Leto LXX Štev. 209 a V Ljubljani, v soboto, 12. septembra I942-XX p0'U'e Prczzo — Cena 1 080 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Ur — nedeljska ledaja c«-loletno 34 Lir, M inozemstvo 50 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 e« naročnino in 10.349 za inaerat«. PodrutnJcat * Novo mesto. ' Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega ln tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. EOVBNEC Uhaja v tak dan s|ntra| razen p onedeljk« tn dneva po prazniku. 0 Uradalitvo In apravai Kopitarjeva 6, L|obl|«na. j 1 Redazione, Ammial.tr«zlon«i Kopitarjeva 6, Loblana. i Telelon 4001-400i Abbooamrntii Me.« 18 Lire; E.tero, m«-»• A) Ur«, fcdizione domenica. »Dno 34 Lir«, tutero 50 Ur«. C. C. f J Lubiana 10 650 per (fll abbo-namentl: 10.349 pK 1« tn.erzionL Filial«! Novo me* t o. Concessionaria escloslva per ta pubblldta dl provenlenza Italiana ed estera: Unione PuhblicitA Italiana S. A. Milano. I Bollettino n. 837 Azioni di elementi esploranti Sommergibiie nemico affondato (I Quartiere delle Forzc Armate comunica: In Egitto azioni di opposti elementi esploranti. Stili aeroporto di Mikabba nostri velivoli hanno sganciato bombo diroinpenti e incendinrle. Nostri mezzi navali leggeri lianno attaccato e affondato un s o ni in e r g i b i I e nemico. Vojno poročilo št. 837 Delovanje izvidnic Sovražna podmornica potopljena Glavni Stan italijanskih Oboroženih sil objavlja: V Egiptu delovanje nasprotnih izvidniških oddelkov. Na letališče M i k n b h n so naša letala vrgla rušilne in zažigalne bombe. Naše lahke pomorske silo so napadle in potopile sovražno podmornico. Pet sovražnih podmornic uničenih Rim, 11. sept. AS. V devetih dneh so odi-nice italijanske mornarice uničile pet sovražnih podmornic. Uničenje teli podmornic je bilo objavljeno z uradnim poročilom od danes, z dne 10., 9., 7. in 2. septembra. General Galbiati v Varšavi Varšava, 11. sept. AS. Potem, ko je pregledal bataljone Črnih srajc, ki so v prvi bojni črti lia vzhodnem bojišču, je brigadni general milice, Galbiati, z letalom prišel v Varšavo, in sicer v spremstvu generalov Ginaja in Romegiallija. Med obiskom na bojišču je generala Galbiatija spremljal načelnik glavnega stana napadalnih oddelkov, Ltitze. Načelnik glavnega stana milice, general Galbiati, je v Varšavi gost generala Uhruha in poveljnika ter guvernerja Fischerja. Nov prodor južne od Stalingrada Neovirano prodiranje pri Tereku — Volga dosežena tudi južno od Stalingrada — Boljševiški napadi pri Petrogradu odbiti Hitlerjev glavni stan, 11. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Pri N o v o r o s i j s k u in ob Tereku se jo napad nemških in zavezniških čet po hudem boju še bolj razmahnil. V trdnjavskem območju pri S t a 1 i n g r a d u so bitka razvija naprej. l'o hudih bojih so bilo prebite utrdbe južno od mesta in je bila sedaj tudi tam Volga dosežena. Razbremenilni napadi sovražnika so propadli. Letalske sile so živahno napadale glavne točke sovražnega odpora in razbijale sovjetska zbirališča čet. Na prostoru pri Rževu so lastni napadi privedli do krajevnih uspehov. Sovražni protinapadi so bili krvavo odbiti in pri tem jo bilo 22 tankov uničenih. Južno od jezera L a d o g a in pred Petro-gradom so se ponesrečili ponovni sovražni napadi. Pri teh poskusih jo bilo na Nevi uničenih 25 sovjetskih čolnov. Po brezuspešnih posamičnih dnevnih molilnih poletih so skupine angleškega letalstva ponoči napadle več krajev v zahodni Nemčiji. Zlasti v stanovanjskih predelih D lis sel-dorfa j.-" izbruhnilo mnogo požarov in je bila prizadejana stvarna škoda in škoda na poslopjih. Civilno prebivalsfvo je imelo izgube. Po dosedanjih poročilih so nočni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 31 napa-dajočih letal. Poleg tega je bilo nad Rokav-skim prelivom, Severnim morjem in nad Nemškim zalivom sestreljenih troje sovražnih letal. To je bil usp-h nemških pomorskih sil in mornariškega topništva. Na angleški južni obali so lahko nemška bojna letala napadla angleško stražarsko ladjo in ladja je po bombnem zadetku bila močno poškodovana. Pri napadu angleških hitrih čolnov na nemški konvoj v Rokavskem prelivu so nemške varovalne bojne sile na napadalnem čolnu dosegle tako težke zadefke, da j.- treba računati z njegovo izgubo. Drugi čolni so bili poškodovani. Nočni lovski zbor nemškega letalstva je v pretekli noči dosegel svoj tisoči scstrel. Berlin, ti. sept. AS. Tz vojaškega vira se je zvedelo, da so nemški lovci v zadnjih dveh dneh v odseku Ledenega morja uničili 42 sovražnih letal. Samo eno nemško letalo pogrešajo. Berlin, 11, sept. AS. Iz vojaškega vira sc je zvedelo, da je bilo med nocojšnjim poletom angleških letal nad zahodno Nemčijo uničenih 23 letal. 160 letal se je udeležilo teh napadov. Berlin. 11. sept. AS. Iz vojaškega vira se je Izvedelo, da so ponoči skupine angleškega letalstva letele nad kraji zahodne Nemčije in metale rušilne in zažigalne bombe na stanovanjske predele. Po poročilih, ki so do sedaj prispela, je protiletalsko topništvo z nemškimi nočnimi lovci sestrelilo 21 napadalnih letal. Milan, 11. sept. AS: »Corrlore della Sera« komentira pisanje moskovske »Pravde«, ki je Angležem očitala brezuspešnost in diletantizem. List pravi, da so Rusi zelo naivni, če mislijo, da bodo pri Angležih kaj dosegli. Očitki boljševi-škega glasila so popolnoma nekoristni. Angleži so preveč navajeni, da se zanje vojskujejo drugi vojaki. Protesti sovjetskega tiska ne bodo dosegli, da bi Angleži spremenili svojo taktiko. Lep razvoj Ukrajine Berlin, 11. sept. AS: Berlinski krogi poudarjajo, da poljedelska reorganizacija Ukrajine zelo lepo napreduje. Vkljub vojni so v pretekli jeseni lahko opravili vsa jesenska poljska dela, prav tako pa so tudi na pomlad vkljub holjševiškemu razdejanju in hudi ruski zimi lahko obdelali 90 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Uspehi kmetijstva v Ukrajini bodo presegli vse, tudi najbolj optimistične napovedi. Lepo vreme čez poletje je pomagalo posevkom in berlinski strokovnjaki računajo, da bo sedaj žetev dovolj zadovoljiva. Ko bodo v Evropo prihajale ukrajinske pošiljko, bo Evropa zelo presenečena, ko bodo objavljene številke. Utrdbe pri Stalingradu v naskoku zavzete c Veliki uspehi italijanske armade na vzhodnem bojišču Zajetih je bilo 5600 ruskih vojakov, uničenih 47 tankov in 16 topov Berlin, ti. sept. AS. Vkljub srditemu od-oru boljševikov se na vsem vzhodnem liojišču Boji uspešno nadaljujejo, izjavljajo danes zjutraj berlinski vojaški krogi. V odseku pri I e-reku je nemška oklepna divizija _ odbila sovjetski protinapad in je sovražnik imel velike izgube. Nemške čete so vdrle v sovražne 1*'-stojanke in uničile mnogo baterij. Ob vzhodni obali Črnega morja so nemške in zavezniške čete včeraj še bolj napredovale. Jugovzhodno od Novorosijska so bile zavzete uuvc višine. V naskoku so bile zav/etc sovražne posto-janke okoli Stalingrada, ki so jih boljšoviki srdito branili. Od 2V avgusta jc nemški oklepni zl>or v tem odseku uničil 4"*0 sovjetskih tankov in 180 topov, na Volgi pa jo potopil dva monitorja, tri topnfčurke. dvn ročna parnika in štiri velike vlačilce V istem času je ta edi-nica zajela nad 9000 ujetnikov. V odseku pri Rževu so rdeči nadaljevali s svojimi napadi, pa niso dosegli nobenega važnega uspeha. Nemška zunanja trgovina je v polnem razmak Vzhodno bojišče, 11. sept. AS: Posebni dopisnik AS poroča: V odseku pri Donu so italijanske čete te dni odbile mnogo sovjetskih napadov, ker so Sovjeti hoteli prekoračili zopet Don. Dasi je sovražnik vse te poskuse izvršil z velikimi sredstvi, vendar ni uspel. Oddelki, ki so v zaščiti noči prodrli na zahodno obalo Dona, so bili takoj obkoljeni in uničeni. Na stotine ujetnikov je bilo zajetih med boji v zadnjih dveh dneh. Italijansko letalstvo je razvilo veliko delavnost, ko je napadalo iz nizke višine zbirališča čet in neprestano bombardiralo sovražno zaledje. Tri letalske eskadrile lovskih letal so z ognjem iz strojnic razpršile veliko pehotno edinico, ki se je bližala italijanskim črtani in se pripravljala na srdit napad. Berlin, 11. sept. AS: »Volkisclier Beobach- ter« objavlja članek, v katerem piše o bojih, ki so jih italijanske pehotne in topniške edinice uspešno zaključile v zadnjih dneh v odseku pri Volgi. Slo je za to, da se zasede in drži za vsako ceno važen strateški kraj. Rdeči oddelki so se nadčloveško trudili, da bi zavzeli nazaj to postojanko in so sprožili srdit napad z velikimi silami. Ponoči so na nekaj krajih prekoračili reko. Toda Italijani so so dobro držali in po boju, ki je trajal vso noč in vse jutro, jo bil sovražnik pobit in se je hitro moral umakniti, ker so ga italijanske edinice zasledovale in prešle v protinapad. Rim, 11. sept. AS: Uradno je bilo objavljeno, da so v bojih, ki so se od 17. do 28. avgusta razvijali v kolenu Dona, čete italijanske osme armade, zajele 5682 ujetnikov in uničile 47 tankov, 16 topov razne vrste in zaplenile 12 protitankovskih topov. . Položaj angleške mornarice je nevaren Lisbona, 11. septembra. A. S. Iz Londona poročajo, da lord Winter kar naprej strogo kritizira angleško pomorsko strategijo. V zadnji številki revije »Picture Post« objavlja članek, v katerem pravi med drugim: »Položaj angleške mornarice je bolj porazen kakor je bil kdaj koli poprej. Anglija je oblegan otok in z nadčloveškim trudom se ji s težavo poSreči, da dobi kaj po morju. Sistem konvojev se je izkazal za popolnoma neučinkovitega in položaj Anglije postaja vsak dan slabši.« Lord' Winter poudarja, da so angleške izgube zelo velike, zlasti v Sredozemskem morju in se aprašujejo. kako dolgo si bo Anglija še dovoljevala razkošje, da bo z desetinami vojnih in trgovskih ladij plačevala tislo skromno možnost, ' da bo nekaj potrebščin prišlo na otok Malto. Na vseh bojiščih se oskrba angleške voj- Spopadi med angleškimi vojaki in vojaki generala De Gaullea P • ••• v Siriji Ankara, 11. septembra. AS: Semkaj so prišla poročila, ki pravijo, da je med angleškimi in de Gaulleovimi vojaki v Siriji prišlo do novih spopadov. Med pretepi je bilo ranjenih na obeh straneh že mnogo vojakov in zalo so zasedbene oblasti morale sprejeti stroge odredbe. Vojakom je zapuščanje vojašnic brez dovoljenja prepovedano. ne smejo hoditi v gostilne in zvečer po policijski uri ne smejo biti več na ulicah. Angleška tovorna ladja potopljena Washington, 11. sept. AS: Mornariško ministrstvo je objavilo uradno poročilo, ki pravi, da je podmornica Osi na Atlantskem morju potopila tovorno ladjo srednje tonaže. Ob severni obali .lužne Amerike pa je bila torpediepna tovorna ladja, ki je prej pripadala norveški mornarici in je sedaj vozila v ameriški službi. ske opravlja samo za ceno velikih žrtev. Ko tega več ne bomo zmogli, bomo morali položiti orožje, Stockholm, 11. sept. AS: V Rlackpoolu je te dni kongres angleških strokovnih zvez. Včeraj so na kongresu govorili o resoluciji glede druge fronte. Resolucija zahteva, da naj se takoj odpre druga fronta. Razprava je bila zelo burna in nazadnje je kongres izglasoval mirnejše besedilo resolucije, ki vabi vlado, da naj »sprejme kakšen sklep o drugi fronti«. Ob koncu seje je sir W. Citrine v ostrih besedah napadel angleškega veleposlanika v Ameriki lorda IIalifaxa in ga obdolžil, da je 011 kriv, da ni prišlo do skupnega zasedanja ameriškega in angleškega strokovnega sveta. Berlin, 11. sept. AS. V Katovicali je govoril državni podtajnik za gospodarstvo Land-fried, ki je v svojem govoru izjavil, da je vkljub vojnemu stanju nemška, zunanja trgovina v polnem razmahu. To je moral tudi sovražnik na svojo žalost priznati. Ko je Nemčija (»odpisala novo trgovsko pogodbo s Turčijo, so Angleži hitro zučeli iz- javljati, da Nemci svojih obvez iz to gospodarsko pogodbe no l>odo mogli izpolniti. Sedaj pa so se morali prepričati o nasprotnem. Nemčija lahko uresniči vso svoje gospodarske cilje, no pa Anglija, katere gospodarstvo jc odvisno od ameriškega zakona o najemanju in posojanju. \\ Letalski napad na Zagreb in Budimpešto Zagreb, 11. sept. AS: V noči od lorka na sredo je kmalu po polnoči priletelo neko sovražno letalo nad severno hrvaško mejo in prodrlo nad ozemlje Zagreba. Letalo je najprej vrglo svetleče rakete, takoj nato pa devet manjših bomb Bombe so padle na neko delavsko stanovanje. Več hiš je bilo poškodovanih. Neka ženska in en moški pa 6ta bila ranjena. Budimpešta. 11. sept. AS: O letalskem napadu, ki ga je sovjetsko letalstvo izvedlo na madžarsko ozemlje, so se izvedele sledeče podrobnosti: Številna sovjetska letala so v noči od torka na sredo od 22. ure do 1.23 v valovih preletela severno madžarsko mejo. Letalski alarm v prestolnici je trajal več kot tri ure. Za tarčo so si letala vzela zlasti kraje zahodno od reke Tetoša Posebno močno so bili napadeni južni deli Budimpešte in bližnja okolica. Tudi gorski kraji pri Buku in Vertešu in južna središča Zala in Somogyja so bila bombardirana. Nad mesto Szollok je bilo vrženih več bomb. Protiletalsko topništvo je z zapornim ognjem prisililo sovjetska letala, da so letela v veliki višini. Večina bomb je parila na odprta polja. Zažigalne bombe so povzročile šest požarov, ki so pa bili takoj zadušeni. Obžalujejo smrt treh ljudi. Petnajst jih je bilo ranjenih. Nov angleški napad na Madagaskar Stockholm, 11. sept. AS: Današnje izdaje angleških lislov skušajo opravičevati nov angleški napad na Madagaskar. Listi dolže vlado v chiyu, da je spletkarila z .laponsko. Seveda t;. Italijanska letala za dolge proge se vračajo od bombardiranja Ilaife Vi-a pa ne marajo podrobno povedati, kaj bi naj bili spletkarili Francija in Japonska. Ameriška izjava, da bo Madagaskar po vojni vrnjen Franciji, v angleških listih ni bila objavljena. Tokio, II. sept. AS. Objavljeno jo bilo, da jo japonska podmornica v prelivu pri Mozambiku potopila veliko angl. 10.000 tonsko prevozno ladjo,___ Z vsega sveta Nemčija Hitler je sprejel načelnika generalnega stana fašistične milice brigadnega' generala Enza Galbiatija in nadzornika bataljonov »M« generalnega konzula Giuaja in generalnega konzula Romegiallija. Hitler sc jc z vsemi zelo dolgo prisrčno razgovarjal. Madžarska Žo nekaj dni je na uradnem obisku v Budimpešti nemški gospodarski minister dr. Funk. Časnikarjem jc podal izjavo o trgovskih zvezah med Nemčijo in Madžarsko. Poudaril je, da bosta Donava in Črno morje imela v bodočem evropskem redu zelo važno nalogo. Velikanski viri v Ukrajini, Kubanu in na Kavkazu bodo na razpolago gospodarstvu nove Evrope. Žito, surovine in petrolej bodo prevažali v industrijsko središče Evrope. Toda evropsko industrijo bo treba premestiti proti vzhodu, da bo bližje virom surovin. Madžarska bo pri tem imela prednostni položaj, ker je blizu vzhodnega ozemlja. Bolgarija Bolgarska vlada podpira povsorl razvoj gospodarske avtarkije in je sklenila ustanoviti več obratov za umetne tkanine. Anglija Svilenih nogavic no bodo več v vojn. m času izdelovali v Angliji. Vse zaloge so izčrpano, izdelovanje nogavic pu se je nehalo že v preteklem novembru. Uradno je bilo objavljeno, da jc notranje ministrstvo prepovedalo tekmovanje konj čez ovire. To prepoved bodo začeli izvajati s prihodnjo zimo. Danska Mod Dansko in Španijo je bila obnovljena trgovska pogodba. Trajala bo tri mesece. Danska bo zlasti uvažala vino in svinec in izvažala motorje, hladilnike in druge stroje. Norveška Norveška bo poslnla posebno zastopslvo na mladinske športne igre v Milanu. Prišlo l>o zastopstvo, v katerem bodo štiri dekleta in oeem fantov. . Požari in druge nesreče v stari Ljubljani V dobi kakih 900 let je Ljubljana prestala mnogo požarov. Te nosrečo so pospešila zlasti dejstva, da so bile v mestu večinoma lesene stavbo, da so ljudje lahkomiselno ravnali z uži-galnimi sredstvi, da ni bilo na razpolago gasil-skh potrebščin in pa da tudi varnostna straža ni točno delovala. Vso te nezgode, ki so začele onesrečevati mesto že okrog lela 1000., pa so začeli kronisti zapisovali šele od 14. stoletja naprej. Tako poroča Valvazor iz leta 1301., da »je mesto neke noči v prvih urah spanja pogorelo«. Požar da je izbruhnil v neki hiši pri Šenklavžu. | Šenklavž ie v kronikah o požarih sploh večkrat omenjen. Dne 27. junija 1. 1362. je bil po poročilu istega kronista, o priliki nekega požara, ki je Ljubljano o mraku »od zgornjega do spodnjega konca« vpepelil, povsem uničen stolp cerkve sv. Nikolaja in sta zgorela ludi špitalska cerkev in frančiškanski samostan. Dne 17. julija 1493 je Ljubljana pogorela »od zgornjega mostu do šenktavža«, pri Čemer se je smrtno ponesrečilo 19 ljudi. Leta 1524. je v požaru, ki je izbruhnil že zarana, zgorel Novi trg do »Nemških vrat«, dalje »Nemška ulica«, »nemška cerkev« in pristava »nemške hiše« v krakovskem predmestju. Nič manj ko 53 hiš je postalo 3. marca 1603 žrlev velikanskega ognja, ki je nastal v šem-petrskein predmestju v hiši nekega kovača. Sam kovač je s svojim otrokom vred našel smrt v plamenih. Potem je preskočil val požarov spet v krakovsko predmestje, kjer so leta 1618. zgorele hiše ribičev in več ob Ljubljanici zasidranih bark. Pet let nalo je zgorelo vse predmestje pred špi-talskimi vrati. Leta 1629. je divjal ogenj na istem mestu, pri čemer so plameni pogoltnili 26 hiš in šo cerkev sv. Avguština. Kmalu nato je bil tudi avguštinski samostan po ognju uničen. Sumnja, da sta bila la dva požara v zvezi drug z drugim, je precej na dlani. Saj so ti požari zares naslajali lako, da so bili podtaknjeni. Tako so 1. 1518. prijeli nekega požigalca, ki je imel namen o priliki uničiti vso mesto z ognjem. Izročili so ga sodišču, ki ga je kaznovalo po tedanjih strogih in neusmiljenih postavah. Poseben povod za tedanje požare so bile zaloge smodnika, ki jih je hilo več v mestu. Smodnik je bil spravljen v čuvajnih stolpih na gradu. Tu je bila zaloga smodnika meščanstva in tudi deželne vlade. Sredi 18. stoletja je industrijalec Anton Kapus pl. Pichelstein prevzel proizvodnjo smodnika za vojaško upravo. Zgradil si je lastni mlin za smodnik in ga je spravil v vrhnji stolp na gradu. Tako je bila Ljubljana poglavitno skladišče za strelivo. Vsa hrvaška vojaška meja je takrat iz Ljubljane dobivala smodnik, ki so ga s »parizarji« prevažali v Karlovec. Te velikanske zaloge smodnika na Gradu so venomer vznemirjale Ljubljančane. Zlasti, kadar ie nastal v mestu ogenj, so se meščani tresli od strahu, češ da bodo plameni dosegli zaloge streliva in bo tako vsa Ljubljana sfrčala v zrak. V 17. stoletju sta bili v Ljubljani dve eksploziji smodnika. Prva ie nastala v noči velikega petka leta 1630. Takrat je bilo v Ljubljani v navadi, da so se meščani udeležili nočne procesije oo. kapucinov z baklami. Neki mlad moški, ki je bil tudi pri procesiji, pa ni svoje bakle popolnoma ugasnil in jo je doma v hiši pri Sv. .lakobu kar tjavendan vrgel na tla in je s tem povzročil ogenj, ki bi bil kmalu vse mesto upepelil. Kaj kmalu so plameni dosegli okrogli stolp na severno-vzgodni strani Gradu, kjer je bilo veliko smodnika. Vsa Ljubljana se je tresla v strahu, kdaj se bo smodnik vnel. Okrog polnoči je zares poskočila iskra v smodnik in stolp je s strašnim grmenjem sfrčal v zrak. šest in petdeset let kasneje, dne 28. aprila 16S0, je treščilo v visok stolp na Gradu, kjer je bilo spravljenega 500 stotov smodnika, mnogo hakel, oklepov in drugega vojaškega blaga. Eksplozija je bila tako huda, da je stolp in del bližnjega obzidja vrglo iz temeljev in so ruševine Zasedanje sveta Združenja trgovcev Danes se je v Trgovskem domu prvikrat po objavi novih pravil zbral svet Združenja trgovcev. Bili so prisotni strokovnjaki pri Pokrajinski zvezi delodajalcev in pri Združenju trgovcev, zastopnik Zveze delodajalcev in predsedniki sindikatov, ki so v smislu pravil sami jx> sebi člani sveta. Predsednik združenja je orisal dosedanje delovanje Združenja v interesu zastopanih skupin in je posebej podčrtal, da se z novimi pravili v okvirju nove sindikalno-korporativne ureditve v pokrajini tudi za Združenje trgovcev po 108 letih obstoja začenja nova doba. Poudaril je, da se je delavnost združenja razširila iz ozkih meja ozemlja mesta Ljubljane na vse trgovstvo v pokrajini in vsebuje tudi gostilničarje, mesarje, peke in slaščičarje, ki so prej imeli svoje organizacije. Izrazil je gotovost. da bo slovenski trgovec tudi v novi ureditvi nadaljeval s svojim delom in pokazal v njem svoje kakovosti in sposobnosti in svoj tradicionalni čut poštenosti in konstruktivnega dela. Za to delavnost želi predsednik, da hi dobila kot doslej podporo in blagohotno razumevanje Ekscelence Visokega komisarja in drugih oblasti v pokrajini. Svet je nato izvolil predsednika, dva podpredsednika, člane izvršilnega odbora in nadzornega odbora. frčale daleč naokoli. Železna vrata stolpa so kasneje našli nekje ob Savi. Mestne hiše so zaradi pretresa več ali manj trpele. Čudno je le to, da so ni ogenj dotaknil bližnjega stolpa s smodili-, kom vojaške uprave, kjer je bilo več tisoč stotov smodnika spravljenega. Saj bi bile s tem pokončane vse hišo in bi bili ljudje brez strehe. Ker je bilo v Ljubljani zmeraj toliko požarov, so se meščani tudi večno bali eksplozij smodnika, zlasti tedaj, kadar je začelo goreti kje blizu tistih stolpov. Tak strah je prevzel Ljubljančane poleti leta 1767., ko je nastal ogenj v hiši nekega klobučarja pri Sv. Florijanu in je zgorelo 61 hiš. Komaj so začeli pospravljali podrtije in se pripravljati na popravljanje hiš, ko je nedaleč odtod, v Rožni ulici, začelo spet goreli in je bilo uničenih 10 hiš. Dne 28. junija 1774 je nastal požar v Krakovskem predmestju. Kmalu se je razširil še po nasprotnem bregu Ljubljanice, kjer so poslale žrtev ognja vse hiše ob reki, in sicer 139 po številu. Takrat so zgorele tudi cerkve sv. Florijana, sv. Jakoba in sv. Ro-zalije. Zaradi požara je nastala taka vročina, da se je od nje vnel veliki leseni mostovž, ki jo potekal okrog velikega stolpa s smodnikom. Ko so Ljubljančani to opazili, so bili prepričani, da so izgubljeni; zbežali so iz hiš, da si rešijo vsaj golo življenje. K sreči so mogli ogenj odvrniti od stolpa s smodnikom, toda od ljudi zapuščene hiše so začele goreli in ko so se meščani vrnili, so našli le pogorišča, saj ni bilo nikogar, ki bi bil gasil. Precej sličen požar je čez nekaj tednov nalo Izbruhnil v Trnovem, kjer je zgorelo 140 hiš Proti poletju 1. 1780. je v Istem predmestju divjal ogenj, ki je uničil 19 hiš. Ker je bilo venomer toliko požarov v Ljubljani, je leta 1779. ljubljansko mečanstvo sklenilo, da ukrene vendar nekaj odločilnega. Po svojem predstojniku Ivanu HHderju je deželnemu glavarstvu izročilo prošnjo, da naj se odstranita oba poglavitna smodnišnična stopla na Gradu in da naj zalogo smodnika spravijo kam drugam. Izbrali so ludi posebno gasilsko in gradbeno komisijo, ki ji je bilo naročeno, naj poskrbi za drugo skladišče smodnika. Toda dve leti je preteklo, pa se ni nič ukrenilo. Slednjič je ljubljanski magistrat tozadevno vložil novo prošnjo na deželno glavarstvo, ki jo je odposlalo cesarju. Šele zdaj se je stvar zganila z mesta. Določili so zunaj mesta na polju poseben kraj za vse munlcijske zaloge, ki so bile doslej na Gradu. Takoj so začeli poslopje zidati in so ga kmalu dozidali. S tem je bila vsaj odvrnjena nevarnost smodnikovih eksplozij v Ljubljani. Vendar je trajalo še desetletja, preden se je posrečilo zavreti požare in eksplozije v Ljubljani s tem, da so bile hiše zidane in ne lesene, da so izpopolnili sredstva za gašenje ognja in pa z organizacijo gasilcev. O. Pooblastitev družbe Istituto Agri-colo Immobiliare »Emona« za nakup posestev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 7. maja 1942-XX št. 645, glede na italijansko-nemški sporazum, podpisan v Rimu dne 31. avgusta 1941-XIX o preselitvi nemških državljanov in tukajšnjih Nemcev iz Ljubljanske pokrajine, glede na svoje naredbe z dne 30. marca 1942-XX št. 58, z dne 11. julija 1942-XX št. 143 in z dne 14. julija 1942-XX št 144 in glede na prošnjo, ki jo je predložila družba Istituto Agricolo Immobiliare »Emona« v Ljubljani, katera prevzema v smislu mednarodnih sporazumov nepremično imovino izseljencev, odloča; Družba Istituto Agricolo Immobiliare »Emona« v Ljubljani se pooblašča za nakup nepremične imovine, lasti nemških državljanov ali tukajšnjih Nemcev, ki se izselijo iz Ljubljanske pokrajine v smislu italijansko-nemškega sporazuma, podpisanega v Rimu dne 31. avgusta 1941-XIX, skupno z vknjižbo lastninske pravice glede te imovine v zemljiški knjigi. Ta pooblastitev se nanaša tudi na vknjižbe, ki izvirajo iz razdružitve skupnosti nerazdeljenih deležev nemških izseljencev ali drugih solastnikov v smislu določb naredbe z dne 11. julija 1942-XX št. 143, kakor tudi na nakup nepremične imovine tistih tukajšnjih Nemcev, ki bivajo v inozemstvu in na morebitne sledeče razdelitve v smislu naredbe z dne 14. julija 1942-XX št. 144. Prijava premičnin in nepremičnin športnih organizacij, ki so pod C. 0. N. l.-jem Zaupnik C. O. N. I.-ja sporoča: Vse športne organizacije, ki so podrejene C. O. N. I.-ju ter od njega priznane, in ki so imele meseca aprila 1941 v svoji posesti kakšne premičnine ali nepremičnine na področju, ki zdaj ne pripada Ljubljanski pokrajini, morajo o tem dati podrobno pojasnilo do 30 septembra t. 1. Zlasti je treba podrobno navesti, kolikšna je ta njihova posest, kje natančno leži ter navesti vpis v zemljiški knjigi, navesti delno in celotno vrednost, morebitne dolgove, ter predložiti dokazila ter po možnosti iotografije nepremičnin in zgradb, načrtov in gradbenih črtežev. Pojasnila, ki bodo prišla po 30. septembru ali takšna, ki bodo nepopolna, ne bodo upoštevana. Prodaja plemenske živine Po nalogu Kmetijskega oddelka Visokega ko-misariala obveščamo vse kmetovalce, da bo v so-l>oto, dne 12. septembra t. L, od 8 do 12 dopoldne v klavnici v Ljubljani prodaja plemenskih krav in prešičev po ugodnih cenah. Jožef Lflbeli Gospodarstvo Pridelovalcem krompirja Mestni preskrbovalni urad je začel razdeljevati tiskovine za prijavo pridelka krompirja, ua katerih mora vsak pridelovalec krompirja v Ljubljani točno prijaviti ves svoj pridelek. Na podlagi prijave pridelka krompirja bo Mestni preskrbovalni urad odvzel pridelovalcem nakaznice za krompir. Zalo naj oni, ki so pridelali male količine krompirja in so ga že iz- i kopali — prijavijo svoj pridelek najkasneje do | 15. t. m. Vsi ostali pa morajo prijaviti svoj pridelek, čim ga izkopljejo, najkasneje pa v 10 dneh po spravilu. Poselme komisije bodo kontrolirale na licu mesta količino pridelka, če se ujema s prijavo. Kdor bi točno ne navedel svojega pridelka, bo kaznovan po uredbi, razen tega se mu zapleni ves krompir in se mu odvzamejo vse krompirjeve nakaznice. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. Pridelovalcem, ki so že prodali krompir Prehranjevalni zavod opozarja vse kmete-pridelovalce krompirja, ki so krompir morda že prodali brez dovoljenja Prevoda, da do 30. t. m. javijo Prevodu, komu so krompir prodali in koliko. Kdor bo do 30. t. m. javil natančni naslov onega, komur je krompir prodal in koliko, mu bo Prevod to oddajo vpošteval in ga bo za to količino razbremenil. Kdor v danem roku tega ne bo javil, bo kaznovan po določilih Uredbe. Važno opozorilo onim, ki so si že nabavili krompir Prehranjevalni zavod Visokega komisariata opozarja vse one potrošnike, ki so si že nabavili krompir kakor koli brez dovolilnice Prevoda, da javijo Prevodu najkasneje do 15. t. m. natančno svoj naslov, koliko oseb imajo v družini, kakor tudi količino nabavljenega krompirja. To pa zaradi tega, da jim bo Mestni preskrbovalni urad odtrgal za to količino nakaznice za krompi r. Opozarjamo, da bodo posebne komisije pregledovale zaloge krampirja pri privatnikih. Kdor do 15. t. m. ne bo prijavil nabavljenega krompirja, bo občutno kaznovan ter mu bo odvzet ves krompir in vse nakaznice za krompir. Apeliramo na prebivalstvo, da se strogo drži določenih predpisov, ki stremijo le za pravično razdelitvijo krompirja. Predsedniki zbornic v Zagrebu. Za predsednike gospodarskih zbornic so imenovani na Hrvatskem: Obrtna zbornica: Josip Dimič, soboslikar in ličar; Industrijska zbornica: inž. Radoslav Lor-kovič, ravnatelj tvrdke Industrija olja in barv, d. d.; Trgovinska-zbornica: Josip Mance, trgovec; Zbornica za denarstvo in zavarovalstvo: Ferdo 1'avkovič. namestnik glavnega ravnatelja zavarovalnice Čroatia. Hrvatska deželna banka jc odprla svojo po družnico v Zemunu. Nova filmska družba na Hrvatskem. V Zagrebu ie bila vpisana v trgovinski register Ufa - Hrvatska filmska družba z glavnico 2 milij. kun, od katere je vplačano v gotovini 30%, ostanek se ]>lača v teku enega mcseca. Cene na Hrvatskem. Kot znano, je nadzorstvo nad cenami prešlo na Hrvatskem iz rok ministrstva za trgovino in industrijo v roke finančnega ministrstva. To ministrstvo je sedaj določilo nove cene za lan in konopljo, ki pa niso višjo od dosedanjih. Pač pa je finančno ministrstvo znižalo cene za slivovko in druge slične vrste žganja za 30—35%. S tem se je začela politika cen na Hrvatskem gibati na novi poti. Nova p"trolejska družba na Hrvatskem. V Zagrebu je bila vipisana v trgovinski register Splošna petrolejska d. d. z glavnico 6 milij. kun, ki se zviša ob koncu tretjega poslovnega leta 12 milij. kun. Čim bo dana prva koncesija, se zviša glavnica za 1 milij. kun, nato pa vsak nadaljni teren po 6kma za 1 milij. kun. Nemški gospodarski minister dr. Funk je obiskal Bukarešto, kjer se je mudil nekaj dni. šlo je tudi za važna gospodarska pogajanja med Romunijo in Nemčijo. Povcčanjo obtoka bankovcev v Zedin,jenih državah. V Zedinjenih državah se je oblok bankovcev v primeri z lanskim letom povečal za 3 milijarde dolarjev na 12.7 milijard dolarjev. Tako pride sedaj na enega prebivalca že obtok 95 dolarjev v primeri s 73 dolarji pred letom dni. Polmokri režim v Zedinjenih državah. Vodja preskrbovalnega urada v USA je izjavil, da bo v vsej deželi s 1. novembrom uveden »polmokri režim«, ker je vlada prepovedala izdelovanje viskija in drugih alkoholnih pijač podobne vrste. NI nič čudnega In presenetljivega, če bo uspehi »e vldnejil odkar higienski predpisi ne slone vei na nekih meglenih temeljili, temveč na nataniSnem spoznanju, ki nam ga Je posredovala bakterlologlja. MoJ drugI veliki učitelj, Pasteur, nI Imel potrebe, da bi segal nazaj v zgodovino ter od tain dokazoval veliko dobre poslcdlce bakterlologlje, ki Jo Je Bani ustvaril. Imel Jc zadoščenje, da Je z lastnimi očmi videl, koliko življenj Jc njegovo delo refillo. Do slavne seje pariškega hahISkcga druStva. kjer Je Pasteur narisal s kredu na tablo bolezenskega povzročitelja porodniške mrzlice, Jo Izmed tisoč porodnic umiralo 3J0. Od takrat naprej pa umre Izmed 10.000 porodnic samo pet. Toda njegovo delo Sc nI končnno, Naša dolžnost Jc, da grciuo do konca tistega cilja, ki nam ga Je pokazal. On. ki Je postavil na glavo do tedaj veljavne pojme, Je nekako zaobrnil tudi tisti svetopisemski Izrek, ki pravi: »Zdravi ne potrebujejo zdravnika, temveč bolni.« NaSa nova znanost, hlliglena, pa nas uči nasprotno: Prav zdravi potrebujejo zdravniku! In ml, gospodje, liomo delali v tem amtsln, da bodo zdravi ostali zdravi! Študent medicine, Peter Klaus Aleslus svojemu očetu Martinu Alexlusu, ravnatelju Hlgl jenskega zavod« cesarske zdravniške akademije v Ycdo-ToklU. Dragi oče! Osem dni sem 2e v Parizu. Bodi tako dober In ml pošlji več denarja, kajti v latinski četrti ne morem nikakor stanovati. Tam se stenice tako bohotijo, da. mislim, da njihove naselbine niso hlle ustanovljene od tvojih sodobnikov, ampak od vaših pradedov. Moram se preseliti k Zvezdi, kjer so stanovanja dražja. V tej točki torej nisem mogel upoštevati Tvojega naročila In žal Se v neki drugi, ki TI je Se bolj pri srcu. Kakor sem Ti obljubil, sem poiskal Pa-steurjov Institut. Toda tam sc nisem ustavil, čeprav lil TI to želel. Kajti po mojem mnenju Je to že zastarela stvar. Prah se Je naliral ne sanio po raznih laboratorijih, temveč tudi po ljudeh, ki tukaj delajo. TI ljudje se Se vedno Igrajo, kakor v Tvojih časih, s svojimi bakterijami, s serumi In z gojISčl. Potem ko so dvignili hrez dvoma hakterioiogljo do nje najvišje točke, nočejo razumeti, da vsaka cvetlica ovene. Zanje Je Se vedno važno vedeti, kateri bacil povzroči bolezen! In ne pade jim na um, da je prav važno poznati človeka, v katerem bacil povzroči bolezen! VI, ki ste ustvnrlll hakterioiogljo, se ▼ svojem od navdušenj« omamljenem stanju niste zavedeli, da odločilni element nI bacil, tudi ne bolezen, ampak človek. ReSIII ste vsa vprašanja vesoijnostl, toda niste opazili, da Je največja uganka tale: zakaj, kadar razsaja Intluenca, nc zhole vsi za to boleznijo, temveč ostanejo mnogi zdravi? Zakaj v nekem mestu, kjer so podnebje ln vse druge okoliščine enake za vse prebivalce, 10.000 prchlvaicev oholi, 100.000 pa nef Kaj hi rekli vi na to, da more tudi duša nuditi odpor proti hakierljamT In vendar hI morali vedet!, da sta armada z zelo visoko moralo ali pa duSeven bolnik, v katerem se nekatere nmske sposobnosti nahajajo v posebno eksaltlrancin stanju, tudi manj dostopna za okuženje. Ti, dragi oče. In Tvoji sodelavci ate Izkazali človeštvu velike usluge. Medtem ko so se vaši očetje omejili na abstraktna razmišljanja, tkali sisteme ter se zadovoljevali z visoko donečtmi (razami (rekli so na primer, da Je okuženje magnetlčnl moment dinamičnega procesa v organizmu), ste vi tem puhlim besedam postavili nasproti znanstveno misel In točno opnzovanje. Toda mislili ste, da ste s svojimi Izsledki dosegli vrhunec popolnosti. Ml, vaši sinovi, vas moramo spomniti, da ste Izgubili z vidika človeka, ko ste zasledovali bacile. Vam se Je holezen zdela tako neosebna, da ste pri tem zgrešili In pozabili na oseho. »Vsaka doba Je neka sfinga: brž ko ta sfinga reši zadano jI nalogo, se vrže v prepad.« Pasteur in Koch in vi vsi ste hill Edlpl. ki so Iztrgali sfingi njeno skrivnost oh koncu preteklega stoletja. Ko pa so zdaj vsa vpraSanJa one dohe rešena, morate Izginiti. VI ste ustvarili klasično dobo zdravniške vede ter hili njeni zastopniki. Mi danes živimo s tako naglico, da sem Jaz, tvoj dvajsetletni sin, že t drugI dobi, v dobi preporoda. Sedanji čas dolguje mnogo preteklosti. Toda ml hočemo delati za bodočnost. Zato sem čim ml je hilo mogoče, zapusti! Pasteur-lev zavod. Jutri sc hom vpisal v zavod za prouče* vanje človekovega ustroja ter bom poslušal predavanja o človeški osebnosti. Z vso naglico Tvoj Peter Klaus. P. S. Ne pozabi na denar! Konec prvega dela. Mrl bomo začeli kot drugi del Lobelove knjige: »Rešitelji ljudi« objavljati napeto zgodbo o odkritju sladkorne bolezni, ali bolje zgodbo o insulinu ki je veljal človeka toliko naporov in toliko neutrudnega proučevanja in raziskovanja. Vsa zgodba je napetu povest, ki opisuje dramatično borbo za človeška življenja. Zanimala bo vse, tako izobražence kakor preproste ljudi, ker je spisana na lahek način in v napeti obliki. Doživljaji vatikanskih diplomatov: Napoleon in sv, stolica »Torej nič drugega kakor zapora pristanišč in odstranitev Angležev v vojnem času.« »Nič drugega kakor to. Vi boste presenečeni, kakor so bili presenečeni kardinal Caprara, kardinal Spina, kardinal Caselli, ki so morali priznati zaslepljenost Kima in tisto vrtoglavost duha, ki se je opažala pri kraljih, predno so padli s prestola.« »Jaz sem premajhna stvar — sem rekel, — da bi presojal sklope Njegove Svetosti, ali pa da bi si dovolil kar koli obljubiti. Edino, kar lahko obljubim Vašemu Veličanstvu je to, da bom točno poročal Vaše namene Njegovi Svetosti, da so bo lahko odločil tako, kakor so mu to zdi najbolj primerno in sicer o tem, da pošlje novega pogajalca v Tariz, ali pa da sklene primerno pogodl>o, ki bo pomirila njega samega in Cerkev, ali pa kako drugače zadostiti Vašemu Veličanstvu.« »Odpotujte tedaj in odidile hitro. V dveh tednih ste lahko v Milanu. Tam boste videli podkralja, razgovarjali se boste z duhov niki in se boste lahko prepričali, kako so zadovoljni s svojimi ugodnostmi. Nato boste šli v Rim in vse poročali Njegovi Svetosti in mu recite, da ste z menoj govorili v palači pruskega kralja.« »Vaše Veličanstvo me podi s preveliko naklonjenostjo, zlasti v tem letnem času. Jaz nisem več mlad in nisem trdnega zdravja.« »Kako? Zdeli ste se mi že mladi in močni.« »Visoki gospod, videz včasih moti. Nismo več mladi, če smo stari 51 let in že precej plešasti.« »Ne nameravam reči, da morate teči, toda želim, da se podvizate.« , To je približno ves razgovor, ki sem ga imel z Njegovim Cesarskim Veličanstvom. Trudil sem se, da sem si vse zapomnil, da bi mogel čimbolj točno vso poročati. Na splošno se mi je zdelo, da ima cear slab vtis o Rimu in da je bil celo prepričan — ne vem, na kakšni podlagi — da je moje bivanje v Dresdenu v zvezi z ohranitvijo tajnih vezi z Rusijo in da bi se spletkarilo v škodo Franciji. V začetku je Njegovo Veličanstvo — rekel bi — govorilo z menoj nekoliko odsekano, kmalu pa je postal zelo domač in mi je dovolil, da naj govorim popolnoma svobodno in odkrito razlagam svoje misli. Dobro vem, da bi lahko govoril še mnogo več. Hiter poziv pa me je tako zelo presenetil, da tudi nisem vedel, zakaj me kliče. Pa tudi Njegovo Veličanstvo mi je s tako hitrostjo razvijalo načrte in nasprotne misli, da sem se zelo trudil, da ne bi izgubil niti razgovora. Nalo pa mi je bilo še težje odgovarjati, ali pa obširneje razlagati kakšne misli. Naj bo, kakor hoče, Njegova Svetost mora biti prepričana, da je pomanjkljivosti mogoče kriva moja premajhna sposobnost, nikakor pa ne moja dobra volja. II. Bilo je že proti večeru istega dne v sredo, 19. avgusta 1807, ko me je Njegovo Veličanstvo zadržalo na avdlenci, ki je trajala najmanj tričetrt ure. Najprej mi je takoj izjavil, da je v Rimu zahteval, da naj mi dajo pooblastila tudi za konkordat z Nemčijo, Njegova Svetost pa je odgovorila, da iz rasnih razlogov tega dovoljenja ne more dati kardinalu legatu, pnč pa bo prišel v Pariz kardinal Litta, ki se bo za vse to pogajal skupno z menoj. Cesar je nalo nadaljeval, da nikakor ne namerava sprejeti omenjenega kardinala in je o njem rabil izraze, ki so bili izredno neumestni. Poudarjal je, da bi se o nemških zadevah moral jaz pogajati, da moram poznati vsa vprašanja in medsebojne razmere, ker sem bil tako dolgo v Nemčiji in sicer v isti službi, ki jo ludi sedaj opravljam. Če pa Rim že vztraja pri tem, da mora priti še en kardinal, ki bo ob moji strani, tedaj on ne more pristati na nobeno drugo osebnost, kakor na kardinala de Bajana. Ni mi dal prilike, da bi mu odgovoril in mi je pripovedoval naprej o grožnjah, ki jih je prejel v nekem obvestilu, oziroma pismu, ki ga je Njegova Svetost napovedala, da Ik> v konsistoriju naštela imena kraljevih izbrancev za izpraznjena škotijska mesta v italijanskem kraljestvu. »To pa se ni zgodilo — je rekel nekoliko zagrenjeno —, ker najdejo v Rimu vedno dovolj razlogov za zavlačevanje in ne pristajajo na tisto, kar zahtevam in želim. Vse to se dogaja samo zaradi tega, ker spletkarijo nekateri duhovniki, ki hočejo prebirati samo brevir in poznajo državne dolžnosti prav toliko, kakor slepec barve.« Omenjeno pismo, ki že nekaj časa posebno jezi tukajšnje kro-I ge, meni ni znano, ker mi moja načela niso dopuščala, da bi zahteval, da mi ga predložo. ' (Dalje.) Komunistični vodje beže iz partizanskih oddelkov Razsulo partizanstva na Dolenjskem se nadaljuje — Satansko sovraštvo in zverska razvratnost, ki sta pokrila našo pokrajino z zločinstvom Sramotni madež, ki je padel na naše ljudstvo 7 nastopom komunistične tako imenovane »osvobodilne fronte« ter z vsemi njenimi zločinskimi posledicami, se v ognju ljudskega odpora vedno bolj in bolj izpira in očiščuje. Narod je po tolikih grozodejstvih komunistov, ki jih vodijo najnizkotnejš: izvržki človeške družbe, segel po samoobrambi ter se z elementarno silo vrgel po svojih zatiralcih in uničevalcih. Toliko opevanega partizanskega junaštva je naenkrat konec. Z raznih krajev prihajajo poročila, ki govorijo o paničnem begu partizanskih skupin iz območja vasi, kjer so 6e kmetje zoper komuniste združili v vaške straže. Voditelji komunistične 6tranke, ki je vso partizansko akcijo organizirala, pa bežijo proč od svojih oddelkov kakor podgane iz potapljajoče se ladje. Drugi spet skušajo z obupnimi napori rešiti, kar se rešiti da. Vrgli so v javnost govorice o krutosti tako imenovane »bele garde«, ki da mori in muči kot jagnje nedolžne komuniste, dalje da partizani ali komunisti sploh niso nikoli izvrševali kakih umorov, temveč le nedisciplinirane bande itd. Toda to so le zadnji, medli svetlobni bliski komunistične zvezde, ki naglo tone in ne bo nikoli več zasvetila s svojo krvavo rdečo svetlobo nad slovenskim ljudstvom. Pravica je že stegnila svojo neizprosno roko nad komunistično zločinstvo. Drug za drugim padajo voditelji v roke oblasti ali pa v roke vaške samoobrambe, ki s komunisti postopa, kakor njihova zločini zaslužijo. Zdaj šele prihajajo na dan grozodejstva, ki po svojem značaju daleč presegajo špansko revolucijo in njene grozote. Človek ne bi verjel, da more človeška narava tako globoko pasti in se oblatiti s tako gnusnimi zločini. Ljubljanska inteligenca, ki je v gotovem številu kljub vsemu prizadevanju in prepričanju poštenih ljudi gledala v »osvobodilni fronti« nekaj lepega, se zdaj lahko prepriča sama, koga je podpirala. ^ j/ Satansko maščevanje Znan je že širši javnosti umor podžupana pri DeVici Mariij v Polju, g. Pogačnika. Njega so partizani ugrabili ponoči na njegovem domu skupaj z njegovo ženo ter sinčkom. Očeta in mater so pri Polici ubili, otroka pa 60 vzeli s seboj ter ga iz maščevanja do pokojnega Pogačnika hoteli vzgojiti za čistokrvnega komunista Res satansko maščevanje, ki ga je zmožna samo do dna pokvarjena dusal K sreči je bil oddelek partizanov, ki je ugrabil Pogačnika, pd. Rogoma, popolnoma potolčen in postreljen in sinček je bil rešen. Našli so ga privezanega h komunističnemu komandantu, ki je bil dal družino poklati, otroka pa hotel iz maščevanja vzgojiti za komunista. Mučenica za vero Zelo značilen primer junaškega mučeništva za vero, ki nič ne zaostaja za svetlimi primeri iz let španske revolucije, je dala učiteljica v Hinjah pri Žužemberku, gospodična Darinka Čebulj. Do razpada bivše Jugoslavije 6e je udejstvovala v sokol-skih društvih, pozneje pa je mirno živela svojemu poklicu. Letos v pozni pomladi, ko so komunistično partizanske tolpe prišle s svojo pravo barvo na dan, je bila odpeljana skupaj s hinjskim kaplanom g. Henrikom Novakom. Zapisnik o 6inrti kaplana Novaka se je našel v žepu ubitega partizanskega komandanta, večkratnega morilca Ivana Rometa, o Darinki Čebulj pa se dolgo ni izvedelo kaj bolj podrobnega. Pozneje pa so vendar ljudje zvedeli tudi podrobnosti o njeni 6mrti, ki je bila naravnost mučeniška. Partizan, ki jo je zasliševal, jo je vprašal: »Ali si za partizane?« »Ne,« odgovori učiteljica. »In zakaj ne?« »Zato ne, ker me katoliška Cerkev, nezmotljiva učiteljica uči, da nikdar ne smem sodelovati z brezbožnim komunizmom.« Po tem odgovoru je bila takoj obsojena na smrt in po hudih mukah in onečaščanju ubita. Prelila je kri za svoje versko prepričanje. Zverinstva brez primere Kakšnih nečloveških, naravnost zverinskih de janj je sposoben komunizem, dokazuje najbolj primer šoferja Jelovška iz Zaplane pri Vrhniki. Tega so partizani najprej obstrelili. Težko ranjen v ključnico se je zavlekel v grmovje, kjer so ga našli partizani in ga začeli mučiti. Iztaknili so mu oči in polomili kosti na rokah in nogah. Najbrž so hoteli iz njega izisliti kakšna priznanja. Potem so mu toliko časa tiščali roke in noge v krop, da 60 se mu čisto skuhale. In to pri živem telesu! Kaj pra vijo k temu postopanju ljubljanski salonski komu- nisti? Morda bi se kdo izgovarjal, da to ne more biti resnica, toda tisto je ugotovila uradna zdravniška komisija pri obdukciji, ko so izkopali truplo. Okrog vratu je imelo truplo jasne znake davljenja. Tepli so se, kdo bo mučil žrtve Vsa zločinstva, ki so jih izvršili komunisti nad nedolžnim prebivalstvom, so tako številna, da j in ho težko zbrati in podati pregled. Za mnogo zlo-činstev morda ne bomo nikdar zvedeli, ker jih kri-„ejo temne globine gozdov in kraških jam. Izvajale so se pa povsod, ne slučajno, temveč načrtno, po navodilih centralnega komunističnega vodstva, po enotnem pravilniku, ki se je na več krajih našel zajetih partizanskih arhivih. Prazen je torej izgovor tistih zakrknjencev, ki pravijo v najnovejšem času, da so zločinstva izvrševale le neorganizirane, neodgovorne tolpe. Vse 6e je izvajalo po navodilih komunističnega vodstva. Iz okolice Žužemberka je znano, da so se partizani stepli med seboj, ker se niso mogli zediniti, kdo bo mučil žrtve. Vsak bi jih rad. Mučenje pa so izvajali na najbolj rafiniran in okruten način. Eden izmed načinov, kako so zadoščevali svojim zločinskim nagonom, je bil ta, da so namazali nož mastjo, tako da so lahko žrtev rezali, ne da bi tekla kri. Tako je žrtev ostala kljub strašnim ranam še vedno pri življenju. Ta način so zlasti izvajali nad ženskami. V okolici Žužemberka, ne daleč od Sela pri Šumberku, se nahaja 131 grobov, kamor so komunisti pometali 6vo.je žrtve. Glavni okrutnež in eden izmed največjih krivcev je bil tukaj Smrke, doma iz Kamnika, ki ga je že zasegla roka pravice, kakor bo zasegla tudi vse druge. Znanega Lojzeta Mavca iz Mirne peči, enega izmed štirih zavedno protikomunističnih fantov, so tudi mučili na okruten način. Rezali so mu ud za udom, mu porezali spolovila in ga nazadnje potolkli s koli. Mavec je do konca vztrajal pri svojem protikotnunističnein in katoliškem prepričanju, kljub temu. da so mu ponujali vodstvo enega sektorja. Ubili so tudi njegovo sestro iz Vrhpeči, mater sedmerih otrok. Prav tako so ubili mizarja Makšeta, zelo spoštovanega ntoža. Njegove smrti je kriv med drugimi partizan Pirnat, ki mu je pripravil zasedo in ga odvedel v partizanski tabor. Zelo hudo so mučili partizani tudi šenlrupert-skega fanta Franceta Zonta, doma iz Hrastnega. Polomili so mu ude, ga žgali na razbeljenih ploščah in ga končno ubili. A to je samo nekaj primerov, ki so že zdaj znani, ki pa vendar dovolj osvetljujejo vso komunistično propalost in nečloveško. Kakor v Španiji... Danes je popolnoma jasno, da je imela partizanska akcija v Sloveniji isti cilj, kakor ga je imela komunistična revolucija po drugih deželah n. pr. v Španiji. Značilno za to je, da 60 imeli povsod glavno besedo španski rdeči prostovoljci, od Beblerja, Janhube pa do »Velikonje« in Ivana Rometa, ki je v 6vojem krvniškem zapisniku vmes med seznami žrtev sestavljal primitivne španske verze o 6vojih nekdanjih španskih rdečih ljubicah. Tudi metode so bile iste, kakor v Španiji, le da je pri nas zagrizenost in krutost večja. Tudi cerkve in cerkveno posodo so skrunili, kakor dokazuje primer iz Mačkovca pri Novem mestu, kjer so partizani podružnično cerkev oskrunili, iz cerkvenih posod pa pijančevali. Kakšen privilegiran položa. so imeli španski prostovoljci, kaže najbolj primer ubitega Ivana Rometa. Ko so tega ljudskega krvnika kmečki fantje ujeli, se je izgovarjal na 6ledeč način, misleč, da so to njegovi partizanski tovariši: »Kaj pa hočete, saj jaz sem vendar ta pravi komunist, jaz sem celo španski prostovoljecl« »Poštene ljudi je treba iztrebiti!« V Gorenji vasi pri šmarjeti ob Novem mestu so poleg tolikih drugih žrtev partizani ubili tudi 28letnega krojača Stanka Grahuta. Zaman 60 bile vse prošnje vaščanov, češ, to je vendar najbolj pošten fant v vasi. »Saj prav take moramo iztrebiti!« so rekli partizani. Umor je zakrivil Alojzij Pajk bivši Grahutov pomočnik, ki je 6vojega bivšega mojstra dal ujeti. Grahut je bil umorjen z bajoneti. V prsa je dobil 7 bodljajev, dva v levo stran vratu, na desni strani pa mu je bil vrat do polovice prerezan; tri zabodljaje je dobil tudi v trebuh, obraz, zlasti pa spodnja čeljust, pa sta bila popolnoma razsekana. Prav kakor divji tiger, ki plane na svojo žrtev in jo iz krvoločnosti mesari Ogorčeno ljudstvo je zahtevalo truplo nazaj in ga pokopalo med veliko žalno slovesnostjo, čeprav so partizani grozili, da bodo vse udeležence iz zasede postrelili. Ugotovljeno je, da so pokojnega Grahuta mučili neki Vovk iz Žalovč, Ivan Macedon iz Oreš-ja, Golob iz Radule in Jerman iz Gorenje vasi. Smrtna groza ni nikoli držala ljudi v svoji oblasti tako kakor pod partizanskim strahovanjem. Za vsako malenkost smrt! Tako so Grila Janeza ubili samo zalo, ker se je nekdo izjavil, da 6e mu zdi, da je Uril nekoliko »farškit. Odgovorna za smrt Grila Janeza, doma iz Rušincev pri Novem mestu, sta Pečak Martin iz Bušinra ter Polko Prane, ki je komisar tamkajšnje partizanske čete. »Krščanski socialisti« in njih zločinska vloga Kljub zločinstvu partizanov se še med partizani najdejo ljudje iz vrst bivših krščanskih socialistov, ki imajo to žalostno ali boljo zločinsko nalogo, da skušajo pred ljudmi prikazati komuniste kot lake, ki veri ne nasprotujejo, češ, saj smo tudi mi krščanski socialisti med njimi. Eden izmed teh zločincev, ki je njegovo delo še bolj zločinsko kakor pa komunistična krvoločnost, kajti on ji pripravlja pod lepim videzom pot, je Vinko Kos iz okolice Novega mesta. Ta se zlasti trudi, da hi ljudi pridobil za komuniste s tem, da se izdaja za pravovernega kristjana. Seveda ljudje že dobro vedo, da danes med »krščanskim sorialistom« in komunistom ni prav nobene razlike, nasprotno, da so se prav iz vrst krščanskih socialistov rekrutirali najbolj vneti kolovodje partizanstva. Število žrtev je strahotno Po dosedanjih ugotovitvah so partizani pobili na deželi in v Ljubljani gotovo že nad 1500 ljudi. To je dosedanja statistika. Mnogo pa je takih primerov, ki še niso znani; zlasti se še ne pozna število takih, ki so jih partizani pobili med lastnimi vrstami, ker se jim niso zdeli zanesljivi ali ker se niso hoteli uklonili njihovim zahtevam. Kdo so krivci Partizanski kolovodje so si iz strahu pred pravico nadeli razna izmišljena imena. Toda vse to jim nič ne pomaga, ker se njihova imena prej ali 6lej zvedo. Ljudstvo glavne krivce povsod že prav dohro pozna, pozna celo navadne partizane, ki se ne bodo mogli poskriti, ne da bi jih pograbila roka pravice. Navajamo spet nekatera imena, ki slovijo med ljudstvom po krvoločnosti in zverinstvu. V okolici šmarjete je moril ljudi Novomeščan Ljubo Košir, ki si je sam zapel žalostno pesem, da je že ubil 30 ljudi. On je sodeloval tudi pri umoru župnika Komljanca. V šmarjetski dolini se udej-stvuje tudi novomeški trgovec s papirjem Vinko Kos, ki na tem odseku vodi vso prehrano, propagando in upravo. Z njim se vlači Slavka Becele-tova iz Zagrnila št. 5. Kot bolničarka se jo v teh oddelkih udejstvovala Stanka Košakova iz Novega mesta. Pri tako imenovani udar-i brigadi sodelujejo znani bratje Suhinji ii Novega mesta. Ta udarna brigada je zdaj že 6koraj popolnoma razbita. V znani bitki pri Smolenji vasi, kjer so partizani doživeli velik poraz in začetek razkroja, so komunistični vodje mlade udarnike napojili z vinom in žganjem ter jih pognali v naskok, ki se je končal z velikim porazom in velikim žrtvamii. Tu je padel tudi sedmošolec Viktor Majzelj iz St. Jerneja. Ob Mirni peči slovi po svoji okrutnosti Adolt Ostorc, sin trgovca Štefana Osterca iz Mirne peči. On ima med partizani funkcijo sodnika in političnega komisarja. Prav lako iz Mirne peči je Slano Potočar, politični komisar 4. Čete II. bataljona. Pri Beli cerkvi se je zelo udejslvoval učitelj Medved ter domačin Mislej Ljubo, ki ima največ zaslug za nabiranje partizanov. Dalje je eden izmed vidnejših komunistov učitelj šlibar, ki zelo terorizira in pobija ljudi Pri Žužemberku pa je najbolj zaslovel po svoji okrutnosti Smrke, nekdaj cestni nadzornik v Kamniku. 'oleg tega se navajajo šo imena: Zalar Tono pri Borovnici, Lado Potokar pri Višnji gori in prav tam šil I igo j ter višnjegorski učitelj Turnherr. Razume pa se, da je še veliko drugih imen zločincev, ki bodo v pravem času vsa prišla na dan, v roke sodnikov. Kmečka samoobramba Zaradi udarcev, ki so jih partizanski oddelki prejeli v zadnjem času in ki jih še prejemajo, so je njihova organizacija že razkrojila in je sedaj v razsulu. Partizanski oddelki begajo kot divjo zveri iz kraja v kraj in ne spijo dve noči v istem kraju. Oddelki vaških straž, ki so se žo na mnogih krajih osnovale ali pa se zdaj snujejo, jih ne pustijo priti blizu naseljem, ali pa jim sledijo v gozdove ter jih preganjajo in uničujejo. Zaradi tega so zavladale med partizani obupne razmere. Imovino skušajo prodati kmetom po smešno nizki ceni, kar ti odklanjajo, voditelji pa beže od svojih oddelkov in se skušajo poskrili. Tako se je začel konec enega izmed najsra-motnejših poglavij v zgodovini slovenskega ljudstva. Stoletnica zeljarske industrije v Ljubljani Ljubljana, septembra. I Kislo zelje jc prastara slovenska narodna jed in moremo skoraj trditi, da so naši sosedje način ] uživanja konzerviranega zelja posneli od nas; v umetnosti kisanja zelja res nihče ne dosega našega kmeta, še manj pa še sedaj znanih trnovskih zeljarjev. Zeljarska industrija v Ljubljani bi mogla prav letos ali lani slaviti stoletnico, odkar je postala — obrt. Točnih zapisnikov, kdaj so se nekateri Trnovčani in Krakovčani prijavli kot obrtniki zeljarji, sicer ni, toda naš domač zgodovinar Vr-hovnik piše v svoji »Zgodovini trnovske fare«, da se je ta obrt pričela okoli 1. 1840 in da so v Ljubljani nekatere družine, ki podedujejo zeljarsko obrt iz roda v rod. Pripomniti moramo da je ki-sanje zelja bilo siccr že poprej znano, morda je že kakih 500 let, odkar je prvi naš človek odkril skrivnost, kako ohraniti to dobro živilo tudi čez zimo, prava zeljarska obrt pa je stara komaj dobrih to let. Zeljarji v Trnovem in Krakovem so še vedno ugledni podjetniki, čeprav 60 jim prejšnja leta že pričeli delati hudo konkurenco nove zeljarske rodbine v Mostah, na Kodeljevem, na Barju in pa kmečki zeljarji. Dandanes si ti zeljarji ne bodo več konkurirali, zakaj vse zelje, kar ga bodo sedaj, ko zore zeljnate glave, naribali, ga bodo mogli zlahka prodati, bodisi v Ljubljano, bodisi kam drugam. Bila so namreč leta, ko sta samo Trnovo in Krakovo kar v vagonih izvažala kislo zelje tako v bližnjo Italijo, v nemška mesta, kakor Gradec, Dunaj, Linz ter druga manjša mesta, pa tudi v prekmorske dežele. Velik kupec ljub-lajnskega kislega zelja je bil Egipt, drugi velik kupec pa Južna Amerika. O zdravilnih snoveh v kislem zelju, zlasti o vitaminih, je bilo mnogo pisanega, vedeti pa moramo, da kuhano kislo zelje izgubi večino hranilnih, redilnih in zdravilnih snovi. Najboljše je, da kislo zelje tudi pozimi uživamo surovo, recimo kot solato, z dodatkom malo olja, ali kake d«jige maščobe; če imamo slučajno na mizi kak golaž, uživajmo zraven kislo zelje surovo. Škoda je res kislega zelja, da bi ga z mesom kuhali v tako-zvani »segedinski golaž«, ki pač nasiti človeka, ne daje pa mu prav nič za zdravje potrebnih snovi. Sedaj doraščajo in se debele zeljnate glave. Po nekaterih njivah je kar veselje pogledati, kako debele so te glave, zlasti tam, kjer je pridelovalec imel dovolj gnoja, ki ga zelje zahteva kar precej. Posamezne glave žc dosedaj dosegajo težo tudi o Gorenjskem. 26. MARCA: 1717 stoletna jubilejna slovesnost znamenite procesije na veliki petek, praz-novana od jezuitske bratovščine v Ljubljani. — 1792 je umrl v Freiburgu, v Kamniku 2. aprila 1748 rojeni Jurij Karoi Starovašnik, doktor zdravilstva. 28. MARCA 1700 je bila posvečena cerkev sv. Jožefa pri bosonogih avguštincih v Ljubljani 29. MARCA: 1797 so vkorakali Francozi pod generalom Bernardottom v Ljubljano in pod generalom Masseno v Celovec. — 1810 je bila pri c. kr. okrožnem uradu v Ljubljani javna dražba že 1785 razpuščenega; nato nekaj časa za šolo uporabljenega kapucinskega samostana v Kranju, ki sta ga gospoda Škarja in Wagen-trutz izdražila za 400 gold. 30. MARCA 1811 zjutraj ob pol dveh je izbruhnil v Tržiču ob močni burji v neki kovač-nici |iožar, ki je v četrt ure spremenil trg v ognjeno morje, upepelil 151 hiš, 7 kovačnic za kose, podružnično cerkev in graščino poleg 100 delavnic in stranskih poslopij, 75. oseb i«. našlo smrt. Samo župna cerkev, župnišče in 39 hiš je bilo rešenih po .največjem trudu. Vlada je dala pogorelcem 37.000 frankov. 2. APRILA 1840 zvečer je pogorelo v Trbo-jah v smledniškem okraju 18 hiš in več gospodarskih poslopij. 5. APRILA 171? so podrli stari rotovž v Ljubljani. 10. APRILA 1715 so spravili v Ljubljani preveliko množico beračev v lazaret in jih oskrbovali iz nabiralnikov, postavljenih v glavnih cerkvah, število na ta način oskrbovanih revežev je znašalo 280. 11. APRILA: 1744 se je rodil v Kamniku Jurij J a pel j, ki je po končanih študijah stopil v duhovski stan, deloval v več krajili plodonosno kot dušni pastir, poleg svojih stanovskih poslov oskrbel tudi nrevod več svetopisemskih del v kranjski jezik in nazadnje kot kanonik in višji šolski nadzornik v Celovcu 10. oktobra 1807 v Gospodu zaspal. — 1837 je bil na Kranjskem rojeni in v Ameriki kot misijonar blagonosno delujoči Friderik Baraga, sedaj generalni vikar škofije v Cincinnati, na obisku v Kranju, od koder se je kmalu zopet vrnil na svoje mesto; deželnemu muzeju je zapustil v trajen spomin več redkosti iz Amerike, knjižico o šegah divjih Indijancev in od njega spisano versko knjižico v jeziku Ottavveh. 15. APRILA 1700 je bila avguštinska, sedaj frančiškanska cerkev pri špitalskem mostu v Ljubljani od škofa Žige Kristijana grofa Her-bersteina posvečena. Ustanovnjjci, baroni Russenstein, so bili navzoči. 16. APRILA 1717 je položil takratni župan, Jakob Herndler, temeljni kamen za novi ljubi jaški rotovž. 17. APRILA 1825 ponoči je pogorelo v vasi Šiški pri Ljubljani 60—70 hiš z gosjrodarskimi poslopji. 18. APRILA 1695 je bila v Ljubljani razglašena nemška dencirna vrednost, vendar je ostalo staro imenovanje do najnovejših časov med kmetskim ljudstvom, šest soldov je bilo 1 repar (Batzen), 5 reparjev 1 petica (Sieben-zehner) ali 17 krajcarjev, 3 petice 1 rajniš (Rheinisch) ali 51 krajcarjev in 100 rajnšev 85 nemških goldinarjev. V letu 1788 je bilo kovanih mnogo enojnih in 1790 mnogo dvojnih ali dva zlatnika, ki so bili 1802 še v prometu. 19. APRILA 1714 ie umrl J. A. Dolničar (Thalnitscher) pl. Thalberg, generalni vikar ljubljanske škofije; pod njim in na njegovo pobudo je bila sezidana današnja ljubljanska stolnica (velikanska kupola ie bila postavljena šele 1S41 od Matevža Med veda, po domače Pin-tarja, kmetskega zidarja iz cerkljanske župnije) in Collegiura Carolinum. 21. APRILA: 1686 je bil krščen v ljubljanski stolnici, škofu pripadajoči ujeti turški suženj Ali, ki je dobil ime Nikolaj. — 1835 zvečer je pogorelo mesto Radovljica z župuo cerkvijo in župniščem. 22. APRILA 1702 se je pripeljalo po reki Ljubljanici prvih 6 uršulink iz Gorizije v Ljubljano, odpeljali so jih v gosposkih kočijah in so se nastanile v hiši svojega ustanovnika gosp. pl. Schellenburga. 24. APRILA 1841 slovesni sprejem usmiljenih sester iz reda sv. Vincencija Pavlanskega v Gradcu. 25. APRILA 1615 inkvizicijska seja za iztrebljenje luteranstva. Za ta dan je bil poklican deželni pisar David Panthaleon. 28. APRILA 1686 je udarila ob 4 zjutraj strela v deželno smodnišnico na ljubljanskem Gradu, v kateri je bilo okrog 500 stotov smodnika, prižigalnih kapic in ostalega goriva. Eksplozija in z njo povzročeni pretres sta bila strašna; mnogo hiš je bilo porušenih, nobeno okno in nobena peč v mestu ni ostala nepoškodovana, železna vrata smodnišnico je vrglo več kakor uro daleč. 30. APRILA 1776 se je rodil v mitnici pri črnuškem mostu Ludovik baron Ravbar, ki je kot zadnji potomec te na Kranjskem slavne rodovine umrl kot kanonik v Olomticu 23. decembra 183 L, ' LabaceDsi*. šd&oSm, novica Koledar Soboto, 12. septembra: Ime Marijino; Gvi-don, spoznavalec; Anton, škof in mučenec; Ma-cedonij, mučenec; Sil vin, škof. Nedelja, 11. septembra: Notburga, devica; Filip, mučenec; Amut, škof; Ligorij, mučenec; Mavrilij, škof. Profesor Alfonz Paulin Svoj 90. rojstni dan praznuje v ponedeljek, 14. septembra, nestor slovenskih botanikov, profesor Alfonz Paulin. .le telesno oslabljen, a duševno svež. Kadar mu prinese R. Juvan šopek izbranih cvetlic z botaničnega vrta, si ogleda prav natančno vsako. Profesor Alfonz Paulin se je rodil 14. septembra 1851-1 na Turnški graščini pri Krškem. Prirodopis jo študiral na graški univerzi, kjer je leta 1878. naredil izpit za profesorja prirodoslov-nih ved. Služboval je vse svoje življenje v Ljubljani. Leta 1886 je postal ravnatelj botaničnega vrta, ki ga je urejeval do leta 1931. 1'etdest let jo žrtvoval delu na botaničnem vrtu. V tem času je prehodil v hotaniških ekskurzijah vso bivšo Jugoslavijo in izdal skoraj dovršeni herbarij »Flora e\siccata Carniolira«. Sodeloval je s prispevki iz svojega ožjega raziskovalnega okrožja pri najznamenitejših evropskih florističnih delih in je bil v stalni zvezi z raznimi svetovnimi učenjaki. Častitemu slarčku-učenjaku želimo, da bi preživel v miru večer svojega življenja. Važna praktična nujna NOVOST Dr Fran Bradač SLOVAR TUJK Druga predelana in pomnožena izdaja 203 strani, broš L. 36- vezana L. 44- SLOVAR TUJK razlnga nnd 12.000 izrazov in fraz, ki jih uporabljajo moderni jeziki. Prepotrebna knjiga prav za vsakega-Slovar je izdala založba Ljudske knjigarne v Ljubljani Pred Škofijo 5 - Miklošičeva cesta 3 — Upraviteljstvo I. dekl. meščanske šole v Ljubljani sporoča, da se prično popravni izpiti ilne 17. septembra ob 8. uri zjutraj v šoli na Grabnu. Natančnejši spored je na deski v šolski veži. Prošnje /a popravni izpit naj oddajo učenke v šoli do 15. septembra. Zunanje učenke naj si pravočasno preskrbe dovoljenja za vstop v mesto. — Na II. dekliški meščanski šoli v Ljub-Ijani-llc/iciud, bodo popravni razredni in za-vršni izpiti od 24. septembra dalje, vsak dan (d) 8. Natančni razpored je v šoli na oglasni deski. Upraviteljstvo. — Privatna dvora/redna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva ulica 2? (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne. — Delni sončni mrk v četrtek. Kakor je bilo napovedano, jc v četetek tO. t. m. ob 17.45 nastal ne|>opoloii sončni mrk, ki se je v Ljubljani lahko dobro videl. Zavzel je obseg 0.31 sončne oble v premeru. Najbolje se je videl okoli 18.30 in so ljudje lahko opazovali, kako je bila bela plošča na desni strani srpasto prirezana, zadaj za njo pa se je bleščalo sonce. Okoli plošče so se vrstili raznobarvni kolobarji, zlasti v raznih rdečih nijansah. Mrk je končal nekaj minut pred sončnim zahodom. Tega ni bilo mogoče opazovati, ker se ie obla skrila za večji oblak. Pri nas je trajal neno-polen sončni mrk 1 uro in 38 minut. Popolen mrk se pojavi v gotovem kraju vsakih 3b0 let. Ta mrk tra ja kvečjemu kakih 8 minut. — Rekordno stanje barometra. Ko je termometer 4. septembra zaznamoval svoj letošnji rekord z +32.5° C, je bil pač zanimiv vremenski pojav. Letošnji september sploh zaznamuje različne vremenske in druge zanimivosti. Poleg hude vročine je v četrtek prinesel še delni sončni mrk. V petek zjutraj na je september naklonil barometru poseben rekord. Zračni pritisk se je od prejšnjega dneva še močno povečal in je dosegel v petek zjutra j stan je 772.2 milimetra. V tem poletju še ni bil nikdar barometer tako visoko, kajti najvišje stanje je bilo avgusta 769.3 mm. Letos so bili drugače prav redki dnevi, ki bi se lahko izkazali s še višjim barometrom. Trije dnevi so med vsemi letos zaznamovani z barometrskim rekordom: 3. januar 774.3 mm, 23. januar 776.8 mm in 22. marec 773.6 mm. V četrtek je bil zazno-movan maksimum +26.6" C, v petek jutran ji minimum +12.6° C, ta nekoliko nižji od četrtkovega. V petek zjutraj je valovila nizka, gosta megla. Pozneje se je razpršila in posijalo je sonce. — Izbrisi dolgov v zemljiški knjigi. V avgustu je bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih 26 predlogov za izbris različnih starih in novejših dolgov. Izbrisani so bili dolgovi za 148.000 lir, to novejšega datuma, dalje stari dolgovi za 49.057 K ' in dolgovi za 2.522.841 din. Izbrisana sta bila med drugimi dva mala kronska dolgova v zneskili po 70 in 62 K. Najvišji izbrisani dinarski dolg je znašal 800.000. V juliju je bilo 30 predlogov za izbris 2,998.348 din. Bilo je dalje zaznamovanih 13 predlogov za zaznambo realnih eksekucij glede terjatev v znesku 129.145 lir. Dalje so bili vloženi 3 predlogi za uvedbo dražbenega postopanja za terjatve v skupnem znesku 170.179 lir in 2485 din. Neki upnik je predlagal uvedbo dražbenega postopanja zaradi bagatelnega zneska 45 din. Da-jje sta bili avgusta predlagani 2 prisilni upravi zaradi 55.400 lir. Ena od teh je bila kmalu nato preklicana, ker je prišlo med upnikom in dolžnikom do sporazuma. _ Bodimo pozorni pred grižo. Smo v času obiranja zrelega sadja in mladina je seveda srečna, ako ima priliko, da sc naje jabolk. hrušk in sličnih dobrot. Ta lepa stran meseca septembra pa ima tudi svojo senčno. Pretirano užjvfl.nie sadia ima za posledico razne bolezni v prebavilih. Najbolj nedolžna bolezen je seveda, če neprevidnega otroka po zavžitem sadiu boli trebuh, zlasti, ako se je po jabolkih in hruškah napil vode. So pa še resnejše bolezni, najbolj nevarna pa je nedvomno griža, ki je nalezljiva bolezen in sc rada loti tudi odraslih. Pojavov griže je bilo zadnje čase več zabeleženih, v nekaterih hujših primerih so morali posredovati celo reševalci s svojim avtomobilom. V ljubljanski bolnišnici in drugih zavodih leži že sedaj več bolnikov, bolnih za grižo. Zato svetujemo vsem, zlasti pa staršem največjo previdnost. Otroke je treba opozoriti na največjo snažnost. Vsako ialiolko, ki ga hočemo pojesti, moramo umiti. To najbolj store matere, zakaj otroci so pač bolj neučakani. Najbolj nevarno je jesti sadje, ki je ležalo že dalj časa na zemlji. Bacili griže so povsod, v vlažnih, travnatih tleh pa se najbolj množe. ludi nezrelo sadje je nevurno, ker oslabi želodec. ki je potem raunj odporen proti griži. Vedeti moramo, da en sain lxilnik lahko ogroža vso družino in okolico, tudi take osebe, ki sploh ne jedo sadja ali pa, ki so pri uživanju sadja skrajno previdne! — Krizanteme cveto. Poleg dni i j je nedvomno najlepšo naša jesenska cvetlica križanjema, ki se je pri nas že zelo udomačila. Res je, da jo marsikdo še vedno zamenjava z da-li.jo, o.i katere so nekatere vrste res slične krizantemam, vendar sta to dve različni vrsti cvetlic. Medtem, ko je dalija doma v Mehiki, je krizantema prišla k nam z Japonskeira, kjer so jo že Japonci sami, priznano najboljši vrtnarji, že visoko kultivirali, pa tudi v Evropi je kultura te cvetlice na visoki stopnji in poznamo že mnogo vrst krizantem. Krizantema cvete vso jesen, tja do prve slane ali snega, ki jo pač umorita. V dobrih toplih jesenih jo imajo tudi vrtnarji samouki toliko, da jo morejo z domačega vrta zanesti na grobove svojih rajnih, katerih najlepši okras je na vseli mrtvih dan, ako pa zapade slana pred 1. novembrom, potem imajo krizantemo pač skoraj samo še poklicni vrtnarji, ki jo vzgajajo v cvetličnja-kih. V takih primerih so pri nas krizanteme izredno draga zadeva. 1 K Mariji Pomočnici na Rakovnik vabi za nedeljo, 15. sept. ob netili popoldne ljubljanske može in mladeniče Moška kongregacija križan-ska. Pobožnost se prične z eovorom, nato pa slede pele litanije Matere Božje z molitvami. Dopoldne ob II ima kongregaciisko predstojni-štvo kratko sejo v govorilnici križ. samostana. 1 Lektor Nemške akademije dr. Otto Drii-ner, je ponovno vpoklican pod orožje in bo prevzel vodstvo lektorata v Ljubljani gospod profesor dr. Henrik S\vol>oda. Gospod dr. Drii-ner se poslavlja v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10 dopoldan v srebrni dvorani hotela »Union« od članov in prijateljev Nemške akademije s prireditvijo: »Zakladna Skrinjica nemške pesnitve in glasbe«. 1 Na ur.šulinski gimnaziji bodo vsi popravni izpiti 16. septembra ob 8. Učenke, ki lx)do delale sprejemne izpite, naj najkasneje do dne 15. septembra vlože pri ravnateljstvu lastnoročno pisano nckolkovano prošnjo. Prošnji pri-ložc 4 lire za cerkveni kolek, spričevalo 4. raz--reda ljudske šole ter rojstni in krstni list. Sprejemni ipiti bodo 22. in 23. septembra. Izven meje stanujoče učenke, laliko dobe pri ravnateljstvu potrdila za prehodnice. 1 Izpiti na meščanski šoli v Lichtcnturno-vem zavodu. 1. Popravni izpiliti za učenke L, II., III. razreda se prično 17. septembra ob 8. uri. 2. Razredni izpiti za tiste učenke, ki zaradi opravičene odsotnosti niso bile ocenjene pri končnem redovanju, se prično 21. septembra ob 8. uri. Za morebitne prepustnice preko meje je treba pravočasno poskrbeti. Uprava. I 80 kg drv za osebo bodo odslej trgovci s kurivom razdeljevali strankam, seveda samo onim, ki nimajo take zaloge drv, niti plina, niti lastnega gozda. Dosedanja množina je torej več kot potrojena, vendar pa ne moremo prerokovati, koliko časa bodo ljudje morali shajati s temi drvmi. Zato naj vse tranke skrbno varčujejo s sedaj dobljenim kurivom, da ne bo neprijetnih presenečenj. Tisti, ki so za september že dobili po 25 kg drv za osebo, lahko brez zopetne predložitve potrdil dobe še po 55 kg drv za osVbo, vendar pa pri istem trgovcu, kjer so sedaj dobili drva. Drva dobi pri trgovcu s kurivom samo tisti, kdor predloži mesarsko knjižico in potrebno potrdilo hišnega gospodarja. 1 Nabavljalna zadruga mestnih uslužbencev, ki se je zcio naglo prav koristno uveljavila ter še vedno napreduje, je po naklonjenosti županstva dobila večje in lepše prostore v mestni hiši v Prečni ulici št. 2. Ker se trgovina zadruge v soboto, 12. t. m. seli iz sedanjih prostorov na magistratu, zato bo trgovina v soboto popoldne zaprta, v ponedeljek, 14. t. m. ziutraj bo pa že poslovala v novih prostorih v Prečni ulici št. 2. Selitev v mnogo večje in ugodnejše prostore, ki tudi leže skoraj v središču mesta, pomeni za to pomembno zadrugo spet prav velik napredek, predvsem je pa selitev nov dokaz velike skrbi županstva za mestne uslužbence. 1 Seznami davčnih osnov zdravnikov, zobozdravnikov, živinozdravnikov in zobotehnikov-dentislov bodo do 24. t. m. med uradnimi urami razgrnjeni v vratarjevi sobi na magistratu. 1 Pečarske in cementninarske pomočnike vljudno vabimo na sestanek ki bo v nedeljo, 13. septembra 1942 ob 9 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva c. 22, I. nadstr., soba št. 5. Na sestanku bo referent oddelka poročal o kolektivni pogodbi, ki naj se sklene za navedeno stroko in o ostalih aktuelnih vprašanjih. Z ozirom na važnost razgovora vabimo vse pomočnike in delavstvo, da se sestanka udeleže. — Oddelek industrijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani. 1 Mizarske pomočnike vljudno vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, 13. septembra ob 10.30 v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva c. 22, pritličje. Na sestanku bomo poročali o sklenjeni kolektivni pogodbi za mizarsko stroko in o zaščiti delavstva v mizarskih obratih. — Vsi vljudno vabljeni! Pokrajinski sindikat delojemalcev lesne stroke — Skupina mizarskih pomočnikov PDZ. i Oddelek industrijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze vabi vse delavstvo, zaposleno v kemičnih in usnjarskih obratih v Ljubljani, da se udeleži v nedeljo, 13. septembra 1942 ob 9 dopoldne Savskega sestanka, ki bo v Pokrajinski delavski zvezi (Delavski zbornici), 1. nadstr., soba št. 5. Na dnevnem redu sestanka je važno poročilo o predlogih za uspešnejšo zaščito kemično-usnjarskega delavstvu. Zaradi tega so vsi delavci navedenih strok vabljeni, da se sestanka zanesljivo udeleže. i V boju zoper prah je letos mestna občina res storila več, Kakor je moglo pričakovati občinstvo. Mnogo cest je bilo utrjenih vsaj s površinsko prevleko, da je čim manj prahu, poleg tega je pa ob dolgotrajni suši mestno cestno nadzorstvo zvišalo delovni čas škropilnih avtomobilov na 10 ur na dan, škropilnega tramvaja pa celo na 14 ur na dan. Najliot.j prometne netlakovane dele cest je pa mestna občina letos posula s klormugnezijevo soljo, ki odpravlja prah, predvsem pa netlakovani del Poljanske ceste in Ceste soške divizije. Pri preganjanju pralni pa mestni občini prav izdatno pomagajo predvsem trgovci in tudi drugi hišni posestnik, ki čedno vzdržujejo hodnike ter jih večkrat škropc. Upamo, da lxido njih dobri zgled posnemali prav vsi hišni posestniki ter skrbeli za snažne liodnike ob svojih posestvih. Da je mestna občina mnogo storila za ceste, njih vzdrževanje in za snago po vsem mestu, zlasti v boju proti prahu, nam pričajo skoraj vsakdanje pohvalne notice v naših dnevnikih, ko smo druga leta zaradi prahu morali brati le preveč pritožb pretirano zahtevnih ljudi. 1 Olga Schcinpflugova: »Okence«. Komedija v 4. dejanjih, igrali bodo: Kraljeva Dyny-bylovo, Rasbergerjeva - Rožico, Nakrst - Plev-ko, J. Kovic - Johanka, Vi. Skrbinšek - Toneta, Blaž - Lojzeta, Verdonik - Diviška, P. Kovič -policijskega komisarja, Košuta in Kosič - nosa-ča. Režiser: J. Kovič. 1 Razvoj Vidovdanskc ceste. K notici pod tem naslovom smo prejeli: Ulica »Kravja dolina« ni bila nikoli kako živinsko sejmišče. Redni ljubljanski živinski sejmi so bili na travniku tam, kjer stoji danes L mestna deška ljudska šola — dosedanje kal. elektr. centrale. »Na Ledini« smo rekli stari Ljubljančani, in tako pravijo tudi še danes šoli, ki stoji že okrog 50 let. — Od kn. šk. posestev je mestna občina kupila zemljišče po 3 K, ko je bil župan Hribar. Mož je bil pameten in edini, ki se jc uprl prodaji. Dokaz — njegovo pismo, ki je še danes v vladnem arhivu. — Tisti ostnnck parka pred cerkvijo Srca Jezusovega ni ostanek škof. travnika. Ondi je stala znana že davno podrta Franzotova gostilna. — Zavetišče sv. Jožefa pač ni že pred tridesetimi leti znatno spremenilo obliko nekdanje kravje doline, marveč je bilo pred dvakrat tolikimi leti, ko se je blestel ta napis po hišah in sicer tudi v nemškem jeziku: jKuhthal«. — Gostilna pri »Mo-žinic je še danes starejšim znana pod imenom pri »Kravželjnu«. 1 Bcrnauer in Oester: »Konto X«. Veseloigra v treh dejanjih, o ljubezni in drugih ne-luodernih stvareh. Igrali bodo: Corinškova — Alkanovo, Starčeva — Uli, Blaž — Oskarja, Bratina — kapitana, Nakrst — dr. Šolarja — Gorinšek — Srakoperia, Košič — Piškurja, Raka rjeva — Avgusto, Košuta — Zamorška, Kri-/ajeva — sobarico, R. Stritarjeva — strojepiko. Režiser: Milan Košič. 1 še o znaženju hodnikov. Kdor že dolgo pozna Ljubljano, se gotovo čudi, kako je v našem mestu moglo nastati vprašanje, kdo naj pometa hodnike in z njih spravlja sneg. Od nekdaj so to delali hišni posestniki sami, v prvi vrsti so pa uvidevni trgovci, predvsem trgovci z živili, poleti pred svojimi trgovinami hodnike tudi Škropili, da niso imeli prahu v trgovinah in na blagu, obenem so si pa s škropljenjem prav prijetno hladili trgovine. Velili del trgovcev in tudi mnogo obrtnikov ter hišnih posestnikov to še sedaj dela v lastno korist in bi zaradi razumnih in tudi splošno korist upoštevajočih gospodarjev sploh ne bilo treba predpisov za snaženje hodnikov niti neprestanih opominov v časnikih. Ko je pa mestna občina začela površne gospodarje opozarjati na njih dolžnost, se je število uvidevnih gospodarjev prav zelo povečalo in dandanes vidimo, da so ljubljanski hišni posestniki in lastniki parcel precej disciplinirani, ker se res zavedajo velikega pomena snage vsega mesta in tudi ugleda Ljubljane. Z veseljem lahko vsak dan ugotavljamo, kako veliko gospodarjev skrbi za snažne in poškropljene hodnike, da je vsa ulica zaradi reda in snage prikupna in tudi v najhujši vročini vabljiva. Navzlic vsemu temu je pa še vendar nekaj malomarnih posestnikov, ki še vedno ne upoštevajo opozoril in opominov mestne občine. Zato moramo spet opominjati vse take gospodarje, da po predpisih morajo pred svojimi posestvi v jutranjih urah pomesti in osnažiti hodnike, jih v lastnem interesu na dan po večkrat škropiti ter na ta način prispevati svoj dolžni delež k snagi in ugledu naše bele Ljubljane. 1 G. Donizetti: »Don Pasquale«. Komična opera v treh dejanjih. Peli bodo: Pasquala —• Betetto, Malatesto — Janko, Erncsta — Sladov-Ijev, Norino — Mlejnikova, notarja — Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti. 1 V Ljubljani jo nad 4000 čebeljih družin. V Ljubljani imajo čebelje družine premalo prostora. Do tega sklepa je prišel g. Josip Kobal v članku, ki ga je objavil v zadnji številki »Slo-vensega čebelarja« pod naslovom »Nekaj podat-J Koncert buritonista Vekoslava .Janku — 13.00 Napovod čusa — poročilu v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenSčiul — 13.20 Lepe pisiui ou včeiuj in danes, orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 11.00 Poročila v Italijanščini — H.15 Koncert Kud!|skega orkestru, vodi dirigeut D. M. Sijauec, operetnu gluslia — 14.15 Poročila v slovenščini — 15.00 Pokrujiuski vestnik — 17.10 Nove plošče Cetra - 17.15 Habijan Albinu: O zastrupi jen jih — prva pomoč — predavanje v slovenščini — 19 30 Poročila v slovenščini — 13.15 Pisunu glHsbu — 20 00 Nupoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 30 Yo-.iHško pesmi — 20.45 Lirična prireditev družbo KIA lt: Brat Gerhard (druma v treh dejanjili Ildehrunda 1* z-zetija) V odmorih: oh 21 45 pribl predavanje v slov. Po končani operi: Poročil« v itulijauščini. LEKARNE Nočno službo Imajo lekarne: mr. Suš-ntk, Marijiu trg 5, mr Deu-Klanjšček, (Josposvetska o. 4 in mr Rohino ded.. Cesta 2!) oktobra 31. POIZVEDOVANJE. Izgubil sem >Učno pogodbo« In osebno izkaznico, glasečo se nu ima Kurut Alojzij, in prosim najditelja, du oddu oboje v upravi »Slovenca« ali v Ulica 3. maja štev. 4. Iz Gorizije Sedem metrov visoko je padel, pa ostal skoraj nepoškodovan. 45 letni delavec Štefan Batič, doma v občini S. Croce di Aidussina je delal nad nekim prepadom. Nenadoma je zgubil ravnotežje in padel sedem metrov v globino. Kot po čudežu se ni nič pobil in ranil. Samo desno nogo si jo nekoliko odrgnil in tudi po ostalem telesu je dobil nekaj prask. Strela ga je ubila. Ob priliki neke nevihte, ki je pred dobrim tednom divjala po nanoškem pogorju, je med silnim grmenjem močno udarjala strela. Usoda je hotela, da je zadela 36 letnega posestnika Ivana Lavrenčiča iz Verpogliana, ki sc je po opravkih mudil v hribih in ga je neurje zajelo na prostem. Strela je nesrečnega Lavrenčiča vsega ožgala in je obležal na mestu mrtev. Domačini, ki so šli pogrešanca iskat, so ga našli £ele čez par dni. Spravili so ga v domačo vas in niu priredili svečan pogreb. N p. v m.I Z Gorenjskega Poročili so se: Jožef Blaznik, pomožni policijski stražnik iz Železnikov, s Štefanijo Kemperle iz Češnjice; Ciril Bajt, mizar, z Marijo Brus, gospodinjsko pomočnico, oba iz Stare Loke; Feliks Oštir, vratar, z Antonijo Dolenc, oba z Golnika; Ivan Kalan, brusač, z Marjeto Trojar, tovarniško delavko, oba iz Škofje Loke; Leopold Bizand, poljski delavec, z Marijo Dolenc, gospodinjsko pomočnico, oba iz Slare Loke; Pavel Pečelin, posestnik, s Terezijo Brence, gospod, pomočnico, oba iz Bre-kovce, občina Ziri; Ivan Starman, kovaški mojster, z Rozalijo Gregorač, poljsko delavko, oba iz Stare vasi, občina Žirič Devetdesetletnik. Ivan Kosec p. d. Šmajdov oče je 5. septembra obhajal devetdesetletnico svojega življenja. Je še čil in zdrav in še vedno opravlja vsa kmečka dela. Umrla sta na Jesenicah tovarniška delavca Šober Štefan in Gerdel Jožef. Šober je bil rodom iz Slov. Gradca. Gerdel pa iz Metlike. Ceste popravljajo. V Kranju popravljajo nekatere ceste in jim dajo črno prevleko. Tudi razna druga izboljšanja prometnih cest so deloma že izvršena, deloma pa v načrtu. Pri tem gre večitioi la za začasno rešitev. Koučna ureditev cest bo izvršena ob danem času. S Spodnjega štajerskega Kmetje prijeli nevarnega zločinca. Nedavno je od delavske skupine v Mariboru pobegnil žo večkrat predkaznovani Štefan Vorček, doma iz Hrvatske. Potikal se je po vinogradih in prišel do Pesnice, kjer je vlomil pri posestniku Feliksu Lorbeku. Zavijal je ravno obleko in denar v spalnici, ko ga je posestnik zasačil. Kmet je zločinca zaprl v sobo, Vorček pa je razbil vrata in pobegnil. Lorbek pa je takoj alarmiral sosede, ki so zločinca zasledovali in tudi prijeli v nekem gozdu ter ga nato izročili orožnikom. Iz Hrvaške Devet smrtnih obsodb naglega sodišča. Po-kretno naglo sodišče v Zagrebu je 27. avgusta obsodilo na smrt: 29 letnega Čopa Franja. ker je imel 8 dni na stanovanju komtinistko Anko Gcrovac in je ni prijavil; 43 letno Ano Ločiš-nikovo iz Trbovelj, ker je širila vznemirljive vesti in imela na stanovanju Anko Gerovac ter je ni prijavila; 32 letnega Ivana Cvirna iz Leskovca, ker je širil lažnive vesti in imel na stanovanju Anto Gerovac neprijavljeno: 32 letno Kristino Cvirnovo iz Gornjega Leskovca, ker je širila lažnive vesti in imela Anko Gerovac neprijavljeno na stanovanju; 32 letno Antonijo Gmazovo iz Brežič, ker je širila lažnive vesti in imela Anko Gerovac neprijavljeno na stanovanju; 22 letno Tončko Ramšakovo iz Guštanja, ker je širila lažnive vesti in imela na stanovanju neprijavljenega Steva Vargoviča; 45 letno Mariio Dobričevo, ker je širila lažnice vesti in imela na stanovanju neprijavljenega Vladimirja Radoševiča; 53 letnega Slavka Vuki-kiča, ker je širil lažnive vesti in imel na stanovanju neprijavljeno komunistinjo s pridevkom »Črna«. Smrtna kazen nad vsemi je bila že izvršena. Dragotin Majetič in Bianka Knježevi-čeva, ki sta bila obtožena enakih prestopkov, sta bila od Poglavnika pomiloščena na pet let težke temnice. Naslednji dan je naglo sodišče v Zagrebu obsodilo 32 letnega Maksa Pogorelca z Vinskega vrha v občini Sv. Miklavž pri Ptuju, ker je spustil iz občinskega zapora v Samoboru Franja Boršiča in šel v gostilno z njim pit. Aretirani Boršič je Pogorclcu nato pobegnil. Smrtna kazen nad Pogorelcem jc bila že izvršena. Javno kopališče v Virovitici. V Virovitici so odprli sredi mesta veliko javno kopališče. Vse stroške za njegovo napravo je nosila ustaška organizacija. Iz Srbije Pravilnik o razpolaganju z denarjem trgovskega sklada. Srbski minister za narodno gospodarstvo je izdal pravilnik o razpolaganju z denarjem, ki ga daje na razpolago temu ministrstvu trgovski 6klad Po tem pravilniku se bo iz teh sredstev pri Hipotekami banki ustanovil »Sklad za gospodarske cilje«. Sredstva tega sklada bodo služila prvenstveno pospeševanje gospodarskih ciljev na področju mesta Belgrada. Taksne olajšave pri združevanju deln. družb. Srbska vlada je izdala uredbo, s katero je pooblastila svojega finančnega ministra, da lahko v primerih združitve dveh delniških družb v novo delniško družbo odobri oprostitev plačila gotovih državnih taks, Zmagovalci Salomonskih otokov kako se šolajo japonski mornariški letalci Japonsko mornariško letalstvo je še mlado orožje, ki se je ruzvilo iz najmanjših zafetkov in sicer po izredni energiji enega samega človeka. Njen stvaritelj je admiral Isoruko Yamamoto. Ta visoki japonski častnik je jasno spoznal, da se mora japonsko obvladovanje morja okrepiti z novim orožjem. Tako se je začel povsem v zatišju in neznan javnosti baviti z gradnjo mornariškega letalskega orožja, ki je na Japonskem povsem ločeno od ostalega letalskega brodovja. Spoznal je v njem nove možnosti za napadanje. Zato je svoje pilote izšolal tako, da napadajo in s tem že pred začetkom prave pomorske bitke smrtno zadevajo sovražno Imjno brodovje. To je dokazal način bojevanja Japoncev v pomorskih bitkah na Javi, pri Kvuntanu in pri Salomonskih otokih. Sedemletna učna doba. — kako se šola japonski mornariški letalec in kakšna letala imajo? Če vzamemo natančno, tedaj se japonski mornariški pilot šola sedem let, preden povsem obvlada vse točke svoje težavne umetnosti. Najprej mora prestati triletno predvo-jaško izobrazbo. Od svojega 15. do 18. leta. se mladenič, ki se je posveti! letalstvu, vzgaja glede na svoj značaj, to se pravi, da se spoznava z vojaško disciplino in se seznanja s temeljnimi teliniškimi podatki. Prvo leto skušajo v mladem letalcu zbuditi pripravljenost, da ni za stvar svoje domovine žrtvoval tudi življenje. Drugo leto se uči, da je uničenje sovražnika bolj važno, kot njegovo lastno življenje. Tretje leto se seznanja z nauki navigacije, instrumentov, motorjev in temeljev letanja. Šele čez ta tri leta začne letati — in to vse četrto leto. V petem letu se uči letalskih umetelnosti v letanju. Tako se vadi v metanju letalskih torpedov in v naskakovanju in napadanju cilja, ki se pregiblje. Startanje z letalonosilke. — Pa lo še ni zadosti: mornariški letalec se še ni vsega naučil. Še dve dolgi leti se mora učiti startati z letalonosilke in pristajati na iliej. Ta doba je videti jako dolga, vendar je trena pri tem vpo-števati, da znajo japonski mornariški letalci ob vsakem vremenu pristati in startati. Noben vihar ne megla ne razburkano morje jih ne sme motiti, kadar je sila nujna. Na manevrih v letih pred vojno so izvajali take vaje ne glede na kako škodo ljudi ali materiala in je ri tem marsikak mladi pilot umrl za domovino, speh pri Pcarl Harbourju je bilo moči doseči le tako, da so letalci znali tudi v orkanu, na razburkanem morju in v megli startati in pristajati na letalonosilkah. Letala, ki so na Pcarl Harbourju startala, so se mogla pred svojim startom komaj obdržati na nosilki, tako je morie metalo sem in tja 20.000 tonsko letalonosilko. In vendar so vsa letala gladko startala! Tu so tudi prvikrat uporabljali novo japonsko taktiko, da so letalonosilko, ki plove s nitrostjo 20—30 vozlov na uro, (1 vozel = 1 morska milja = 1852 m) dirrigirali v najbližjo bližino sovražnika in so jo tako pripra- vili za napadalno orožje. Obe morski bitki pri Salomonskih otokili sta bili pač s stičnimi taktičnimi načini bojevani. Letala. — Uradni japonski krogi so navajali, da so imeli pred začetkom vojne 3000 uporabnih letal. Kakšne vrste letala so preletela Pacifik? Za velike daljave — do 10.000 km — uporablja japonsko mornariško letalstvo šti-riniotorno vodno letalo vzorca »Kavnniši 97«. To letalo so pred vojno preskusili tudi kot civilno letalo čez Tihi ocean. Najvažnejši mornariški bombnik Japoncev je »Mičuviši 97«, ki se imenuje »Kinset«. To letalo je vse iz kovine in ima 1000 Ks in se more v zraku obdržati 15 ur. Potem so še novejša dvosedežna letala za izvidniško polete, ki pravijo o njili da so tako dobro oborožena, da se jim ni treba izogibati lovskih letal. Dalje so še torpedna le- tala, ki so dosegla velike uspehe pri Kuan-tanu, pri Javi in pri Salomonskih otokih. Vsi japonski letalski vzorci so lastne iznajdbe; tujih tipov Japonci ne uporubljajo kot bojna le- tala. Skoraj vsa letala so oborožena z 2 cm topovi, ki so gibljivi. Kopnozemska letalu pa so povsem druge vrste. Brez imen graditeljev. — Zanimivo ie, da niso pri japonskih bojnih letalih nikoli navedena imena graditeljev in tudi ne izdeloval-nic. lo na Japonskem ni v navadi. Nikogar nočejo imenovati, da ne bi bil nihče zaustavljen. Delajo skupno — drug za drugim in se izpopolnjujejo, ne da bi poznali imena prejšnjih graditeljev, številka na letalu pomeni letnico. številka 97, na primer, pomeni jaj>onsko leto 2597, kar je po naše 1937. Do junija 1942 so japonski mornariški letalci izstrelili 2000 i/strelkov. Največ zaslug pa so si pridobili v bitkah pri Pearl Harbourju, pri Kvantnim, na Javi, pri Midtvarju, pred Cey-lonom in zdaj pri Salomonskih otokih. n gUrtlim" ipjiite BMT«t¥Vtfst& A Ziikov čas na 200 m. Vprašujete, ali je plaval liranko Žižek v Genovi tudi v štafeti 4 X 200 tn prosto, radi bi pa tudi vedeli, kakšen čas je dosegel. Bil je v štafeti finalist in je preplaval svojo progo v 2:18.9. (Z.-ek.) Koliko let treninga je potrebno za tek na 100 m v 11 sekundah? linato 17 let. visok slo 1.72 ni, težak pa 09 kg. Doslej ste se pridno vadili v teku na 100 m in 6to dosegli najboljši čas 13.2 sek. Radi bi vedeli, kako dolgo boste še morali trenirati, da bi dosegli zaželeno znamko 11 sekund na 100 m. To je znamka, za katero je potrebno dvoje: nadarjenost in pravilno urjenje. Če sto po naravi dovolj hitri in če se boste navadili dobrega sloga teka, tedaj smete upati, da boste dosegli zaželeno znamko po petih letih treninga. Dan za dnem se morate izpopolnjevati v startanju, teči morate tudi na daljše proge s spreminjajočo se hitrostjo in igrati različne športne igre, ki razvijajo čut za hitrost. (V. C. Lj.) Izobrazba trenerjev. Čitali ste, da imajo nekateri inozemski trenerji nenavadno visoke plače. Želite vedeti, ali so to šolani ljudje ali pa jih izbirajo iz vrst najboljših tekmovalcev. V prejšnjih desetletjih so bili trenerji navadno starejši tekmovalci, ki so si nabrali polrebnih izkušenj v dobi tekmovanja, njih avtoriteto pa je dvigalo ime, ki so ga dobili v časih tekmovalske slave. Nekateri so so prav dobro uveljavili in so ostali v poklicu do 60. leta starosti. V novejšem času pa obstojajo tudi višje šole za športne učitelje. Na teh šolah poučujejo različno vrste športa in telesne vzgoje, razen tega pa tudi zdravstvene in pedagoške predmete. Splošna znanstvena izobrazba pa ne zadostuje za poklic trenerja, vsakdo mora bit.i tudi tekmovalec olimpijske zrelosti vsaj v eni panogi športa. Vrh i tega mora imeti prirojen dar opazovanja in veliko smisla za načrtno delo za več let naprej. Res izvrstnih trenerjev je le malo na svetu in so zaradi tega zelo iskani in dobro nagrajeni. O Herhergerju mi i je znano, da je bil že takrat, ko ee je vpisal v vi- Angleški ujetniki, zajeti na egiptovski fronti soko šolo za telesno vzgojo, član I. moštva Herte BSC, trener Nerz pa je končal poleg športne šole ludi medicino. (J. O.) Kako čitamo športne rezultate? O tem je bilo govora že pred tremi meseci. Stvar je zelo enostavna in zadostuje nekaj primerov, da boste znali čitati številke v športnih rubrikah. N. pr.: Stano Šporn je zmagal v maratonskem teku v 3:12:47.8 (dvopičje je ločilo za ure in minute, pika pa za desetinke sekunde = 3 ure, 12 minut. 47.8 sekund); telovadne vaje na orodju, umetno drsanje, skoke v vodo, smuške skoke in podobno ocenjujemo po točkah (več točk pomeni višjo oceno), nogometne izide pa po golih. Ali bo Močan zmagal v Milanu? Vsekakor bo zelo zanimivo srečanje med hitrim Močanom in med madžarskim prvakom Talosom v plavanju na 1500 metrov. Jože Močan je v izvrstni formi, saj ima letos za seboj vrsto tekmovanj na 1600 m in tudi na daljše proge. Preteklo nedeljo je šlo lahko, ker ni imel posebne konkurence, ("as, ki ga je dosegel na 1600 m (20:31.8) pa najbrž ne bo zadoščal za zmago nad Talosom. O Madžaru ne mislim, da bo ponovil v nedeljo v Milanu svoj najboljši čas (10:31), kajti pri starih izkušenih tekmovalcih se le nerado zgodi, da bi bili ob vsnki priložnosti v najboljši formi. Prednost Močana je v tem, da jo še mlad, je pa tudi žilav in borben ter ne bo zlepa popustil. Ce bodo Tatosa vpregli tudi na druge proge, tedaj ni izključeno, da ga bo Močan nesel. Ce pa bosta oba plavala samo na 1500 m, bo to znamenje, da gre Talosu za prestiž, o izidu pa ne moremo dvomiti. Morebitna zmaga Močana nad slovitim madžarskim prvakom bi poni"nila v vsem evropskem plavalnem športu zelo veliko senzacijo! (K. M.) Sodba o akrobatiki. Veselje imate s tem, da gojite nenavadno težke proste vaje. Z lahkoto oh-vladate razne sloje na rokah in razovke na tleh, ponašate pa se tudi z gibčno hrbtenico in raztegljivimi sklepi. Tako mislim, da bi bilo bolje, če bi vložili vašo podjetnost v to ali ono vrsto športa. Akrobatiko cenim le toliko, kolikor razvija srčnost in spretnost v obliki lepih in drznih skokov. Nisem pa prijatelj pretiranega raztegovanja, ki je v športnem in telesnovzgojnem pogledu brez pomena. Raztezne vaje z nogami in rokami so potrebne Ie v toliko, da dosežete normalno gibčnost in prožnost. V splošnem so ljudje okorni in so jim podobne vaje potrebne, vendar po pameti. Tudi glede hrbtenice mislim, da je ne gre zvijati v smislu nekakšne re-korderske upogl jivosti, pač pa toliko, kolikor je potrebno za splošno gibčnost. Kakor vsa telesna vzgoja, tako mora tudi akrobatika ali tako imenovana gimnastična virluoznost stremeti za tem, da postane telo čim sposobnejše za vse tisto, kar je z življenjem (delom ali športom) v zvezi. Sicer je sama sebi namen — torej brez pomena. (L. B. Lj.) Vnet zbiralec športnih rezultatov. Hvala za poslane podalke! Objavil jih bom šele konec sezone in takrat boste videli v koliko se Vaše tabele strinjajo z mojimi. Z malimi izjemami so prav dobro sestavljene. (K. D.) Čitali bomo spet o »tablicah « Približuje ee jesen in z njo doba, ko bomo spet čitali o raznih obračunih letošnje športne 6ezone. Tablice rekordov, liste najboljših v Evropi v plavanju, lahki atletiki, nogometu in kolesarstvu bodo postale spet aktualne. Največ bomo čitali spet o lahki atletiki, »kraljici športa«, ki po vsej pravici to ime zasluži; najboljši športniki jo gojijo, pri vseh narodih se je ukoreninila, na olimpiadah pa Dobrotnik Stala sva na križišču mestnih ulic, na enem izmed najprometnejših krajev mesta. Čakal sem na tramvaj št. 5, on pa me je do semkaj spremil. Na videz sem ga poznal že del j časa in ga srečaval v raznih kavarniških družbah, pozneje se mi je nekajkrat pridružil, ko sem še stopil po mestu nekoliko na sprehod. Sprva mi ni bil prav nič simpatičen, najmanj takrat, kadar je nabral obraz v pobožne gnbe in nam v prijetno toplem kotu v dimu cigaret in ob veselih zvokih godbe pridigoval o naših človekoljubnih dolžnostih. Pozneje se je prvotni vtis zgubil. Prav za prav je največkrat govoril o svoji lastni dobrot-ljivosti in o svojih obiskih ubogih družin po smrdljivih in napol razdrtih barakah. Vselej pa nam je sveto zatrdil, da nerad o tem govori, pač pa nas hoče le opozoriti na veliko bedo, ki vlada med revnejšimi krogi po našem mestu. Vsak od nas je dobil vtis, da ne govori, da bi sebe povzdignil, ampak, da še nas druge pridobi za pomoč najrevnejšim. Čisto majhnega sem se počutil ob takih prilikah. Moj Bog, saj nisem skoraj ničesar storil za naše siromake. Kar tjavendan sem hodil mimo njih in morda sem prve dni v mesecu vrgel kakšnemu beraču po petdeset čentezimov ali v navalu velikodušnosti tudi celo liro, prispeval sem v uradu nekaj lir za brezposelne in lo je bilo tudi vse. Kajti proti sredini meseca hi že komaj bilo, da se sam postavim ob kakšen vogal z obrnjenim klobukom v roki. Od desetega dne vsakega meseca je vselej v mojem žepu nastala strahovita suša. »Dobrotnik« pa. kakor smo tega skupnega znapca imenovali med seboj, je imel vedno denar. Kaj je bil, leda nisem še prav za prav vedel, toda računal sem, da ima gotovo kakšnih tri tisoč lir na mesec. Bil je vedno elegantno oblečen in še zadnjega dne v mesecu sem ga videl prihajati iz enega najdražjih lokalov, dočim smo mi drugi šteli kavarniške dneve le do nekako prve sredino meseca. »Ob taki plači in še samec povrhu,« sem si mislil, >pač ni težko igrati dobrotnika.« Počasi jo jelo deževati. Stopila sva v bliž--njo vežo, dokler ne pride moj tramvaj. Mimo je prihajala kolporterka. Majhna, gr-basta, s krivimi nogami. Težko se je premikala in zibajoč se ko raca se je trudoma vlekla preko ceste in ponujala svoje časopise. Ni imela dežnika, le časopise je imela v nekakšni mapi iz lepenke in krčevito držala mapo pod veliko ruto, ki ji je padala preko ramen. Tudi robca ni imela na glavi in neskončno žalostno jo je bilo pogledati. Deževne kaplje, ki so ji curljalo po licu, si je sproti brisala kar s koncem rokava. Redki sivi lasje, sprijeti v zatilniku v majhno kepico, so ji po čelu in licu viseli navzdol kot štrene umazanega prediva. Njen širok, koščen, od mraza posinel obraz se je naveličano oziral po mimoidočih in glas ji je bil že čisto hripav od vpitja. V teh žalostnih očeh je bilo toliko razočaranja, toliko roganja bogastvu in razkošju okrog nje in obenem toliko silnega hrepenenja po njem, da nisem mogel odvrniti od nje pogleda. Moje srce se je zganilo in val velikodušja me jo prevzel. Potipal sem po žepu, a v nJem ni bilo prav ničesar. Za tramvaj sem imel mesečno karlo. Ej, pa saj sem vendar imel tik sebe svojega velikega učitelja! Obrnil sem se k njemu. Zagledal se je bil v slaščičarno na nasprotni strani ulice. Kolporterke doslej ali ni opazil ali je ni hotel opazili. In medtem, ko so mi skoraj solze stopile v oči, sem ga opozoril nanjo: »Ali ste že opazili to ubogo revo? Kaj ve lo siromašno bitje, ki zasluži na dan nekaj lir, o sreči, ljubezni in udobju? Kako bi ji rad pomagal, a zadnji dan meseca smo in nili beliča nimam več. Ali mi ne bi posodili vsaj deset lir, da iznenadim to sirotieo. Takoj jutri vam jih vrnem.« t .Težko je razbrati misel z njegovega obraza. V očeh hipno začudenje, da, celo jeza, a obraz je nabral v bolestne gube. »Oh,« je dejal, »pa še vi me morate opozoriti nanjo. K sreči imam pri sebi prav zadnjih deset lir. Hotel sem stopiti v slaščičarno, a naj jih ima reva. Vendar jih ne posodim vam, saj jih ji bom dal, da si kupi nekaj tople juhe in privošči košček mesa.« Napravil je gib, ko da hoče stopiti k njej. Prav tisti hip je privozil tramvaj. Toliko da sem še imel časa, da se poslovim in pohvalim njegovo velikodušnost, že se je tramvaj premaknil. Na jezo pa som opazil, da sem stopil v napačen tramvaj. Takoj na naslednji postaji sem izstopil in šel počasi peš nazaj na prvotno križišče. Prav ko sem hotel prečkali ulico, sem zagledal priti svojega znanca iz slaščičarne. Ni me videl. Od druge strani mu je prihajala nasproti kolporterka. Z mokro roko se je hotela vloviti za rob njegovega elegantnega suknjiča, pa jo je surovo odpehnil, da je telebnila po tleh. »Pokve-ka nerodna, kaj pa ne paziš bolje,« je zarenčal nad njo. Revi je padla na tla mapa s časopisi in se odprla, da so poetlini kosi popadali v umazano blato, a ni se zmenil za to, da ji pomaga. Ves iz sebe sem skočil k njej, da ji pomagam. Slučaj mi je dal spoznati pravo slran tega velikodušnega dobrotnika. Odprle so se mi oči, da tudi tu ni vse zlato, kar se sveti. Tisti hip se je obrnil in me zagledal. Naredil se je, ko da me ne vidi in si potisnil klobuk na oči ter hitro odšel. Pozneje pa sem zvedel, da je to nekakšen agent za razpečavanje vseh mogočih prepovedanih ' predmetov, eden na jhu jših črnoborzijancev, in da obenem revežem posoja manjše vsote po dvajset, trideset ali še več odstolkov in jim. če mu ne morejo ločno povrniti, vzame še edino vrednost, ki jo more slekniti pri njih. Ni čuda, da poleni tako dobro pozna reveže, ta »veliki dobrotnik«! aČyP©P€LNA T© R B A 21. *■' MM 21 ŽALOSTNA GRE MATI DOMOV. NE VERJAME, DA RO SINKO ZMOGEL TO TEŽKO NALOGO. KO MILORAD VIDI JOKAJOCO MATER, JO VPRAŠA, KAJ JE. >LB POTOLAŽITE SE, MATI,« PRAVI, KO MU MATI VSE POVE, »JUTRI BO VSE UREJENO.« 22. MATI LEŽE SPAT, MILORAD VZAME ČUDODELNO TORBO, POTRKA IN ZAPOVE DVANAJSTIM FANTOM: »VSI GOZDOVI, KI RASTEJO PO GRIČKIH TU NAOKOLI, MORAJO BITI POSEKANI DO JUTRI IN NAJLEPŠE GROZDJE MORA RASTI TAM.« TAKO SE JE ZGODILO. merijo prav po uspehih klasične atletike športno zmogljivost posameznih narodov. Da hi bila ocena lahkoatletskih uspehov čim natančnejša in nazornejša, so izdelali na Finskem učene tablice, po katerih lahko vsak uspeh, bodisi v tekih, skokih ali metih, spremenite v točke. Ne gre torej le za rekorde v posameznih panogah, temveč tudi za primerjavo uspehov v posameznih panogah. Dve leti so preizkušali finske tablice — knjižica obsega 99 stiani samih številk! — potem pa jim je priznala mednarodna atletska federacija uradno veljavo. Na kratko bomo pojasnili prednosti ocenjevanja uspehov po finskem načinu. Star način točkovanja je predvideval 1000 točk za mere, ki so enake olimpijskim rekordom iz lela 1912. Finci pa so pomaknili maksimalne mere znatno više: tek na 100 m na 10.1 6ek. skok v daljino na 8.19 m in podobno. Za takšne in podobne uspehe 60 predvideli maksimalno število točk 1150. Odkar so v veljavi finske tablice, se je sicer izkazalo, da so nekatere mere kljub temu prenizke; za nove svetovne rekorde v suvanju krogle (17.40 m) in metanju kopja (76.66 in) bi morali spet primakniti nekaj točk čez 1150. Za ocenjevanje letošnjih evropskih izidov, ki so na celi črti šibkejši, pa bodo finske tablice povsem zadostovale. Izjema bo le Gun-dar Haegg, o njem pa itak nihče ne dvomi, da se je j>ovzpel visoko na vrh nad vsemi tekači na svetu. Najnižja ocena (= 1 točka) leži v vseh panogah tako nizko (skok v daljino 3 01 m. skok v višino 93.5 cm. tek na 100 m 17 sekund), da je možno ocenjevati ludi juniorske peterohoje in ženske rezultate. Prav zaradi tega je predvidena v tablicah tudi proga na 00 m. Namesto treh ali štirih načinov točkovanja imamo sedaj saino enega in njegova vrlina je v tem, da je preproet. ** m ii mi * V II ^11 9 & V SLOVENCU • SIGUREN USPEH 431 Pri Scrajnikovih je gospodaril zdaj Mirko sam. Bil pa je odslej nenavadno tih in pobit. Govoril je malo. Izogibal se je ljudi, najbolj Alinfre. DA, nje sc je celo bal, kakor pregrešne čarovnice. Nehote so mu je vsiljevala slutnja, da je le Almira kriva vse njegove nesreče. 432 Oče Serajnik pa je bil začel zaradi nesrečnih udarcev v zadnji turški vojski kaj hudo bolehati. Neskončno ga je pekla v srcu nesreča Zalina. A bolelo ga je tudi, ko je videl, da hira i njegov sin, od kar jc izgubil svojo nevesto in ženo Zaliko. Serajnik je Mirku vedno trdil, da izpričujeta Tresoglavovo izdajstvo ključa, ki so ju bili našli pri njem. 433 Pa tudi Davorin je čestokrat trdil proti Mirku, da je Almira kriva Zaline sužnosti ali smrti. A njemu Mirko ni veroval, meneč, da je njegov spomin še vedno temen in meglen. Toda Davorinova pamet je bila zdaj že čista in jasna. Zopet se je vsega dobro zavedal, ali verjeti mu tega le ni nihče hotel. KULTURNI OBZORNIK Razstava del Franceta škodlarja V razstavnem oknu umetniškega salona Antona Kosa v pasaži nel>otičnika razstavlja svoja slikarska dela nenavaden gost France Skodlar, ki je po poklicu novinar in nastopa v tem delokrogu tudi kot poročevalec naših umetnostnih razstav, se bavi tudi praktično s slikarstvom. Pri nas je taka združitev obeh nagnenj, novinarskega, ki preživlja, in slikarsko umetniškega ndejstvova-nja, ki ni nič manj srčna zadeva, bolj redek slučaj. Najbolj splošen pojav na novinarskem polju je tip reporterja-risarja. Pri nas so naša uredništva za svoje potrebe zaposljevala večino le »poklicne« slikarje ali risarje (prim. Nikolaja Pirnata, Elka Justina in dr.). Toda Skodlar je čutil že od nekdaj veselje za oba poklica, tako za novinarskega, v katerem se je izuril zlasti za fotoreporlerja, kakor tudi za slikarskega. Njegovi tovariši »od stroke« in »z izpiti« po vsem svetu kaj neradi štejejo take dvojnike amaterje med svojo polnovredne člane, toda tudi v našem slučaju ne gre toliko za predsodke, kolikor bolj za vprašanje umetniške kvalitete, ki jo naj brez ozira na vse druge pomisleke tudi amater v svojem umetniškem delu pokaže. Dela sama ti pišejo sodbo. Koliko poklicnih slikarjev živi, ki so nevredni predstavniki svojega poklica in slabi umetniki itd., vse to je dovolj znano. 1B Predstave ob delavnikih ob 16 In 18.15, ob nedeljah in praznikih ob 10.30.14.30,16.30, tn 18.30 Argentinski muzikalni in pevski film Angeli na zemlji 2iT'|enl" ene najboljših perk uvela Adf-Hnr Pati Krasno petje in mll'i M.30 Toda taka tolažba je Jalova in v umetniškem pogledu gotovo ne opravičuje razstave, ki hoče biti več kot slučajnostno prikazovanje. Skodlar se vsega tega gotovo zaveda in se jo zato raje posvetil posrednemu študiju slikarstva, a z odkritosrčno resnobo in s prepričanjem, ki si ga je z energijo gradil v šoli življenjskih izkustev in ob velikih vzorih naše domače tradicije. Skodlarjeva skromnost glede presoje lastnih sil je vrlina, pravtako tudi njegova velika želja po znanju in spoznavanju duha slovenske in evropske umetnosti, najbolj značib> pa je bil za njega vsekakor nezmerni temperament gorečneža, ki je apodiktično branil umetniško poslanstvo svojih in naših skupnih klasikov, tudi če ni bilo treba in če se jih »mladi« niso dotaknili. Posebno poglavje je Skodlarjevo neomajno občudovanje in spoštovanje Vesclovega mojstrstva. Skodlar je Ljubljančan in je prejel na realki prvo pobudo za slikarstvo pri prof. Antonu Koželju, svojo umetniško notranjost pa jo kasneje vsa leta navezal na prvake slovenskega impresionizma. Svojo romantično ideale je razvnemal ob mojstrski veličini našega klasika Forda Vesela, gospoda na Grulofu, v katerem je spoznaval in častil od mladih let dalje enega izmed viškov slovenskega sodobnega slikarstva. Skodlar se je z vso vnemo postavil na stran naukov in pojmovanja Veselovega realizma in bi morda zares veljal za duhovnega učenca mojstrovo šolo, če bi svoje pridobljeno znanje podajal v jasnejši in zrelejši obliki. Skodlar je nekaj časa po vojni študiral slikarstvo na Dunaju in v Monakovem, ludi razstavljal je tu in tam v Ljubljani in Beogradu. Toda prav v dobi, ko je iskala nova generacija svoje vzore v krogu zapadnih umetnostnih središč in si je s tem svoje obzorje in znanje le razširila in poglobila, je Skodlar, pol novinar pol slikar, polemično nastopal za brezpogojno veljavo načel slovenskega impresionizma in njegovih prednikov. Iz razstavljenih oljnih del je razvidno, da Skodlar pri vsem tem ne tako niti drugače ne moro veljati za epigona Veselove smeri. Zato tudi primere ne bomo iskali ,ne glede na današnja sterilna in nezanimiva izhodišča reprodu-ciranih elementov, ki so svoje klasične sadove v preleklih dobah že dovoljno obrodili. Skodlar poskuša z vidnim uspehom reševali svetlobne izraze, n. pr. v »Avtoportretu«, v slikovilejši obravnavi se med krijanami odlikujejo znane ve-dute »Canale grande«, »Trg Sv. Nedelje v Sofiji« in bleščeče stene »Zaliva v Terstoniku«. Plastični motiv »Snežnih kep« bi zahteval morda več ozadja in globlje prostornosti. Planinski »Motiv z Za vrabcem so prišli v nemilost še kosi Nedavno je bil objavljen članek, ki ga je človek pazljivo prebiral in mu dodajal tudi primerne komentarje. Torej za potepinčki — vrabčki so prišli še rtimenokljuni kosi v nemilost pri nekaterih sadjarjih in mogoče šo pri drugih, ki jim ta pevec ni povšeči. Na nekak sladostrasten način opisuje člankar. kako streljajo koristne kose in škorce oni nepoučeni sadjerejci, ki se najbrž tudi no zavedajo, da kršijo še sedaj v Ljubljanski pokrajini veljavni lovski zakon, odnosno da kršijo bi v. bansko odredlio od 13. III. 1935, s katero sta zaščitena kos in škorec. Po lovskem zakonu in omenjeni odredbi je kaznivo vsako lovljenje, streljanje, ubijanje, kupovanje in prodajanje obeh koristnih ptic — pevk. Naj zato opozorimo vse »sadjarje z lovsko žilico«, da opuste lako brezsrčno zabavo, ki jim gotovo ni v čast, pa tudi ne v korist. Kakšno škodo pa napravila kos in škorec po sadovnjakih? škoda, če jo tudi napravita, jc tako malenkostna in tako majhna, da ne more biti v nikakem razmerju z ogromno koristjo, ki jo prinašata oba s pokončavanjem številnih drevesnih škodljivcev, ki pač spravijo dostikrat »sadjerejca« ob zasluženi pridelek in dobiček. Pisarna Ornitološkega zavoda apelira na vso ljubitelje ptic-pevk, da ji naznanijo vsak primer pokončavanja obeh koristnih ptic. Naj bi bili »lovci na kose« deležni primerne kazni I Prijavo o streljanju in pokončavanju kosov in škorcev naj se pošiljajo na pisarno Ornitološkega observatorija, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 11 — dvoriščna zgradba. Svojci vojnih ujetnikov in internirancev ki se mestnemu socialnemu uradu še niso naznanili, da so zaradi odsotnosti ujetega ali interniranega potrebni podpore, se lahko še vedno prijavijo v mestnem socialnem uradu v sobi št. 8 na Ambroževem trgu št. 7. To naj pa vsi store čimprej, da !>o prošnja prej rešeno. Vse informacije o tem vprašanju in tudi evidenčne številke prijav, ki jih prosilci potrebujejo za urad za izplačevanje podpor na Bleiweisovi (prej Tvršcvi) cesti št. 38, pa dobe v kresiji v Lingarjevi ulici št. 1, v sobi št. 43, II. nadstropje. Če so pa svojci že prijavili ujetnika ali interniranega v stari cukrarni ali na socialnem uradu na Ambroževem trgu, se jim seveda ni treba prijavljati še drugič in brez potrebe hoditi po uradih. Prijave torej sprejema mestni socialni urad na Ambroževem trgu, informacije in evidenčne listke daje pisarna v kresiji, stopnišče z Lingarjeve nI. 1, II. nastropje, levo, soba št. 43, po«l|iore pa izplačuje urad na Bleiweisovi (prej Tvrševi) cesti št. 38. in sicer ob ponedeljkih družinam oficirjev, ob torkih družinam podoficirjev, ob sredah je dan za informacije, ob četrtkih in petkih pa izplačuje podpore svojcem civilnih internirancev, a ob sobotah urad ne posluje za stranke. Mali oglasi j§ SlužIte Gorjuš« je dobra prispodoba poetično realističnega občutenja v smislu smislu slikarjevega osebnega doživetja narave. Presenetljivo pa je, da ni videti posebnih znakov, ki bi pokazali, da se je slikar pričel zanimati za obravnavo atmosfere in razpoloženja detajlov, ki so n. pr. za Veselov sfumato tako značilni. Res je, da gleda Skodlar stvari »na svoj način«, toda morda bi mu študij naših mojstrov prav v tem pogledu pripomogel. Dobe: Služkinjo starejšo, vajeno vrtnega dela, Bprejmcm. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4975. (b jttanovanial Oddalo: Oddam stanovanje takoj, maloštevilni družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4980. (č Pisalni stroji »Adler«, »Remlngton« In »Continental« naprodaj. »Torpedo«, Miklošičeva c. št. 18. (1 Otroško pleteno posteljo prodam. Domobranska cesta 23, pritličje. (1 Globok otroški voziček naprodaj. Ogled v soboto popoldne ln nedeljo ves dan, Bczenškova št. 28. (I Jšicic: Reven akademik Išče mirno sobo pod cenejšimi pogoji. Naslov v upravi »Slov.« pod 6001. -šito čepico. Toda imel je dovolj poguma, da bi mu iztočil vino iz no*a, če je hotel, kajti on se ni nikogar bal. Don Mihael, tudi on rumen v obraz in s čepico pošev, je jecljal: »Na sveto častno besedo, topot bo grdo končalo!« Medtem ko je Santuzza obsipala oba s kozarci in s poliči. Tako sta se nazadnje pričela ruvali in se biti s pestmi tet "ta se kotalila pod klopmi, da sta si hotela odgrizniti nos, medtem ko so jima ljudje dajali udarcev z nogami in s pestmi, da bi ju ra/družili. Končno se je to posrečilo Pepetu Nosanu z usnjenim pasom, ki si ga je bil snel s hlač in kamor je udaril, tam je posnel kocine. Don Mihael si je izprosil kroj. šel ie pobrat sabljo, ki jo je bi! izgubil in odšel ven, godrnjajoč med zobmi, drugega nič, iz ljubezni do našivov. Toda Toneta Nevolje, ki mu je tekla iz nosa reka krvi, ko je videl, da se je oni odplazil, niso mogli zadržati, da ne bi vpil za njim morje sramotilnih besedi z vrat krčme, kazal mu je pest in si z rokavom brisal kri, ki mu je tekla iz nosa. In obljubljal je, da mu bo dal ostalo, ko ga bo srečal. XIV. Ko je Tone Nevolja srečal dona Mihaela, da bi mu dal ostalo, je bila to grda zadeva, ponoči, ko je bil dež in je bila tema, da bi niti mačke ne videl, v kotu »sciare« proti Ro-tolu, kjer so na moč previdno drsele barke, ki so hlinile, da love polenovke o polnoči, in kamor je Tone hodil brenčat z Rokom Spatom in Počasnetom ter ostalimi nepridipravi, s pipo v ustih, da so straže posamezno poznale vse one ognjene konice s pip, medtem ko so bile skrite med klečmi s karabinkami v roki. »Botra Mena, recite vašemu bratu, naj ne hodi ponoči k Rotolu z Rokom Spatom in Počasnetom,« je bil znova dejal don Mihael, ko je šel mimo po Nerovi ulici. Toda Tone se je napravil gluhega, kajti »sestradan trebuh ne čuje pameti « In don Mihael mn ni več vlival strahu, onknr sta se zakotalila in se bila s pestmi pod klopmi v krčmi. Razen tega mu je bil obljubil, da mu bo dal ostalo, ko ga bo srečal in ni hotel veljati za ničvredneža in širokoustneža v očeh Šanttizze in vseh onih, ki so bili prisotni pri grožnji. »Dejal sem mu, da mn bom dal ostalo, kjer ga bom srečal. Ce ga srečam na Rotolu. mu ga dam na Rotolu!« je ponavljal svojim prijateljem. ki so pritegnili tudi Luccinega sina. Prebili so večer v krčmi, pili so in rav trrajali, kajti krčma je kot morsko pristanišče in Santuzzo bi ga ne mogla poslati proč, zdaj ko je imel denarja v žepu in ga je stresal v roki. Don Mihael je prišel na obhodno stražo, toda Rok Spatu, ki jo poznal postavo, je rekel med pljuvanjem: »Dokler je luč na vratih, imamo pravico biti tu!« — in se je naslonil ob zid, da bi se boljše počutil. Tone Nevolja se je tudi zabaval, da je spravljal v zevanje Santuzzo, ki je dremala za kozarci, z glavo položeno na tistih blazinah, ki so nosile svetinjo Marijine hčere. »Na mehkem je, bolj kot Da svežnju sveže trave!« je govoril Tone, ki ga je vino naredilo blebetača. Medtem pa Rok, ki je bil poln kot sod, ni več nobene zinil, s hrbtom naslonjenim ob zid. Medtem pa je stric Sontoro tipaje odstranil luč in zaklepal vrata. »Pojdite zdaj, ker sem zaspana.« je rekla Santuzza. »Saj nisem zaspan jazi Mene massaro Filip pušča spati ponoči.« Ni mi mar, če vas pušča spati; toda nočem, da mi stavijo globo, vam nn ljubo, če mi najdejo ob tej tiri vrata odprta.« »Kdo vam stavi globo? Oni birič don Mihael? Privedite ga sem. da mu jaz stavim globo! Povejte mu, da je tu Tone Nevolja, pri Madonnini krvi!« Santuzza ga je medtem prijela za rame in ga pehala skozi vrata. »Pojdite mu vi sami to Rovedat: in pojdite si iskat nesreč ven odtod, [očem čenč s policijo za prazen nič.« Ko je Tone videl, da ga je na tak način podrla nn cesto, v blato in na dež, ki je padal, kot ga je Bog pošiljal, je izvlekel dolg nož, prisegal je in se pridušal, da bo pobodel vse skupaj, njo in dona Mihaela! Počasne je bil edini, ki je bil priseben za nje vse, vlekel ga je za suknjič in mu govoril: »Pusti za danes zvečer! Ali ne veš. kaj nam je napraviti?« Loccinemu sinu je tedaj prišla močna željo, da bi se spustil v jok, v temi. »Pijan je.« je pripomnil Rok Spatu. ki je bil postavljen pod kap. »Prinesite ga sem, ker mu bo dobro delo.« Tone nekoliko pomirjen od vode, ki je s kapi nanj deževala, je pustil, da ga je od-vedel boter Počasne. Nadal jeval je s sopenjem, medtem ko je bredel po lužah in se nridušal, da če sreča doua Mihaela, mu hoče dati, kar mu je bil obljubil. Nenadoma se je res_ znaš-1 z očmi v oči z donom Mihaelom, ki je tuji brenčal tam okoli s pištolo na trebuhu in s hlačami podvitimi v škornje. Tedaj se je Tone na mah umiril in vsi trije so se čisto počasi oddaljili proti Pizzutovi prodajalnici. Ko »o dospeli za vrata in zdaj ko je bil don Mihael dosti daleč, je Tone šiloma hotel, ia bi se ustavil, da bi slišali, kar je govoril. »Ali vidite, kam je šel don Mihael? In Santuzza je govorila, da ie zaspana! Kako bodo zdaj napravili, če je massaro Filip še vedno v bievti?« »Ti piliti pri mirti dona Mihaela, tako nas bo pustil iti po 6vojih opravkih,« mu je dejul Počasne. »Vi slo vsi mrhe, ki se bojite dona Mihaela!« je rekel Tone. »Nocoj si pijan! Pokazal bi ti rad, ?e Be bojim dona Mihaela! Zdaj ko sem uroria! mulo, nočem, da bi kdo hodil gledat, kako si služim kruha, pasja kri!« Pričeli so natihoma čvekati tam na zidu, medtem k« je čofot dežja preelušal nj-hove razgovore. Nenadoma je odbila ura i.n vsi štirje so umolknili, da bi poslušali. »Stopimo k botru Pizzutu. On ima privico imeti vrata odiprta, dokler hoče in brez iuči zunaj.« je rekel Počasne. »Tema je, da človek človeka ne vidi!« je dejal Loccin sin. »Treba je kaj izpiti, pri tem vremenu.« je odvrnil Rok Spatu, »če ne si bomo razbili I nos na .sciari'.« Počasne je pričel godrnjali: »Kof da bi se J šli igrat! Zdaj vam bom naročil limonade pri mojstru Vanetu.« li Liudsko tiskarno v Ljubljani: Joži CCraraarik Izdajatelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Centič