NO. 216 AM6MCAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 8, 1962 SLOV6NIAN HORNING NGWSPAPCR STEV. LX — VOL. LX Washington je voljan pomagali Indiji tud! i lastnim vojaštvom Združene države so voljne poslati V Indijo tudi svoje lastne čete, če bi ta nujno prosila za nje v boju proti rdečim Kitajcem. WASHINGTON, D. C. — V državnem tajništvu izjavljajo, da so Združene države pripravljene pomagati Indiji v boju s komunističnimi napadalci z lasi-nim vojaštvcm, če bi se pokapala nujna potreba po tem in če Di Indija za to prosila. Pri tem opozarjajo na pošiljatev ameriških čet na Tajsko, ko je kila ta v nevarnosti komunisti-enega napada iz Laosa. Nobenega vsiljevanja Ameriški poslanik v New Delhiju Kenneth Galbraith je državnemu tajništvu svetoval, naj Indiji ne ponuja nobene vojaške Pomoči, v kolikor ne bi Nehru sam za njo zaprosil. Ta je doklej zaprosil le za orožje in vo-laske potrebščine. Nihče seveda ne more reči da bo taka polnoč zadostna. V Veliki Britaniji, kjer so z Indije v tesnejših stikih, saj je ta član britske 'Skupnosti narodov, so v vladnih krogih že tudi Izjavili, da so pripravljeni po-®iati v Indijo tudi nekaj svojega v°jaštva, če bi ga ta nujno po-t* obovala za zaustavitev kitaj-,fi,kega prodiranja. Pakistan n!e bo izkoristil indijske stiske Združene države in Velika ^r;tanija skušata pripraviti Pakistan do obljube, da ne bo izra-J!1 kitajskega napada na Ihdijo povečan pritisk na njo za re-^tev kašmirskega vprašanja. e se bi Indija čutila varno pred . okistanom bi lahko čete s pa- Novi grobovi Arthur J. Marlowe Včeraj zjutraj je umrl 78 let stari Arthur J. Marlowe z 12320 Taft Ave., rojen v New Yorku. Tukaj zapušča hčer Helen i n sinove Georgea, Harrya in Arthurja. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih iz Zakrajgkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Alojzija ob 9:30, nato na pokopališče All Souls. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob šestih. Frank Rasinger Sinoči je umrl v Holy Family Home Frank Rasinger s 7002 Becker Ct. Star je bil 80 let in rojen v Kranju, od koder je prišel pred 58 leti. Njegova žena Josephine je umrla v preteklem marcu. Tu-Kaj zapušče nečaka in nečakinje. Bil je član Društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 10:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob enajstih. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob šestih. kitanske meje poslala proti Ki-Tjcern. v tem slučaju bi bilo vprašanje moštva v veliki meri Wseno. Predsednik Pakistana Ayouib man je p0 napol uradnih ve-obljubil Veliki Britaniji in . ruzenim državam, da sedalo stiske Indije Pakistan ne bo oj. Cr;sHl, ni pa hotel dati take jube neposredno sami Indiji, hrugi strani naj bi bil Neh-1 Pristal na izvedbo ljudskega Psovanja v Kašmirju, ko bo lat končana sedanja vojna kitajsko. 1 riške države hočejo Ustanoviti svojo banko združeni narodi, n.y. — l.b!Tler'Un’ Abesinija, Gvineja, ►j'. Grila’ Mali, Nigerija, Sudan, anganjika in Tunizija so skleci e’ da ustanovijo afriško med-1I0dno banko, kot jo je žamis-, 9 administracija ZN. Delegat-v ^orr>jih držav so že imeli pr-posvetovanje. Debatirali so ^mkrat samo o pravilih. Prisl ° usi;anovitve banke lik'S °’ 86 boiimo> da bo prvi ve-st'i] Vlagatcli za dolgo časa polah °- *n osi;ai0 samo finančno bos 1S^V° Združenih držav, od-10 njegove bančne agencije. Vremenski ^Oblačno in verjetnost dežja. ajvišja temperatura 45. Far praznih glasovanj v Zdnjžer?^ narodih ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Nobena stvar ne dokazuje tako nazorno, v kako tragičnih časih živimo, kot nekatera glasovanja v Združenih narodih. Združeni narodi so na primer morali glasovati o končanju preskušanja atomskega streliva. Predloženi sta bili dve resoluciji, ki sta se razlikovali le v stališču kontrole preskušanja podzemnih eksplozij. Azijsko-afriška resolucija želi konec preskušanja tudi brez vsake kontrole, resolucija atomskih držav zahteva kontrolo. Razumljivo je, da je bila resolucija azijsko-afriškega bloka sprejeta z več glasovi kot resolucija Amerike in Anglije. Glavno pa je, da ne bosta imeli ne prva ne druga nobenega vpliva na potek razgovorov o končanju preskušanja atdmskega streliva. Podobna usoda čaka resolucijo ZN, ki priporoča diplomatič-ni in gospodarski bojkot Južne Afrike, dokler bo tamošnji režim tako kruto in brezobzirno postopal proti domačim črncem. Resolucija bo verjetno režim še bolj razkačila, druge posledice ne bo imela. Kremelj pomirljivejši Govori ob proslavi 45-letnice ruske revolucije so bili pomirljivi tako v vprašanju Kube kot v vprašanju Berlina. MOSKVA, ZSSR. — Na večer glavne proslave obletnice ruske revolucije je govoril v veliki kremeljski dvorani podpredsednik vlade Aleksej Kosigin o kubanski krizi, o Berlinu in indij-sko-kitajskem mejnem sporu. Obregnil se je sicer ob ameriški imperializem, pa priznal, da sta v kuibanski krizi popustili obe strani, da rešita mir. To popuščanje je odločno branil kot nujnost. Kosigin je govoril tudi o Berlinu. Dejal je, da bi bila najboljša rešitev vprašanja podpis mirovne pogodbe z Nemčijo. Nič ni omenil, da bo Sovjetska zveza podpisala ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo( če ne bodo zahodne sile pristale na podpis mirovne pogodbe z obema Nemčijama. O kitajsko-indijskih bojih je Kosigin dejal: “Sovjetsko ljudstvo globoko obžaluje dogodke na kitajsko-indijski meji, kjer je prišlo do oboroženih spopadov in kjer je tekla kri. Ta spor koristi samo imperialistom, ki vrše vse, kar morejo, da bi vžgali vojno in zlomili staro prijateljstvo med velikima narodoma Kitajske in Indije.” To je vsekakor precej očitna klofuta kitajskim komunistom, ki siefer dosledno trdijo' da so spopad začeli s svojim napadom Indijci. Kosigin je obe strani pozval naj skleneta brezpogojno premirje in rešita spor potom razgovorov. Tudi maršal G. Malinovski, sovjetski vojni minister, ki je govoril včeraj pri slavnostni paradi na Rdečem trgu, je bil dosti umirjen v svojih grožnjah morebitnim “kapitalističnim napadalcem”. Nekateri zahodni opazovalci trdijo, da je Sovjetska zveza v zadnjih dneh v indijsko-kitaj-skem sporu zavzela znova nevtralno stališče. Pri teh trditvi.h se sklicujejo na pisanje Pravde, ki je prenehala podpirati kitajsko stališče. l^fiTZLJKUSI ODVAŽAJO RAKETE S KUBE POD NADZOROM ZDA NEW YORK, N. Y, — Vdova pokojnega predsednika F. D. Roosevelta Eleanor je sineči ob 6:15 umrla v svojem stanovanju v New Yorku v starosti 78 let zaradi oslabelosti srca. S svojim možem, 32. predsednikom ZDA je preživela v Beli hiši 12 let. Včeraj je h^o prav 30 let, cd kar je bil prvič izvoljen za predsednika ZDA v času velike gospodarske krize. Mrs. F. D. Roosevelt je imela veliko občudovalcev po vsem svetu. Izrazi sožalja prihajajo od vseh strani od vlad in posa-meznikov, ki so imeli z njo stike ne?a ni razvidni, na kak način bodo ameriške Nikita Hruščev je sinoči izjavil ,na 'diplomatskem sprejemu v Moskvi, da je bilo lodstranjenih s Kube 40 ruskih raket in da 'bodo te odpeljane domov. Ameriške vojne ladje bodo stopile v stik z^ ruskimi ladjami, ki rakete odvažajo. Vprašanje nadzora še ni rešeno. WASHINGTON, D. C. — Obrambno tajništvo je sinoči objavilo, da so Rusi naložili svoje rakete na Kubi na ladje, ki so na poti domov. Ameriške ladje, ki vzdržujejo karanteno okoli Kube, bodo imele možnost u.sotoviti število raket, ki so na ruskih ladjah na poti domov.Tz objave obramb- Nobelova ustanova ne bo letos dala nagrade za mir OSLO, Nor. — Odbor ustanove za Nobelovo nagrado, ki ga postavlja norveška vlada, je sklenil, da letos ne bo dal mirovne nagrade nikomur. Nagrada znaša $50,000 in bo ostala nedotaknjena do prihodnjega leta, ko jo odbor zopet lahko komu da. Ako je ne bo dal, pade znesek nazaj v korist osnovnemu fondu. Nobel je ustanovil nagrade 1. 1900. Delijo se torej že 62 let. Značilno za naše burne čase je dejstvo, da ni odbor podelil mirovne nagrade v 27 letih. Skoraj vsako drugo leto je bilo v našem stoletju tako, da ni nihče bil vreden te nagrade. Delo za mir mora torej biti res izredno težko. Povsem jasno “Ti> zakaj si pa sedel tri leta v ječi?” “Neumno vprašaš! Zato, ker me niso prej spustili.” vojne ladje nadzirale odvoz ruskih raket s Kube. Nikita Hruščev je sinoči na diplomatskem sprejemu v Moskvi izjavil, da je bilo odstranjenih s Kube 40 ruskih raket in da so te naložene na ladje, ki jih bodo odpeljale v Rusijo. Napovedujejo. da bodo ameriške ladje danes dopoldne “pregledale” prve ruske ladje z raketami na poti domov._______ Vprašanje mednarodnega nad-j ~ Kube glede odstranitve! EsICS Obsojen 513 18 bf in so jo spoštovali. Pokojna je imela tudi vrsto političnih nasprotnikov, ki niso megli razumeti njenih prijaznih odnosov in’ izjav o komunizmu in komunističnih diktatorjih. Predsednik Kennedy je pokojnico v svoji izjavi sožalja, ; _____ _______ označil za eruo največjih žena j ofenzivnega orožja še vedno ni | TYLER, Tex. __________ Državna zora Amerike v vseh časih. Tgtfki pričakujejo nove težave od komunistov ANKARA, Tur. — Turška vlada se pripravlja na nove težave od strani komunističnega sveta. V zadnjih dneh se je tečaj turške lire na denarni borzi v Libanonu nepričakovano zelo dvignil. Poročila trdijo, da kupujejo komunistični agenti turške lire v vseh dosegljivih količinah. Turške oblasti smatrajo to nakupovanje za znak prihajajočih težav. V čem naj bi te bile si niso še na jasnem, prepričani pa so, da težave same ne morejo biti več posebno daleč. Verjetno bodo Sovjeti skušali pridobiti med turskimi levičarji nove agente, v Turčijo pa bodo nemara poslali tudi arabske in kurdske komuniste. Boljši filmi na TV? WASHINGTON, D. C. — Zvezni vrhovni sodnik Arthur Goldberg je odločil, da filmske družbe nimajo pravice zahtevati od televizijskih družb, da kupujejo poleg onih filmov, ki jih žele uporabiti na svojih programih, tudi take, ki jih ne marajo. A. Goldberg je odločil, da jc taka zahteva v nasprotju z določili zakona proti trustom. Bolgarski komunisHčm kmgm poieka mirnejše kol so pričakmJi SOFIJA, Bolg. — Pričakovanje, da bo bolgarski komunistič-n? kongres postal bojno polje med ruskimi in kitajskimi komunisti, se zaenkrat ni uresničilo. Novi gospodar v bolgarski komunistični stranki in zaupnik tovariša Hruščeva TodWr Živkov ni namreč samo spravil v kot vse, kar je dišalo po stalinizmu, dal je svojim 1011 delegatom na kongresu tudi nalog, naj tako hrupno hvalijo vse, kar prihaja iz Moskve, da bo< kitajska delegacija zgubila vsako veselje delati zgago na kongresnih sejah. V Na kongresu je tudi postalo jasno, zakaj je Hruščev tako odločno čistil vrste bolgarskih komunistov. Bolgarski komunisti, ki še držijo s Stalinom, so postali preobjestni in zadnje čase preveč hvalijo vse, kar pride iz Peipinga. Tega je sedaj konec, tako so rekli na kongresu v obliki dobro pripravljenega zmer janja vsega, kar prihaja iz Albanije, ki naravno ni poslala svoje delegacije na kongres. Tudi Tito ni poslal svojih delegatov, toda bolgarski tovariši mu tega ne smejo preveč zameriti, tako pravijo v Moskvi. Bolgarski kongres je zato zvedel od svojih voditeljev, da so odnos' med Sofijo in Beogradom dobri in da se še zboljšujejo. -----o----- Cd imena zavisi veliko WASHINGTON. D. C. — V vodstvu demokratske stranke in v sami Beli hiši so prepričani, da bi naleteli Kennedyevi zakonski predlogi v Kongresu na veliko boljši sprejem,’ če bi mu bili predloženi pod bolj sprejemljivimi imeni. Nekateri od teh bi morda celo prodrli pod drugačnimi imeni, ko so pod predloženimi nujno propadli. Proučevalci dela Kongresa v zadnjem zasedanju predlagajo, naj bi predlog za “Zvezno pomoč vzgoji” preimenovali v predlog za “Boljše šole otrokom,” predlog za “Pomoč tujini” v predlog za “podporo prijateljskim narodom.” (zadovoljivo rešeno za Združene |porota je včeraj obsodila Bi!_ Idrzave. Poslanik Adlai Števen. !]ia Sol Estesa? znaneFa finanč-son je sinoči izjavi! časnikarjem, nikai zaradi ff(,ljufije nekeffa da bodo Združene dizave pod- farmarja jz vzele korake, ki bodo zagotovili, da bo izveden del dogovora Kennedy-Hruscev o mednarodnem nadzoru. Stevenson ni povedal, kakšni bodo ameriški ukrepi. Doslej je bil dosežen sporazum o nadziranju ladij na poti na Kulbo. Te bo pregledoval Mednarodni rdeči križ. Dogovorjeno je delno tudi glede nadziranja ladij, ki odhajajo s Kube, ni pa rešeno vprašanje nadzora na sami Kubi. Prav tako ne odstranitev s Kube blizu 30 ruskih bombnikov, ki so sposobni ponesti atomske bombe s Kube nad Združene države. O nerešenih vprašanjih in ameriških zahtevah je razpravljal Stevenson v torek pet ur z namestnikom ruskega zunanjega ministra Kuznecovom, ne da bi dosegel kak končen dogovor. Stevenson se je včeraj sestal ponovno z glavnim tajnikom ZN Tantom. Ta je imel razgovore s predstavniki Mednarodnega rdečeka križa, ti so se pa sestali z zastopniki Združenih držav, Sovjetske zveze in Kube. -----o------ KASA nima denarja? CAPE CANAVERAL, Fla. — Raketarji se nič ne pritožujejo zaradi odložitve novega poleta vesoljskega vozila Mercury okoli Zemlje. Tokrat naj bi ameriški astronavt Zemljo obkrožil 18-krat. V tukajšnjem središču NASA trdijoj da ima ta le še dovolj denarja za izvedbo tega poleta v tekočem proračunskem letu, vse drugo pa bo morala odložiti za drugo polovico prihodnjega leta, ko bodo za njo odobrena nova finančna sredstva. Vest je zanimiva v toliko, ker so v Washingtonu ponovno izjavili, da Združene države vrše vse, kar je v njihovi moči, da bi dohitele Ruse v prodiranju v vesolje. Rajše v ječo kot nazaj k *— ženi MEXICO CITY. Meh. — Ruben Munez Ramirez je zapustil svojo ženo, za kar ga je ta prijavila dblastem. Pobeglega so Čudno 'res prijeli in sodnik ga je posta- “Anica, za tisto razoito vazo vil pred izbiro: Nazaj domov k sem vam odbila dva dolarja.” 'ženi ali pa v ječo! “Ja, kako: saj ste rekli, ko ste | Ramirez se je brez posebnega jo dobili v dar, da ni vredna po- premišljevanja odločil za — je-čenega groša?” čo. Tek farmarja iz zahodnega sasa na 8 let zapora. Okrožni sodnik Otis T. Du-nagan je dovolil obsojencu, da ostane na svobodi pod varščino, dokler ne vlože njegovi odvetniki priziva. Porota je potrebovala za odločitev komaj dobri dve uri. Državno tožilstvo je privedlo devet prič v podporo obtožbe, da je Estes 'ogMjiifal farmarja J. T. Wilsona i z Pecosa za $94,500. Obramba ni predložila nobenih prič. Zadnje vesti COLUMBUS, O. — Guv. DiSal le je včeraj potem, ko je priznal svoj volivni poraz, izjavil, da bo giedal, da bodo oblasti nadaljevale preiskavo proti nezakonitemu poslovanju J. Rhodesa, državnega audi-torja, ki je bil v torek izvoljen za novega državnega guvernerja. Rhodes je napovedal obsežne spremembe državne u prave, v kolikor se bo po njih ' izkazala potreba”. BEVERLY HILLS, Calif. — Richard M. Nixon je včeraj dopoldne priznal svoj volivni poraz in čestital guvernerju P. /z Clevelanda in okolice Preselili so se— Znano slovensko podjetje Sunset Industries, Inc. se je preselilo v nove prostore na 18927 St. Clair Ave. Seja— Članice Društva sv. Cecilije št. 37 SDZ so vabljene nocoj ob 7:30 v šolo sv. Vida na društveno sejo, kjer bodo praznovale svojo patrono. Veterani pri Sv. Lovrencu vabijo na bazar— Katoliški veterani pri Sv. Lovrencu, Post 553, imajo jutri, v soboto in nedeljo v SND na E. jC St. svoj letni bazar. Vabijo /se rojake in rojakinje! Vsi dobrodošli! Zadušnica— V nedeljo ob 11:30 bo v cerk'. i /v. Vida sv. maša za pok. Franca Miklavčič ob drugi obletnici smrti. Spremembe v mestni upravi— Zupan R. S. Locher je objavi7 imenovanje B. Klementowicza za pravnega direktorja, N. H. Singerja pa za glavnega gradbenega komisarja. Glavni mestni pravni svetovalec J. H. Crowley, ki je bil v službi Clevelanda 21 let, je šel včeraj v starosti 39 let v pokoj. Nov pomožni škof— , 'j>\\ eye J^nez XXIII je Jme-i noval msgr. Clarence E. Ehvel-a, glavnega šolskega nadzornika škofijskih šol, za clevelandskega pomožnega škofa. Posvečen bo verjetno 21. decembra, na obletnico posvetitve nadškofa Hobana. Clevelandska škofija je imela doslej pomožnega škofa J. F. Whealona. Evropa prehiteva samo sebe na poti združitve BRUXELLES, Belg. — Razgovori koncem preteklega meseca vstopu Velike Britanije v Skupni trg niso bili posebno uspešni, vendar prevladuje prepričanje. da bo Velika Britanija v doglednem času le premagala ovire, ki jih ima na poti k svojemu vstopu v združeno Evropo. Dežele Skupnega trga nada-Brownu k zmagi, nato pa je ljujejo med tem vneto svoje po- preccj ostro prijel časnikarje, , ki da niso bili do njega nepristranski. Objavil je svoj odstop z vodstva republikanske stranke in umaknitev iz političnega življenja. NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade J. Nehru jc včeraj sprejel odstop Krišne Menona kot ministra za vojno produkcijo. Nehru jc pred enim tednom odstavil Menona kot obrambnega ministra in to mesto prevzel sam, toda kritika Menona ni utihnila. Nehru se je končno vdal pritisku in Menona odpustil tudi kot ministra za vojno produkcijo. DAMASK, Sir. — Saudska Arabija je objavila, da so pomorske in letalske sile Združene arabske republike (Egipt) napadle Saudsko Arabijo in da bo ta storila vse, da sovražni napad zavrne. V kolikor se in napad res dogodil je v zvezi z vezovanje. Tako imajo v načrtu, da bodo vse medsebojne carine odstranile že do januarja 1967 namesto šele 1970, kot je bilo prvotno določeno. V naslednjih šestih letih nameravajo izenačiti gospodarsko zakonodajo, cene v prometu, plače in davke, da bodo v vseh deželah Trga približno enaki gospodarski pogoji za podjetja in delavstvo. V načrtu imajo celo vpeljavo “enega samega gospodarskega proračuna” za vse članice Skupnega trga in izenačenje denarja. Ta naj bi ohranil svoja različna imena, toda bi ga bilo mogoče vsak čas menjati po trdno določenih tečajih. Njegovo kritje naj bi bilo skupno. Tak denar bi bil brez dvoma trden, če pomislimo, da imajo države Skupnega trga trenutno okoli 16.4 bilijone dolarjev vrednosti v zlatu in devizah. Taka trdna in tesna gospodarska povezava mora po mnenju državljansko vojno v Jemen«, [vodnikov Skupnega trga nujno kjer se bore za oblast pristaši,voditi v politično združitev Ev- republikaiiske revolucije s pri- rope. staši monarhije. — Naserjev Egipt podpira revolucionarje. Saudska Arabija in Jordanija pa monarhiste. — V Mehiki pridobijo letno za okoli 42 milijonov dolarjev vrednosti čistega srebra. Ameriška Domovina /V V* ■ ■*!<-'! V— 110-VH I 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio TE National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto " SUBSCRIPTION RATES: [United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^W|p»83 No. 216 Thurs. Nov. 8, 19G2 “KOROTAN” - slovenski visokošolski dom na Dunaju Slovenci smo brez dvoma dokaj podjetni ljudje. Naši predniki, doma in po svetu, so znali iz sebe razviti vsakčas in povsod tisto kulturno in organizacijsko dinamičnost, ki je ohranjala našemu narodu zavednost in samobitnost at stoletja trajajoči borbi za obstanek. Kjerkoli že, ne samo na domačih tleh, tudi širom po velikem svetu, se je zbrala večja skupina Slovencev, povsod so si ti hitro organizirali svojo domačo cerkev, svoje kulturne domove, svoja društva, knjižnice, podporne in druge ustanove. Samo na Dunaju, središču države, ki je imela dolga stoletja pod svojo oblastjo tudi slovenski narod, nismo imeli nikoli, kolikor mi je znano, pravega svojega slovenskega središča, če izvzamemo Luka Knafeljevo (okrog 1620-1671) ustanovo, katera pa je imela skoro izključno podporni značaj za slovenske visokošolce, katera pa je zdaj za koroške Slovence izgubljena, ker se je avstrijska vlada premalo brigala za koristi svojih državljanov slovenskega jezika. , Pomanjkanje pravega, lastnega središča je posebno neugodno vplivalo na slovenske visokošolce, ki so prihajali od srede prejšnjega stoletja v vedno večjem številu na Dunaj. Podobno kakor potrebuje otrok domače družinsko središče, prav tako potrebuje tudi študirajoča mladina svoj lasten dom, v katerem se lahko pripravlja in medsebojno vzlpodbuja k idealizmu in za delo v prid svojemu narodu. Po težko prestanih zadnjih predvojskinih in medvoj-skinih letih prihajajo odtlej na Dunaj s Koroškega v vedno večjem številu slovenski Študentje. Potreba po lastnem domu zanje je od leta do leta v toliko večja, v kolikor st večje zapeljive- vabljivosti dunajskega velemesta in v kolikor je v svetu nevarnejši ideološki in tudi narodnostni boj. Narodna manjšina, ki noče izginiti, mora imeti dobro duhovno in intelektualno pripravljeno iz-obraženstvo, da je to potem zdravi kvas življenja svojega naroda. Upam si trditi, da je danes prav zadnji čas, zadnja ura, da dobi naša slovenska študirajoča mladina na Dunaju lastno primerno središče, ki jo bo družilo in vezalo ter ji nudilo vse potrebne pogoje za temeljito pripravo za bodoče delo med svojim ljudstvom, iz katerega prihaja. Da ne bi zamudili te prav zadnje ure, smo se vrgli na delo, čeprav brez sredstev in brez vsake pomoči. Od začetka se je vse zdelo samo sanje, utopija. Naše geslo pa je bilo: slovenski visokošolski dom na Dunaju je potreben, zato moramo prit; do njega, pa naj velja, kar hoče. Pred zaključkom šolskega leta 1961. smo slovesno odprli svoj prvi dunajski začasni slovenski visokošolski dom, kateremu smo dali ime ‘Korotan.” Klaretinski patri na Dunaju so nam dobrohotno dali v najem celo prvo nadstropje svoje hiše, v katerem sedaj domujejo naši koroški slovenski visokošolci. Tu razpolagamo danes z deselmii stanovanjskimi sobami, tu imamo našo slovensko klubsko dvorano, tu je televizijska soba in seveda tudi lastna domača kuhinja. “Klub slovenskih študentov na Dunaju,” ki se je moral vseh svojih štirideset let, kar obstaja, zbirati po gostilnah in kavarnah, po privatnih in drugih prostorih, ima zdaj tukaj svoj stalni sedež. Vsi slovenski študentje; tudi tisti, za katere zaenkrat še ni stanovanjskih prostorov v njem, se s ponosom zavedajo, da imajo vendarle tukaj svoje središče, svojo hišo, kjer lahko reko, da so kakor doma. Vos slovenski narod je z resničnim veseljem pozdravil ustanovitev slovenskega visokošolskega doma na Dunaju; ne samo koroški del slovenskega narodnega telesa: vendar ta najbolj, kar je razumljivo. Zaradi zgodovine bodi tudi zapisano, da je bil tega doma najbolj vesel prvi ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu profesor dr. Joško Tischler, o katerem velja poudariti, da je vse svoje duhovne in umske sposobnosti posvetil prvenstveno trdni verski in narodni vzgoji naše slovenske koroške mladine. Ko sem mu glede tega pisal, mi je odgovoril, da je to zanj ena izmed najbolj razveseljivih novic v sedanjih časih. Moram pa povedati, da je postal naš dunajski slovenski visokošolski dom “Korotan” takoj tudi središče vseh dunajskih Slovencev. V njem imajo naši rojaki Spet in spet svoje sestanke in prireditve vseh vrst. Tu se sliši samo slovenska beseda in v njem se mogočno razlega slovenska pesem. Naš dosedanji uspeh pa je samo začetek, ki nam nalaga nove in vedno hujše dolžnosti. Začeto delo je treba nadaljevati in dokončati. S trdnostjo moramo računati, da bo v nekaj letih študiralo na dunajski univerzi nad petdeset visokošolcev. Samo še leto dni manjka in slovenska gimnazija v Celovcu bo poslala v svet svoje prve sbituriente. In vsak od teh, ki bo želel nadaljevati svoje študije na dunajskih visokih šolah, mora dobiti v našem visokošolskem domu svoj duhovni in narodni dom, da sc nihče od njih ne bo izneveril načelom in materini besedi, kar obojno mu je posredovala v prvih letih njegovega 'svečo; naposled je Father Godi-notranjega oblikovanja slovenska državna gimnazija v Celovcu. Iz povedanega je razvidno, da moramo dobiti Slovenci na Dunaju čimprej svoj lastni dom, lastno hišo. Ker pa take za te namene primerne hiše nikjer ni mogoče dobiti, najmanj pa v središču Dunaja, zato si jo bomo morali sezidati sami. S pomočjo vsega naroda na Koroškem, zlasti njene najpomembnejše kulturne ustanove Družbe sv. Mohorja v Celovcu, smo se po tehtnem premisleku lotili sedaj tudi te naloge. V naši ožji domovini na Koroškem bomo skušali izpeljati v ta namen kar se da skrbno pripravljeno nabirno akcijo. Obrnili pa smo se tudi na dobre slovenske ljudi vsepovsod po svetu, zlasti tudi v ZDA in Kanadi, naj nam pri tem našem težkem in odgovornem delu pomagajo. Posebej smo naprosili v ZDA in Kanadi Vašo organizacijo slovenskih visokošolcev. Resno so sprejeli to našo prošnjo. Hvaležni smo jim, kakor seveda tudi vsem tistim rojakom in njihovim organizacijam in ustanovam, ki so že prispevali i ali pa še bodo podprle s svojim deležem našo akcijo. Veli-' ka je naša prošnja. Dobro se zavedamo težav in žrtev, ki jih bomo morali doprinesti, preden bo uresničen naš dom. Ne strašimo se jih. Zaupanje v Boga in svoj narod nam je pri tem najmočnejša opora. Hvala Vam rojaki po svetu za vse, kar ste že žrtvovali in kar še boste. Rev. Ivan Tomažič, rektor “Korotana”. VS 4 t tu l i l t U t*"« BESEDA IZ NARODA ■|.l.t t fr**M il * Staršem otrok slovenske Jelfa Akojeb‘lo™f,;0!i"a v , _ kislo, so pa dejali: Vidis; takega S0!@ pfl Sv. Vidu je letos nam Bog dal. Pri nas ----- smo ga doma pridelali, torej bo jako dober. Ako mi ne verjamete, pridite v nedeljo na naš koncert in ga pokusite sami. Ga. Stanonik se pripravlja s Cleveland, O. — Kakor ste že gotovo razbrali iz vabila, bo letošnji občni zbor odbora staršev slovenske šole pri Sv. Vidu v nedeljo, dne 11. novembra, ob dveh svojim štabom — vsega bo do- na še molil za vse pokojne duhovnike ter za vse pokojne farane. Te spominske slovesnosti se je udeležilo lepo število članov, a še lepše število faranov, ki so z Zbranim duhom sledili pobožnosti, ki je bila nad vse ganljiva in pretresljiva. Na zadnji seji v oktobru smo slišali jako zanimivo ter poduč-Ijivo predavanje o bizantinskem obredu v grško katoliški cerkvi, ki ga je izvajal povabljeni govornik in faran grško katoliške cerkve Sv. Štefana na Lloyd Rd.; med govorom je tudi kazal zanimiv film o bizantinski novi maši v Unidntown, Pa. Father Godina je pojasnil, da grški katoliki tvorijo most med pravoslavjem in rimsko katoliško Cerkvijo; med sedanjim zasedanjem cerkvenega, zbora se cerkveni učenjaki tudi naslanjajo na ta most ter skušajo z njegovo pomočjo zediniti vse vzhodne kristjane, ki se bistveno prav malo razlikujejo od rimsko kat. Cerkve; njih svečeniki so pravi duhovniki in pravoslavni škofje so pravi škofje, ker so ohranili nepretrgano zvezo — vseskozi — od apostolskih časov. Bog daj, da bi se zedinjenje tudi uresničilo! Ernest Terpin. ------o------ Onižahsii večer v ^ew Yorku popoldne v spodnji sobi v šoli. |Volj! Koncert bo v nedeljo, 11. Ker iskreno želimo) da bi bila inovembra, ob štirih popoldne v čim večja udeležba in da res ne cerkveni dvorani na bi nihče izostal, Vas danes še en-'Ave. Vsi ste prav vljudno vab-krat vabimo. 'Ijeni! Kulturna kronika lo v svojem zboru zastopane take pevske kvalitete kot jih ima Matičen zbor. Seveda ima pa tak program tudi svoje temne strani. Omenili bi jih samo par. Tak program, kot je bil Matičen, mora biti sam po sebi recimo “mednaroden.” Posamezne pevske točke so vzete iz oper, ki so si priborili priznanje v zadnji nedeljski ^koncert mednarodnem giasbenem svetu. Niso navezane na noben narod. Zato je tudi na Matičnem kon- Koncert Glasbene Matice Glasbena Matica je posvetila svoj prepevanju odlomkov iz popularnih oper zahodne Evrope, ki so našemu občinstvu navadno certu spominjai0 samo befledn0, dobro znane z radija, tleevrzije kakšne gore list je dirigent; Ilje. in gramofonskih plošč. Spreme-jg0v zbor in Matično občinstvo. nila je torej za hip svoj koncert- !pogrežali smo pa y programu od-ni zbor v operni. Ta poskus se 1(>mke iz slovanskih oper. Miji je posrečil. Islimo, da bi se tudi tam dalo do- Koncertni zbor glasbene Ma- biti to]iko odlomkoV) da bi na. tiče se je namreč kar dobro pre- polnili kar cel koncertni pr0. levil v operni, kar ni lahka stvar. jgram Morda bi pri tem lu Moral je prepevati odlomke iz staknili celo kako slovensko po-oper brez orke3tra; brez operne-'pevko Melodije v operah so navad- ga odra in brez opernih solistov. Prepuščen je bil samemu se;bi in pa taktirki dirigenta A. šublja. v raznih varijantah. Kljub temu se je koncert lepo posrečil. Glasovi zbora kot solistov so no raztegnjene in se ponavljajo Ni lahko izbrati najznačilnejšo, še težje zgostiti raztegnjene melodijo. Zato se na koncertu sliši marsi- namreč pokazali velik napredek'kateri odlomek čisto drugače kot v uglajenosti in gibčnosti, kar na opernem odru tekom pred-ni ustvarilo samo večje harmo-'stave. Tej nevarnosti se di- M. Rakar. Slovenska poroka pri Sv. Kmllnl v Esididu New York, N. Y. — Akadem-Holmes 's^° društvo SAVA bo priredilo 17. novembra 1962 svoj prvi javni “Družabni večer.” Vsi Slovenci iz bližnje in daljne okolice ste lepo vabljeni. Program večera bo zelo zanimiv. Tudi za jedačo in pijačo bo preskrbljeno. Prepričani smo, da se bodo vsi, ki ljubijo slovensko besedo, petje, zabavo in ples, odzvali temu iskrenemu vabilu in prišli na Osmo. Začetek bo ob 8:30 zvečer.. Na svidenje v soboto, 17. novembra! SAVA — newyorški odsek. P. Pelagifu Majheniču ob SO-lelnisi Ob tej priliki bi se radi prav iz srca zahvalili vsem, ki so v preteklem šolskem letu kakorkoli pripomogli k uspehu slovenske šole. Iskren Bog plačaj gospodu ravnatelju, učiteljskemu zboru in našemu pevovodji za ves trud, ki so ga imeli z otro-ci’ 1 ■ Zahvatedsmo dolžni tudi Ameriški Domovini, Amerikanskemu Slovencu in radijskim postajam: WXEN — gospodoma Radoslavu Menartu in dr. Milanu Pavlovčiču; WJMO ge. Ančki Traven in WDOK — gospodu Martinu Antončiču, kateri so vse leto zvesto in brezplačno oglaševali za prireditve slovenske šole. ge enkrat prisrčni Bog plačaj! Za odbor staršev: Tone Meglič. -------o------- llirp vabi m konserl Cleveland, O. — Omenil sem, da bomo v Collinwoodu prire- Dovič, sin pok. Janeza in Marije Jubilant p. Pelagij se je malo dili v nedeljo 11 novembra, cb Dovič, doma v Tomačevem pri P°čehljal po mali bradavički na štirih popoldne koncert. Kaj’bo-‘Ljubljani v Sloveniji. 'nosu češ, kaj me spominjaš na mo peli? Po večini naše narod-' Nevesto je pripeljal v cerkev Abrahama, ki je življenski prone pesmi. iin 1° izročil ženinu g. Tony Str-J metni znak: hodi počasi in otpre- Leta 1933 so obhajali v Slo-!le> za priči pa sta bila g. Božo zno — kajti pred Tabo je. velik veniji 50-letnico prve izdaje na- ^>U3i: in 2- Louis Jurkovič. Nerodnih pesmi. Poglejmo, kaj pi- voporočenca sta se naselila na še g. Janko Žirovnik. Narodne |21 E. 220 St., ko sta se vrnila s pesmi so takorekoč zrcalo naro- poročenega potovanja na Nia- dove duše. Preprost a naravno §ara Falls. Mlademu paru želimo vso srečo! Euclid, O. — V soboto, 27. ok-tobra> sta se poročila pri Sv. Kristini v Euclidu gdč. Milena Lončarič, hčerka pok. Jožefa in pok. Marije Lončarič, rojena v Ju- (------ ----------------- — je mje glasov, ampak tudi diri- rigent Šubelj izognil z veliko gentu olajšalo dirigiranje. Zbor'spretnostjo, je nastopal kot strnjena celota,) Pohvaliti moramo občinstvo.' česar navadno pri poklicnih o- Se ga je nabralo veliko več koti pernih zborih ne moremo zme- po navadi in ni varčevalo s po-raj ugotavljati. hvalo zboru in pevovodju. Pri- Ker je bilo v koncertu pou- družiti se mu moramo tudi mi, darjeno zborno petje, niso soli-'dasiraVno se nam ne zdi primsr-sti mogli priti do take veljave'no, da bi ponavljali ocene iz kot pri običajnih koncertih, prejšnjih koncertov. To nas pa Vkljub temu so vsaj deloma pri ne odveže od dolžnosti, da izrasli na svoj račun v tretjem delu'zimo pevovodju, solistom in z /> koncerta pri Mignonu in Travi-!ru našo hvaležnost za užitek, ki ati. Reda radi bi dodali še Hoif- 'so nam ga pripravili s koncer-manove pripovedke iz prvega jtom, še bolj pa občudovanje nad dela. požrtvovalnoistjo, ki z njo oprav- goslaviji, in g. Milan Marijan stoletnikom Milwaukee, Wis. — V nedeljo, 11. novembra t. 1., bo Abraham sprejel med svoje člane, prijaznega in nasmejanega gospoda iz Lemonta p. Pelagija Majheniča. Ko sem ga pred tedni srečal v Milwaukee, sem previdno omenil, da se tudi on bliža k pol nadarjen mladenič, mladenka, mož, žena ali celo starček je kdaj opeval razne važne dogodke ali občutke svojega srca. To peva-nje se je prilegalo občutkom drugih, ki so peli za njim ter s s tem ohranili ali pa še celo izpolnili prvotno pesem tako lepo, da jo občudujemo še danes. Na- Drgjšfvd sVajsv. tena pri klanec, klanec pred vrhom. Treba je prestaviti v “prvo,” — in kdor prekorači ta vrh, gre v neizbežno starost. Naj bo kar ko-|li že hoče biti, resnica je, da je čestitamo in P- Pelagij zagledal luč sveta 11. B. P. novembra 1912 v prečudovito le- ____ |pem kotu zelene štajerske v Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Pri krstu so mu dali ime Martin. Da ima jubilant lep in močan glas je zasluga sledečemu pripetljaju: V zasneženem novem-so novorojenčka domači z očetom s sankami peljali h krstu v farno cerkev. Po krstu je navada, da je treba ta veseli dogodek — Cleveland, O. — Naše skupno sv. obhajilo bomo imeli v nede-rodna pesem zares sega v v srce, Ijo, 11. novembra, pri osmi sv. kjer je prišla iz srca. Toliko o^aši; zberemo se en četrt pred-narodni pesmi. osmo v zbiralni dvorani pod csr- Kot sem že omenil, peli bomo kvijo, od koder pojdemo skupno 'zaliti. Kako dolgo so se veselili, narodne pesmi. Nekaj jih je, v cerkev. Po maši bo navaden M važno. Važno pa je, da, ko ki so jako zanimive. Na primer: zajterk ter kratka seja v Šolski 80 se vračali na svoj dom, so no-Mož se pritožuje “Oj lani sem dvorani. Namen našega sv. ob- ivega krščenea izgubili. Zdrknil oženil se, pred pustom je b’io. hajila je za pokojne člane dru- jim je iz sani v beli sneg. Joj Radi b’li plesali, pa godcev ni štva. ,— mene, kaj bo pa zdaj? Iskali b’lo itd. Seveda imajo dekleta J Izredno vzpodbudna je bila 30 Sa> toda ker je bil novorojen- Koncert je vsekakor dokazal, Ijajo svoje kulturno delo. Žal da bi Matičen zbor delal čast'zanj nimajo Slovenci v Clevo-vsaki operi in da bi bila nfarsi- [landu zmeraj pravega razume- J. A- r katera opera vesela, ako bi ime- vanja. Tisoč tihotapskih ukan Ro približnih ocenah je policija v Singaporu kot prva ovira prestregla dvajsetino tihotapljenih mamil. Lepa potnica je stopila iz leta-:potnica sleči, je začela plahneti la, ki je priletelo iz Hongkonga'prvotna naduta samozavest. in pristalo na singaporskem letališču, ter se pridružila ljudem pred carinarnico. “Boste kaj Ženski v uniformi so se zdele naramnice na dekletovi srajci nekam široke in debele: pri na- prijavili?” — “Nič,” se je glasil dančnem pregledu so zbrali sk°' malone srdit odgovor, toda že raj 200 gramov heroina, spretno minuto kasneje, ko ji je ženska 'skritega v trakove in široke i-0' v carinski službi naročila, naj bove na obleki, gre z njo, in se je morala mlada Tako se je končala ena izm^ mnogih tihotapskih poti v Južni Aziji; pod ključ je prišla potni' ca, ki je uporabila eno izmed tisoč tihotapskih ukan. Južno-azijska tihotapska pot mamil se začne bodisi v severni Burmi al' v Laosu, konča pa se v ZDA, kjer imajo mamila astronomske ce' škanski red v Kamniku. Bogoslovje je študiral v Ljubljani, kjer je bil tudi posvečen za duhovnika 4. julija 1937 leta. V ponos svojih staršev in domačih je p. Pelagij pel novo mašo v svoji domači vasi in cerkvi. Na- ne to je bil nastavljen kot katehet in kaplan v cerkvi Matere Milosti v Mariboru vse do začetka vojne 1941 leta, ko so ga gestapovci zaprli in nato izgnali na Hrvatsko. K sreči je imel priliko, da se je vrnil v Ljubljano, j kjer je vršil službo katfeta„in .bini, spet dmg se odloči Za m kaplana v frančiškanski fari Ma-__________ rijinega Oznanjenja. Leta 1945 .se je moral kot za- Mamila prevažajo tudi mornarji, zbirališče je Singapor, kjer se tihotapci naravnost prebil6' vajo v domiselnosti; ta jih rkri' je v zmrznjene ribe, oni si P°' išče primeren kotiček v ladd' skem trupu ali kje v letalski ka' leč- no steklenico z dvojnim dno*11 in podobno. Nekatere dežele Jugovzhoda6 vedni slovenski duhovnik pred l^je, kjer število uživavcev m»' komunizmom podati v begunstvo mil nenehno narašča, so uvelja' in to v Avstrijo. Iz Avstrije se' i)le stroge ukrepe. V Tajlairiu je leta 1948 srečno preselil v na prhner so nedavno obsodi^ Ameriko k svojim sobratom na smrt i?delovavca in prekuj?' slovenskim frančiškanom v Le- čevavca z mamiIi, ker “je ogr6' monl. V nodaijnem življenju £al narodno zdravje, torej, drža je paistiroval pri Sv. Štefanu v vo;> Vendar večina državni*1 Chicagu, nato v Johnstownu, ahlasti šele zadnje čase odloča6 Pa., nakar se je vrnil v Lsmr.it je nastopa proti proizvajavcem tudi svojo pritožbo nad svoji-[spominska pobožnost za umrle 6e'k povit v bele plenice, ga ni-mi “dedci.” 'člane Društva Najsv. Imena, ki so mogli najti. Šele po dolgem .kjer upravlja službo upravnika mamil ki jih je največ na cdroč' Ker je ravno Martinova ne-j36 je’ vršila na praznik Vseh času, ko se je novokrščenec, j‘Ave Marija” in službo samo- njh visokih planotah. Po Pri' delja in ga bomo krstili, bodo !Svetnikov po večerni sv. maši. današnji jubilant, začel na vse [stanskega vikarja. tudi pesmi o sladkemu vinčku. Pred oltarjem je bil postavljen pretege dreti in jokati, ga je oče Gotovo ste že slišali, kako je bi-d;atafalk in na njem je gorelo ves srečen našel v snegu pokraj Odličnemu slovenskemu duhovniku, izvrstnemu pevcu in Id v stari domovini ob času tr- petnajst sveč, ki so predstavlja- poti. Mraz in sneg sta mu utr- prijatelju mladine, iskreno ča-gatve in ko je bilo vse potrgano j h' 15 članov, ki so umrli v raz- dila glasilke, tako da še danes p. Istitamo k njegovemu 50-letne- in stisnjeno in v sodih. Ko se je približal čas, so začeli pokušati, kakšen je letošnji. Ako je bilo vince sladko, so dejali: Vidiš, letos smo jako dobrega pri- dobju dveh let. Duhovni vodja Pelagij zapoje kot slavček, č. g. Josip Godina je glasno in j Kot mlad fant je dovršil csno-slovesno molil za vsakega umr- jVno šolo v domačem kraju, Malaga člana in ministrant je za '3)čno gimnazijo pa v Mariboru, vsako molitvijo ugasnil po eno Leta 1929 je vstopil v franči- mu jubileju ter mu želimo, da bi mu Bog naklonil še mnogo zdravih in sončnih let. Bog Ves živi p. Pelggij Majhenič! bližnih ocenah se zbere po t'*10 tapskih poteh vsako leto v Si11 gaporu kakih 30 ton opija, ven' dar ga je policija na primer lan zasegla le 1,500 kilogramov. Avstralija proda vsako l6t0 povprečno za L. G. darjev volno. 900 milijonov do' P O o o o o OOP OOQO O O O P'' Issued Ever7 Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin « Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu ° jajuU!JLSU!JUUU1^^ jambor obesil 48 kva- 7 3 THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY o ofioaotTofifi aiTintinnnratrtt, Address OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 All Communications to » oTTBTnnnnnrsTnnnnnrb Sem in ija po Milwaukee Dne 31. oktobra je umrla Rose Ohandek s 2347 S. 98. St. Stara je bila 76 let. Zapušča hčer Mrs. Olgo Karabensh, sestre Mrs. Jane Perko, Mrs. Olgo Marušič, Mrs. Mary Lorenzi, vnuke in vnukinjo. Pogreb se je vršil iz Skuball-Slattery pogreb, zavoda na Highland Memorial pokopališče. Bila je članica št. 3 Jugoslovanske podporne zveze Sio- ga. Naj počiva v miru! * Fara sv. Janeza Evangelista se marljivo pripravlja za letni bazar (v soboto 10. in nedeljo 11. novembra) v farni dvorani na Deveti cesti. V cerkvenem buletinu (4. nov.) je sledeča prošnja in vabilo: “Samo še 6 dni je do našega bazarja! Kako hitro je prišel! Kaj še lahko storimo, da nas ne bo vest pekla, da nismo nič napravili za bazar in faro? ... 1. Vrnite Setničar prosi farane za staro obleko v prid v vojni prizadetim. Ako imate kaj takega, ste prošeni, da prinesete v cerkveno pritličje na West AUisu. V nedeljo, 18. t. m., priredi oltarno društvo skupaj z društvom Najsv. Imena fare Marije P. M. (West Allis) veliko CARD PARTY za perutnino. Posetile tudi vi ter se pozabavajte s prijatelji in znanci v igranju kart. Vrši se v veliki farni dvorani na West Allisu. * Po enoletnem delu in grajenju so dokončali 00. karmeliti na sv. Gori (Holy Hill) moderna stavbišča pod romarsko cerkvijo Matere božje. V enem teh etavbišč se nahajata dve vape-njači (elevators), ki dvigneta romarje prav do vhoda v gornje ali glavno svetišče. Tako je bilo omogočeno odstraniti brez- odrezke od knjižic z vašim da- številne stopnice, ki so v prete- rom; 2. ženske in gospodinje naj napečejo čimveč kuhinjskih dobrot; 3. darujte za paketno pošto; 4. denarni prispevki in vsak drug dar je dobrodošel; 5. konzervirane kuhinjske dobrote so še vedno dobrodošle. 6. Vino in druge (žigane) pijače so lep dar; 7. nabavite si vstopnice za kosilo. — Pomagajte pri (in na) ba-zarju četudi niste naprošeni. Dober faran rad sam pomaga. —- Kosilo bodo servirali vsako uro od poldan do šestih zvečer. Cena kosilu $1.50 za odrasle in 15 centov za otroke. Postregli bodo s puranom . . . Hvala vsem tistim, ki so že karkoli prispevali za bazar. Požrtvovalnost in pripravljenost označujeta pravega duha!’’ — Zbirka stare o-bleke v dobrodelne namene v zahvalnem tednu se bo vršila od 18. do 25. novembra. — Kolekta v cerkvi na misijonsko nedeljo je bila $378.85. Bog plačaj! * G. župnik fare Marije Pomočnice Kristjanov (West Allis) Fr. klosti bile zelo trudapolna pot že ostarelim romarjem. Delo je bilo veliko, ampak sedaj je do-gotovljeno. Dosedaj prenovlje-nje stane preko tričetrt milijona dolarjev. Poleg stolpa z vspe-njačami so 00. karmeliti dali zgraditi povsem nov romarski dom in stavbo, v kateri prodajajo spominke na Sv. goro. V načrtu imajo sedaj olepšanje olkoliee) ki obsega približno 4U0 akrov zemlje. Slovenci smo na Sv. gori zastopani po članu kar-melitske. družine č. p. dr. Johnu Prahu, ki je rojakom-romarjem vedno na razpolago. Javna in cerkvena posvetitev novih stavb je bila v nedeljo, 28. oktobra. * Mednarodni (International) inštitut bo 17. in 18. t. m. priredil v mestnem avditoriju-areni 19. letni velesejm. Na tej dvodnevni prireditvi bo zastopanih 37 narodnosti. Sejem bo odprt od 11. dopoldne do 10. zvečer. Na razpolago bodo vsakovrstna jedila raznih narodnosti in seveda tudi jugoslovanska (hrvat-ska). V ponedeljek, 29. oktobra, se je povrnil iz Rima pomožni škof Most Rev. Roman R. Atkielski, da prevzame vodstvo milwauške nadškofije v odsotnosti nadškofa Williama E. Cousinsa, ki se nahaja v Rimu kot član komisije vesoljnega cerkvenega zbora v Vatikanu. dil jadrnico. Dneve in dneve je tuhtal, kako naj bi prišel do potrebnega materiala, potem pa mu je šinila v glavo nenavadna misel. Edina reč, ki je v tistih časih ni primanjkovalo, so bili stari časopisi. Kaj ko bi iz njih izdelal tako zaželjeno jadrnico. Nagrmadil si je časopisov in začel je poskušati — problem je bil namreč, kako ustvariti iz slabotnega papirja čvrsto maso. Cefral ga je in mešal z raznimi smolami in kleji, vendar zaželenega gradiva ni in ni hotelo biti. Naposled pa je poskusil še s celimi kosi papirja. Zvijal jih je v tanke tulce in pred zvit- njegovem načrtu. Tedaj se je lotil gradnje. Vse ogrodje je izdelal iz teh palic in jih spajal z lesenimi za-tiči. Za izdelavo je porabil okoli 500 kilogramov časopisnega papirja in naposled je bile ogrodje gotovo. Nato se je lotil obloge — notranja in zunanja je iz po šest plasti papirja, ki ga je prepariral enako kot palice za ogrodje. Tako je jadrnica polagoma dobivala svojo obliko. Ker se konstruktorju ni kdo-vekako mudilo, jo je krstil po petnajstih letih dela “No hurry,” kar bi po naše rekli “Kar počasi.” Trup tehta okoli 140 ki-jlogramov in je dolg 5.5 metra. dratnih metrov jadra. Po prvih poskusih se je pokazalo, da se ta nenavadni gradbeni material tudi v vodi odlično obnaša in konstruktor spodbuja privatnika in industrijo, da bi časopisni papir porabila lahko tudi za druga gradbena področja, kjer sicer uporabljamo les ali plastične mase. Sam si je izdelal za zvijanje tulcev in impregniranje preprost strojček, ki si ga lahko vsak sam napravi. Najprimernejše so se pokazale papirnate palice, dolge po štirideset centimetrov. Razprodaja rabljenih predmetov ... samo en dan! Javnost je vabljena, da pride v soboto, 10. novembra, od 10. dop. do 3. pop. na razprodajo rabljenih predmetov v Haydn Hall od Western Reserve University, 11118 Bellflower Rd. (zahodno od Ford Drive, en blok severno od Euclid Ave. blizu Mayfield) Vstop prost! Oblačila za ženske, moške, otroke in dojenčke; igra- Železnica onstran polarnega kroga Po otvoritveni vožnji so uvedli Norvežani redni promet na podaljšani železniški progi, ki sega zdaj kakih 90 kilometrov severno od arktičnega kroga. Do kraja Bodo so zgradili železnico že leta 1923, med drugo svetovno vojno so jo podaljšali do Mo i Rane, kjer so zdaj največje norveške železarne in jeklarne, po večletni graditvi pa so jo nedavni podaljšali za nadaljnjih 90 km. Oglašajte v "Amer. Domovini” MALI OGLAS? jem preparil s smolo. Sami ve- Problem zase pa je bil jambor, sti, da je tesno zvit tulec in pre-lki je seveda tudi iz papirja in cej trden in Hookham je bil nav-|visok ost-m metrov. Hotel ga je ' če, knjige, nakit, posteljnina, kuhinjska posoda, darila, božične karte, domače pecivo. Vratne nagrade. Razprodajo sponzorira The Alumnae Association of Flora Stone Mather College. dušen.. Odtlej je zvijal tulce in.izdelati iz časopisnega papirja jih kopičil vsvoji garaži, leta in,kot vse ostalo, pa je po štirih leta so nastajale tanke papirnate j brezuspešnih poskusih presed-palice, da jih je bilo naposled dal na ovojni papir, ki se je pokaže 13,000, kar je bilo dovolj po zal tako močan, da je lahko na JOSIP JURČIČ: Krjavelj in njegova koza Reddy Kilowatt t--- says . . . Flameless ELECTRIC COOKING is clean, safe and economical. Average monthly operating cost of an electric range is only ‘1.75 to »2.50 pep MONTH! THE ELECTRIC COMPANY j hnummimnttmTmtntmmtwtttffl Kakšne se Vaie oil! AKO RABITE OČALA— ] °brnite se z zaupanjem zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE OPTICAL co. Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Krjavelj je bil že čez šestdeset let star mož, srednje velikosti in precej životen. Lica je bil zabuhlega, nazaj visečega čela in nekaj čudnega, pol škilavega pogleda. Oblečen je bil pozimi s suknjo, ki je bila Bog ve kdaj vojaška in iz modrega sukna. Zdaj pa se je iz množine po-mečkov, zaplat in lukenj, z vlaknom in nitmi zapletenih, že ni poznalo, katera barva in zaplata je prvotna in katera je šele potlej pridejana. Hlače prtenice so segale samo do kolen, kjer je kazal Krjavelj za malo ped bose kože. Golenice njegovih čevljev so bile namreč že tolikokrat udelane, da niso več segale do kolena. Na glavi je imel klobuk s širokimi krajevci. Da bi pa Krjavelj pokazal, da je svoje dni cesarja služil, je imel krajevec nad levim ušesom gori zavihan in na oglavje pripet. Krjavelj ni nič posebnega počenjal. Smolo je bral po gozdu in jo prekuhaval in prodajal kmetom po dva krajcarja funt, da so si kola mazali. Vranam in vrabcem je nastavljal, veverice streljal in pekel in jedel, poginule prašiče po okrožju pobiral in doma za predpustno slanino in slaščico sušil. Zvečer je hodil k sosedovim za peč sedet. Tam je pravil vselej in vsak večer, kako je videl morski strah, hudirja na ladji, ko je bil vojak, kako je kozo ozdravil, da ni več v pšenico hodila, kako je “štatljivemu” konju navado odpravil itd. Nič drugega ni revež počel. In vendar so ga neusmiljeni jeziki raznesli za neumnega ali vsaj malo prismojenega. (Ker so vedeli, da je Krjavelj dobra duša in rad ustreže, so ga imeli za Jurčka. Nalašč so napeljali govorico na hudirja, na kozo in na take reči, o katerih je mož pozabil, kako je to že stokrat v raznih spremembah pravil, in je še enkrat ponovil isto stvar. In če je ubošček malo drugače zategnil, če je danes dejal, da ga je bilo strah, ko je hudiča na kose sekal, jutri pa je rekel, da ga ni bilo nič strah, so rekli, da laže. Nekega popoldneva so sedeli v gostilni in Krjavelj je spet ščine. “Krjavelj, ali ti koza še uhaja na Obrščakovo njivo?” vpraša Matevžek. “O, nič več ne, zdaj sem jo že ozdravil, kozo, že dobro dolgo let je tega”, pravi Krjavelj. “Kako si jo ozdravil?” “I kako! Kri sem ji spustil, pa se je popravila. Jaz sem imel s kuho opraviti, moral sem paziti, da se mi smola v loncu ne užge. Zato nisem mogel imeti zmerom očesa v kozi. Ti, Obr-ščak, si mi vedno žugal, da mi jo boš vzel, če bo v škodo hodila. Kaj je bilo početi? Zaprte nisem mogel imeti, varovati in vračati je zmerom in zmerom nisem utegnil. Čakaj me vrag, čakaj, ti bom že nekaj naredil, kozača, da ne boš ven in ven tiščala gobca v ograji! Pa sem vzel velik nož ter sem ga nabrusil na os in sem se ulegel na trebuh in prav tiho za mejo tam pri vrzeli, kjer je žival noter hodila. Kar ti pride! En gobec trave namuli pa odtrga: hrst! Zopet namuli — tačas se pa jaz stegnem in: šop! porinem nož kozi v bedro. Kri je tekla kakor v turški vojski in vpila je uboga Dimka, kakor bi jo na meh drl. Jaz sem pa dejal: čakaj, zdaj te ne bo več v škodo!” “Ali ti je potem poginila?” “Kaj še! Kakor hitro ji je odtekla tista pregrešna kri, ki jo je zapeljevala, je ni bilo več videti v škodi. Zdaj vem, da nima nihče bolj pohlevnega ži vinčeta kot jaz.” -----o------ Jadrnica iz papirja -zamisel ni slaba w light, so right, and oh, so n/rvshing. V najem Oddamo 3 neopremljene, na novo dekorirane sobe, zgoraj, spredaj, eni ženski ali dvojici. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. (x) Sobe oddamo 4 sobe in kopalnica za $40 in 5 sob s kopalnico $45 blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. Vprašajte na 1334 E. 55. St. (X) Milwaukee 4, Wia. immwmmmmmmtmmtmmmtm« pravil kmetom sv°je dog°div- Stari časopisi lahko postanejo gradbeni material Ta primer ne govori le o človekovi potrpežljivosti in iznajdljivosti, silno zanimiv je tudi s tehničnega stališča. Le na kratko zgodba o uresničenju želje nekega Angleža iz Cambridgea, Johna Hookhama po imenu. Proti koncu zadnje vojne( ko je bil ves gradbeni material za čolne in jadrnice nekaj povsem nedosegljivega za privatnika, si je vtepel v glavo, da bo sam zgra- čc želite imeti za božič lepe in čiste domove, pokličite že sedaj TONY KRISTAVNtK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 Stanovanja oddamo 5 stanovanj, vsako 4 sobe, na novo dekorirane, oddamo v bližini St. Clair Ave. in E. 61 St. Kličite 241-6388. (217) Iščemo stanovanje Iščemo 5 ali 6 sob s plinskim furnezom in kopalnico. Garaže ni treba. Tudi enodružinska hiša se upošteva. Pustite naslov v uradu A.D. (216) Primeren dom na deželi v bližini Cleve-anda dobi starejši moški upokojenec. Si lahko kuha. Gospodar je zaposlen v tovarni in podnevi ni nikogar doma. Kogar zanima, naj se javi na upravo lista pod značko: Družabnik, c.o. Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland 3, Ohio. — (217, VETER ZA PRESKUSE — Mehaniki pripravljajo idva lahka letalska motorja, da bosta .ustvarila v \vetrovnem tunelu zračni tok ibrzine 35 (milj na turo, kar je potrebno za preskušanje flelov |jet motorjev. Išče delo Slovensko dekle išče hišno delo, kuho in čiščenje. Ne govori angleško. Kličite BR 1-5894. (217) V najem 1169 E. 58 St., blizu St. Clair Ave., oddamo 3 sobe in kopalnico, na novo dekorirane. $35 mesečno. H67 E. 58 St., 4 lepe sobe in kopalnica, nanovo dekorirane. $45 mesečno. Kličite 943-0010. (217) Stanovanje oddamo Oddamo lepo 5-sobno stanovanje s kopalnico na 663 E. 103 St. za $45.00 mesečno. Stranski vhod. Kličite 371-4547. (218) Lastnik prodaja v Euclidu 6-sobna Colonial hiša, 3 spa1-nice, plinska toplota, vse udobnosti, v najboljšem stanju, lep vrt, garaža, blizu cerkve in šole. 20750 Nauman Ave. IV 1-6492. —(8, 9, 13 nov.) IMAMO NAPRODAJ MNOGO VSAKOVRSTNIH H I Š NA RAZLIČNIH MESTIH V CLEVELANDU, EUCLIDU, NA RICHMOND HGTS,, V MENTORJU itd. — po različnih cenah. IMAMO PA TUDI RESNE IN SOLIDNE KUPCE Z GOTOVINO ZA NAKUP HIŠ. Zato, kadar KUPUJETE HIŠO ali pa jo PRODAJATE, obrnite se z zaupanjem na nas in boste vedno TOČNO IN ZANESLJIVO POSTREŽENI! KNIFIC REALTY 820 East 185. Str. IV 1-9980 (Thurs. X), PAVEL HEYSE: Steklar iz Murana Spraševala je Rapala. Iz-usmiljenja ni povedal ničesar. Kako naj bi ji razodel njegov zločin in njegovo kazen, ki ga čaka? Celica je bila majhna in žalostna. Grozne verige iz železa so bile pritrjene na vratih. Vsa njena skrb je bila v spravljanju borne postelje. Pa kako naj bi spala? Samo preiskovalni sodnik je prišel enkrat k nji. Oblečen v dolgo rumeno haljo, je imel mrzel in oster obraz. Povpraševal je po njenem očetu: če je bil bogat in v čem je obstajalo to bogastev? Vzrok za ta vprašanja je bil v tem, da se je vse premoženje obsojenega zaplenilo. Pa kako se je sodnik začudil, ko je zvedel, da ni nikakega bogastva! Tulija je vedno mislila na očeta. Prav do dna ga ni poznala. Živel je zase v veliki sobi, kjer je bilo vse polno raznih orodij, peči, cevi... Iskal je, da bi prišel na sled kakšnemu odkritju... Njen oče je bil umetnik... Kako ga je ljubila, iz vse duše! Dnevi so počasi minili, noči so se vlekle. .. Tulija je prosila Boga, naj ji pošlje smrt. .. I Pogovor na morju “Ali spite, Zerlione?” “Ne, plemeniti Bocaro.” “Kaj, ko bi šla nekoliko na krov? ... Kar duši človeka v tej kabini.” “Tudi jaz si želim več zraka.” Oba sta zlezla s svojih ležišč. Oblečena v lahka oblačila, sta stopila na krov, kjer je nekaj mornarjev ležalo okoli krmarja. Naslonila sta se na držaj in občudovala morje, ne da bi izrekla besedo. Bila je tiha, jasna noč, posuta z milijoni zvezd. Neskončna vodna površina je bila mirna, le ob rob ladje so udarjali lahki valovi in se spet skrivnostno zgubljali v temo. Dve medli lučki: na jamboru nad hodnikom in v bližini krmarja poleg kompasa sta trepetali v hladni sapici. Povsod je vladal neskončen molk. Veličasten vtis tišine in miru je zajel tudi duši obeh. čudežna samota je žalostno vplivala na srce. Oba sta molčala. Janez je premišljeval. Pred dvanajstimi dnevi sta zapustila Benetke in načrt glede Zerlioneja se ni premaknil naprej. Skušal je še enkrat, da bi tovariša spravil na misel o smrtni obsodbi, pa ni mogel kar naravnost načeti tega vpra-anja. Vzrok je bil morda v tem, ker je odlašal iz dneva v dan. Porečem jutri!... Tako mine čas.. . Zdaj pa, ko je cilj blizu, se moram odločiti ... “Morska zvezda” je pristala v Porgnerollesu, da bi vzela živež na krov, kakor je to poprej storila tudi “Bartavel-la”. Ker je pihal le slaboten veter, se je leno pomikala proti Kataloniji. V dveh ali treh dneh bi zavozila v pristanišče v Barceloni. Drugega dne pa bi morala napraviti velik krog, da bi prehitela “Bartavello” in prva dospela v pristan. Tak je bil Lojzetov ukaz. “Izdajalca morata tu stopiti na suho proti Holandiji, kajti njih ladja se obrne Xiroti jugu. Izkrcava se prva in začneva...” Janez je razumel iz te zadnje besede, da je prišel čas, ko mora govoriti. Zato se je takoj odločil, da izrabi to tiho in lepo noč in pojasni svojemu tovarišu, kaj pričakuje od njega. Nemogoče je, da bi ta tišina s svojo mehkobo ne dimila kakšne rahločutne strune v dobrem in prizanesljivem srcu .. . “Zdaj je trenutek, jutri bo lahko že prepozno,” je spet pomislil in začel prijazno: “Kako lepa je ta noč! Prav res zahvalim Boga, da mi je dal priložnost za to potovanje. Vsaj zaradi tega že, da se spominjam na neko podobno noč.” Zerlione je za trenutek pomolčal, potem je rekel: “Ta slika je veličastna, plemeniti Bocaro! Pa, ali vam smem tudi jaz odkriti svojo misel?” “Seveda, prijatelj!” “Dobro torej; le razumeti me morate, kajti jaz nisem umetnik. Zdi se mi pa, da so beneške noči prav tako lepe! Večkrat vzamem zvečer po trudapolnem dnevu gondolo in veslam z ženo do Lida, do Lagune... Tam obstaneva, molčiva in se gledava ... Meni se zdi, da ni na svetu lepšega neba, kakor je beneško. Nikdar nisem imel želje živeti kje drugod.” “Kako? Nikdar si niste še želeli potovati, videti nove kraje? Nikdar si niste še rekli: ko bi bil jaz bogat in imel ladjo, bi šel daleč v tuji svet? Nikoli...” “Ne, ne!” ga je prekinil Zerlione. “Na vse to še mislil nisem. Vi ste mladi in vas še sreča dohiti... Kaj pravim? Saj jo že imate! Slava naše domovine vas spremlja. Jaz pa nimam prav nobenih želja po teh stvareh ...” “Bogastvo najdete vi kakor jaz!” “Mislim, da ne!” “Kaj? če bi vam rekli: tukaj je^ pet sto tisoč frankov, prosti ste vseh skrbi, samo uživajte sladkosti življenja...” “Dobro! Jaz bi odgovoril: obdržite denar, gospod, jaz ga nočem. ..” “Tako se samo pravi...” “Ne, ne! Take reči sem že dobro premislil. Nočem denarja! Ljubša mi je moja hišica, moje delo, moja zadovoljnost ... Dajte mi rajši nekoliko pameti in razsodnosti ... Zlato je največji strupna svetu!” Janez ni našel besed. Sredstvo, na katero je torej tako zidal, se je podrlo. Kmalu bi izgubil zaupanje v svoj načrt. Odločil se je, da se bori do konca. Poišče .si kaj drugega! In je šel. “Če ni z denarjem nič, pa naj bo!” In je spet premišljeval. Ločil se je za nekaj trenutkov od tovariša in hodil po krovu. Pa se je spet vrnil in naslonil poleg njega. “Prej ste imeli, dragi Zerlione, popolnoma prav. Pa vendar so primeri, ko se denar ne sme omalovaževati, če hočemo namreč storiti kaj dobrega z njim!” “Pa to je redkokdaj.” “Da, pa se le zgodi. Ne vem sicer, ali me razumete, a vam rečem: če bi bil jaz bogat človek, bi še sam doplačal, da bi me ne izbrali za to službo.” Zerlione ni vedel, daje sam Janez želel to. Mislil je, da ga je župan uradno določil za to, ne da bi ga prej vprašal, kakor se je to zgodilo z njim samim. Te besede so ga nekoliko presenetile. “Kaj hočete reči s tem, plemeniti Bocaro? Zares vas zdaj ne razumem. Predvsem ne vem, če bi vam naši sodniki dovolili, da bi se odkupili, čemu pa želite, da bi se og- nili tega poslanstva?” “Ne vem .. .” “Vam je žal, da ste zapustili Benetke? Mladi ste in vas morda nešteto vezi priklepa nanje? ... Tudi jaz sem se s solzami poslovil od žene, od hišice, od mirnega in rednega življenja, pa se nisem obotavljal. Kaj naj bi pač počel? Ali ni to častno, če delava za varstvo države?... Da, čast in dolžnost je .. . Ali ne mislite tudi vi tako o tej stvari, plemeniti Bocaro?” Zadeva je postala kočljiva. Z neprevidno besedo bi bilo lahko vse uničeno. “Oh, seveda! Tudi jaz ne morem misliti drugače... Toda, vprašam se hkrati — boste videli, da ni v tej reči nič nasprotnega... ali bi ne morali gledati tudi na značaj obeh ogleduhov? . . . Izpovem vam od moje strani namreč.. . Zakaj bivam ne smel zaupati, ker ste moj prijatelj?... Nc dobro, rečem vam: zakaj so šli in izbrali ravno mene, da umorim Petra Gualterija?.. .” (Dalje prihodniič) V blag spomin PHVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA IN BRATA Anton Lazar ki je umrl 8. novembra 1961. Kako smo srčno Te ljubili, bil naš najdražji si zaklad, prehitro smo Te izgubili, bilo je konec naših nad. Žalujoči: ELEANOR, por. SANKOVICH, EMILY, por. KOZELL, hčeri DONALD, sin. (pri vojakih) MARY STRUMBEL, sestra Cleveland, O., 8. novembra 1962. V blag spomin OB PETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBEGA OČETA Anton Malečkar ki je umrl 8. oktobra 19">7. Minilo hitro pet je let, odkar si Ti zapustil nas in svet, ali nismo na Te pozabili: spomine svetle vedno v nas budiš, v ljubečih srcih vedno nam živiš. Z našo mamo zdaj sta združena, iter prosita za nas Boga, da bomo enkrat skupaj vsi se združili — nad zvezdami. Žalujoči: AUGUST in FRANK, sinova MARY por. SAMSA, hčerka Cleveland, O., 8. novembra 1962. Elektrika iz atomskih central ,v britanskih gospodinjstvih Atomska električna centra- la v Berkeleyu ob reki Severn je začela oskrbovati britanska gospodinjstva z električno energijo. Ko bo obratoval tudi drugi reaktor, bo centrala dajala dovolj elektrike za 300,000 gospodinjstev. Strokovnjaki napovedujejo, d a bodo atomske centrale oskrbovale najkasneje leta 1970 s potrebno električno energijo že nad 10 odstotkov britanskega prebivalstva. -----—o-------- Oglašajte v “Amer. Domovini” sedaj je kuhanje zabava ...novi plinski štedilniki imajo vse!!! Novi, prosto-stoječi plinski štedilniki gladke, kvadratne oblike, dajo vaši kuhinji vgrajeno lepoto po običajni ceni. Plinska, toploto-obdržljiva pečica, obd rži jedi servirno tople več ur! Nova avtomatična plinska pečica začne, kuha in zopet zniža svojo lastno toploto, da obdrži jedi tople — brez vsakega nadaljnega kuhanja — več ur! Vi lahko naravnate toploto — obdržljivo pečico tako nizko, kot na 140 stopinj — pečica obdrži meso ra pol surovo in sočno do serviranja — pogreje k rožnike — odtaja zmrznjeno hrano — osveži zmrznjeno pecivo. Edino plinski štedilniki imajo te delo - prihranjujoče posebnosti: samopolivalni raženj, avtomatični mesni toplomer, v sredi na vrhu veliko pekačo, možganske gorilnike in perfektno kontrolo toplote. NI ČUDA. DA HOČE VEČINA GOSPODINJ PLINSKE ŠTEDILNIKE ! * Vgrajeno plinsko pečico in. kuhalno enoto lahko namestite na najbolj prikladne mesto, v višino, katera vam najbolj odgovarja. Začnite se veseliti hladnejšega, čistejšega, okusnejšega, varčnejšega kuhanja. Nabavite si moderni, avtomatični plinski štedilnik sedaj! Prepričajte se sami, zakaj se je od 82,744 povprašanih gospodinj, VEČINA izrazilo za plinske štedilnike! Izbirajte med temi dvanajstim: glavnimi vrstami: Caloric • Crown • Duracrest • Hardwick • 'Magic Chef • Norge • O Keefe & Merritt • RCA Whirlpool • Roper • Sears Kenmore • Sunray-Grand • Tappan. Kličite ali pridite v East Ohio Gas Company urad, da vam pojasnimo, nazorno pokažemo in povemo cene. *82,744 žena povprašenih... po telefonu ali osebno, ko so bile ravno v njihovih domovih, kjer kuhajo. Povpraševalci so bili v službi neke stranske raziskovalne organizacije — in ne v službi plinske družbe. Večina žena se je iz-A razila, da raje kuha s PLINOM. THE EAST OHIO GAS COMPANY PRI IGRI i— Dve leti .stari '.Gregi Ayers v Rock Hillu, S. C.jse je 'odločil za (posebno vrsto igre, ki je pustile na njem kaj čedne sledi. Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah lil Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike JeflcZ. JOlIcl, IH. 14. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, IH. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, IM. JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičncga odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli viddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Minuies oi the Meeting of the Supreme Beard on the 22nd of September, 1962 in Joliet, 111. JOLIET, 111. — As it has the minutes just read be ac-been acted upon and passed cepted. Motion carried, at the last semi-annual meet- The Secretary, Joseph J. big of the Supreme Board of Kochevar at this time presen-the Holy Family Society of ted copies of the Statement of ostro odbijala od matter. It is a question which fje 1 u č needs a bit more deliberation kovine, for its disposal in the proper j že marsikoga je v temi manner. This matter w a s vznemiril odsev svetlobe v tabled at this time, as the očeh mačke, ki se je smukala Nekaj takega je the U.S.A., that due to the volume of business and other important matters that arise from day to day, that henceforth the Board meetings will he held quarterly. The official notice has been Sent out to the members of the Supreme Board that a meeting will be held on the ^2nd day of September, 1962, at 10:30 a.m. at the Home Office of the Holy Family Society of the U.S.A. The meeting was called to order at 10:30 a.m. by Presi-horit Steve Kosar with prayer ■for the deceased and the liv-members of the Holy Family Society. The president called on the Recording Secretary, Joseph F- Drašler to call the roll of officers. i he following members of the Supreme Board are pre-*ent at this time; President, ^feve Kosar; 2nd V-President, ■^ana Jerisha; Secretary, Jo-^ePh J. Kochevar; Treasurer, oton Smrekar; Recording ocretary, Joseph L. Drašler; Mt Trustee, Frank Tushek.jwiil be from time to time a ,,( li'ustee, Matthew Koche- j report regarding such invest-^ baths, sidedrive, 2>/2 car garage; near all conveniences; 678-0368. (218; HOUSEKEEPER -- Live in, Own Room — 2 Children. Rec. References Req. Call 833-6693. (217) CHILD CARE — And Light Housework, in pleasant Suburban Home with young children. Own Room, Perm, position. Must Speak English. Rec. Refs. Call Wl 5-5022. (216 - BUSINESS OPPORTUNITY VARIETY SHOP — ESTABLISHED 10 YEARS. Illness. Very reasonable. By owner. Call FO 9-8494. (216) STAMP AND COIN SHOP FOR SALE. Owner going to Europe, good location. Rent $100 Mo. Must sacrifice. AV 2-6533 EVES or AV 2-3045. (217) GROCERY — Good Business and location. Plus Bldg., with Modern 4-Room Apart. — EV 4-0543. (218) SUPER MARKET — Estab., business. $5,000 plus. N. W. Ph.: AL 2-9722. (218) GENERAL HOUSEWORK AND CHILD CARE. Responsible middle aged woman. Stay. 2 Adults. Phono HAymarket 1-7374. (216) GEN’L., HOUSEKEEPING & Plain Cooking in Pleasant Melrose Park Home. Small Sal., Ideal for Pensioned Woman. Own Rm„ — Speak English. Refs. 344-2366. (218) HOUSEKEEPER — & Child Care — For Pleasant Elgin Home. 3 Children, 10, 7, and 2. Own Rm., Bath, T.V. Rec., Local Refs., Req., SH 2-0691 for Appt. (218j LIGHT HOUSEWORK — And Some Cooking. No exp. necessary. Srnah Home — Own Rm., 2 Children. — With American Family Who Understands German. TA 3-2683. (218. HOUSEKEEPER FOR SMALL FAMILY No children. Not over 55. Permanent position. Good pay. Cooking req. Own rm. Stay. References VA-7-4038. (218) Light Housekeeping & Child Care. Ideal for Woman who wants pleasant Home. Own Room, Small Sal. Children 6, 5, 3 & 1. Rec., Loc, Refs., Reg. 629-4892. (218) BUSINESS SERVICE MISCELLANEOUS BUSINESS SERVICE Sonce se je naglo bližalo zatonr., preganjale pa so ga megle in ga ne izpustile, a sonce je vanje kopalo zlate in škrlatne prepade; oblaki pa so jih naglo zalivali in sonce je odpiralo nove. Paskala in njen oče sta prišla do železnih vrat Loyasse, velikega pokopališča na griču, na njegovem zapadnem pobočju. Ta obisk sta opravila vsako leto. Adolf Mouvand je prihajal na Loyasse vsakega 8. decembra, letos pa ga je semkaj gnalo še1 nekaj prav posebnega. Okraj Saint-Irenee v bližini je bil zibelka njegovega rodu. Na Loyassu so bili grobovi starih tkalcev ali vsaj nekdaj so bili, kajti siromaki na pokopališču nimajo najetih prostorov in jih preženejo iz grobdjp* ako ga ne plačajo še vnaprej, kakor so jih za življenja preganjali iz sobe ali iz delavnice, če jim je trda predla. Med obrezanimi trdoleskami sta še drug ob drugem stala ulita križa deda in matere Mouvand, tkalčeve žene. Po velikem drevoredu divjih smokev brez listja sta delavec in njegova hčerka dospela na rob planjave, kjer se končavajo ‘večne najemnine’ in se pričenja strmo pobočje, skraja prostrano črno polje, na dnu pa belo obrobljeno. To je bila ograja Lievre z grobovi ubožcev, na vrhu gro- CHICAGO, ILL. 2-2-STORY Bldgs, on 1 lot, 3-5s, 1-4, 3-2s. $17,000. AR 6-8948. (217) OPEN HOUSE, 1-5 Sunday 7421 Oglesby Ave., — by owner. 4 Bdrm. Brk. 2 Baths, 2 powder Brkfst. Nook. New Crptg, Drapes, Cedar Cab., Auto. Spfinklrs. 2 car gar. Oil ht. Nr. church, schools, shopping, transp. Mid. 30’s. RA 6-6144, WEEKDAYS. (218) CICERO — BY OWNER 5 Rm. Cottage, gas heat, att. garage, low taxes. Nr. church, schools, shopping, C.T.A. Priced low at $12 900. OL 2-7323. ‘ (216) BROADVIEV/ — 2 large bedroom ranch home. Brick veneer alum, siding with 2 car garage. Jalousie porch, central air-conditioning. Cyclone fence, Fibre glasss awning. Tile kit. and bath. W-W crptg. Extras. By owner. $18,500. 344-9056. (217) ARLINGTON HEIGHTS; — New 8 Rm. Col. 2V2 cer. tile baths, 28’ liv. rm. with firepl., lge. wooded land-sepd. lot, 36’. New Orleans balcony, built-in range-oven-dishwasher, full bsmt. H. W. hi. 1010 W. Campbell. CL 3-4382. (216) NILES — 6 Rm. Brk. Ranch, 3 bdrms., IWi baths, 2 car brick gar., finished bsmt. Landscpd. lot. S. & S. By owner. Low $30’s. Must see to appreciate. Call YO 5-4779 Sat.-Sun. (216) EVANSTON — By Owner 2-5’s — 10 Yr. Georgian. Lge. Liv.-Din. Rm. 2 Twin Bdrms. Mod. Kit., 6 closets, 2 furnaces. Dec. Bsmt. 2,/> car gar. Schls., shpng., transp. — $42,000 — 1506 Madison St.' GR 5-0065. (217i ELMHURST — By Owner. 9 Rm. Brk. 5 Bdrms., 2 full bath?', bsmi. Forced H, W. Gas ht, Air-cond’s. Gar. Frpl. 220 Wiring. Closets Galore. 2 Kits.: Ideal In — Law Privacy. Mid. 20’s. For quick sale. — 526 Fairview. Phone TE 2-8657. (21C; ITASCA HOUSE OF CHARM & Low Taxes. 3 bdrm. or lge. pan. rm. w/frpl., ar. rec. rm. knotty pine brfst. rm., pan in Liv. rm. Flagstone patio. 1 M> car gar., Vi acre w/mature trees & shrubs, for only $17,900. Call owner 773-0276. (216) 4 TOWNHOUSES IN WHEELING for sale. Brand new, each with IV2 baths, 2 bedrooms, and paneled den. 4 units. $58,900. $3,000 down. Phoenix Construction Corp. Phone 537-0666. (216’' VENETIAN BLINDS — Cleaned & Repaired. We take them down and put them up. Very reasonable. No messing; No trouble. Just Call Us at 766-0447. (218) LICENSED BEAUTY OPERATOR will work in your home. Permanent wave. $5. Will go to Resit Homes. CL 3-2236. CL 3-3384. (216) REAL ESTATE FOR SALE ELK GROVE — 4 Woocicrest Lane — Brick & Frame, 6 Rm., Ranch, 3 Bdrms. Blt-in Kit. Fam. Rm. Att. 1% car gar. Patio. Lge. Liv. Rm. Washer-Dryer, Disposal. Lndscpd. $18,500 for immed. sale. HE 7-0294. (217) bovi staršev, že zraven doline pa grobovi otrok z neštevilnimi bisernimi venci, ki so pri odraslih temne, pri otrocih pa mlečne barve. Naša dva Lyončana sta svojim rajnim prinašala novice. Spro-strla sta si pod kolena robce, pokleknila in molila iz vsega srca. Tkalcu se je obraz razpotegnil; trda brada mu je migala, kakor da se pogovarja. Šel si je z roko prek oči, kakor da si hoče obrisati solze; potem pa je vstal in s svojim nožem začel popravljati grobova, precej zanemarjena, ker je bilo vedno premalo časa in sta bila tako daleč. Paskala pa je še naprej molila. Čutila je, da je njeno srce ali njena misel, sploh nekaj, kar je sama bila, prehajalo pod vlažno rušo in tam govorilo, da je mati slišala: “Mama, v samostan pojdem in prišla sem, da ti povem. Blagoslovi me! Imam rahločutno dušo, kakor si jo imela ti. Nič ne skrbi zame! Manj bom trpela v samostanu, kakor pa si ti trpela v svetu kot žena in mati. Zdi se mi, da si mi ti zaslužila boljše življe- CHICAGO, ILL. HELP WANTED MALE mMGTM EMIMER Coors Porcelain Company, located just fifteen miles from Denver, in business for 75 years, has been expanding rapidly in both industrial ceramics and aluminum can production. We have immediate need in our Aluminum Department for a man with a B.S. in mechanical or industrial engineering or business and engineering to perform as production engineer working in such areas as cost, product and production control and assisting the superintendent in machinery development, preventative maintenance and safety programs. /1. minimum of three years experience in conti nuous, high volume^ automated production is required ‘for this position which has a good growth possibility for a man willing to work whatever hours are required, to do the job. mmmmE smrnsm Also needed is a man able to adapt to rapidly changing conditions and schedules, willing to work whatever hours are required in supervising the maintenance groun in our Aluminum Department. Must be experienced in l^oth mechanical and electrical phases of continuous automated production. Send full information including minimum salary requirement and enclose resume in first letter if interested in either of the above positions. Interviews will be arranged in. Chicago. COORS Porcelain Co 600 — 9th st. Golden, Colorado (217) GEMMW OR emmi Emmm Coors Porcelain Company, located just fifteen miles trom Denver, in business for 75 years but expanding rapidly in the ceramic industry, needs a graduate Ceramic or Chemical Engineer to work or. process control projects. Experience in ceramic or chemical production is required for this position which has the finest of benefits and growth opportunity. Give full information including minimum salary requirement and enclose resume with first letter. Interviews will be arranged in Chicago. 68SRS poRmin m 600 — 9th St. Golden, Colorado (217) mi room HELP WANTED Must be capable of operating a variety of tool room equipment. , AGE 21 TO 60 CHICAGO FAUCET COMPANY 2100 S. NUCLEAR DR. Des Plaines, 111. (1 blk. East & 1 blk. South of Mt. Prospect Rd. & Howard St.) (218) nje. Molila bom zate in te na ta način obiskovala, kajti bojim se, da mi bo poslej težko ali pa celo nemogoče, da bi še kdaj prišla na Loyasse. Tako boš izvedela, da se mi dobro godi. Kako rada bi, da bi me li videla v pajčolanu ... Jokala bi se od veselja in bi me gotovo razumela ... Po ■ ljubljam te skozi zemljo in kamenje. Tvoj otrok sem. Zahvaljujem se ti za vsa svoja otroška leta, ki so me pripeljala na to pot.” Vstala je. Oče se je spet spomnil na dom, ko se je dotaknil križa nad kostmi matere Mouvand. Zaprl je nož, da se je rezilo z udarcem zaskočilo, in rekel: "Mlada si še, Paskala, in se ti nikamor ne mudi. Kdaj torej nameravaš stopiti v samostan'.'"’ Spet sta bila na poti po žalnem drevoredu in stopala je vštric njega. Ni odgovorila takoj, pač pa mu je iz sočutja segla pod roko, da bi mu s to Kretnjo pokazala, kako ga ima rada. “Tako mlada si še!” je ponovil oče. Še sta nekaj časa hodila, ne da bi Paskala odgovorila. Zapustila sta Loyasse in se vzpenjala desno po cesti ob ozidju razpale trdnjave. Mouvand je čakal m se vse bolj vznemirjal. Čutila je, da ji je stisni! laket, kakor bi 1 hoted reči: “Srček moj, le prizadeni mi še to bridkost! Zdaj že vem.” In odgovorila je: “O Božiču bi rada stopila v noviciat.” “O Božiču, Paskala! V štirinajstih dneh! Čez štirinajst dni te že ne bo več pri meni?” Tako krepak in veder je bil, kaj nerad je stokal ali očital zdaj se je pa le moral ustaviti Nekaj časa je naglo dihal, kakor da ga je utrudil prevelik napor 1 “Oh, ne dajte, da bi se morala jokati!” je prosila Paskala. “Tako slabotna sem, celo kadar jasno vidim svojb dolžnost, da me lahko premaga, če bom morala gledati vašo bridkost, in ne pojdem v samostan, ne čez štirinajst dni ne nikoli. In vendar za gotovo vem, da me kliče Bog!” Adolf Mouvand je bil eden ti-jtih, ki jih vdanost do Boga na mah okrepi zoper same sebe. ■‘Prav imaš”, je počasi rekel, “biti moramo pogumni... Saj nam Bog izkazuje veliko čast.” “Kako dobro to razumete, očka!” “In še veliko zasluženje pred Bogom se mi nudi! Skušam si ga pridobivati v družbi bolniških strežnikov in čuvarjev; a lepše priložnosti od te ne bcm nikoli imel... Vidiš, Paskala, tudi ne spodobi se ne, da bi svoja mlada leta žrtvovala mojim, ki se že iztekajo... Zaživi svoje življenje, kakor so ga naši predniki. Glej, Paskala, v temle kraju so prebivali!” Bil je tako dobro poučen o krščanskem nauku, da so mu bile najvišje misli o dolžnosti in o namenu duše nekaj vsakdanje-fa. Med takimi pogovori se je tkalec vzpenjal na travnato poboč-ie, ki se vleče vzdolž trdnjavskega obzidja. Tod je planota najvišja in so jo utrdili že Rimljani. Še jo na zapadni strani oklepa razpalo zidovje dolgih okopov in trdnjavskih zidov. Paskala je stopala za očetom in se opirala na rezane kamne vrh obzidja. “Glej Saint-Irenee, od koder izvirajo Mouvandi”, je rekel oče in iztegnil roko, “niže doli pa mesto. Škoda, da našega okraja ne moreva videti.” Pred njima in pod njima so se v globoki zemeljski gubi, v starem delavskem okraju Saint-Irenee, ki je ves bledo rožnat, grmadile in stikale strehe njegovih hiš; nekatere izmed njih — prav redke — so se kakor z naporom ostalih dvignile više ko druge, nad vsemi pa so se valili in spremešavali bratski dimi. Strmo in poraslo pobočje ,se je sporedno z ozidjem vzpenjalo v ozadju in tako tvorilo ' jarek, v katerem so bivali Ijud-;e. Še dalje prek drevja so kipeli v zrak še drugi griči, vse manj razločni v pojemajoči svetlobi, vsi pa hiteli proti rekama in se v njima zgubljali. Na tej levi strani in globoko v ravnini se je sprostiralo, kar je Mouvand imenoval mesto. Pa videti je bilo vse kaj drugega. Onstran nevidne Saone, ki dela ovinek ob skalnem vznožju Fourviere in Saint-Justa, je ležal ves južni del orjaškega mesta: polotok Perrache, Rodan, konica okraja Guillotiere, okraj Mouche in se- 1 nožeti med stavbami in raztrc-I senimi topoli ter zelena polja, ki jih je zastirala megla; tod se je vil lok obeh rek, ki pomešata svoje vode in tečeta nato proti jugu. Paskala in njen oče sta si najbolj ogledovala mesto. Na pol ga je zakrivala prosojna megla, ki io je prihajajoči večer barval s škrlatno rdečim žarom. Pet stC' tisoč ljudi je mrgolelo tam doli Tale zrak so vdihavali, poln njihove bridkosti, to je bil dim njihovih ognjišč in njihovih strojev, prah od obrabe vseh stvari se je zbiral v oblak, ki ga je veter gnal proti Loyassu. f Dalje prihodnjič) DR. SONJA IN FRANČEK TČMAK ODPIRATA 15. NOVEMBRA 1902 na GIZO St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio ZORNO ORDINACIJO IN ZOBNI LABORATORIJ. Za prijavo kličite 261-1970. PRISL AN PROVISION SLOVENSKA MESNICA STANKO PRISLAN 1147 Addison Rd. EX 1-1419 Naše posebiK SIRLOIN ^ f STEAK L 'M* osti ta teden: BRATA ^ «C Ib. Smoked HAM jj, M V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN SKRBNE MAME IN STARE MAME MARY MILNER roj. ZALOKAR, ki nas je za vedno zapustila dne 8. novembra 1961 Kako smo srčno Te ljubili, bila največji si zaklad, prezgodaj smo Te izgubili, bilo je konec lepih nad. Žalujoči otroci: Minilo je že leto dni, odkar Te groba tema krije, a Tvoj spomin še zdaj živi, iz večnosti ljubeče sije! JAMES, EDWARD. JOSEPH, sirovi ROSE, por. McHUGH, hči PATRICK, zet JULIA, MARY, FRANCES, snahe Enajst vnukov in vnukinj in en pravnuk. Cleveland, Ohio, 8. novembra 1962. OSVEŽUJOČ NAPOJ — V Zahodnem Berlinu je še vedno nekaj starih umetnih vodnjakov s svežo, pitno vodo. Na sliki vidimo fantiča, ko gasi (žejo s tako studenčnico.