdravil predsednik SSESD prof. Janez Dobfejc. Izrazil je veselje, da lahko pozdravi tako številne strokovnjake s področja mikroelektronike iz vse Jugoslavije. Posebej je pozdravil zastopnike raziskovalnih in razvojnih skupin ter zastopnike proizvajalcev mikroelektronike, saj bodo šele razprave in informacije teh dale posvetu zaželjene rezultate. Takoj po otvoritvi je bilo plenarno zasedanje o temi: monolitna integrirana vezja. Namen tega zasedanja je bila ugotovitev "stanja pri nas na tem področju in pa perspektive. Razprav-Ijalci so bili kritični, hkrati pa optimisti. Pri nas namreč v večji meri šele zadnja leta uvajamo mikroelektroniko v praksi. RIZ ŽELI ŠE VEČ SODELOVANJA Najprej je o stanju, možnostih in načrtih govoril direktor Tovarne polprevodnikov v RIZ Miroslav Turina. Povedal je, da si tovarna polprevodnikov prizadeva, da bi dvignila polpre-vodniško tehniko na raven dosežkov sodobne tehnike v svetu. Ob tem pa se srečuje z vrsto problemov. Jasno je, da je naše tržišče premajhno za vso proizvodnjo, čeprav si prizadevajo za vse večji izvoz. ZagotoviU so si določene inozemske kupce, pa tudi doma je vse več porabnikov polprevodniške tehnike. Toda raziskovalno in razvojno delo je drago, zamudno in ob tem se srečujejo še s kadrovskimi težavami. Poleg tega pa je zlasti praktična izmenjava izkušenj, dognanj in spoznanj na področju razvoja polprevodnikov preveč zaprta v predalih posameznih proizvajalcev. Tako prihaja do dupU-kacije in triplikacije istega dela, ker si informacij proizvajalci, oz. strokovnjaki ne izmenjujejo. Dotaknil se je tudi visokih stroškov in zgrešene pohtike, ki je proizvajalce do nedavnega pustila, da so raziskovali, razvijali in proizvajah mikroelektroniko kot so vedeU in znali. Ker pa je to področje pomembno za vse gospodarstvo bi to potrebovalo več pomoči. Zadnja leta se je stanje popravilo in dražba sofmansira te strateško važne raziskave. El NIŠ ŽELI SPECIALIZACIJO Radovanovič iz tovarne El Niš je najprej pohvalil hiter tempo razvoja mikroelektronike pri nas. Ta tempo j e relativen, ker še vedno precej zaostajamo za razvojem v svetu, vendar je zadnji čas viden napredek in imamo možnost, da razkorak vsaj zmanjšamo, če že ne moremo ujeti možnosti, ki nam jih nudijo najnovejša tehnična znanja. Trenutno se v Jugoslaviji ukvarja okrog 3000 ljudi z raziskavami, razvojem in proizvodnjo mikroelektronike in to v Iskri, RIZ, El Niš in „Rudi Čajavec”. V glavnem so to proizvodi iz kooperacije z inozemskimi firmami in inštitucijami. Letos je ta menjava vredna že tri in pol milijone dolarjev, od tega je dobra polovica integriranih vezij v bipolarni tehniki, to samo v El Niš. Te artikle predvsem uporablja El Niš v domači hiši, precej pa jih prodaja tudi ostalim, ki so za to zainteresirani. Predvsem želi El Niš, da bi se zainteresirane „mikroelektronske hiše“ v Jugoslaviji še precizneje dogovorile za specializacijo, da ne bi vsak proizvajal vsega. Tako bi lahko nudili več, bolje in enakomerno pokrivali trg. STANJE NA SVETOVNEM TRGU O stanju na svetoynem trgu integriranih vezij in o trendih je govoril profesor Trontelj. Celotna vrednost proizvodnje integriranih vezij in polprevodnikov v letu 1977 je znašala okrog 7 milijard dolarjev. Na integrirana vezja je odpadlo od tega okrog štiri milijarde dolarjev, pol tega na vezja MOS, ki se proizvajajo v vse večjih količinah. Trend pa kaže na vse večje integracije na vse večjih integracijah vezij. Draga važna ugotovitev pa je hitro zmanjševanje cen — okrog 25 % letno, kar je važen podatek za naše proizvajalce, ki se bodo morali vsaj približati svetovnim trendom. TUDI ISKRA SE JE VKLJUČILA Direktor DO Mikroelektronika Dušan Pirc pa je predvsem poudaril, da si je Iskra začrtala v srednjeročni načrt razvoj in proizvodnjo mikro-vezij. Tehnologije ne bo osvojila v celoti, ampak le delno. Ob tej osvojitvi seje Iskra srečala s celo vrsto začetnih problemov. Tako kaže raziskava Sekretariat ZSMS SOZD Iskre, ki se je sestal v torek, 17. maja v Novi Gorici, je namenil težo dela predvsem oceni delovanja koordinacijskih svetov Delovnih organizacij. Vloga koordinacijskega telesa je v razhčnih delovnih organizacijah znotraj Iskre relativno različna, dostikrat pa ima tudi precej skupnih točk, ki so jih člani skušali izluščiti z namenom opre-delitve namena in funkcije tega telesa. V skladu s težnjami, ki skušajo opredeliti delo mladine — v povezovalni funkciji na vertikalni ravni osnovna organizacija v TOZD, občini itd., je postalo namreč vprašljivo, če koordinacijski sveti delovnih organizacij sploh še ustrezajo svojemu namenu. Vloga foramskega telesa, ki že od ustanovitve dalje ni bil zamišljen kot nekakšen centralističen organ, se vse prepogosto sprevrže v forum, ki zaganja, stimulira, v skrajnih primerih pa celo narekuje delo posameznih osnovnih organizacij.. Vzrokov za to je več, eden od glavnih je nedelavnost osnovnih organizacij, vzroke pa je treba seveda iskati tudi v ne zadosti konkretni defmiranosti same aktivne vloge mladine v združenem delu. Pot naprej, ki jo bo mladina začrtala, bo - po analizi posameznih koordinacijskih svetov verjetno z manjšimi popravki ostala enaka, saj se je izkazalo, da so koordinacijski sveti imeli pomembno vlogo pri povezovanju in kre- Zaradi tega ima tudi svojo zaenkrat še laboratorijsko proizvodnjo integriranih vezij. Lani pa so položili temeljni kamen za novo tovarno mikroelektronike, ki bo poskusno začela obratovati letos, drago leto pa bo stekla redna proizvodnja. POSVETOVANJE NAJVEČJIH NAŠIH STROKOVNJAKOV Posvetovanja so se udeležili vsi vidnejši strokovnjaki na področju mikroelektronike iz vse Jugoslavije. V kratkih, zgoščenih predavanjih ali bolje rečeno poročilih so kolege v dvaindvajsetih referatih informirali o najnovejših raziskavah, dognanjih in smereh razvoja na področju mikroelektronike v Jugoslaviji. V petek dopoldne je bilo tudi drago plenarno zasedanje, na katerem so izmenjali mnenja in ocenili delo na področju mikroračunalnikov. Leo Budin, profesor zagrebške univerze, ki je nadomeščal dekana Elektrotehnične fakultete na posvetu meni, da bo to posvetovanje, šesto po vrsti, mnogo pripomoglo k boljšemu, hitrejšemu in vsestranskemu razmahu porabe mikroelektronike v Jugoslaviji. E: Kotar Iskra. Nekaj manjših korektur bo seveda potrebno — koordinacijski svet ne bo smel več predstavljati foruma, ki narekuje delo, temveč bo moral ostati samo to, za kar je namenjen -koordinaciji, usklajevanju, pa seveda tudi pomoči pri delu posameznih osnovnih organizacij. Pred novim statutom, ki ga narekuje čas in stanje aktivnosti mladine v Iskri, bo potrebno izdelati natančnejše analize posledic sedanje organiziranosti, kajti dolgoročnejši dokument, kakršen statut nedvomno bo, bo moral kategorično izhajati iz spoznanj o pozitivnih in negativnih učinkih sedanje oblikovanosti akcij mladine. V nadaljevanju so delegati sprejeli informacijo o oceni poslovanja SOZD Iskra ter se dotaknili zlasti kritičnega poglavja — dohodkovnih odnosov in nizke akumulativnosti TOZD. Hkrati so opozorili na zaskrbljujoče stanje v nekaterih temeljnih organizacijah, kjer je najnižji osebni dohodek celo pod zajamčenim in podprli akcijo sindikata, da se najnižji osebni dohodki ne smejo spustiti pod 3.000 dinarjev. Srečanje mladine Iskre, ki bo 9. septembra v Semiču, bo manifestacija, ki se je bo udeležilo tisoč mladincev iz cele Iskre. Pripravljen je že program, osebna participacija na udeleženca bo verjetno okrog 60 dinarjev, zadnji rok za zbiranje prijav — okvirnih seveda — pa je začetek julija, do naslednje seje sekretariata. ISKRA Številka 22-27. maj 1978 pitvi enotnosti dela mladine v posameznih osnovnih organizacijah, pomembni pa so bili tudi kot element širšega povezovanja na ravni SOZD S SEJE SEKRETARIATA ZSMS SOZD ISKRA Od organizacije k vsebini FINANČNA FUNKCIJA -INTERNA BANKA Upravljanje z dohodkom je neprenosljiva pravica delavcev združenihv temeljne organizacije združenega dela. Svojo upravljalsko pravico izvajaj6., prek zato usposobljenih služb. Finančna funkcija je v izvirni obliki pof*'1 i-kj samoupravno odločitvijo delavcev TOZD, v izvedbeni obliki pa organ' žira na kot POSEBNA FINANČNA SLUŽBA, ali INTERNA BANKA. . T Delavci v TOZD imajo torej neodtujljivo upravljalsko pravico nad fr nančno funkcijo, izvedbena finančna funkcija — gospodarjenje z združ*' ® nim dohodkom v obliki denarja pa je poverjeno posebni finančni službiv < organizaciji združenega dela ali interni banki. ^ 1 FINANČNI SISTEM V SOZD ISKRA Pri obravnavi finančnega sistema v SOZD je treba razumeti, da se fina na funkcija izvaja: a) v TOZD, j, b) na ravni delovne organizacije c) na ravni sestavljene organizacije. j Vse tri ravni, ki opravljajo finančno funkcijo, so med seboj povez^ med njimi prihaja do nenehnega usklajevanja in v tem smislu tvorijo fina^ sistem SOZD. i Izhodišče pri tem je, da se na posamezni ravni opravljajo tista oprav" so na določeni ravni najbolj gospodarna, učinkovita in racionalna. 3. Finančna funkcija TOZD Finančna funkcija v TOZD pomeni udeležba delavca-samoupravlja^ odločanju o: a) finačnih planih za potrebe TOZD (planiranje, realizacija dohodka v narni obliki in razporejanju finančnih sredstev), b) izvajanju dinamičnih planov glede usmerjanja sredstev v enostavno • razširjeno reprodukcijo za potrebe TOZD ter vseh vidikov upravljani3 usmerjanja denarnih sredstev TOZD in zagotavljanja njene likvidnosti. . c) izvajanju vseh funkcij finančnega sistema v delovni oz. sestavljeni oHr- zaciji, . d) organizirati izvedbene finančne funkcije za potrebe informiranja dela^ TOZD v finančnih vprašanjih . e) vključevanju izvedbenih opravil neposredno v finančno funkcijo delo'. oz. sestavljene organizacije. Finančno funkcijo TOZD združuje in poveri posebni finančni služ6 delovni organizaciji, le manjši del finančnih opravil (zaradi zgodovini11, teritorialnih in drugih razlogov) lahko opravljajo delavci TOZD neposre6" Vsaka TOZD ima svoj eksterni žiro račun pri SDK, lahko pa tudi inf1" račun pri posebni finančni službi v delovni oz. sestavljeni organizaciji. Pr' eksternega žiro računa TOZD predvsem izplačuje vse obveznosti iz doh' ter opravlja izplačila za investicije, medtem ko se interna plačila obvez"1 med TOZD v delovni in sestavljeni organizaciji lahko opravljajo preko fr nih računov, pogoj pa je, da se ves promet na internih računih naj enkrat mesečno evidentira na žiro računu pri službi družbenega knjigoV va. Administrativno tehnične posle v zvezi s plačilnim prometom na $vl računih TOZD praviloma poveri posebni finančni službi v delovni ali si' Ijeni organizaciji. Vsaka TOZD ima tudi devizni račun pri finačni fu" SOZD - INTERNI BANKI. Preko INTE RNE BANKE se opravlja deV' poslovanje in devizni plačilni promet. INTERNA BANKA se vključ")1 devizno poslovanje pri temeljnih bankah. Finančno poslovanje na ravni delovne organizacije Finančna funkcija na ravni delovne organizacije se izvaja v okviru p0^ finačne službe (PFS). Finančna funkcija v delovni organizaciji je predv a) združevanje sredstev TOZD. To združevanje je lahko: j. 1. dolgoročno, ko gre za financiranja osnovnih sredstev in drugih “ r ročnih naložb v TOZD v delovni organizaciji ali izven nje. F'"3 intrument je v teh primerih praviloma skupna naložba. 2. kratkoročno, s čemer je razumeti združevanje finančnih presežk0 se v TOZD pripravljajo za krajša časovna obdobja. Finančni ment je pri tem združevanju praviloma kredit lahko pa tudi nalo**" 3. dnevno združevanje: TOZD dajejo na razpolago finančne vi$k^ ostanejo na njihovih računih po kritju vsakodnevnih poslovnih 0 : l nosti ali pa tudi združujejo sredstva, da se iz nivoja delovne org6 cije prav tako plačujejo poslovne obveznosti. Oblika združevanj ’*r tem primeru depozit, ki se lahko tudi obrestuje. ^ b) delovna organizacija sodeluje z združenimi sredstvi pri financiranju vanja TOZD (v obliki skupne naložbe, kredita ali kot financiranj6 obveznosti vračila) in je soodgovorna za likvidnost TOZD. . c) prek delovne organizacije TOZD urejajo in ustvarjajo eksterna f'"3 razmerja. V tem smislu posebna finančna služba v delovni o69an.a i skrbi za realizacijo dolžniško-upniških razmerij TOZD, pridobiva ^l| trebe TOZD finančna sredstva iz eksternih virov, oziroma se Pre TOZD udeležujejo združevanja sredstev izven delovne organizacije d) v delovni organizaciji se praviloma opravlja plačilni promet za TOZD\| Posebna finančna služba nima svoj st va pravne osebe in v tem P*'11' delovna organizacija pravni subjekt preko'katere se izvajajo finanč"6^, vila. Za združena sredstva in njihove vire se po veljavnih predpisih posebni obračuni. Osnovna oblika sporazumevanja TOZD glede izvajanja finančne ^ pri posebni finančni službi so finančni plani delovne organizacij6, , sestavni del samoupravnega sporazuma v temeljih srednjeročnega P13 lovne organizacije in iz njega izvirajočih planov in letnih načrtov. i Interna banka j ■) V SOZD ISKRA je s samoupravnim sporazumom o združevanju deno konstituiranje interne banke za opravljanje finančnih in bančn'11 skupnega pomena za združene organizacije. i’ ki 4 Interni banki se torej poveri opravljanje tistih finančnih zadev, k' ejff; > opravljati na nivoju delovne organizacije in za k6 's bilo neracionalno opravljati na nivoju delovne organizacije ... — bolj racionalna in gospodarna oblika INTERNE BANKE. V pogojih organizirane posebne finančne službe v delovnih organl^vay1 v sestavu SOZD in neposrednega opravljanja zadev iz finančnega P°Jq^ ^ na nivoju delovne organizacije za združene TOZD je povezanost INTERNI BANKI mogoče edino le preko posebnih finančnih služb P organizacij, ker je le tako možen vpogled in upravljanje s celovito f' 5 funkcijo. L Skupne finančne in denarne zadeve dogovorjene v SOZD so: — poslovanje z združenimi sredstvi — najemanje in plasman kreditov (Nadaljevanje na 3.5t' Stane Fleischman finančna funkcija - INTERNA BANKA (Nadaljevanje z 2. strani) ' evidenca deviznih sredstev ^ Plačilni promet zastopanje pri zunanjih bančnih ustanovah v imenu in za račun podpisnic. i0,. Interna banka se ustanavlja zaradi potreb članic za skupne dogovorjene #1 lončne dejavnosti ter zaradi racionalnosti v poslovanju z deviznimi sredstvi, 'l'Jer Predpisi določajo, da je možna oblika poslovanja z devizami na zdru-. enem računu le preko INTERNE BANKE. fi’ Ob upoštevanju vsega nakazanega, finančne funkcije v TOZD, organizi-?n® finančne službe v delovnih organizacijah v obliki pčsebne finančne 'V^zbe lahko zaključimo, da temeljne organizacije preko posebne finančne ^zbe v delovni organizaciji izvajajo samostojno lastno finančno dejavnost, dogovorjeno skupno finančno dejavnost na nivoju SOZD se TOZD po-^ | no preko njihovih delovnih organizacij združujejo v interno banko. | Interna banka za združene organizacije: 1 Pripravlja predloge za financiranje prioritetnih proizvodnih zmogljivosti in strateških razvojnih (raziskovalnih) programov dogovorjenih s samo-f, uPravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega plana SOZD ISKRA in 13 srednjeročnim planom, na podlagi katerih se sprejemajo samoupravne ?dločitve o združevanju dela in sredstev o skupnem ustvarjanju dohodka \ 'n najemanju kreditov v Jugoslaviji in tujini. " ^družuje denarna sredstva za vlaganje v osnovna in obratna sredstva in j druge naložbe na podlagi določil: IC3 samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana in srednje-[učnega plana SOZD ISKRA, k etnih načrtov o izvajanju srednjeročnega načrta, 1 j posebnih samoupravnih sporazumov in dogovorov. anka vodi devizne račune in račune združenih deviznih sredstev za Plačilo obveznosti v devizah. Organizacije SOZD ISKRA imajo pri banki pV°ja devizna sredstva ter preko nje izvajajo pravice vezane na izvoz-uvoz. reko banke se ugotavlja udeležba na skupnem dohodku iz naslova ko-[[sčenja uvoznih pravic (izvozna stimulacija). v banki združujejo organizacije SOZD ISKRA sredstva za zagotovitev ( 'Pudsebojne solidarnosti in v ta namen najemajo preko banke tudi kredite ['skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD ISKRA in drugih splošnih samoupravnh aktih. , ’ °anka razporeja skupni prihodek iz zunanjetrgovinskega poslovanja iz Prehodnega računa za zbiranje realizacije v devizah na podlagi razdelilnika 'SKRA COMMERCE. °anka je mesto, kjer se delovne organizacije dogovarjajo o izvajanju fi-nančne politike SOZD ISKRA in financiranju razvojnih načrtov ter, sPremljanje gibanja sredstev in dohodka članic ter SOZD ISKRA kot |(Ji P^ote. banki se urejajo razmerja iz deviznega poslovanja ter vodi ves plačilni Promet z devizami preko internih deviznih računov v banki oziroma ra-LUna združenih deviznih sredstev. Banka vodi devizne račune pri temeljni banki. ako opredeljena dejavnost interne banke v SOZD ISKRA predstavlja da 0stali, pretežni del finančne dejavnosti organizacij združenega dela vklju-|0(j ji v Posebni finančni službi posamezne delovne organizacije v sestavu ,co | - le-te finančno dejavnost izvajajo del neposredno, dogovorjeni del intr !^e^no Preko interne banke. Organiziranost in sposobnost zajemanja celovite finančne funkcije je od °vne organizacije do delovne organizacije različna, zato je dana možnost. Posebne finančne službe pooblastijo interno banko, da za račun njihovih aanizacij; 'ajema dolgoročne investicijske kredite na podlagi njihovih načrtov ter Preoblikuje sredstva. Pravlja promet z vrednostnimi papirji, izdaja avale in garancije. ■ bružuje in najema sredf ' /a za kratkoročno kreditiranje. Pri banki se anko združujejo kratkoročni finančni presežki, vrednostni papirji ter geP°nirajo viški žiro in drugih računov. anka najema in daje kratkoročne kredite za likvidnost in druge namene: redjtjranje zalog, prodaje na serijski in potrošniški kredit, izvoz, uvoz, ^Plačilo osebnih dohodkov ipd. i anka opravlja delitev skupnega prihodka iz prihodnega računa realizacije v a domačem trgu) ko se dve ali več delovnih organizacij z banko dogo-jolj. g°r'|o, da to opravlja banka. 0iw . 'pa opravlja po potrebi tudi druge finančne in bančne posle iz njenega plovnega predmeta soglasno s samoupravnim sporazumom, splošnim (jVj *0rT1, pogodbo ali posebnega pooblastila delovnih organizacij, nn ^fk|juček 3'Kešenri predpisu smo skušali nakazati gledanje na finančni sistem SOZD in ltev- ki je podana v osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi alRnbanke °bliko p^-^e banke.' Anton Bukinis i/*i ŽEUEZNOV v SOZD za finančno in bančno dejavnost skupnega pomena, jhern-L0 °d TOZD preko posebne finančne službe v delovni organizaciji do Konferenca aktiva zveze borcev Prejšnji mesec je bila v Kranju volilna konferenca aktiva Zveze borcev Iskre Elektromehanike. Na njej so ocenili delo aktiva v prejšnjem letu in se pogovorili ter sprejeli sklepe za delo v letu 1978. Člani aktiva ZB so uspeli uresničiti lani zastavljene naloge. Vključevali so se v prizadevanja družbenopolitičnih sil za uskladitev odnosov v DO z zakonom o zdmženem delu. Zveza borcev je danes priznana družbenopolitična organizacija, ki deluje po ustavnih načelih in za iste cilje v celotni državi. V obrazložitvi statuta kavajo. Obsojajo tudi vse tiste, ki pripravljajo ah izvršijo prevrate in državne udare, ki imajo cilj — likvidacijo naprednih sil ali neodvisnih vlad. Po vseh mednarodnih dogovorih imamo pravico in dolžnost pomagati našim manjšinam. Zelo smo ogorčeni nad avstrijico vlada, ki noče izpolniti obveznosti iz državne pogodbe do slovenske in hrvatske manjšine. Dobro poznamo tudi delovanje naše emigracije v tujini. Sistem naše vseljudske obrambe in družbene samo- S konference aktiva ZB med izvajanji predsednika Franca Križnarja. ZB je zapisano, da so njene osnovne naloge čuvanje in obramba svobode in neodvisnosti, krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti in socialistične družbene ureditve. Borke in borci so v času NOB ustvaijali pridobitve naše revolucije. Zato so tudi danes poklicani, da med prvimi dvignejo svoj glas v primem napada na te pridobitve ali zoperstavljanje našim skupnim ciljem. Že v imenu prehte krvi in vseh žrtev, ki so padli za svobodo, so dolžni, da takoj ukrepajo in razkrinkajo vsak tak pojav. Poleg tega ima vsak član ZB pravico in dolžnost, da sodeluje pri oblikovanju naše poti v prihodnost. Člani ZB so občutljivi in hitro zaznajo, kdaj se demokracija zlorablja in izkorišča v razne osebne namene, saj v naši družbi ni prostora za taka dejanja. Zato borci danes podpirajo vse, kar je v korist delovnemu človeku, odklanjajo pa vse, kar našo dmžbo ovira pri nadaljnjem razvoju. To velja zlasti za vsakršne pritiske od zunaj. Jugoslavija je socialistična, neuvrščena in neodvisna država, ki se aktivno vključuje v vse oblike mednarodnega sodelovanja in gibanja neuvrščenih. Tako se vključuje v razreševanje problemov, ki danes tarejo ta naš svet. Živimo v obdobju, ko se je t. im. pohgon ah vežbališče — zaostritve in razočaranj v vseh oblikah prenesel na afriška tla. Še vedno je čutiti težnjo bogatih in razvitih sil za ohranitev privilegiranega položaja, ki omogoča izkoriščanje. Na dragi strani pa tudi enakopravnejšo in pravičnejšo delitev dobrin in enakopravno vključevanje v mednarodne odnose. Borce revoltira popuščanje reakcionarnim silam in oživljanje neonacizma ter neofašizma, saj so in vedno bodo med prvimi, ki to obsojajo in razkrin- zaščite nam zagotavlja, da se bodo vsi njeni poskusi znotraj Jugoslavije, tako kot doslej, izjalovili in bodo teroristi likvidirani ah zajeti in obsojeni. Delo aktiva ZB Aktiv je obravnaval tekoče zadeve, socialna vprašanja, vprašanja v zvezi z organizacijo ZB, razne pravilnike in statute, letovanje svojih članov, organizacijo proslav itd. Na eni od izrednih sej so člani aktiva ZB postavili poslovodnim organom naše DO vrsto vprašanj. Odgovore nanje so prejeli poveijeniki v temeljnih organizacijah. Borci še vedno bdijo, kako se posamezne zadolžitve v zvezi s tem uresničujejo. V naši DO je zaposlenih 256 čla- nov ZB. Med letom 1977 je 17 članov in članic odšlo v pokoj, nekateri so se upokojih invalidsko. Od zadnje letne konference sta se na novo zaposlila dva člana ZB. . Komisija za stanovanjska vprašanja je rešila dva predloga za zamenjavo stanovanj. Tako danes ni več problemov glede stanovanj za aktivne borce. V naših hiškah v Pinetije lani pred in po sezoni letovalo 34 članov ZB in 78 njihovih svojcev. Na predlog zdravnika so poslali na letovanje 6 članov. Letovala sta tudi dva upokojena člana, ki sta bila pred leti zelo aktivna v organizaciji ZB. Komisija za letovanje je na predlog zdravnika poslala v razna zdravilišča 18 aktivnih borcev. Letovanje je trajalo tri tedne. Komisija za socialna vprašanja seje med letom spomnila bolnih članov in jih ob praznikih obiskovala na domu ah v bolnišnicah. Tudi v lanskem letu so organizirah tradicionalno srečanje borcev, ki so v tem letu dopolnili 50 let starosti. Teh je bilo lani kar 33. Obdarovah sojih s knjigami. Komisija za kulturo si je lani zadala precej nalog in jih v celoti uspešno izvedla. Leto 1977 je bilo namenjeno proslavljanju pomembnih obletnic in jubilejev naše ZK in tovariša Tita. V Sloveniji in tudi v kranjski občini so bile organizirane razne proslave, ki so se jih udeležili tudi člani aktiva ZB iz Iskre. Mladinske organizacije večkrat vabijo naše nekdanje borce, da jim pripovedujejo o borbi med vojno in ciljih za našo osvoboditev. Takšno sodelovanje z mladimi je v tem času posebno potrebno, ker se zdi, da mlajša generacija vse preveč pozablja na dni, ki so jih morah pretrpeti njihovi očetje in matere, da danes živimo svobodno. Aktivnost članov in aktiva je še vedno potrebna. Pri tem ne smemo zanemariti skrbi za-življenjske pogoje in dobro počutje članov, katerih število pa se v tovarnah vse bolj manjša. Alojz Boc Posnetek s konference ZSMS SOZD Iskra v Avtoelektriki, o kateri pišemo na 2. strani spodaj- .J na11 Drerittnaiat let kasneje, ali natanko v torek, 8. januarja 1974. ^nik Tito drugič uradno obiskal Iskro. O tem obisku te vnaprej uspelo slediti situaciji. Lastne cel11 X izdelkom iz proizvodnje Perlesa naff1 i! uspelo znižati za 18%, kar je prispeval,j ustrezen delež h končnim rezultaton^ firme. K. dc r Kakšni so vaši poslovni in vsakdanji odnosi s Švicarji? Ali se je polegel elitistični strah pred tujimi delavci, oziroma priseljenci? V. °r inc A i°p Kaj menite o trenutnem gospodarskem položaju na tržišču v Evropi? Ali se bo kriza oziroma recesija še stopnjevala in v kakšni meri? Kaj bi kazalo nam? Kako čutite delovanje obeh velikih gospodarskih združenj na zahodu in vzhodu? Kako evropsko prosto carinsko območje in kako vlogo ne- V vtralnosti? J Trenutni položaj je povsem različen in se prilično spreminja, vendarle je nastopila določena umirjenost tržišča z rahlim pozitivnim trendom porasta kupne moči in s tem potrošnje in porabe orodij. Pri tem je mogoče potrebno omeniti, da predvsem lahko zasledimo trend večanja porabe orodij za domačo porabo, predvsem zaradi nizkih cen, na škodo profesionalnih orodij. Tudi Perles in Iskra se morata obvezno temu trendu prilagoditi. Kar se vloge nevtralnosti tiče pa bi rekel naslednje: Švica prosperira kljub svojim dragim proizvodom in dragemu švicarskemu franku samo zaradi izredne prilagodljivosti v kvaliteti, kratkih dobavnih terminih, kar pri drugih dobaviteljih ni vselej slučaj. To so prednosti. Poslovanje in vsakdanji odnosi s Šviungg so zadovoljivi, saj Švicar spoštuje vsako8%a ki posluje normalno, se pravi vsakogaf' spoštuje poslovno etiko in mi se trud'1^^ da sledimo željam naših kupcev, ozif®% partnerjev in s tem nimamo posebnih n ' blemov. Sicer pa menim, da Švicarji n ^ niti zdaleč toliko problematični vodno^lej kot nekateri ostali Evropejci, na Pr'llr|0 Nemci.. Kar pa se tiče strahu pa menirfiftl; takega strahu več ni, saj seje ogromno delavcev moralo odseliti in so tisti, k' ostali, praktično izbranci, s katerimi s° danji delodajalci povsem zadovoljni. ^ , pa vsakdo ve, da novih priseljencev PraX no ni in jih tudi ne bo, saj je izdaja n<* vselitvenih in delovnih dovoljenj praktik ustavljena. Tako problemov s tem v ni. sp r v Kako ste začeli letošnje poslovn0 leto in kako upate, da boste zaklju' letošnje obveznosti in načrte? čili Problem obstoja, oziroma uspehe' . zahodnoevropskem tržišču je Prey^6t j črtaj. konkurenčna prodaja, se pravi, da prodaja nuditi proizvod, ki ustreza p° kvaliteti, servisnih uslugah in dobavnih i 1 mi n ih -rah+m/am +ona t rv ičf' a \/ r' "A minih zahtevam tega tržišča. Vse t0,. nekaj faktorjev od tega, pa v Iskrinem t Kaj menite o stanju in perspektivah švicarskega franka, ki je kot valuta močno zrastel? V. v meru ni vedno slučaj. Torej ne morem0 l^an t»\rg Vodstvo TOZD Zun j.e3 i .It 1RLJANA. Trg revo« ir INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV S 1. zasedanja DS Novoizvoljeni delavski svet Iskre— Avtoelektrike Nova Gorica se je v '°rek 16. maja sestal na prvi seji. Iz dokaj obsežnega dnevnega reda na-!^mo nekaj najvažnejših sklepov, ki M je sprejel DS na tem zasedanju. Na predlog družbenopolitičnih 0rganizacij so delegati soglasno izvolili J rv,Vega predsednika DS in namestnika. ^Ižnosti predsednika DS bo odslej Opravljal Metod Gorenšek iz tovarne generatorjev in elektronike, njegov daniestnik pa je postal Andrej Platiše ^ tovarne žarnic, Delegati so imeno-'.dli tudi člane izvršilnih organov de-j avskega sveta delovne organizacije'. "J, Na predlog razpisne komisije so de-vegati delavskega sveta soglasno po-^Ovno imenovali Jožeta Eržena za jji ®^nega direktorja Iskre - Avtoelek- s Najpomembnejši sklepi, ki so bili it" kojoti na prvem zasedanju DS so: — sklep o organiziranju in delovanju sektorja za investicije. — sklep o soglasju k investiciji tovarne odlitkov Komen glede nabave strojev in opreme za prvo fazo predvidenih investicij, — sklep o soglasju o rebalansu predračunske vrednosti investicije v tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu in hladno preoblikovanje krempljaste-ga pola za altemator, h kateri je pristopila tovarna malih zaganjalnikov in tovarna velikih zaganjalnikov. Na zasedanju so sprejeli tudi sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu po pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1978 ter sklep o samoupravnem sporazumu z Interevropo Koper. Marko Rakušček -STREMETI za še boljšimi Rezultati dni bodo delavski sveti vseh TOZD in u^n'h služb Iskre Avtoelektrike Nova °r'Ca obravnavali poročilo o poslovanju ^ - januarja do 31. marca letošnjega leta. Poročila je razvidno, da smo v prvem A trt'etIu letos, glede na isto obdobje v letu povečali proizvodnjo in pro-Za 22 procentov, izvoz za 49 %, celot-Jj0 pr'hodek za 31 %, vendar je kljub tem 'pL . er|im rezultatom končni rezultat ^Cnega obračuna uspeha slabši od | 9a leta. Podobno sliko kot primerjava e Ptvim četrtletjem nam daje tudi 0^1eva z letnim planom 1978. Dokaj Pešno je izpolnjevanje plana proizvodnje y*aje in celotnega prihodka, manjši od in ^'devanj pa je dohodek, čisti dohodek Predvsem del čistega dohodka namenje-19 Za sklade, saj sta dosegli pozitiven Pitat poslovanja le tovarna žarnic Ljub-na in tovarna odlitkov Komen. Realizacija proizvodnje ovrednotene po nih cenah je znašala za delovno organi-sh° V °*3ravnavanem obdobju 23,6 % dnosti planirane proizvodnje za letošnje to. &ARNA MALIH ZAGANJALNI- | tej tovarni je vrednostno letni plan , 'z'ran s 25,5 %, proizvedena količina 0|. *ov v prvem kvartalu pa je bila ne-'g0 manjša od plana za prvo četrtletje. I^Peizpolnitev četrtletnega plana so vpli-ls| m°tnje v proizvodnji, ki so nastale kot dica pomanjkljivega oskrbovanja pro-i^j^PpSa procesa s strani spremljajočih .roki § er *0 na liniji hladnega oblikovanja | . p"čne obdelave in sicer: I v>rian'kanie orodij za hladno kovanje in |’ - p'održevanje teh orodij manjkanje rezervnih delov za peči I . A|chelin zdrževanje fosfatirnice, naprava obra-716 s Polovično kapaciteto. 0^aradi navedenih pomanjkljivosti je bilo •-| r.avnavanem obdobju izgubljenih nasti-N lcah OKN 630 kar 870 delovnih ur. Arfi9 °sta^P proizvodnih linijah se je pro-?s de|no ponavljala, s tem, da so : Seji P®1' še dodatni problemi, predvsem za-: ^gPPmanjkanja in neustrezne kvalitete 0£a ere9a izdelavnega materiala in nepra- 6 dobave novih strojev in delovnih I av. drugih TOZD. Nekateri osnovni za izpad oziroma manjšo proizvod-s° na liniii hladneaa oblikovanja in '%‘VRN A VELIKIH ZAGANJAL- .Jk s. 'Zv°dnja v tej tovarni, ovrednotena cenah, ki vrednostno sicer pred-Um p0d 2^-6 % letne planirane proizvodnje, ''ia > P|anirano proizvodnjo prvega četrt-.gfll a d'2 %. .■]lj ‘foi^d je nastal v proizvodnji izdelkov in ,,j! tale °dnji rezervnih delov, vzroki za na-re^Pizv9510*6 v montaži izdelkov kot tudi v ’ 'kutria dni' rezervnih delov so predvsem pri te SerT' pomanjkanju rotorja. Vzrok za ^Ojnj V Ptoizvodnji rotorja je zastarel 'astoj Pdtlt na liniji gredi, kjer je vedno več hJl^Pizvrvt Zaradi okvar na strojih. Večanje ^ $0 dnje alternatorjev pa je povzročilo, -rije P°stale tudi sicer kapacitete za stru-Ng edi Premajhne. st0ji °Pdelovalnih linijah so se pojavljali 'Piiav r, Predvsem zaradi nepravočasnih 2a katerih repromaterialov. S^ddnji kvartal je pričakovati manj 'ho| Pri proizvodnji gradi, ker je predvi-a bo stekla proizvodnja gredi na 11 v tovarni generatorjev in bodo 1