Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i ... Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden i Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema npravnlStro ln ekspedldja v mesec 1 gld 40 kr. i/ „KatoI. TIskarni" Kopitarjeve ullee St. 2. V administraciji prejeman velja: g Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za celo leto 12 gld., za pol le.a « gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. ^ _i - V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. i Vredmstvo je v SemenlSUlh ulicah St. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. ! Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon-itev. 74. IT. V Ljubljani, v soboto 22. januvarija 1898. I^etiiilc XXVI r Za vzajemno delo! Mcsec dni je preteklo, odkar je dr. Šusteršič v imenu katoliško-narodne stranke sprožil idejo sprave kranjskih deželnozborskih strank — toda sprava sama je navidezno le malo napredovala. Pravimo navidezno, kajti v resnici prodira ideja sloge in sprave čedalje bolj v najširše kroge naroda — ustavljajo so pa slogi le oni, ki od raz-pora politično ali gmotno živijo, ali pa tisti, katere prepir in razpor ravno tako veseli, kakor poredne in nagajive fantaline metati kamenje na mirne ljudi ! Ljudstvo se za spravo vedno bolj ogreva in čedalje ostreje obsoja herostratsko početje neka-ternikov, ki nikakor nočejo spoznati, da blagor celokupnega slovenskega naroda kategorično zahteva slogo mej slovenskima strankama na Kranjskem. »Slov. Narod« seveda s slastjo nadaljuje priobčevanje »dopisov« brezimnih politikastrov, ki po svoje otrobe vežejo o slogi in neslogi, po svoje spravne pogoje narekujejo in preiskavajo »dobrohotno« srce in obisti katol. narodne stranke, da bi našli prave razloge, iz katerih ponuja spravo stranki, s katero je nedavno stala še v najostreji borbi! To počenjanje je seveda — iz stališča ožje »Narodove« klike — jako hvaležno, kajti v tem slogu se lahko nadaljuje leta in leta, brez konca in kraja, in tako zavleče vsa spravna akcija ad calendas graecas ! Tega pa prijatelji sprave — v prvi vrsti katoliško-narodna stranka — nikakor ne smejo dopustiti! Zaprečiti se mora z največjo, če treba brezobzirno energijo, da bi tako resno stvar, kakor je spravna akcija, porabil kdo v to svrho, da bi v kalnem ribaril in prijatelje LISTEK. Najnovejši malik. V polupreteklem času obožavali so senzacije žejni žurnalisti v zvezi z naudušenimi mladenkami in mladeniči operne pevke in pevce, ali gledališke igralke ali igralce. Opisavali so natanko njihovo življenje, njihove kostume, podobe njihove romale so z roke v roko. Cestokrat so očarani mladeniči razpregli konje, vpregli se sami pred kočijo ter slovesno peljali svojega poluboga domu. Svet je vse to gledal in se smijal, humoristični listi so polnili svoje predale z boljšimi ali slabšimi dovtipi o tej človeški slabosti, risarjem karikatur pa so bili priljubljeni predmeti »slovo gla-sovitega tenorista Cvilinskega« in jednaki. Takozvana omikana družba, ki se sicer krčevito brani vsake vere, hoče le imeti svoje malike. Tako je bilo v polupreteklem času. Takrat so morali maliki še svoje čestilce zabavati s petjem ali igranjem, čestilci so jih zamakneni poslušali in gledali in čim dalje je malik prepeval ali glumil, tem večje jo postajalo naudušenje. Danes je to povse drugače Malo se svet briga za tisto vrsto malikov, pred katero jo do- sprave teden za tednom in mesec za mesecem — za nos vodil. Vprašanje, ki danes preobvladuje vse politično življenje na Slovenskem, se mora v kratkem odločiti. Katoliško-narodna stranka dolguje sebi in svoji časti, da energično zahteva nadaljevanje spravnih posvetov. Iz zanesljivega vira lahko poročamo, da so so v tem pogledu storili danes potrebni koraki. Piše in govori se danes mnogo o pogojih sprave. Mi zelo obžalujemo, da se tako stvari mej tekom pogajanj v javnosti razpravljajo — kajti to je navadno jamstvo za nevspeh. Toda če to delajo neodgovorni in brezuplivni elementi, je brez pomena. Le škodljivo pa more biti, če se temu počenjanju pridruži resen in upljiven politik. V to napako zabredel je državni poslanec dr. Ferjančič. lteči moramo, da to odkrito obžalujemo — upoštevamo pa težavni položaj tega politika in tedaj nočemo ž njim polemizovati. Po našem mnenju, in to mora biti mnenjo vsacega resnega rodoljuba, je pogoj sprave v bistvu edino le eden: Korist slovenskega naroda. Vsaka sprava, ki služi temu smotru, je dobra, naj bodo potem podrobne modalitete kakoršne koli hočejo. Sprava pa, ki bi temu smotru ne služila, ni nič vredna. Skratka: Sprava ni sama sebi namen, marveč le sredstvo za dosego označenega smotra. To je pa tudi jedini nagib, ki je vodil in vodi katoliško-narodno stranko pri spravni akciji. Katoliško-narodna stranka, ki zastopa ogromno večino slovenskega ljudstva na Kranjskem, je ljudstvu nasproti odgovorna za to, da stori vse, kar služi interesom slovenskega ljudstva. Tem interesom bi pa v današnjem političnem položaju služila poštena in lojalna slovenska sprava. sedaj vedno padal v prah. V mislih so nam oso-bito naši nemški sosedje, kateri so v tem sicer mejnarodnem malikovalstvu dosegli visoko stopinjo. Naj jim danes prepeva operna pevka ali pevec še tako ganljivo, ne gani jim src, ki plam-tijo le za jednega, le za jedinega, le za Karola Hermana. Njega čestijo, njemu se klanjajo, njemu darujejo. Le-to zadnjo imenovano delovanje njegovih čestilcev veseli brez dvoma moža najbolj. Iz raznih mest severne Češke pošiljajo mu darila, seveda ne veliko, 3000 do 4000 mark, toda nekaj je le, in to veseli malika. Stari maliki bili so sicer napravljeni iz srebra, zlata in drugih dragocenih tvarin, toda imeli so veliko napako, niso se namreč zmenili za darila in da so bila še tako lepa. Tak moderni malik iz mesa in krvi je pa drugačen junak, spravlja namreč vsa darila lepo v žep. Praške nemško-narodne dame, ki ravnokar nabirajo goldinarčke za nov dar maliku\Volfu, se torej nimajo bati, da bi njihov malik bil tako ne-galanten, kakor so bili stari maliki. Seveda samo tedaj, ako bodo menjale avstrijske goldinarje in bodo maliku podarile pruske marke, kajti s tem prvič pokažejo maliku svojo pravovernost, drugič pa se čita potem po listih število nekoliko večje. V zahvalo razveselil bode malik svoje čestilce po- Tem interesom — interesom ljudstva, ne pa katoliško-narodne stranke! — bi služilo, če so narodno-napredna stranka iztrga iz naročja in objemov barona Sch\vegel-a in se vrne nazaj v slovensko skupnost. Tem interesom bi služilo, če se iz jedra slovenstva, iz Kranjske, p reo s t a j a j očo narodno sile — ki so sedaj vezane v mejsebojnem boju — vržejo na periferijo v obrambo slovenskih mej. To so razlogi, ki vodijo katoliško - narodno stranko, in naravnost smešno je, če se ji podtikajo drugi namoni. Mi konstatujemo, da katoliško - nar. stranko no vodijo nikaki s t ra n k a r s k i oziri ; — če bi jo ti vodili, bi no bila vredna, biti vodilna slovenska stranka, kar danes dejanjski j e. V istem hipu, ko jo to postala, morala je zapustiti vsako malenkostno stališče in vse svojo stremljenje obrniti na skupni blagor celokupnega naroda. To je katoliško-narodna stranka — celo pošteni nasprotniki jej to odkrito priznavajo — s t o -rila. Pokazala se jo s tem sposobno in vredno vloge vodilne slovenske stranke. Tem bolj je pa obžalovati, da se od nasprotno strani razpravlja vprašanje spravo jedino lo i z najtesnosrčnejega strankarskega stališča, da, to stališče ni niti stališče stranke, marveč le stališče klike, ki stranko koman-dira in terorizira. Iz vseh izvajanj »Narodovcev« proti spravi doni klic: »Kaj pa bodo s stranko, s t r a n k a se mora na vsak n a č i n ohraniti itd.!« Mi pa pravimo: Slovenski narod se mora ohraniti — ne pa stranke. Obe stranki naj izgineta, če to služi blagru slovenskega naroda! To je stališče tistih, ki odkrito in pošteno želijo spravo — in sicer ne spravo, izvirajočo iz tem brez dvoma s tem, da bo kje malo zatulil ali zaropotal. Druge čisto navadne smrtnike, ako javno razgrajajo in razbijajo, po navadi priprejo, ako se pa komu posreči, pospeti se do stopinje malika, pa dobi za to v dar nemške marke, ali pa slabe pesni nemško-narodnih naudušencev. Ako bi v politiki veljala pravica, bil bi samo jeden dar primeren in dostojen delovanju tega nemško-narodnega malika; nagromadile naj bi so predenj vse one pesmi, ki so jih njemu v slavo že zložili pesniki raznih nemško-narodnih društev. Toda mož bi moral vse to tudi prebrati, potem bi se mu zgodilo prav. Vzgled tega moža, kateri ni storil prav nič zaslužnega niti za človeštvo, niti za narod, kaj pravimo zaslužnega, kateri ne razločuje politično dostojnosti od starega škornja, vzgled tega moža najbolje kaže, kam pride naša družba, ako ostano na poti tistega subjektivizma, kateri se širi čedalje bolj. Svojo dni moral je politik, da se je povspel do stopinjo malika, svojo čestilce vsaj očarati sem ter tam z lepo donečim govorom, polnim bleste-čih idej, dandanes je nemška mladina že zadovoljna z nekaterimi psovkami na Slovane. trenotnih osebnih čutil — marveč spravo, i z-virajočoiz domoljubne slovenske pameti! Če se ta sprava doseže, bode katoliško-na-rodna stranka prijenjala radostno do skrajne meje — če se pa n e doseže, bode tudi vedela, kaj jej storiti. Naše čete so vajene discipline in bojev, ki vodijo do zmage! iUTiiiiiiistva novi naskok. liazdivjanosti nemških nacijonaleev in liberalcev, ki so se minulo leto kazale v drž. zbornici in se sedaj kažejo po deželnih zborih, koder imajo ti večino, ter po shodih, kjer hujskajo mirno nemško prebivalstvo, segajo tudi čez meje naše države. Zato so tudi poskrbeli nemško-nacijonalni grobokopi Avstrije. Sklicavali so shode izven Avstrije v Nemčiji ter naravnost v Berolin se obračali za pomoč proti Slovanom. Oficijelna Nemčija je zaradi lepšega seveda na zunaj odklonila sodelovati pri takih veleizdaj-skih poskusih, toda da veje isti sovražni duh proti Slovanom tudi v Nemčiji, kažejo dogodki v zadnjih sejah pruskega deželnega zbora. Pruska vlada namreč zahteva od pruske deželne zbornice zopet 100 milijonov mark za nakupovanje poljskih posestev na Poznanjskem in v zahodnem Pruskem, katera se potem po nizki ceni izroče nemškim naseljencem, da se tako polagoma ponemči od pamtiveka slovanska zemlja. Dne 20. t. m. se je v pruski zbornici razpravljala ta zadeva, ki je pomenljiva zategadelj, ker je knez Ilohenlohe v ojstrih besedah obsojal »poljsko propagando na Poznanjskem« ter izjavljal, da za »federativne tendence ni nobenega mesta na Pruskem«, da torej v tem oziru ne pozna nobenega prijateljstva in nobenega kompromisa s Poljaki. Poljaki poznanjski morajo poznati svoje dolžnosti kot Rusi, potem smejo pričakovati, da bodo jednako veljavni državljani na Pruskem. Tako ojstro, tako brezozirno. tako krivično je vtemeljeval nemški državni kancelar vladno predlogo, da se kupi za sto milijonov mark poljske rodne zemlje v germanizacijske namene. Proti temu nasilstvu so se odločno uprli Poljaki. Vodja poznanjskih Poljakov J a z d z e w s k i je izjavil, da se Poljaki po krivici napadajo, kakor da bi bili nelojalni podaniki Prusiji, marveč da so vsa ta očitanja s trte zvita le s tem namenom, da se nadaljuje krivična nakana poznanjske Poljake pregnati z rodne zemlje ter ondi nastaniti nemške naseljence. Vladni predlogi kažejo, da Poljaki poznanjski ne žive pod očetovsko vlado, marveč da so izpostavljeni komandi, ki neizprosno zahteva ponemčevanje, pozakonuje protiustaven zistem in nasprotstva le ojstri. Poljaki slovesno ugovarjajo v ime pravičnosti in poštenja proti takemu nasilstvu ter izjavljajo da se ne marajo vde-leževati razgovorov o takih protizakonitih na-silstvih. S Poljaki v zvezi bili so boj za pravičnost v pruski zbornici člani katoliškega centruma, ki so Prva in zadnja vožnja s parobrodom. »Kdo je mar?« vprašal bi se lahko čitatelj, predno njegova zvedenost zavoha glavnega junaka v moji črtici. Toda pisatelj ne mara, da bi mu čitateij vrlega junaka in njegove duševne pa telesne boje iskal v kaki slovenski koči, dasi se utegne zgoditi, da hvaležnejši potomci tudi njemu na čast krstijo kako ulico kakor Ljubljančani slavnemu Reslju radi njegovega vijaka. Tam v Mezopotamiji ob Tigridi je premišljeval mož visokega stasa in širokega pasa, kako bi ovekovečil svoje ime ter svojim rojakom umislil prijetno pa koristno vožnjo po Tigridi. Prepotoval je Evropo in na svojem potovanju videl po vodah, kako se vale ladije ter pasejo gost dim iz dimnika. Ni videl čolnarja, ki bi ob potu svojega obraza vihtel vesli, ne krmarja, ki bi pomikal krmilo na koncu ladije. Pač pa je videl prijetno ladijo, v njej polno ljudij pod senčnato plahto, v ospredju pa zamišljenega človeka okrog kotla in dimnika. Ponosno jo stal s kapico na ladiji, pod kotel pa je črn kurjač metal črni premog, da se je ladija kar bliskoma vrtela po vodni površini. In rodila se je našemu junaku v glavi izvirna misel, da tudi on preskrbi svojim rojakom kaj podobnega. izjavili, da je predloga krivična, v ustavi nevte-meljena ter vsled priznane lojalnosti poznanjskih Poljakov popolno nepotrebna. Namen predlogu jo zatreti Poljake in katoličanstvo na Poznanjskem. Z zadoščenjem bilježimo te izjave pravičnih katoliških Nemcev, ki nam zopet kažejo isto podobo, kakor smo jo gledali v avstrijskem državnem zboru, kjer tudi katoliški nemški poslanci vstrajajo vkljub najgrozovitejšemu terorizmu v slovanski večini desnice. Ta dogodek zopet kaže, kako povsod katoliška cerkev po svojih načelih oznanuje evangelij pravega bratoljubja mej posameznimi narodi, in kako potrebno je, da načela krščanstva zopet prešinejo človeški rod, ako ne-čemo, da razdivja v razna plemena zverin, ki se koljejo in pokončavajo med seboj. Za nas Avstrijce važen komentar k tem dogodkom nam podajajo nemško-nacijonalni in liberalni naši listi. S slastjo poročajo o tem dogodku kot o veliki zmagi nemštva nad slovanstvom, ki bo blagodejno vplivala tudi na sedanje zmedene razmere v Avstriji. Liberalci po svojih glasilih napadajo v prvi vrsti gališke Poljake, češ, da ti hujskajo svoje poznanjske rojake na odpor, da se pa jako motijo, ako mislijo, da bodo Poljaki tudi v Nemčiji igrali tako vplivno vlogo, kakor jo Poljakom prisojena v Avstriji. Na to pride na vrsto desnica avstrijske zbornice in njene posamezne skupine, vsaka dobi svojo brco cd preširnih, vseh predpravic pijanih nemških hujskačev. Iz češke deželne zbornice od strani nemške opozicije se razpošiljajo povelja v vse avstrijske pokrajine na liberalne zastopnike nemške, da oprti na veliko nemško idejo z vsemi silami nadaljujejo brezoziren boj nasproti Slovanom, in kakor na komando se njih somišljeniki povsod oglašajo kot sobojevniki za nasilno nemško-liberalno nadvlado v Avstriji. Ti dogodki so usodni za Slovane, ker jim kažejo, kaj jih čaka v bližnji prihodnjosti, ako se no pripravijo pravočasno, braniti pravdo pravičnosti in jednakopravnosti. Prvi pogoj za to pa je, da so Slovani mej seboj jedini, da se na podlagi krščanskih načel združijo v nepremagljivo falango bojevnikov proti krivični nemško - liberalni nadvladi in proti mejnarodni socijalni demokraciji, katero je zadnja leta vzel židovski liberalizem v zakup s tem namenom, da si zopet zagotovi nadvlado nad narodi. S tega stališča mi presojamo tudi naše domače razmero in zaradi tega smo tudi za vzajemno delo mej Slovenci, prepričani, da je izda-jica našega naroda, kdor v sedanjih časih pod ka-katerokoli pretvezo neti razpor mej brati. Občni zbor društva ,,Sloge". Iz Gorice, 20. jan. Danes je zborovala »Sloga«. Na občni zbor je prišlo nekoliko več udov, nego navadno. Predsednik veleč. gosp. dr. Anton Gregorčič, deželni in državni poslanec, je otvoril zborovanje z daljšim govorom. Opravičil je zakasnjeno zborovanje. Tam ob Donavi se je kujal že dlje časa neki parnik. Večkrat že so mu nategnili kako zaplato na njegov ostarani koš, toda naposled so se vendar naveličali krpati in dali so mu slovo — za vselej. Don Juan — to ime si je pridobil ali prisvojil naš junak na svojih pustolovih po Evropi — je izvedel po svojih merodajnih prijateljih, da je parnik na prodaj. Kdo bi mogel bolj razveseliti Juana, kakor ta ugodna ponudba. Res je kupil parnik za primerno ceno — vsaj prijatelji so tako povedali. Bila je velika pojedina, katero je žrtvoval don Juan. Kako je parnik po suhem in po morji prišel naposled srečno pred hišo dona Juana, tega ni povedati potreba in tudi ne mogoče. Pisatelj se drži naslova in zato — mirna Bosna ! Don Juan je prejel dragoceni spomenik iz Evrope, toda kje naj najde sposobnega kapitana? Prijatelji njegovi po svetu in doma so poskrbeli, da se Juanu popreje izpolni njegova in rojakov želja. Vsem je bil parnik po všeči in nekaj izvan-rednega. Nova era se je imela začeti v Mezopotamiji na reki Tigridi. Don Juan je dobival pisma iz Evrope in v njih ponudbe različnih kapitanov iz najboljših hiš in najslavnejših parnikov ob Donavi in drugod. Mi seveda ne maramo preiskavati, ako so bile te ponudbe istinite, in kar domišljati Opisal delovanje »Sloge« zadnjih petnajst let. Takrat leta 1882 je zborovala tudi šele v janu-variju, reorganizovala so in vspešno (delovala na narodnem, političnem in šolskem polju. Potrebe časa zahtevajo, da zopet podkrepi »Sloga« svoje delovanje posebno na socijalnem in gospodarskem polju. V velikih črtah je naslikal delo, ki čaka »Slogo« v bodočnosti. Povdarjal je potrebo tesnejšega združenja vseh javno delujočih močij in potrebo, da se odbor deli in deluje po raznih odsekih. — Govor je naredil najboljši vpliv, vsprejet je bil s pohvalo. Tajnik je prebral jako zanimivo sestavljeno poročilo o odborovem delovanju, dotaknil se je zadnje volilne agitacije in osvetlil nečastno delovanje raznih činiteljev v naš poraz pri volitvah v veleposestvu. Poročilo se je z odobravanjem vzelo na znanje. Denarničar je prebral račun društva in račun društvenih zavodov. Čudili smo se. V zadnjih 15 mesecih je »Sloga« za svoje šolske zavode nabrala in razdala čez 11.000 gld. Čitatelj beri in strmi: čez jednajst tisoč goldinarjev je »Sloga« iz dala za šolske zavode v Gorici! To stori tlačeni narod sam za svojo omiko. Na vrsto so prišli nasveti udov. Dr. Anton Gregorčič je sam predlagal, da naj »Sloga« bodoče leto svoje razglase objavlja v »Soči« in »Primorskem listu«. Predlog je obveljal soglasno, potem ko je dr. Turna odtegnil svoj predlog za samo »Sočo«. Župnik veleč. g. Anton Berlot je prebral jedrnato izjavo »konzorcija za Primorski list«, da pristaši tega lista podajajo roko »Slogi« in hočejo delovati v tem društvu. Skoro vsak stavek posebej je bil aplavdiran. Izjava se glasi: »Temeljite spremembe se vrše v vsem našem ustavnem življenju. Brez viharjev, brez potresov se redkokedaj gode spremembe že v naravi, toliko manj pa med narodi, do cela pa ne v veliki državi, kakor je naša. Slovenci smo le mal naro-dič med drugimi v Avstriji. Pa akoravno mali, neznatni na številu, vender pa jedini v mišljenju. V Slovencih ne najdete brezvestnih Židov, ne protestantov, tudi ne d r u g o v e r c e v. Vsi smo ene katoliške vere. Novodobni liberalizem ni zrastel na vrtu slovenskem. Od drugod, od Nemcev in Italijanov, se nam ponuja ter hoče ostrupiti naše dobro, čilo, zdravo slovensko ljudstvo. Do sedaj brez vidnega vspeha. Upanje je, da tudi zanaprej ostanemo Slovenci nedotaknjeni, osobito, če smo edini. In edinost nam je tolikanj potrebna sedaj v teh važnih trenotkih. Ako bo naš narod edin, bo imponoval, akoravno je majhen, ako bo pa razdvojen, si podpiše sam smrtno obsodbo. Ne vemo, kaj nam to leto prinese, a če se zjedinimo, bo letošnje leto zapisano v zlato knjigo v slovenski zgodovini. Na Kranjskem se družijo, zakaj bi ostal pri nas na Goriškem klic po skupnem delovanju glas upijočega v puščavi? In koliko ši- si ne moremo, tu bi dona Juana prijatelji za nos vodili s ponarejenimi pismi. Za to so oni sami odgovorni. Juanu so se zdele vse ponudbe in zahteve nekoliko pretirane in odločil se je naposled za človeka, ki je že več let opravljal službo kurjača na nekem parniku ob Donavi. Plačal mu je vožnjo in kurjač je dospel srečno v hišo Juanovo. Vse je bilo pripravljeno, le slavnostni dan se je še moral določiti, kdaj se parnik prvič izpusti v reko ? Tudi o tem se je don Juan zjedinil s svojimi rojaki in približala se je srečna ura preporoda vodnega prometa na Tigridi. Vsi rojaki v praznični obleki so dospeli na rečno obrežje ter čakali, kdaj se izpusti parnik v vodo ? Trajalo je celo dopoludne, da so parnik z vrvmi, katere so vlekli voli onstran vode, srečno potegnili v Tigrido. Voda je zapenila, parnik je pluskal in ljudje, kolikor jih je še dočakalo presrečnega trenotka, zaklicali so gromoviti »živio« podjetnemu svojemu rojaku. Don Juan pa je stal na obrežji, ponosno obračajoč svoje oči po ljudeh, češ, saj sem vse to zaslužil. Pokati so začeli topiči, godba je zasvirala, pevci so se zglasili in don Juan si je že snoval v duhu misel, da ne bode dolgo, ko se bo po vseh turških mestih svirala njegova koračnica. roko je polje, na katerem lahko skupaj delamo? Imamo versko, narodno, gospodarsko, socijaln-i polje. Ali je potreba, da dela vsak na svojo roko ? Kako močni bodemo, če bodemo edini. Kakor Spartanci pri Trmopilah odbijemo tudi mi vsak naval naših sovražnikov. Zato ponuja konzorcij »Pr. L « loja 1 no, brez s kriti b namenov, popolnoma odkritosrčno, kakor si drugače misliti ni mogoče, svojo roko v skupno delo. če roko vsprejmete, vedite, da jo jeklena, nenavajena odnehati v zapričetem delu, osobito ko so gre za blagor ljubljenega slovenskega naroda. Društveni predsednik, veleč. g. dr. Anton Gregorčič, je oseba, o kateri so je izrazil dr. Šusteršič, ko ga je predlagal za predsednika vseslovenskega shoda v Ljubljani, daje mož, kojega ime je program. On uživa tudi naše zaupanje. Njemu prepuščamo, naj nadalje ukrene, kar je potreba, da se doseže ne samo premirje, ali navidezni mir, marveč stalna sprava. — Obžalovati bi morali, ako bi ponujene spravo ne vsprejeli. Konzorcij bi v tem slučaju nadaljeval svoje tiho mirno delovanje, kakor do-sedaj ter bi čakal ugodnejšega trenutka ter boljših časov.« G. dr. Franko, odvetnik v Gorici je pojasnil in stavil resolucijo v prilog zjedinjenja narodnjakov na Kranjskem, ki se glasi : >. »Občni zbor nar.-polit. društva »Sloga« je prepričan, da bi bila sprava kranjskih Slovencev v največjo korist. Zategadelj pozdravlja spravno akcijo in delovanje onih rodoljubov, ki merijo na to, da se sprava na Kranjskem dožene, ali da so vsaj poskusi v njeno dosego v kalu ne vduše.« Zbor je to resolucijo vsprejel z navdušenostjo. Veleč, gospod župnik Golob je stavil drugo resolucijo, da v politiki nočemo več imeti Kranjcev, Štajercev, Korošcev in Primorcev, ampak le Slovence. Tudi ta se je vsprejela z jednakim zadovoljstvom. Konečno je sledila volitev novega odbora. Na predlog g. Andr. Gaberščeka je bil z vskli-kom voljen predsednikom veleč. gosp. dr. Anton Gregorčič. Novoizvoljeni g. predsednik pa je zapečatil »tesnejše združenje« s tem, da je sam predlagal novi odbor in v tega vsprejel tudi urednika za »Primorski list« č. gosp. A. Dermastja in odvetnika dr. Franko. Iz hrvatskega sabora. Iz Zagreba, 16. jan. Hrvatski sabor nadaljuje svoja zborovanja od 10. januvarija. Prva sednica je bila kratka. Oglasil se je samo dnevni red za bodočo sednico, namreč razprava o letnem proračunu, in pa dr. Vrbanic je interpeliral vlado radi samovoljnega zapiranja opozicijonalnih volilcev v njegovem volilnem ko-taru. Bolj živahna je bila že druga sednica, ko se je začela razprava o proračunu. Izvestitelj je bil zopet dr. Egersdorfer, ki je pa letos vendar malo resneje govoril nego po navadi. Povedal pa ni za Hrvatsko nič veselega. Po njegovih izjavah, in le te so tudi vladine, se Hrvatom ni nadjati v Parnik se je zamajal, kurjač — pardon: — kapitan je zakuril z drvmi, potniki so napolnili ladijo in predno je minulo pol ure, stopil je tudi don Juan na krov ladije in parnik je odplul proti bližnjemu mestu — — — Niso se vozili dolgo — kar zmanjka kuriva. Parnik se ustavi in na povelje kapitanovo poskočijo potniki iz ladije na obrežje ter gredo iskat raznega kuriva. Kmalu napolnijo ladijo z drvmi in čez nekaj časa se zopet začne parnik pomikati. Toda niso še dospeli do mesta. Kuriva je zopet zmanjkalo. Vnovič se poizgubč potniki za drvmi. Nanosivši drv se je kapitanu zopet srce olajšalo. Po mnogih težavah in ovirah — tudi ladijo so morali s cunjami mašiti — prispejo naposled v mestno pristanišče. Preskrbeli so si polno ladijo drv, da so se srečno do večera povrnili domov. Sreča je opoteča. Don Juan je bil vesel srečne vožnje, a ni bil vesel, ko pride domov in dobode na mizi uradno pismo te-le vsebine: »Vožnja s parobrodom je prepovedana, ker so z vožnjo v nevarnosti leseni mostovi čez Ti-grido.« bodoče večih dohodkov, kajti bržkone je letošnja svota 44% tangente dosegla svoj vrhunec. Treba bo štediti. Veselo znamenje je to, pravi poročevalec, da so se domači lastni dohodki prav posebno povečali. Leta 1871. so šteli ti dohodki le 167.408 gl. letos pa 797.509 gl. Poročevalec zatrjuje, da se vlada trudi neprenehoma, da zadovolji potrebam naroda, ali žalibog vspehov pa le ne vidimo. Precej za poročevalcem se oglasi sam ban, da brani in zagovarja proračun. Prvikrat so je oglasil ban v tem zasedanju. Do zdaj je molčal in celo malo zahajal v sabor. Saj pa tudi ni bilo ugodno poslušati opozicijo, ki je iznesla le preveč hudih obtožb današnjega zistema, za kateri je seveda v prvem redu odgovoren poglavar zemlje. Nepo-stavnosti, ki so so godilo prigodom zadnjih volitev, ni mogel zagovarjati, a obsoditi tudi ne, ker so pomagale vzdržati dosedanjo večino, ki vselej in povsodi stoji verna svojemu vodji. Najpamet-neje je seveda bilo molčati ob vsem, kar se je godilo. O proračunu se da pa že kaj povedati, čudno je, da se govor banov vjema z onim poročevalca, a osvedočeni smo, da bodo isto trdili tudi drugi govorniki večine, če se bodo sploh kdo oglasil, premda pravijo, da se bodo vzdignila cela četa proti opoziciji, kar pa no verujemo. V ba-novem govoru ste dve točki karakteristični. Ban priporoča namreč varčnost v vsem. To je pametno in koristno, če se da tudi izvesti. So pa pri nas take potrebe, kjer se ne bi smelo štediti, in sicer pri narodnem gospodarstvu. Tukaj bi se moralo mnogo in mnogo več trošiti nego se jo to do zdaj godilo. Seveda da bi za velika narodna gospodarska podjetja morala skrbeti zajedniška vlada, a ker le ta ne stori nič, prisiljena je dežela sama, da v tem pogledu kaj stori. Prištediti bi se pa zares dalo pri upravi, ko bi se današnji birokratični zistem odstranil ter prepustilo več upliva narodu pri samej upravi. Prav iznenadila pa nas je izjava banova, da za narodne svrhe ne treba trošiti, kakor se to od opozicije neprenehoma zahteva, češ, da imamo zdaj vse tako lepo urejeno in obskrbljeno v tem pogledu, da ne potrebujemo za zdaj nič boljšega in da lahko pri tem ostane. Če se troši preveč v narodne svrhe, ugaja se le narodnemu šovinizmu, ki je pa nevaren. Tedaj stagnacijo na narodnem polju nam obetajo, narodni šovinizem nam opo-nošajo z najvišjega mesta! Jeli se je to kedaj slišalo v ogerskem saboru od ogerske vlade ? In vendar jo pri nas tako radi posnemajo. Stagnacijo na narodnem polju žele, a narod ni dosegel še onega, kar mu je cilj. Niti je v prosvetnem polju dosegel, kar želi že toliko časa, da mu so popolni namreč vseučilišče z medicinsko fakulteto, niti se je zedil, če tudi imamo za to pravico zahtevati po državnih postavah. (Konee sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 22. januvarij a. Razprava o jezikovnem predlogu poslanca Schlesingerja, ki je bila včeraj na dnevnem redu, »e je vršila v navadnem teku. Predlog je utemeljeval, kakor smo poročali, mesto obolelega Schlesmgerja poslanec Eppinger, ki je mnogo govoril o spravoljubnosti Nemcev, pri tem pa izjavil, da se Nemci ne spuščajo v nikak razgovor, dokler vlada ue preklice jezikovnih naredb. Nemci so sploh proti vsaki jezikovni naredbi, ker zahtevajo, da se uravna narodnostno vprašanje zakonitim potom. V lormalnem oziru predlaga, naj se v srrho razprave o Schlesingerjevem predlogu izvoli odsek 24 članov. Za njim je govoril poslanec Kaizl. Omenjal je znane razsodbe najvišjega sodišča glede jezikovnih naredb, ki je bila vse preje kot pravična, in izjavljal, da Čehi zahtevajo za se le popolno jednakopravnost, kar Nemcem gotovo ne more biti v kvar. Kot drugi progovornik se je oglasil poslanec Reiniger, ki je najpreje napadal sedanjo vlado, ker ni preklicala jezikovnih naredb in ki naj vsled tega čuti neizogibne posledice, potem pa zahteval euergično, naj se odstrani namestnik Coudenhove. Nadaljni govornik, princ Friderik Schwdo pa izvajali najskrajneje posledice. Ko je pa namestn k izjavil, da bode odgovoril na to interpelacijo v jedni poznejš h sej, so zagnali Nemci huronski krik. Wolf, Prade in drugi so kričali: • Takoj uaj odgovori i« Pred predsedniško uiizo je uavstala prava gnje^a. P,>jtt\il se je prizor, kakor-šmb je bilo več v poslanski zbornici. Mej največjim krikom je prebral deželni maršal došle kurencije in napovedai nejo za današn|i dan. Naseljevanje Nemcev mej Poljaki je bila glavna točka dnevnega reda 1. seje pruske posl. zbornice. Prvi je govoril državni kancler knez Ilohenlohe, ki jo naglašal »žalostno« dejstvo, da se v narodno mešanih okrajih vedno bolj razširja poljska nadmoč. Poljaki še vedno računajo na samostojno Poljsko, v kar pa Nemci no bodo privolili. Dobro mu je odgovarjal Poljak Jazdzevvski. Izjavil je, da se o Poljakih po krivici govori, da kalijo mir. Ta predloga dokazuje, da zatirani narod nima očetovske vlade, marveč polk, ki zahteva brezobzirno germanizacijo, uvaja ustavi pro-tiven zistem in poostruje nasprotja. Zastopniki poljskega naroda ugovarjajo najodločneje zakonu iz leta 1886 in predležeči predlogi ter se bodo k besedi oglasili le v najskrajni sili. Za njim se je oglasilo še več deloma pametnih govornikov iz centruma, ki so naglašali, da bode zakon škodil v prvi vrsti katoličanstvu mej Poljaki. Vladni organi so seveda zvito zavrnili vsako očitanje in vsak ugovor ter v živih barvah slikali raj, ki bode navstal potem mej Poljaki. Predloga se je izročila budgetneniu odseku. Zatoinica proti Zoli. Francoski literat in poslušni hlapec židovskih kapitalistov in špekulantov, Emil Zola, pride pred porotnike dno 7. te-bruvarija. Ob jednem ž njim se bode nahajal pred porotniki glavni urednik lista »Aurore«, Perreux. Oba sta prejela včeraj uradni obiozuici, v katerih se navaiaio tele tri točke Zolmega pisma na predsednika Faure: 1. Vojno sodišCe, ki se je drznilo na povelje oslobodiii Eiterhazija, je resnici bilo v lice. Pod vašo vlado, gospod predsednik, Dode za-znamenovala zgodovina ta socijalni zločin. — 2 Ta odlok bo oslabil in sumničil vse razsodbe našega vojnega sodisca. Prvo vojno sodisce, ki se je pečalo z Dreyfusovo afero, morda ni bilo inteligentno, drugo je pa bilo zioCinsko. — 3. Drugo vojno sodišče dolžina, da je vse nezakonitosti prikrilo na po vel ;e in zakrivilo juridično zločinstvo, ker je ve-doma osiobodiio krivičnika. Židovska klika se na videzno zelo veseli, da se razteza obtožba samo na te tri točke, ker je mnenja, da se bode Zola prav lahko izgovoril. Umevno je, da bodo njegovi židovski prijatelji poskusili vse v dosego svojega namena in se bodo posluževali najgorjih sleparij, vendar iii dvomiti, da se pride prej ali siej na sled groznim sleparijam, katerih provzročitelji so izključno le židje. Cerkveni letopis. Statistika družbe Jezusove. Najnovejši katalog avstrijsko-ogerske provin-cije poroča, da je narasla imenovana družba od 1. 1895/96 za 102 duhovnika, 4S školastikov in 66 bratov; skupaj za 216 članov. Vsa družba šteje 14.476 oseb. Izmed 5 azistencij šteje Nemčija 3970 (prirastek 103), Španija 3078 (prir. 50), Francija 3038 (prir. 19), Anglija (Sev. Amerika in Avstralija všteti) 2491 (prir. 23) in Italija 1899 (prir. 30 članov). Med 23 provincijami in 2 misijonoma (Kanada in Novi-Orlean) ima nemška 1263 (od 1. 1895 60 več), belgijska 1050 (7 več), aragonska 1043 (10 več), kastilska 1036 (15 več) članov. -Največ očetov, 530, ima nemška provincija, največ školastikov, 401, belgijska, največ bratov tudi nemška, namreč 387. V ravno pretočenem letu bilo je v avstro-ogerski provinoiji posvečenih 9 skolastikov. Umrli so 4 očetje : Ziiller, Serianz (star 92 let), Stilov in Ritli, 2 skolastika in 2 brata. Koncem 1. 1897 bilo je tedaj v naši provinoiji 323 duhovnikov (nevštevši 17 oo. iz drugih provincij) 164 skolastikov, 239 bratov, ali skupaj 726 članov, 4 manj ko prejšnje leto. Najimenitnejše spremembe v 1. 1897 so v tej provineiji sledečo: deško semenišče v Freinbergu pri Lineu izročili so svetnim duhovnikom, v Sarajevu napravili so celo duhovsko semenišče s 4 letniki, in prirastek v rezidencijah Dunaj in Budimpešta. V severni in južni Avstraliji deluje deloma pri spreobračanju prastanovnikov, deloma v dušnem pastirstvu med belimi 19 očetov in 21 bratov avstro-ogerske provincije. Iz celega se razvidi, kako krepko raste ta božji nasad, vkljub vsem neugodnostim časa. Floreat, crescat! »Sovraštvo do sv. stolice upira se italijanskemu narodnemu čutu ravno tako kakor milijonom katolikov po celem svetu« dejal je Leon XIII. v svoji zadnji alokuciji. Ta narodni čut je danes toliko močneji. v kolikor večjo stisko je prostozidarska laška vlada pripravila ljudstvo. — V nekem angleškem listu popisuje protestantovsk potopi.sec navdušenje za sv. Očeta in mrzlo obnašanje do kralja. — Nek drug Anglež piše: Papež je najpopularnejši, najodločnejši, najbolj priljubljeni in občudovani mož na celem polotoku. Vkl jub temu, da je jetnik v Vatikanu, ima vender celo v političnih stvareh večji vpliv na Italijo, kakor italijanska vlada. V resnici jo papež vladar Italije. Ako ne bi njegova beseda zadrževala sestradanih množic katol. italijanskega ljudstva od nepostavnostij in krivice, bi že zdavnaj ne bilo laškega kraljestva. To je najboljše poroštvo, da bode sv. Oče pri prenovljenju Italije dobil po volji naroda svojo posest in polno pravico. Katoličani, ki slušajo papežev nonexpedit, so najpopularnejša in najbolj ugledna stranka v Italiji, ker niso deležni obubožanja naroda in pa slabe vlade. To spoznajo prostozidarji in zato so prisilili Ru-dinija, da je obrnil svoje okrožnice proti katoličanom in njih društvom. Katoliško organizacijo to ne bo zadrževalo. — Tako tujcc, ki pa dobro pozna rimske in laške razmere. Znano jc, kako da uči sv. Oče francoske katolike o njih razmerju do republike. Velika večina sluša Leona XIII. Le nekateri zagrizeni mo-narhisti in legitimisti nočejo o tem nič slišati. — Zdaj izhaja v Rimu tak list, ki pobija papeževo Irancosko politiko in vsiljuje svojo, namreč ono za bourbonske pretendente. Vspeha ne bo imel. Zanimivo je tole: V Rimu širi se govorica, da so visoko stoječe osebe vplivale na Leona XIII. v tem smislu, naj z ozirom na važnost kolonijalnih vprašanj in težkoče, katere se kažejo pri osvoje-vanju prekomorskih dežel, objavi encikliko, da v nji razloži to pravno vprašanje in pa vzroke pro in contra. Zahtevajo torej od Leona XIII., naj stori isto kar njegov prednik Aleksander VI.. ki je ob času odkritja Amerike poravnal prepir med Španci in Portugalci. — Kaj bodo še vse zahtevali od papeža! Bivši radikalni ministerski predsednik Bour-geois govoril je nedavno v francoski zbornici prav hudo zoper cerkev presv. Srca Jezusovega na Montmartru. Francoski listi pa prinašajo zdaj novico, da je isti mož za cerkev svojega rodnega mesta d' Oger dal napraviti lepo slikano okno z napisom : »Pustite male k meni in ne branite jim.« To okno naj bo spomin prvega sv. obhajila njegovih otrok. To dejstvo je popolnoma v protislovju s temeljnimi načeli njegove prejšnje politike. ki je prepovedala celo veronauk v šolah. Pri tem francoskem radikalcu vidimo isto, kar pri naših liberalcih in nacijonalcih. Dve duši imajo. V javnem življenju bijejo hud boj zoper vero in klerikalce, doma pa v svoji družini so tako verni in tako cenijo vero, da se moramo le čuditi. Zadnji dan minulega leta umrl je monsignor Duserre, nadškof v Algiru. Bil je poprej vojak, potem duhovnik. Lasigerie vzel ga je za škofa-pomočnika s pravico nasledovanja. Pokopali so ga z vojaško častjo. Vsa posadka mu je izkazala zadnjo čast z običajnimi streli. Pred Božičem sešel so je v Lijonu kržčansko-demokratični shod. Otvorili so ga s pesmijo, katero so pred dobrimi 100 leti poli prekucuhi, ko so tirali na morišče plemenitaše, duhovnike, veljake i. dr. Ta pesem je »Marseillaise« ! Kaj to pomeni ? Grof Anatole Chaptal, prvi francoski posla-niški ataše na Danskem, pustil je to službo in so posvetil duhovskemu stanu. Ni dolgo tega, kar so ga posvetili v mašnika. Abbe Chaptal posvetil so jo pastirovanju med reveži. To je na Francoskem kaj pogostna prikazen, da stopijo člani naj-plemenitejših rodovin v duhovski stan in potem delujejo kot dušni pastirji med revnimi stanovi. Na Francoskem se prav živo zanimajo zato, da proglase junaško devico Jeanne d' Are blaženim. Proces v Rimu so jo žo pričel, pa pred petimi leti ni upati na izid. Kralj belgijski obrnil se je na sv Očeta s prošnjo, da bi rad imel v Rimu stanujočega kardinala belgijske narodnosti. Kmclu bodo kralju predložen jeden belgijskih prelatov za to častno mesto. Tedeii**ki koledar. Nedelja, 23. januvarija: 3. po razgl. Gosp., evang.: Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. Mat. 8. — Ponedeljek, 24. januvarija: Timotej, šk. Torek, 25. januvarija: Spreobrnjenje sv. Pavla. — Sreda, 26. januvarija: Polikarp, šk. — Četrtek, 27. januvarija: Janez Zlatoust, žk. — Petek, 28. januvarija: Marjeta d. — Sobota, 29. januvarija: Franc Salez., šk. cerkv. uč. — Lunin s p r e m i n : Prvi krajec 29. januvarija ob 3. uri in 31 minut popoludne. — Solnce izide 28. januvarija ob 7. uri 36 m., zaide pa ob 4. uri 49 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 22. januvarija. (Cistercijani v Stični.) Deželno predsedništvo je dovolilo z odlokom z dne 1. jan. 1.1. št. 133/pr. da se smejo cistercijani opatije Mehrerau naseliti v Stični. Ker je tudi kupna pogodba med redom in vlado glede stiškega posestva že sklenjena, je sedaj v formalnem oziru vse uravnano in upati smemo, da kmalu prevzamejo v last vneti redovniki to častitljivo, za Kranjsko velepomenljivo svetišče. (Slovensko-liemški napis.) Na Mariborskem okrožnem sodišču napravila se je plošča z nemškim in slovenskim napisom. To je čin zdrave pameti in dejanske potrebe, kajti okoliš okrožnega sodišča Mariborskega broji na tisoče Slovencev, ki so pač tudi opravičeni vedeti, kje da je sodišče! Popolnoma druzega mnenja pa so nemško-liberalni in nacijonalni kričači Šta-jarski. Iz dvojezičnega napisa hočejo napraviti veliko nemško alero. Sklicujejo se na to, da kaj ta-cega v Mariboru še nikdar ni bilo. S tem poče-njanjem se bodejo gospodje le — blamirali, kajti dokazali bodo z nova, da nimajo nikake sposobnosti igrati v vodstvu Avstrije odločilno ulogo, ker ne razumevajo, da se vlada mora ozirati edino lo na potrebe države in narodove, ne pa na bolestna čutila razdraženih živcev te ali one — politične klike! (Slovensko gledišče.) Opozarjamo svoje čita-telje na jutrišnjo predstavo dramatične igre »Čarovnica pri jezeru«, ki se predstavlja na korist zaslužnemu režiserju, učitelju in vodji R. I n e -m a n n u. Pričetek točno ob 7. uri. (Shod v Spod Idriji.) Minolo nedeljo popoludne se je vršil shod v Sp. Idriji, katerega je sklical po § 2. zb. zak. č. g. I Gnjezda z namenom, da povabljenim osebam državni poslanec g. dr. Žitnik poroča o delovanju novega državnega zbora. Toda že pred določeno uro zasedli so skoraj ves za shod odločeni prostor soeijalni demo-kratje iz Idrije in bližnje okolice pod vodstvom znanega kričača Zadnika iz Ljubljane. Ker povabljenci niso mogli v pritlično sobo, pozval jih je sklicatelj, da se zbero v gorenjih prostorih. A v istem hipu zaženo se soc. demokratje kot divji po stopnicah gori do vrat, koder se je pričel krik in prepir, suvanje in pretenje. Zahtevali so, da bodi zborovanje javno, dasi je bilo oglašeno in dovoljeno le za povabljene osebe. Za red in mir jo bil torej v prvi vrsti odgovoren sklicatelj, ki pa je brez vspeha miril po Zadniku in drugovih nahujskane mokrače. Kor bi bili mokrači skoraj gotovo s silo udrli v sobo, razsajali in provzro-čili nemir in nered, ako no kaj hujšega, zato je bil drž. poslanec pripravljen govoriti v spodnji sobi, ako mokrači zagotove mir. Ker to obljubijo, rine vso zopet v spodnjo sobo, v prvi vrati seveda mokrači, ki zasedejo vsa obmizja; mnogi povabljenci niso mogli v sobo, stali so na hodniku in pred okni ali pa odšli. Sklicatelj g. Gnjezda otvori zborovanje ter predlaga, da se predsednikom izvoli g. dekan Ar k o. Tu je bil že ogenj v strehi; takoj se oglasijo in predlagajo nekega Skvarčo. Kor so bili v večini, je bil seveda ta izvoljen predsednikom. Zborovanje se je nato vršilo jako mirno, dasi so mokrači komaj čakali prilike, da ga preprečijo. Drž. poslanec dr. Žitnik je v daljšem govoru narisal v glavnih potezah delovanje drž. zbora v zadnjih 30 letih, katero pač ni bilo na korist delavskim stanovom, še manj nenemškim narodom, najmanj Slovencem. V dokaz je navajal posamezna dejstva. Nato je opisal zadnje dogodke v drž. zboru, ki so preprečili sploh vsako resno delo v korist davkoplačevalcem. To je zakrivila nemška obstrukeija baje zaradi jezikovnih naredeb, v istini pa radi tega, ker so nemški liberalci z nacijonalci prišli v manjšino in zgubili gospodstvo v drž. zboru. In tej obstrukciji brez primere divjemu kriku so se pridružili soc. demokratje, ki sicer trdijo, da so mednarodni in zastopajo delavske koristi brez razlike narodnosti. A ne samo podpirali so ti možje obstrukcijo, zadnje dni postavili so se celo na čelo onim su-rovežem, ki so 8 silo vrgli predsednika s stola ter ga spodili iz zbornice. Torej so ti, in ti jedini krivi, ako je predsednik bil primoran poklicati policijo na pomoč, da je branil svojo dostojanstvo kot predsednik ter skušal narediti mir v zbornici. — Pri tej točki govora so mrmrali posamezni mokrači, sicer pa pazljivo poslušali, mnogokje celo odobravali. Nato je »vodja« Zadnik skušal obširno dokazati, da so le soc. demokratje možje pameti in resne volje, kateri morejo osrečiti ves svet s svojimi načrti in nauki. Kvasil je, da je desnica zaprečila delo, ker sploh ni hotela nič koristnega storiti za nižje ljudstvo itd. Mokrači seveda so odobravali te čenče in popolnem neresnične ali pa zlagane trditve. Konečno Zadnik slovesno prečita neko resolucijo, v kateri se izraža nezaupnica vsem slovenskim drž. poslancem. Dr. Žitnik mu odgovori še na razna zavijanja ter dostavi, da se on in ostali slovenski drž. poslanci zmenijo za nezaupnico g. Zadnika in njegovih slepih zapeljancev, kakor za lanski sneg. — Zopet se je pokazalo tudi na tem shodu, da je domače ljudstvo le zapeljano in zaslepljeno po raznih hujskačih, ki po navodilih židovskega generalnega štaba za denar begajo in hujskajo delavce. Mnogi delavci, ki se imenujejo soc. demokrate, niti ne vedo, kaj hočejo in nameravajo njihovi voditelji, kateri so večinoma osebe s površno omiko in hočejo brez dela prijetno živeti ob zaslepljenosti in žuljih ubogih delavcev. Zato pa je skrajni čas, da merodajni krogi store vse, kar smejo in morejo delavci opravičeno zahtevati za-se in svoje družine, kričačem in hujskačem pa naj gledajo na prste. (Slovensko kat. delavsko društvo) ima jutri dopoludne ob 7210. uri svoj letni občni zbor z običajnim vsporedom v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Vabijo se k temu zboru vsi člani in društveni prijatelji. V triletni dobi svojega obstanka je izplačalo društvo nad 3000 gld. v podporo obolelim članom. (Gospodarska zadruga v Selški dolini.) Zadruga z omejeno zavezo se jo zakonito vstanovila. Dne 14. t. m. je bila vpisana v zadružni zapisnik. Namen ji je pospeševati splošno gospodarski napredek v selški dolini, vzlasti pa pomagati, da se izpopolni domači sodarski obrt, kateremu je žugalo mejsebojno tekmovanje s poginom. (Iz Zagorja.) V »Slov. Narodu« od sobote je dopisnik iz Mengša razlil ves svoj žolč nad mengeškim kaplanom g. Rožnikom; očitajoč mu med drugim sledeče : »Sicer pa je znano, kaj je Rožnik počenjal v Zagorju in Trbovljah, ia v6 se tudi, da je ubogo ljudstvo Boga hvalilo, ko je izvedelo, da je ta duhovnik prestavljen. Še dandanes, če hočeš Zagorjane ali Trbovljce strašiti, reci le, kaplan Rožnik pride nazaj, in tega se boji ljudstvo kot »parkeljna«. Da se tem neosnovanim in vedno ponavljajočim se lažem enkrat za vselej v okom pride, naj zadostuje sledeče: Že takoj v pričetku, ko je Sel g. Rožnik v Zagorje, pridobil si je spoštovanje in ljubezen velike večine zagorskih fa-ranov, ter nam tudi Se sedaj biva v blagem spominu. Jako nam je bilo žal, da se je g. Rožnik tako kmalo preselil iz Zagorja, in ako g. dopisnik tega ne veruje, naj pride v Zagorje ter vpraša zagorske farane, in velika večina mu bode odgovorila, da je temu res tako. Res je, da je imel tudi nekaj nasprotnikov, kajti on se ni bal nastopa proti nikomur z resnico. Dobro bi tudi bilo, da bi v prihodnje g. dopisnik tudi svoje ime k takemu dopisu pristavil, da bi vsaj vedeli, kdo ima tudi dar obrekljivosti, katera je navadno lastna le ženskam. Gosp. Rožniku pa kličemo: »Bog ga živi!" V imenu več Zagorjanov L. H a b a t. (Ia Metlike.) Škoda, da se je ona »slavno-znana« metliška metla izgubila, sicer bi imela spet mnogo mnogo opravila. Najprej bi jo poslali v našo »narodno« čitalnico, ki je tudi kot njen pokrovitelj dr. Tavčar — stopila »v rahlo dotiko z Nemci«. Pri občnem zboru naše čitalnice se je namreč, kakor sem zvedel, na splošno željo udov odstranila zloglasna »Neue Freie Presse« — in se je z večino glasov sprejel predlog, da se naročita rajo dva slovenska lista in sicer »Edinost« in »Slovenski list«. Zadosti naj bi bil jeden nemški dunajski dnevnik »Volksblatt«. Pa zmotili smo se. Vkljub sklepu občnega zbora se ni naročilo na omenjena dva slovenska lista, ker sta menda »preveč« klerikalna — ampak zopet na dunajsko Židinjo, ker baje piše najboljo vvodne članke. »To si voli Francel paša, Ki se mestu prav obnaša«, bi rekel Vesekdo. Kaj je potrebno naši slovenski čitalnici »Leipziger Zeitung« ne moremo razumeti ; morda zato, ker omenjeni nemški list nič ne ve o dr. Tavčarju, a naš vrli »Slovenski list« in »Edinost« nam pa vendar včasih povesta, kako naš »blagi poslanec Ivan« deluje za blagor dolenjskih mest v rahli dotiki v Nemci. Kakor vi dite, g. urednik, je pri nas vse^nemškutarsko! Še celo hrvaškega »Obzora« so se branili, ker baje ne razumejo vsi udje čitalnice hrvaški. Bolj jim je ugajal »švabski« pisan »A. Tagblatt«. O jadna nam majka! In vendar se je osmclil predsednik čitalnice — kakor sem slišal — ob koncu zboro vanja nazdraviti »mili naši slovenski domovini«, dasi ne vemo, kako daleč sega ta mila domovina Oj šepavo rodoljubje, koliko ga je med nami! — Še nekaj bi rad naznanil »širnemu« svetu, kako se tudi naši metliški liberalci zvesto držijo onega »jezuitskega« načela, da namen posvečuje sredstva. Bila je volitev odbornikov v kr. šolski svet. Po nalogu c. kr. okr. šol. sveta je razpisal te volitve naš »faktotum«^občinski tajnik g. Gangl Razpisana je bila volitev na 28. dec. pretečenega leta. Ali ne gre nam v našo klerikalno glavo, kako je to, da je bila volitev še le ob 5. uri po poludne, torej že popolnoma v mraku. Najbrže si je naš prebrisani g. tajnik mislil, da na večer gotovo ne pridejo volit kmetje iz daljnih vasij, da bo torej tem lažje razdelil mandate med svoje somišljenike. Vendar se mu ni vso izpolnilo po njegovi »blagi volji«, za kar so poskrbeli možje, ki tudi sami nekoliko mislijo. Res bo treba kupiti novo metlo, ki bo prav čisto pometala, in enkrat pomela vse nemškutarske smeti iz slovenske Metlike! (S Krke.) Ko sem na Silvestrov večer pogorel, bil sem v velikih skrbeh in težavah, toda domači vaščani in dobri ljudje iz sosednjih vasij so mi hitro darovali lesa in peska in mi ga tudi na dom pripeljali — in kar je največ, Se prositi jih ni bilo treba. Tudi delati so pomagali zastonj, zatorej sedaj, ko sem zopet hvala Bogu pod streho, izrekam vsem dobrotnikom srfini: Bog vam povrni tisočkrat! — V Velikih Lesah pri Krki, 20. prosinca 1898. Jožef P e r k o. (Birmovanje v mariborski škofiji) se bode letos vrSilo v dekanijah: Na Dravskem polju, v Šaleški dolini, v ljutomerski, laski in videmški de-kaniji. (Za spoduještajerski jubilejski zaklad) dovolil je okrajni zastop šmarski pri svoji skupni seji dne 23. decembra 1897 prispevek po 400 kron. — Nadal je so vplačali gosp. dr. Š m i r m a u 1 zdravnik v Rajhenburgu. 20 kron ; si. gornjegrajski •okr. zastop 2. obrok po 200 kron ; Jože Škerle c posestnik v (lornji Radgoni, 6 kron in preč. g. Andrej P o d h o s t n i k , župnik v Dramljah, 10 kron. (Štajerski deželni zbor) je imel včeraj osmo sejo, v kateri je poslanec grof Kottulinsky utemeljeval predlog glede jezikovnih iiHredeb za Češko in Moravsko. Govornik trdi, da sta naredbi nezakoniti, razžaljivi in škodljivi za Nemce ter zahteva, da vlada naredbi razveljavi. — Nato je poslanec Reitter utemeljeval predlog gledč preraembe vini-Carskega reda. Prihodnja seja v ponedeljek. (Štajerska kmetijska družba) šteje 63 podružnic s 3886 člani; od teh je na Sp Štajerskem 16 podružnic s 647 člani. (Statistika ) Berač : »Ljubi gospod, podarite mi kaj, jaz sem čisto sam na svetu«. Profesor : »To ni ros, dragi mož, kajti po najnovejši statistiki živi na zemlji tisoč tristo milijonov ljudi«. * • * (Sejmi po Slovenskem od 24. do 29. januvarija.) Na Kranjskem: 24. v Ljubljani (osem dnij); 25. v Radečah. — Na slovenskem Štajerskem: 25. v Gomilici, Artičah, Slov. Gradcu, Studenicah; 29. v Št. Jurju ob Tabru. — Na Primorskem-' 24. v Sežani ; 26. v Divači; 27. v Gorici; 29. v Cevdatu. čelstva, eventuvalno izvolitev istega. 4 Izvolitev nadzorstva. 5. Razni nasveti. — V Sodražici, dno 19. januarja 1898. 1. Načelstvo. (S 1 o v. b r a 1 n o društvo.) Iz Škofje Loke. Pretočeno nedeljo imeli so v našem društvu veselico : petje in igro »Svojeglavneži«, veselica jo povoljno izpadla, bodisi petje, kakor igra. Pre-srčna hvala vsem gg. pevcem in gospdč. igralkam, vljudno se prosijo, da tudi zanaprej pomagajo našemu društvu, kolikor je mogoče. Da pa v resnici podpirajo »Slov. bralno društvo«, vidi so iz tega, ker so zopet sklenili vsi gg. pevci in igralci kakor tudi gospdč. igralke, da bode dno 13. svečana 1898 zopet velika veselica s petjem in veselo igro s petjem »Čevljar Baron«. Vljudno se prosijo vsa p. n. si. društva, da nam ta dan odstopijo, da ne bodeta na eni isti dan v ISkolji Loki dve veselici. (Slovenska krščansko-soci j aln a do lavska zveza v Ljubljani, i Opozarjamo na »Zvezin« oglas v današnji številki. iPevsko društvo »Ljubljana«) priredi svoj običajni »veliki kmetski ples« drto 6. februvarja v Sokolovi dvorani v Narodnem domu. Ta ples bodo letos jako zanimiv, ker se delajo zanj obsežne priprave in so bode skrbelo za raznovrstno zabavo. (S e j a g 1 a v n e g a o d b o r a k m e t i j s k o družbe dnč 13. januvarija t. 1.) Seji je predsedoval družbin predsednik g. ces. svetnik J. Murnik in navzoči so bili: podpredsednik g. Fr. Povše ter odborniki gg.: grof Barbo, Folakovski, Goli, baron Lazarini, dr. Romih, Rohrman, Šiška, Witschl, Zirovnik in tajnik Pire. Glede agrarnega shoda, ki bi bil moral biti dn6 L dec. 1. 1., je odbor sklenil to le izjavo: Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske odobrava postopanje svojega zastopnika na agrarnem shodu, g. podpredsednika Fr. Povseta, tla je glasoval proti odložitvi kongresa, in mu izreka na njegovem delovanju zahvalo; ob jednem odbor izrazi obžalovanje o odstopu predsednika agrarnega shoda, kneza Lob-kovica, in izjavlja, da se prihodnjega agrarnega shoda le tedaj udeleži, če se zanj izrečejo vsi dosedanji zastopi. Rešitev zadeve o prašičjem semnju v Novem Mestu in Kandiji se odložita na prihodnjo sejo. Prošnje občine sv. Gregor za dovolitev semnjev je glavni odbor ukrenil ne priporočiti. Odbor je vzel na znanje osnovanje čebelarskega društva ter potrditev njegovih pravil. — Cena družbinemu drevju se od sedaj naprej določil na 35 kr. Odbor je uknnil izposlovati 15.000 gld. brezobrestnega posojila, in sicer pri vis. deželnem zboru, oziroma pri kranjski hranilnici , da mu bode mogoče ložje preskrbovati kranjske gospodarje z gospodarskimi potrebščinami in doseči zanjo še bolj ugodne cene. Tajnik Pire je poročal o enketi, ki se je vršila 20. nov. na Dunaju zaradi izpremembe zakona o umetnih vinih. Pogojnega donosa ljubljanskega mesta k stroškom kemijskega poskuševališča glavni odbor ne more vsprejeti, ker bi družba imela pri tem izgubo. Glavni odbor je ukrenil prispeti k spomeniku ranjkega župnika Mesarja ter družbinega častnega uda 25 gld. O prošnji kmetijske zadruge v Horjulu na deželni odbor, se je odbor izrekel inkompetentnim, ker delovanje te zadruge ni v nobeni zvezi s pospeševanjem kmetijstva, temveč ona le deluje kot konsumno društvo (!) (Vabilo) k veselici, katero priredi »Vipavsko pevsko društvo« dn6 23 januvarija v prostorih gospe Vikt. Uršičeve v Vipavi. — Vspored: 1. Vo-l»riC: »Prisega«, moški zbor. 2. Ipavec: »Večerna«, moški zbor. 3. Mašek: »Pri zibeli«, čveterospev. 4. Vilhar: »Narava vsa se zdaj budi«, moški zbor. 5. Nedved: »Molečemu dekletu«, 6. Javoršek: »Izgubljeni cvet«, samospeva s spremljevanjem har tnonija. 7. Hudovernik: »Naša zvezda«, moški zbor. 8. Hajdrih: »Jadransko morje«, moški zbor. 9. Ples. Pri plesu in med pevskim vsporedom igra oddelek vojaške godbe c. kr. pešpolka St. 47 iz Gorice. — Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: StoiišCe 30 kr., sedež 50 kr., vstopnina k planu 1 gld.; dame proste. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Posojilnica za S o d r a ž i c o) ter okolico, registrovana zadruga, vabi k rednemu občnemu zboru za 1897. 1. v nedeljo dne 6. tebru-varja 1898. ob 3. uri popoludne v uradni sobi v Sodražici z nastopnim dnevnim redom : Potr-jenje letnega računa za 1897. 1. 2. Sklep o uporabi čistega dobička. 3. Sklep zarad izvolitve na- Darovi. Za Je rano v o dijaško mizo: Gospod M. Arko, dekan v Idriji, 5 gld. — Gospodje duhovniki cirkniške dekanije 8 gld. — Gosp. vpo-kojeni župnik Peter \Vartol 5 gld. — Gospod Fr. Jeršič, vpok. župnik v St. Jurji pri Izlakah, 5 gld. Za k r u h e sv. Antona (v podporo re-vežev|: Neimenovan 1 gld. Za katoliški dom: Gospod Fr. Jeršič 2 gld. Za pripravniški dom: G. Fr. Jeršič 2 gld Telefonična in brzojavna poročila. St. Peter, 22. jan. Danes jo padla zadnja nemškutarska trdnjava v savinjski dolini, občina St. Peter, kjer jo bil dozdaj župan nemški poslanec Lenko; volil jo tretji razred narodno s 80 glasovi proti (5; drugi razred trideset narodnih glasov enoglasno; prvi voli popoludne. Dunaj, 22. januvarija. Rok za vlaganje izjav zaradi osebnega dohodninskega davka je podaljšan do srede februvarija. Dunaj, 22. jan. Deželni zbor je po daljši razpravi vsprejel predlog glede ustanovitve deželne zavarovalnice za življenje. Dunaj, 22. januvarija. Princ Jurij grški bo guverner na Kreti. Prideljen mu bo nemški častnik, ki je bil v turški službi, kot namestnik. Praga, 22. januvarija. Danes se nadaljuje razprava o jezikovnih naredbah. Ko je Opit z nehal govoriti, je bil vsprejet konec debate. Wolf je kričal: „To je škandal, na-silstvo! Boljše je, da gremo iz zbornice." Glavna govornika sta bila izbrana Kramar in Strache. Ko hoče Kramar govoriti, nastane mej Nemci hrup. Wolf kriči: „To je hlapec Abrahamowiczev, ta ne sme govoriti." Predsedniku se konečno posreči, napraviti mir. Najbrže da nemški poslanci že danes zapuste s protestom deželni zbor. Praga, 22. januv. Prihodnji teden po prvem branji predloga Schlesingerjevega zapuste nemški deželni poslanci deželni zbor. — V zboru je bilo v zadnji seji več hrupnih prizorov. Wolf je začel ponavljati, kar se mu je na Dunaju tako dobro sponašalo, ter na nečuvert način psoval češke poslance in ces. namestnika, katerega je hotel prisiliti, da bi takoj odgovoril, zakaj je oblastvo prepovedalo dijakom nositi trakove. Praga, 22. januvarija. Uradni list piše o včeraj izdani policijski naredbi glede društvenih znakov, da s tem ni odpravljena sta-tutarična pravica, ki dovoljuje članom nositi društvene znake, toda z ozirom na izvanredne razmere je bila ta začasna naredba potrebna in jo odobrujejo vsi treznomisleči krogi. Brno, 22. jan. Deželni zbor je vsprejel predlog, v katerem se vlada poživlja, naj podaljša rok za vlaganje napove-cleb o osebni dohodnini do 15. feb. Namestnik je izjavil, da se je že vršilo posvetovanje o dotičnem odloku. Budjejevioe, 22. januvarija. Pri občinski volitvi za tretji razred so prodrli nemški kandidatje z večino 120 glasov. Pritisk od židovske strani je bil velikansk. Po razglasitvi volilnega rezultata so se pojavile večje poulične demonstracije. Več oken pri nemških hišah je razbitih. Ranjenih je tudi nekaj oseb. Policija je aretovala 10 nemir-nežev. Pulj, 22. jan. Del posadke avstr.-oger. vojne ladije „Pola", ki se nahaja od meseca okt. v Rudečem morju, so 19. t. m. napadli blizu Adena Beduini, vendar pa so pomorščaki pravočasno zapazili nevarnost in odbili napad. Levov, 22. januvarija. Pododsek je načrt adrese odobril. V adresi se povdarja lojalnost poljskega naroda m avtonomistični program. Poročevalec o tem v zbornici je grof Pzieduszicky. Sclnograd, 22. januvarija. Dež. zbor je soglasno vsprejel predlog dež. glavarja, naj se odpošlje papežu čestitka povodom 00 letnico raašništva. Vsprejel se jo nadalje tudi predlog, naj se podaljša rok za napoved do-hodarine do 15. februvarija. Budimpešta, 22. januvarija. Minister-sko posvetovanje je trajalo pet ur. Razprava se je vršila o vseh pogodbenih vprašanjih. Avstrijski ministri so se sinoči podali na Dunaj. Rim, 22. januvarija. V senatu je odgovarjal ministerski predsednik Rudini na interpelacijo radi zadnjih nemirov v Ankoni in drugod ter dejal, da je iskati povoda tem nemirom v draginji živil, pomanjkanju dela in prihrankih državnega gospodarstva (!). Prepričan pa je, da so se udeleževali agitacije prekucuški elementi. Vlada je že in bo še skrbela, da se uduše vsi taki nemiri. Madrid, 22. januvarija. Iz Ilavane se poroča, da se je udal vstaški vodja Messo s svojimi častniki in 116 možmi. V poslednjih dveh tednih so izgubili vstaši 115 mož, 370 vstašev se je pa udalo. Španjci so izgubili 12 mož in 03 je ranjenih. London, 22. januvarija. Iz Jokohame se poroča. d;i odpluje tekom prihodnjega tedna japonsko brodovje. obstoječe iz devetih vojnih ladij, v kitajsko vodovje. Zahvala. 64 1-1 Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, isto-tako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. 6 ra d e c , dne 2. februvarija 1897. Provincijal 232 100-87 brat Emanuel Leltner. nadzdravnik. a » a rEE a =- S — S C— pO ra C/3 ra g- •■S -S A = » = M » 4) S? C5 ^ o> > M M 0} O. Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rodeče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speee-rijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. »o ; 20. januvarija. Pavle Anderkul, črevljar G0 let, Fiori-janske ulice 17, spridenie jeter. 21. januvarija. Ivana Zakotnik. pismonoševa žena, 60 let sv. Petra cesta 6, kap. — Marija Čermelj, branjevka, 90 let! sv. Petra eesta 48, ostarelost. — Jurij Stiaral, umir. c. kr. kapelnik, 69 let, sv. Petra cesta 47, Endarteritis. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. 21 čas opazovanja, dunjB barometra v mm. tura ! Vetrovi po Celziju 9 zvečer | 747 9 f" --5 4 7 zjutraj I 2. popol. j 7463 744 1 -5-9 +2 0 T>rezv. si. szan. si. jiah. hebo megla megla jasno rt > &< * 00 Srednja včerajšnja temperatura -5 9", za 3 6° pod normalom, Podpisani izrekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo za vse mnogobrojne dokaze sočutja in ljubezni ob tako nenadni bolezni in smrti svojega nepozabnega, preblagega gospoda župnika Janeza Oblak-a. • Imenoma zahvaljujem velečastitega g. dekana Lovro Gantar-ja na Vrhniki, ki je blage volje vodil 'a prodaj je dvonadstropna hiša v Ljubljani popolnoma na nov ječa sredi mesta z haja se že več let katero obrt kupec (3000 do 8000 gld. kupnine prepusti se Pojasnila daje Naroda«. o predelana in popravljena, sto-zelo ugodno lego. V hiši nastani. renomirana gostilna, lahko s I majem t I. prevzame, plačati bi bilo takoj, ostanek kupcu pod zelo ugodnimi pogoji, iz prijaznosti upravništvo «Slov. 27 3-2 Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski atelje £ v Ljubljani Kolodvorske ulice 32- 34 se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročil« na izdelovanje oltarjev iz lesa v poljubnem slogu, kipov in svetniških soh iz gipsa , kamna , lesenih itd. Oltarne skupine iz različnega materijala. Blagorodnemu gospodu Andreju Rovšek-u. podobarju in pozlatarju v Ljubljani. Allar, ki ste ga naredili za podružno cerkev v Lučih, župnije žalinske, je prav lepo in trpežno delo. katero dela svojemu mojstru vso čast. Altar ne naredi samo v obče na gledalca prav prijetnega utiša, ampak so tudi posamezui deli pravilno, natančno in trpežno izdelani. Ž a 1 i n a , dne 1. avgusta 1897. 505 62—26 Josip Novak, župnik. •i -i 4 4 -i 4 -8 4 Hi Svoji k svojim Podpisani priporoča velečastlti duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-vošcene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem 838 10-9 ■\rO!Š6©u.e g;vit&e in. i»ed za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. — Za čebelarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 kg, a kg 50 in 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni. 7'a birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Zaloga in prodaja brinja in brinjevca liter gld 120, medeno žganje liter 1 gld., vse je lastni izdelek. Kupuje tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo btiiV/ svečar in lectar, trgovina z medom i voskom, Ljubljana, Wolfove ulice 10. if fr SK Hr fr fr m 4 zlate 18 srebrnih kolan;. 30 častnih in pnznalnili diplom e. in kr. priv. umivalna voda za konje cena stekl. 1 gld. 40 kr. a. v. Vže tekom 35 let uporab-Ijevnna v dvornih hlevih, v večjih konjarnah vojaških in civilnih, krepi pred in oja-čuje po velikih štrapacah, pri izpahnjenju , totrdelosti mišic, kit itd, usposablja konja k trajnemu naporu pri tekanju. 1. lil 12-12 Pristen dobi se le, ako je pritisnjena varstvena znamka, vseh lekarnah in droguerijah v Avstro-Ogerski. Glavna zaloga: ^ ■•3« ■■ ■ - U %t° i Y.«I 2« c. in kr. avstro-ogi>rski in kralj, rumunski dvorni zalužnik okrožni lekarnar v Korneuliurcu pri Dunaju. Vse stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane cene! Trljerl (čistilni stroji za iito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje ln zelenjavo. — Škropilnice proti peronosperi. zbolišani sestav Vermolerov. — Mlatllnico mlini za iito, stiskalnice (preše) za vino ln sadje različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznioe, katere se jako lahko gonijo, po zelo ziuernib cenah. — Stl-skalnioe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi IG. HELLER na Dunaju, II/8 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo. 265 20-20 HERBABNY-jcv podfosfornasto-kisli apneno-železni sirop. Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jedi. pospešuje prebavljanje in redil-nost, telo jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razstopljive fosforno - apnene soli. ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostij. 725 2°—3 Cena stekleniol je 1 gld. 25 kr„ po pošti 20 kr. ved za zavijanje. (Polsteklenic ni.) m n H H M u 1X3 !"»>>li«lno Idu^o. f; v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovl hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politirane^a in likane^a pohištva. Oarniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld.. madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr. pulte za mašne knjige itd Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko. 322 35—35 :X J INi>)uly,i<- «•<■»<■. c; Slavnemu p. n. občinstvu in prečast. duhovščini uljudno naznanjam, da izvršujem ključavničarski obrt ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, osobito pa za napravo štedilnih ognjišč, ograj itd. po kolikor le mogoče najnižjih cenah. Ako kdo cenjenih naročnikov ne more priti osebno k meni, blagovoli mi poslati dopisnico in pridem takoj sam k njemu. Z najodličnejšim spoštovanjem Janez Smole, (61)10-1 ljufavnldar. Opekarska cesta št. 11 v LJubljani. Alojzij Večaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice priporoča lepo svojo zalogo 15 3 Prosimo, da se vedno ^.^'■■rrr-' izrecno zahteva Herbabnv-Jev apneno - železni sirup. Kot S® znak izvora se nahaja v steklu in i®fina zamašku ime .,Herbabny" y vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno nbhsjabny wicu.K znamko, na katera znamenja naj "" se blagovoli paziti. 239 3 Osrednje skladišče: Dunaj, lekarna „zur liarmherzigkeit" VII. 1, Kaiserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v krono vinah. raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne : rujave, zeli-ne bele. pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kabljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. CS »o o a. > > S' -»J -3 »g S ^ cfl a I O a, o. 3 T5 N <1, . .2 a £ «-" . ... « Jtf — ^ £, . _ o i ° a . >o n T3 -M 03 a a u a > M 3 w a M C3 "S >JS. o .22 S g a a O 3 -ij 53 ' voo O) « ti O N 5? 09 M • a> 3 O '.3 o KO 'S oj S ^ "o = i s: o — I £ 'g g> 3 • Sc '="2 — ^ a n t: »i O. .d BJ .5 k a) • ra a a > T3 :a > g' E =« s' O) N J ^ o Mi S. o Trež. duhovičini vljudno priporočam svojo delavnico ta slikarijo na steklu, slanti za izdelovanje cerkvenih oken i ometno slikarijo EiStuhl v Gradcu Annenstrasso 35. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. A A A A A A A A A A A A /a l-M im Sfe ipi p i estna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vlocje po 4 odstotke brez odbitka novega rentnega davka. 34 3-2 CTV: Novo ustanovljena in novourejena (loillilCa stavbinska in umetalna steklarija tvrdke 503 19 Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta t), poleg ,FIgovca' 80 priporoča prečast. duhovščini /vM^^fei cerkvenim predslojništvom v kn naročila za izdelovanje cerkvenih oken In vrat vdelanih s ka-^^^mlMMj tedralnlm steklom ali s svincem obrob-Ijenlm belim aH barvenim steklom, IC^^^fei s steklom z umetno slikarijo jlj SS^^^IIS vse strokovnjaško dobro, zajam- ' t, V 1 15" ieno trPpžno izvrženo v lastni ! lISslj^SI BB' delavnici, od najpriprostejšega do HI najfinejšega dela — Ob jednem aH ffijjffl opozarja na lepo svojo zalogo i Nlm' vsakovrstnega iifflliffiftl steklarskega blaga 1 4jf kot so: porcelanasti predmeti, zr- cala s,el<'0 v ploščah, svetiljke. po-Ig^B^^^palgdobe, okviri za podobe itd. Prevzema vsa stavbinska steklarska dela % Delavnica kleparskih, ključarskih, Zahvaljujoč ae za dosedanje zaupanje naznanjava svojim če. goltom in slavnemu občinstvu sploh, da s\a se s Bvojo gostilno preselila Ži. Vid aa& ^jufeljasao izdeluje ter ima v zalogi na Turjaški trg št. 1 v novo hišo,Katoliške družbe' dve po 793 10 1/. kosltarja 12, 15, IS, 20 gld., Iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., Iz tompaka 40, 50 gld., obhajil ne svctilnicc 1 /. kosltarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld. pušice z zvončki za pobiranje miloščine, iz kosltarja po l'»0 gld., iz medenine 5 gld. štcdilna železna ognjišča vsa železna in tudi razna za vzidati. Točiva izvrstna ter pristna dolenjska, štajarska in istrljanska vina, pa znano Kozlerjevo oosarsko pivo. Vsakčas postreževa z okusnimi, gorkuui in mriliuu jedin. Na razpolago imava tudi snažno uravnane sdbe [za prenočevanje. V mnogoštevilen obisk se priporočava „ Južno-štajerska hranilnica" v Celji obrestuje hranilne vloge kakor dosedaj tudi od novega leta 181'8 naprej po 4 odstotke, in popravila po najnižji ceni, ne (lii bi odtegovala rent ni davek Nevzdignjene obresti pripisujejo se vsakega prvega prosinca in prvega malega srpana h kapitalu. 843 9-7 Ravnateljstvo. Ravnokar je izšla Spisal Jožef Lavtižar. Prvi zrezek: l^i*s»nj. V Ljubljani 1898. Založil pisatelj. — Tiskala »Katoliška Tiskarna 50 strani v veliki osroerki. — Cena 30 kraje. |{] g lirmo priporoča a KAT. TISKABIA v Ljubljani. Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob Kdor gospodov lastnikov konj spomladi potrebuje lepo, angleiko ali krasno, ogersko naj se kar obrne na podpisanega in si tako naroči. Ravnotam je bogata zaloga izgotovljenih prodajalniških in drugih konjskih oprav. Popolna Jahalna oprava za civiliste in vojake, sedla, uzde brzde itd, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Velika zaloga bičev ločnih blčev, Jahalnih pallo in jahalnih bičev. tudi s srebrnimi okovi. Kdor bi potreboval za potovanje močnih, lepih kovčegov ali torbic, naj si že sedaj naroči in se taki na zahtevo tudi pri meni izdeljujejo. Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam močna Jermena za stroje iz najboljšega ljubljanskega in inozemskega usnja, katero imam vedno v zalogi. P. n. občinstvo opozarjam, da sem v desetih letih v prvih dunajskih in budimpeštanskih tovarnah in delavnicah pridobil si toliko jrakse, da zamorem takoj z vsakim tekmovati, tako da ni nikomur potrebno finih stvarij si naro-čevati za drag denar od drugod, ker se take stvari dobč pri meni ceneje ter bolj elegantno in bolje izdelane, ker je pri meni vse ročno delo. Vse poprave sedel, jermenov, torbic in galanterije iz usnja se izvrže naglo in ceno. — Zunanja naročila se točno izvršujejo. Pričakujoč prav obilnih naročil in nalogov, bilježim velespoštovanjem virar d18 20—1» na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vneli vrst ®r žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in hudilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. ataT Poprave se dobro in solidno izvršujejo. Fran Primožič, ) jermenar. Sv. Petra cesta št 34, Ljubljana. 13 11 n a ž s k a borza. Dne 21. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 40 kr. Skupni državni dolg v srebru.....102 „ 45 Avstrijska zlata renta 4°/0......121 ^ 80 , Avstrijska kronska renta' 4°/0, 200 Kron . 102 " 95 „ Ogerska zlata renta 4"/0.......121 „ 10 Ogerska kronska renta 4°/„, 200 kron . . 99 " 30 " Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 934 —. Kreditne delnice, 160 gld..............355 _ London vista...........120 " _ " Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 58 " 82'/," 20 mark............11 „ 76 20 frankov (napoleondor)............9 53'',„ Italijanski bankovci........45 " 45 " C. kr. cekini......................5 " 69 " Dne 21. januvarija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3°/0 „ „ južne železnice 5% • dolenjskih železnic 4°/0 162 gld. — kr. 161 „ 75 „ lfc9 99 139 129 109 112 98 98 224 184 128 99 25 65 60 nO 50 70 50 Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Monlanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100 198 gld. 50 kr. 165 „ - „ 19 26 78 79 57 22 161 3445 425 80 107 144 170 127 50 25 BO 75 25 50 30 1. januvarijera MERCUR XXXVI. leto. 1898 se je pričelo novo celoletno naročevanje ! i « tiigif j|*|l|) oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, 1 izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. ki obsega zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznloaml pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri adminlstraoljl „Mercur", Dunaj, I., Wollzelle 10. Brezplačni privržek f1lnanzIelle3 Jahrbuoh" 2 gld. 60 celoletna naročnina.