„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike." A. M. Slomšek. 111,1 IM .■»■■■■'J... ... H I lii Wiwii^ii i I lllil im ... 1 ' " ■■ . ...... i ............ .i i ...................... n Izhaja r»ak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za colo leto. Posamezne številko veljajo 8 vinarjev. - Naročnina so pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadno 4 redne vrstico (petit), če se enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega T)oma“ v Mariboru in so ne vračajo. Nekaj za društva. (Piše mladenič A. R.) Minili so časi, ko so se slovenski možje shajali samo lopatam, zbirali le za časa volitev v državni ali deželni zbor, poagitirali med seboj in vsak v svojem ožjejm krogu, potem pa zopet mirovali, da ne rečemo, spali do plrihodnjih volitev. Danes je, kakor po vsem Slovenskem, tako tudi na zelenem Štajerskem prav živahno politično gibanje; saj ne mine mesec, ki/ nobi zabelježil kakega važnejšega zborovanja. • Političnemu življenju pa je neizogiben temelj splošna in stanovska izobrazba naroda. Le-lo p;a zasleduje ' in pospešuje nepolitična društvena organizacija, ki hoče slovenski narod povzdigniti do nujno potrebne narodne omike in samozavesti. Društveno življenje je potrebno in zatso mora bjiti skrb zvestih rodoljubov, da, kjer še društvenega gibanja sploh ni, da se kar najhitreje oživi, kjer pa že je, da ne peša, marveč se razvija, cvete in rodi plodonosne blage: sadove. Zato ne puščajmo vnemar ljudske izobrazbe v društvih, zakaj le narod, ki je izobražen, ima v sebi moč, da se ohrani, napreduje in, krepi. ■ I;’- Izobraževalnih društev še sploh ni po mnogih,krajih naše zelene Štajerske.. Letošnji društveni koledarček po dekanijah našteva, koliko župnij še je, ki jim je prepotrebno društveno življenje še popolnoma neznano. Rodoljubi ne spite vendar, ampak vzdramite se, poučujtp ljudstvo v društvih, da ob času, ko se mora resno in možato pokazati v javnosti, ne bo prišlo v roke brezvestnih pustolovcev, sebi v kvar, svojim poklicanim voditeljem pa v grdo sramoto. Ravno zadnjic državnozborske volitve so živa priča, kako neomahljivo \stoji in kako neustrašeno se poteguje narod za svoje svetinje, za svoja načela, če je probujen, izobražen. Kjer ni društvenega življenja, je dobra stvar propadla. Društva naj ne spijo, kjer so že ustanovljena,! Vzrok spanja je večinoma odbor s predsednikom na , čeku. So gotovi Hjuclje, ki bi bili v dno srca užaljeni, če se jih ne bi volilo na častna mesita v društvu, kadar pa so izvoljeni, pa ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, ne storijo ničesar v prti društva,, če pa vsako četrtletje kaj storijo, pa navadno le za to, da se obesi na veliki zvon, da se v javnosti hvalijo. Mnogi mlač|nežit v odboru naših nepolitičnih društev se izgovarjajo, da ima društvo premalo udov, da torej ne morejo povoljno in vspeš-iiio dedovati in da sploh ne morejo 'doseči tega, kar se zahteva., Majhno število udov pa ni nobeden izgovor za lenarjenje. Cim manjše je število ■ udov, tern lažje in uspešnejše se deluje. Treba je le malo dobre volje in požrtvovalnosti, česar, žad, prepogosto manjka. Ne trdim, da gre vse gladko in lahko izpod rok, saj so povsod ovire in močne zapreke na poti, posebno, ko se gre za dobro, obče koristno stvar. A ovire nam me smejo vzeti poguma. Kaj rado se nam dozdeva, da nam je zavaljeno črez pot mogočno hrastovo deblo, a je le slabotna slamina bilka. Društva naj prav delujejo v dosego svojega namena! (V mnogih krajih stoje društva se/daj «na dobrih nogah. Društvena predavanja, zabavne prireditve, igre, vse se mora hvaliti, a sedajni krmilarji kaj radi pozabijo, da ne bo društvo vedno v njihovih rokah. Sedaj je vse na njihovih ramah, a oni ne skrbe za potrebuj naraščaj, ki bi, prevzfel vodilno mesto v društvu. Četudi odbor izborno deluje, v ozadju mora imeti vedno dovolj mladih, živahnih, za društvo vnetih ljudi, ki takoj vstopijo v vrzel, ki je nastala, če je zmanjkal kdo izmed! delavcev. Da društvo ne občuti udarca, če danes ali jutri zmanjka tega ali onega, je treba društveni ko pripraviti, jim pravočasno vcepiti zavest, da je vsak. posamezen član nekako odgovoren za vse društveno delovanje, da ima vsakdo, kakor pravice, tako tudi resne dolžnosti do društva. Naj jih bode vedno nekaj pripravljenih, ki poznajo dobro odboro-vo delovanje, društvena pravila, društveni zakon. Le tako je ne samo obstoj društvu; zagotovljen, marveč tudi napredek izobraževanja za,siguran. Društvene prireditve ne smejo biti samo zabavne, dasi je nujno potrebno, da se jdruštvenikom zraven izobrazbe včasi nudi tudi zanimiva in vesela zabava. Zabava mora biti, in malo privlačne sile bi imelo društvo, v katero nikdar ne prisije žarek veselja. A poštena zabjava bodi le prijetni okrasek, recimo srčkan okvirček k sliki resnjega, okusnega dela. Vsaka društvena prireditev imej zdravo jeidro! Bodi pa mladina, ki se takih prireditev pretežno udeležuje, tudi pod dobrim nadzorstvom, niaj ne pohaja ponoči sama-sebi 'prepuščena domov, kar veliko škoduje ugledu našega delovanja. Tzperimo, da, zacelimo rane v društvenem življenj1" in korakajmo pogumno naprej, saj vemo, da se na en mah hrast ne podere, in da se z enim korakom ne pride na vršac hriba, Ce bo naša last izobrazbo, bo naša tudi zmaga! Mladeniči! „Naš Dom“ naj roma od rok do rok! Okoli po svetu. Napad na šaha. Teheran. 'Perzijski šah se je dne 28. febr. ob 3. uri popoldne z velikim spremstvom peljal na svoje posestvo v Došantelu. Sah je sedel v navadnem vozu, ki je vozil za avtomobilom. Ko so bili v neki ozki uliei na koncu mesta, jo nekdo vrgel s strehe neke hiše dve bombi. Ena se jo razletela v zraku, druga pa jo padla pred avtomobilom na tla ter raztrgala in ranila mnogo ljudi. Sabovega voza niso zadeli koščeki bombe. Sah je, ves bled, skočil z voza ter se podal v bližnjo hišo, ki se je pred njo postavila močna straža. Odtod se je črez nekaj časa vrnil v palačo. Policija je preiskala vse bližnje hiše ter zaprla mnogo ljudi. Pravijo, da sta napadalca zbežala po strehah. Trdi, se tudi, da je v napad zapletena cela vrsta ljudi, ki so bili porazdeljeni ob poti, po kateri se je imel pripeljati šah. Zatrjuje se tudi, da se je na šahov voz tudi dvakrat ustrelilo. Delegacije so sklenile svoja zasedanja. Hrvaški list v Avstraliji. V Aupklandu, v Novi Zelandiji izhaja hrvaški list „Napredak", ki se tiska brez ž, č in č, ker v tiskarni nimajo ,teh črk. Izgleda malo čudno, vendar je razumljiv. Volitve v sabor na Hrvaškem. Najnovejša poročila izkazujejo: Izvoljenih je 23 članov hrvaške stranko prava, 15 samostojnih Srbov, 4 naprednjaki, 8 avtonomistov in en neodvisen član koalicije. Hrvaško-srbska koalicija ima 52 poslancev. Dalje je izvoljenih 23 Starčojvičancev, 1 samostojni Starčevi-čanec, 1 Pangerman, 1 Unionist, 2 radikalna Srba, 2 pristaša seljačke stranke. Treba je Še pet ožjih volitev, ena volitev je sistirana. Deželnozborske volitve na Češkem. Dozdaj je za deželni zbor v kmečki in mestni skupini izvoljenih izmed Cehov: 25 mladočehov, 1 samostojni mla-dočeh, 1 staročeh, 38 agrar.cev, 1 samostojni agra-rec, 2 divjaka, 1 katoliški narodnjak, 2 državno-pravnika. Izmed Nemcev: 11 naprednjakov, 9 od nemško ljudske stranke, 14 radikalcev, 3 Schoneri-anci. 2 krščanska socialca, 12 agrarcev, 1 samostojni agrarec, 4 divjaki. Avstrijska vlada namerava ustanoviti na Dunaju italijansko fakulteto. Avstrijski zunanji minister Aerenthal je v delegacijah povedal, da namerava Avstrija zidati Sandžak-železnico skozi Turško. Vsled tega je nastal krik po vseh izven- I avstrijskih listih, ker se bojijo, da bo Avstrija zadobila s J tem preveliki upliv na balkanu. Državni zbor bo sklican na dan 17. marca 5 ob veliki noči se zasedanje prekine. • Nekdanji finančni minister v Brukovem ministrstvu Ig. plcm. Piener je umrl- Avstrijsko jubilejno romanje v Rim. O priložnosti zlatega mašniškoga jubileja Njih Svetosti papeža Pija X. odrine v itorok po Bedi nedelji, dne 28. aprila 1908 poseben vlak iz Beljaka, v Rim. Romarji obiščejo Padovo, Bolonijo, Loreto in Asisi, ter ostarijo 6 dni v Rimu. Celotni stroški znašajo: V 1. razredu 378 kron; v II. razredu 259 kron; v III. razredu (na železnici. v Italiji II. razred) 197 kron 50 vinarjev, V teh cenah je všteta: voznima z železnico tja in nazaj (Beljak—Rim—Beljak), popolna oskrba (stanovanje in na dan 3 krat radostno hrane) v Padovi, v Bolonji, v Loretu, v Asisih in 6 dni v Rimu; prosta vožnja z vozovi ter vodniki. Zglasiti so je trebja najkasneje. do 25. marca 1908 na školij-ski odbor v Maribor. Natančnejši sporedi in pojasnila se dajejo brezplačno v kn.-šk. konz. pisarni v Mariboru.: Kranjsko. Pri deželnozborskih volitvah v kmečkih skupinah dne 21. februarja je SUovenska Ljudska Sjjranka sijajno zmagala na celi črti Njeni kan-didatje so dobili 17.446 glasov, nasprdtniki le 3.244 glasov. Z ogromno večino izvoljeni deželni poslanci so ti-le: Dr. Šušteršič, Povše, dr. Krek, Demšar, Zabret, Pogačnik, dr. Žitnik, Drobnič, Lavrenčič, Dular, Košak, dr. Lampe, Mandjelj. Jaklič, Bartol, Suklje. V mestih in trgih je bil volilni boj dne 28. februarja. Liberalna stranka se je morala resno boriti za svojo posest. V mnogih krajih sd liberalni glasovi nazadovali, nasprotni napredovali. Liberalci so si izvolili slojdeče može: Lenarčiča, Pirca, dr. Vilfana, Plantana, dr. Tavčarja, dr. Trillerja. V Idriji je danes 4. marca ožja volitev med dekanom Arko in Engelbertom Gangl. Odločiti imajo socialni demokrati. , Tirolsko. Pri deželnozborskih volitvah so v kmečkih okrajih skozinskoz zmagali krščanski sooial-ci s 25 mandati. Na dunajskem vseučilišču so se spopadli nemški svobodomiselni in židovski klijaki. Na obeh straneh jto mnogo krvavih glav. En 'dijak je zaprt. Bosensko-hercegovskl deželni zbor ge bo ustanovil ob priliki cesarjevega j'ubileja. Vladni načrt določa 140 poslancev, med temi 40 virilistov. Vlada de- ..■. 1 ■ • 1. r ■■ 1 -' ■ . .— LISTEK. I. G. Žmavc. Greh in pokora. (Iz nemščine.) 1. Pipec. Pri drugem polku v tretjem Švarironu francoske konjice v Alžiru je služil nenavaden trobentač. Njegovo ime bi se glasilo v dobri slovenščini Pipec, katerega lastnik pa ni imel iz onim Pipcem, ki smo o njem čitali v Mohorski knjigi „Naši fantje v Bosni", mnogo ali boljše rečeno nič skupnega. Naš slovenski Pipec je bil dober kuhar, je znal > svojemu gospodu opravo lepo čistiti in ,kar je še takega, a drugače je bil mirna duša, ki ni prizadela nikomur nič žalega, tako da bi še danes gospodarili Turki v Bosni, če bi bili vsi avstrijski vojaki taki, kakor ta Pipec. Kakor bosenski Pipec, je bil tudi oni v Alžiru na svojem polju popolejn mojster. Splošno je bilo razširjeno mnenje, da izvrstno trobenta in tisti, ki so imeli priliko večkrat ali pa vedno občudovati njegovo izurjenost in umetnost, so celo tijdili, da je najboljši trobentač v vsej francoski vojski. In v resnici je trobental jako spretno in z dobrim okusom. Trobental jo močno in krepko, a poleg tega tako prijetno, da so bili vojaki celo zjutraj, ko jih je budil, čisto očarani in ratzvneti, kar se vendar zjutraj jako težko zgodi, ker je treba zapustiti ležišče in iti na težko vaje. Ko je trobil opoldne h kosilu, je delo že samo njegovo trobentanje vsem tako Uobro, kd-kor bi so bili že najeli toplo juhe, in želodec se je rad zadovoljil z vsemi, tudi najslabšimi jedili. Za pr&vftga bebca bi imeli tistega, kateremu bi se zdel po tako umetni godbi krompir premalo zabeljen ali pa fižol pretrd. In vendar je zatrobil naš »imetnik, ki mu ni bilo maj ti nikjer enakega, ob dveh prilikah, katere hočemo ravno zdaj omeniti, tako krivo, da bi se tega sramoval celo najslabši začetnik. Kakor sem že, rekel, je bilo našemu trobentaču Pipee ime. T|ako je bil, vsaj Napisan pri polku, ker njegovega pravega imena ni poznal nihče, ne sam, šo manj pa kdo drug. Poleg imena je stalo v opombi zapisaino: „Oče in mati neznana." Koliko reve, koliko bede, koliko siromaštva pomeni samo ta kratka opomba, ve vsak sam dovolj. Ime Pipec je že imel, ko je prišel k vojakom ali pravzaprav že davno poprej, pa no zaradi tega, ker je bil blizu ali vsaj oddaleč podoben kaki porcelanasti pipi. Pipe so namreč navadna debele in okrogle, on pa je bil suh in slok tor jako dolg. Tudi ni imel imena od toga, kjer je bik morebiti slab kakor porcelan; bil jo namreč jako koščnat in tudi drugače krepko narave. Lice je imel sicer rjavo, kakor je kaka zakajena pipa, a tudi odtod ni dobil svojega imena. Sicer pa j|e nazadnje vseeno,, zakaj so mu dali ravno to ime iiii ne drugega; glajvno je, da so vojaki trdili, da Pipec ne-bi mogel dobiti boljšega imena. Bil je namreč strasten kadilec, to je bilo znano; imel je tudi porcelanasto pipo, v katero jo bil strastno zaljubljen, a vendar ni nikdar kadil. Da, v desetih 'letih — tako dolgo je že bil namreč pri tem polku — še ni dal pipo v usta in še ni1 imel niti peresa tobaka v svojem mehurjfu. Le ojd časa do časa in ob gotovih dnevih jo privlekel svojo pipo iz sedla, jo željno opazoval, ogladil in očistil ob rokavu, da se je svetila, kakor da bi bila, nova, in jo nato zopet opazoval z mnogimi vzdihljeji. Za tem je morala tičati očividno kaka skrivnost, kakšna pa, tega ni mogel uganiti ali zvadeti la ža zdaj na lo, da iz zmeniiih Hrvatov, Srbov in i Mohamedancev dobi vladno vafiino, ki bi štela neka- i ko 50 glasov. SocijaJni demokratje so proti zviganju davka na žganje. Ministrstvo za javna dela in obrtne izdelke qo vodil krščanski socialec dr. Gessman. Novo ministrstvo bo sestavljeno iz treh poslovnih skupin. Prva skupina prevzame razne stvari, ki so doslej spadale v delokrog ministrstva aa notranje stjvari, kakor zgradbe cest, vodovddov itd. Druga skupina bo skrbela za pospeševanje obrti, obrtnih poizkusnih zavodov in za obrtni pouk. K tretji skupilni pripadajo posli, ki se je doslej ž njimi pečal rudarski oddelok poljeidelsMega ministrstva. Portugalska kraljica Amalija dobiva neprestano pretil n a pisma, ki zahtevajo, da kraljica s kraljem Emanuelom nemudoma zapusti deželo, ker jih sicer čaka ista usoda, kakor je zadela kralja Karola in prestolonaslednika. Italija bo zopet zgradila ob avstrijski meji veliko trdnjavo. Ruska policija je zasledila zaroto proti velikemu knezu Nikolaju in proti ruskim ministrom. Stališče naučnoga ministra Marcheta in pravosodnega ministra Kleina jo omajeno. V Maroku blizu Settata je bil napaden en oddelek Francozov, ki si jB moral z bajonetom narediti pot skozi sovražnika, da se je mogel vrniti v mesto Buznika. Sumi se, da so Francoze izdali Maroknn-oi, ki so jih vodili. Na Japonskem je nastal nakrat velik denarni polom. Dva veliki banki v Tokio ste propadli, druge so pa v silni denarni zadregi. BlvSi italijanski minister Nasi ja bil zaradi goljufije obsojan na. 11 mesecev zapora.. Blizu Kapfenberga na Zg. Štajerskem je padla na železniški tir skala, v katero se je zaletel osebni vlak. Kurjača je vrglo ob. vrata peči in si je aažgal obe nogi. V Vilshofen na Bavarskem se je zrušil most čez vodo, ko je bil na njem tovoren vlak. Strojevodja in kurjač sta zginila pod ledenimi ploščami naraslo reke. V Lvovu so gimnazijci ubili svojega profesorja, ker jim je bil nepriljubljen. nihče,. ker trobentač ni rad nikomur ddkrival svojega srca. Lahko je stanoval po več tednov s tovariši pod isto streho, pa vendar ni nikdar nihče spravil iz njega kake besedo, mzen morebiti: hm, da, ne. Zgovoren torej Pipee ni bil. Tovariši so tudi opazili, da ni šel Pipec nikdar v gostilna, da ni pil niti kapljice vina, pilva ali žganja. Tako ubog, da bi si ne mogel privoščiti nikdar niti kapljice pijače, ni bil noben vojak pri polku. Pipec pa jo bil dobro plačan polkovni trobentač, ki je dobil vsak teden svojih šest frankov (skoraj ravnotoliko kron), imel vse prosto in še povrh dobival tedensko od polka zavoj tobaJca. Kaj je počel z vsem tem? Pipec je hranil in nekateri so celo trdili, da iiua že polno nogavico denarja. Seveda ga še nikdar nihče ni videl in tudi ni znal, kaj Pipec ž njim počne. Le toliko je bilo znano, da si je vzel vsako leto enkrat kratek dopust in se tistokrat podal v Oran in da je dobil vsako leto enkrat debelo pismo iz Francoske. Kadar se je zgodilo zadnje, je šel vselej k vojaškemu kaplanu, da mu pismo prebere; brati namreč Pipec ni znal. Vkljub tem njegovim posebnostim so ga ven-fdar vsi radi imeli. Četudi je govoril le malo ali pa nič, jo tem več delal, kar sicer ni navada pri drugih dobrih trobentačih. Pripovedovali so o njem celo vrsto hrabrih in junaških dejanj. Polovica šva-drona se je imela zahvaliti njemu, da še ni zgubila svojih glav, katere bi bile brez njegovega junaštva v mnogih praskah z beduini fee davno ležale po Puščavi raztresene. Pa vkljub vsem tem zaslugam in vkljub temu, da je bil že deset let pri polku, še ni imel nobene hrabrostne svetinje in nobenega zaslužnega križca. Vzrok temu je bilo to, da je imel, pridno je vstopil T ta polk, burno preteklost m seboj. Po večerih so Razgled po domovini. Velika Nedelja. Neki brozbožnik je v velikone-nedeljski cerkvi šiloma odprl škrln(Klco pri Lurški materi božji ter odnesel denar in ključavnico. Slovenjgradec. Umrla je spoštovane, in priljubljena gdč. Ter. Birtovšek še de'17 let stara. Jetika ji je končala mlado življenje. Gornja Radgona. Za cerkvena ključarja sta izvoljena in potrjena: gg. Jernej Skrobar, posestnik in kletar v Gornji Radgoni, in Janez Miiller, kmet v Sratovoih; za i ubožničarja: g. Janez Lančič, posestnik in klepar v Gornji Radgoni. Nove zadrugo. Ustanovile so so posojilnice: v Orehovi vasi (za župnijo Slivnico pri Mariboru), v Sv. Janžu na Dravskem polju, v Koprivnici, v St. Vidu pri Grobelnem in Laporju ter pašniška'zadruga v Gornjemgradu s podružnicami za župnijo Ljubno in Luče. Snujejo se tudi mlekarne v nekaterih krajih. . Hoče. Sv. misijon imamo tukaj od 1. do 8. marca. Konjereje!, pozor! Ker je c. kr. ministrstvo za deželno bran zaukazalo nabor 80 državnik plemenskih kobil in 10 neizvežbanih,'konjpv v vzlhodnih planinskih deželah, vršijo ise na Štajerskem sledeči konjski sejmi: v Brežicah v ponedeljek dne 9., v Ljutomeru v sredo dne 11. in v Bučečov-c i h v četrtek dne 12. sušca, povsod ob 8. uri zjutraj. Natančnejše posameznosti obsega v uradnem delu „Graškega, časopisa" z dne 26. svečana 1908 razglašeno oznanilo c. kr. Štajerskega namestništva z dne 23. svečana 1908., štev 2 742-t 1908. Cezanjevci pri Ljutomeru. Pretekli teden smo imeli pomlad. Prijetno je pahljala pomladanska sapica. Pa komaj so prišli prvi znaki mile pomlndi, komaj so vzklile in vzcvetele prve cvetke, jo zvenela in usahnila ‘druga' cvetka . . . Nebeški vrtnar je utrgal rožico ter jo presadil v, svoj rajski vrtec. Nežna cvetka, prvi pomladanski rožici enaka, jo bila Julijana Vaupotič Dqnolnila je 14 let tukaj na zemlji, 28. svečana pa se je preselila v lepšo domovino. Nihče ti sreče več ue vzame, ki jo uživaš onkraj jame. Oh, nas pa skrb mori pekoča, 'ker čaka nas še vojska; vroča. 171etna deklica! se zadušila pod vozom. V ponedeljek, 17. m. m. popoldne sta peljala hlapca Jož. si pripovedovali vojaki o njem grozne stvari, pa seveda vddno le tedaj, če njega ni bilo zraven. Vedeli so namreč, da ima težko roko in da ne vidi rad, če se kdo drug meša v njegove stvari. Vendar pa hočemo mi njegovo preteklost brvalcem malo razkriti, da bodo videli na vzgledu, kako lahko en nepremišljeno storjen greh popravi le težka pokora. i. 'Rojstvo na cesti, vzgoja v jetnlšnici. Trobentač je bil, kakor smo že omenili, najdenček. Nek lovec v mali vasi blizv Pariza ga je našel na cesti na pol golega in od mraza skoraj čisto otrplega, ga pobral in zanesel k županu. Ko jo župan, ki je bil strasten kadilec, in, je imel Judi celo zbirko pip, zagledal lovca z otrokom v rokah, se je jako začudil in vskliknil po svoji navadi: Kakšnega pipca pa imate spot tukaj? S temi besedami jo bil trobentač krščen, in župan j ga je dal lovcu v odgojo, ki je1 dobival zia to od občine vsak teden 20 beličev. Ko je Pipec že znal hoditi, je smel z županovo mačko in psom iz iste sklede jesti in v njuni Idružbi živeti. Vzgojo je preskrbela občina, to je nihče, in tlako se v celem okraftu ni nihče zmenil za* ubogega najdenčka. Tukaj je dobil kos kruha, tam je vkradel kako kost, spal je, kjer je našel kako ležišče. Vaški otroci so ga zmerjali in tepli, dokler jo bil slabši ko oni, potem pa je oni njih zmerjal in tepel. Med takimi opravili je zrastel in dosegel šestnajsto leto, a vendar ni znal nič o Boguiin družini, o pravicah in dolžnostih poštenega človeka. Kratko-malo, on je znal o vsem tem ravno toliko, kolikor ostalo pipe v županovi zbirki; bal se ni ničesar drugega kakor šibe ali palice, ljubil pa ni nič drugega kakor svojo prostost. Po svoji naravi ni bil slab ali hudoben, manjkalo mu je le vzgoje. ; Krivec in Jurij Pesek voz sena iz Starega loga v j Gorico.' Krivec in Pesek sta šla preld vpreženo živino; 17 letna delavka Terezija Hleb, ki je pri nalaganju sena pomagala, je šla poleg voza. Na nekem precej nevarnem mestu se je pa voz zvrnil in je pokopal imenovano deklico pod svojo ležo. Se-lc po daljšem naporu so deklico izvlekli izpod voza — mrtvo. Voz jo jo potisnil v jarek poleg cestie, kjer jo je zadušila voda. Voznika se bodeta morala najbrže radi neprevidnosti aagovarjati pred sodnijo. Ljutomer. V sredo, dne 19. februarja sta bila Izročena gdč. Irma Rppičeva in g. Friderik Zemljič. .Mlademu paru vse najboljše! V Ljutomeru jo razpustilo okrajno glavarstvo .sedanje predstojništvo, nadzorstvo i\razsodiščfe okrajne bolniške blagajne. Na Podbrežju pri Ptuju je bil pretep in poboj. En fant je bil takoj mrtev. V tem kraju je „Stajerc" najbolj razširjen. Ljutomer. Franc JožjeSova šola v Ljutomeru priredi v nedeljo,: dne 8. t. ni. v restavraciji g. I. Kukovca tombolo. Začetek ob 0. uri zvečeir. Slovenska ljudska posojilnica v Maribora bo začela poslovati v soboto dne 7. marca na Grajskem trgu poleg gostilne „Tri črnem orlu“. Ljubljanska zadružna zveza je otvorila svojo podružnico za Štajersko v Mariboru s 1. marcem t. 1. in bodo imela svojo pisarno poleg Slovenske ljudske posojilnice na Grajskem trgu. Pisarniški ravnatelj bode g. Vlad. Pušenjak, znani organizator spodnještajerskega zadružništva. Osebne vesti. Imenovani so: sodni olicijal A. Skaza v Maribora za nadofioijala, Ladoficijal M. Dernouc v Št. Lenartu za voditelja zemljiške knjige v Mariboru, olicijal H. Wudia v Mariboru za nadofioijala v Št, Lenartu. S šole. Nadučitelj v Št. Petru na Modv. selu je postal g. Fr. Korbar, šolski vodja Oti Sv. Primoža na Pohorju; učiteljica na slovenski šoli . v Št. liju v Slov. gor., gdč. Antonija Ravnihar iz Št. Jakoba v Slov. gor., stalen je postal učitelj Radovan Mejovšek na Reki. V pokoj je stopila učiteljica Ana Pfeifer v Velenju. Starltrg tik Slovenj gradcu. Predstava dne 23. febr. se je prav dobro obnesla. Čeravno je bilo ta dan v bližnji okolici polno veselic, jo bilo vendar veliko občinstva. Pokazalo se je zopet,' kako visoko čislajo vsi milostljivega g. kanonika in 'dekana v Staremtrgu, kojemu na čast se je vršila veselica. Igralo se je prav lepo. Vsi so igrali svoje vlogje prav točno in natančno, tako da je odmeval vedno smeh po lepih1 prostorih. Tudi v Pamečah se je igralo z istim uspehom. Le tako naprej! Kebeljj na Pohorju. Želja, ki smo jo že mnogokrat izrazili, posebno lani ob času državnozborske volitve, se nam je dne 16. svečana ,t. 1. (Izpolnila, namreč, da tudi osebno poznamo našega državnega poslanca g. F. Pišeka. Udeležilo se nas je tega shoda nad tristo mož, med ttemi tudi nekaj Št. \ Jungor-čanov na čelu s svojim županom Ant. Štefane. Ob /•>12. uri otvori shod zaupnik K.IZ. J. Potnik od SL Jungerte. Za predsednika je bil izvoljen zaupnik K. Z. Andr. Gričnik; podpredsednik Ant. Štefane, župan v Št. Jungerti; . zapisnikar Fr. Golčer, trgovec v Cadramu. Predsednik ves presenečen nad tako ogromno udeležbo predstavi dosedaj osebno še nepoznanega ulržavndga poslanca g. F. Pišeka tervv jedrnatih besedah pove, da takšno časti, kakor danes, naša župnija še ni imela, namreč da bi njo bil kateri poslanec obiskal in tukaj razvijal svoje# delovanje v državnem zboru. Potem odda besedo drž. poslancu g. F. Pišeku, kateri si je s svojim mirnim nastopom in značajno besedo pridobil srca vseh navzočih. Iz njegovega dve uri trajajočega govora smo spoznali, da smo si res izvolili poslanca, kakoršnega smo želeli. Udeleženci so. mu že med govorom živahno pritrjevali, ob koncu pa gromoviti živio-klici skoraj niso hoteli potihniti. K besedi se oglasi tudi zaupnik K. Z. g, J. Potnik od Št. Jungerte in nam prav v živih in navdušenih besedah oriše namen K. Z. ter vabi vse v njen tabor. Da se lahko tudi priprosti kmet visoko izobrazi vsled dobrega branja, nam je končno domači g. župnik postavil za vzgled g. Pišeka in g. Potnika, ki nista obiskovala visokih šol. Na poziv predsednika zai pristop h K. Z. se je večina oglasila. Sprejete so bile tudi resolucije, v katerih izrekajo volilni, zbrani na shodu S. K. Z. na Keblju, popolno zaupanje svojemu državnemu poslancu g. F. Pišeku. Zahtevajo pa, da delajo poslanci • • to, da ostanejo meje za uvoz tuje živine zaprte m da se lovska postava predrugači in sicer v prid kmetu. Potem tudi ustanovitev kmetijske šole za Spod. štajersko in sedemletno šolsko dobo, zadnje dve leti pa poduk o kmetijstvu. Ta shod naj nam bo jasno začrtana pot k boljšim Časom. Sijajna zmaga. Slovencev pri volitvah v okrajni zastop brežiški. Dne 17. t. m. so bili slovenski kandidati gg.: Franc Balon z Bizeljskega, M. Balon iz Brežic, Franc Gerec iz Pišec, Jože Jane- Nekega večera ga je gospodar, ki Je pri njem pasel živina, vrgel na cesto; ne vem, ali je imel k temu ravnanju kak povod ali ne. Kakor divja mačka se jo vrgel na tla, nekaj časa iako pomišljal, ali bi zagnal surovtežu kamen v glavo ali le samo v okno; pa kmalu se je spametoval, se zopet vzdignil in zbežal v Pariz. Tukaj se je lotil v treh mesecih troh rokodelstev in imel ravnotoliko mojstrov, kateri so bili vsi z njegovim delom jako zadovoljni, nikakor pa ne z njegovo svojeglavu ostjo in zato ga je zapodil vsak po preteku par tednov. Ko je videl, da on nikakor ni ustvarjen za rokodelca, se je dal zapisati med vo-jake-konjenike, da bi dosegel tlako nekaj večjo prostost. Zdaj je postal Pipec velik'gospod: smel je snažiti konje, pripravili ati' krmo, čediti hlev in ka r jc še. takega. Pa kmalu ga je srečala, pamet, in kn se je to zgodilo, je videl, da ima tukaj še mnogo manj prostosti kakor pri katevemsibodi rokodelcu. Na svojo žalost je še vrhtega opazil, da se vojaškega stanu ne more tako hitro ordkeižati kakor se jo poprej zgodilo z čevljarstvom in zidarstvom, in ko je poskušal se rešiti vojaške suknje s svojeglav nostjo, jo je zagazil še-l)B, prav globoko, namreč v luknjo. Zaslužil si je celo vrsto odlikovanj pred drugimi tovariši in sicer v ječi ali na klopi — takrat so še namreč na Francoskem vojake kaznovaM tudi telesno - ali kako idrugaču, tako da bi si lahko v pratiki, če jo sploh katero ilmel, podčrtal vsak drug dan rdeče in modro, ker so njegovi predstojniki skrbeli, da je imela njegova koža od palice tudi isto barvo. Naposled se je cela stvar zdela vendar obema, to je Pipcu in polkovniku preneumna, in oba sta, sklenila se ločiti. Pipec je skušal zbežati, polkovnik pa, ki se ni mislil ločiti na tak način, ga je dal njejti in zapeljati v trdnjavo k vojaškim ,k.aZL1ieilljem- kjer je dobil nekaj priprostojšo uniformo: namesto sablje je namreč no- sil lopato in namesto konja je porival pred seboj samokolnico. Tukaj se je obnašal Pipec nenavaldno mirno in redno. Sicer pa bi mu to tudi n« bilo svetovati, ker tam se z junaki, ki nosijo mesto zaslužnoga križ-cn, na levi rami veliko lopato, nikakor ne šalijo. Naš trobentač je namreč uvidel, da je poveljnik trdnjave in ž njo vred tudi kaznjencev veliko mogočnejši nego sam in se, je vklonil. kakor stori to pred šilu vsak pameten človek, češ ovca se ne moro z bikom bosti. Povrh, je imel tukaj ravno toliko ali pa Še več srečo ko pameti. Poveljnik kaznjeniškega oddelka je nekega jesenskega popoln dneva padel v poln jarek vode, ki je obdajal trdnjavo, in se je tudi kakor se to spodobi tako velikim gospodom, junaško potopil na dno. kjer se je vrh viha. ki ga, jo bil spil poprej, do sitega napil tudi vode. Ker ni Pipec nikdar mnogo maral za vodo, so mu je poveljnik dd srca usmilil; skočil je torej za njim v vodo in ga rešil V, lastno nevarnostjo. Zaradi tega plemenitega in junaškega dejanja, mu je bil ostali dej kazni ctdpuščen in črez malo časa so je že nahajal v mestu Oran v Alžiriji. S to premestitvijo se začne novo poglavje v življenju našega Pipca. {Dalje prihodnjič.) Smešni ec. Policaj (ki, žene v zapor jako razcapanega tata): „Kako la lump izgleda! Sramota je res, s takim capinom iti!!“ „No, no“, pravi tat, „s policajlem iti tudi ni nobena čast“. M a t i k F r a n č e k u: „ Poišči si vendar drugega prijatelja: la Jožek je; vendar vodno zadnji v šoli." Franček k materi: „-Ravno zato ga imam tako rad, kajti, on n« bi bil zadnji, bji pa bil jaz." 55ifi iz Bizeljskega, Miško Janežič iz Kapel, Jože Kovačič iz Glogovega Broda, Andrej Levak iz Brežic in kompromisni kandidat Allred baron Moscon iz Pišec od veleposestnikov izvoljeni soglasno z IS glasovi; ena glasovnica je bila prazna. V volilno komisijo so bili soglasno izvoljeni gg. baron Moscon, dr. Ivan Benkovič in Franc Gereic. Nemci so se vzdržali volitve, ker bi komaj 10 glasov mogli za svojo listo oddati. Slovenski volilci so do zadnjega moža došli na volišče. Koroške novice. Zelinje pri Velikovcu. Tukaj se vrSi od 15.— 22. sušca sv. misijon, ki ga vodita gg. oo. Donat Zupančič in Ladislav Hazemali, oba kapucina iz Celja. Pričakovati je velike udeležbe ne samo iz domače, temveč tudi iz okoliških župnij. Bog daj uspeha in blagoslova! Poškodovan je bil od brzovlaka pri Grabštaj-nu hlapec Andrej Ostej, ker je porabil železnico za pot.; Brzovlak mu je zadal precejšnje težke poškodbe. Pri ,,ekserciranju“ ustreljen je bil v nedeljo 16. m. m. hlapec \Vriesnig v Waltendorfu pri Celovcu. Trije hlapci, \Vnesnig. Poro in Gbš so se vežbali po vojaško, med katerimi je imel poslednji tudi puško. Wriesnig jo bil poveljnik tega „krdela" ter jo dal povelje „ogenj." Goš jo pomeril in ustrelil ter zadel poveljnika samega, 'kateri je od kroglje zadet, se zgrudil mrtev na tla. Seveda bo imelo to „ekserciranje" slabe posledice za hlapca Goša, ker jo imel puško ostro nabasano. Utopljenko so našli v vodi pri Frežah. Pri truplu, katero jo začelo že gnjiti, so dobili znesek 50 K, drugega nič. Domneva se, da je ženska, vračajoč se iz semnja, zašla po noči ,v potok in utonila. V Celovcu je umrl dne 18. m. m. g. Simon Janežič, bivši ravnatelj družbe sv. Mohorja, v 67. letu. Dobrlaves. Naše slov. izobraževalno društvo jo priredilo v nedeljo, dne 23. svečana svojo mesečno zbovoranje in obenem tudi veliko ljudsko in predpustno veselico. Na sporedu jo bil.pozdrav predsednika, kateri pa poda besedo g. dr. Cukala iz Celov-co. Govornik je razpravljal o verski svobodi na •Ruskem; njegovim besedam je sledilo veliko navdu šen j e in odobravanje. N,ato pa nastopijo [društveni igralci ih nam uprizorijo igro „Čevljar", ki je povzročila, med občinstvom veliko smeha in zadovoljnosti); vsi igralci so rešili svoje vloge izvrstno in spretno. Tudi tombola je povzročila veliko smeha in občinstvo je bilo bogato obdarovano. Na zadnje pa se je še predstavljala vesela burka „Kmet. in fotograf." Pozabiti pa ne smemo na našo tamburaše in pevce, ki so nas razveseljevali pozno) v noč. Ker nam naše društvo ponuja toliko lepih in koristnih naukov, kakor tildi dobro in pošteno zabavo, bi bilo želeti, da bi se ga toliko bolj oklepali. Drsanje na Vrbskem jezeru je lotos zahtevalo štiri žrtve. Iz St. Petra, na Vašinjah. (Prvi štajercijanski shod.) Znani in edini Stajercijfajniec pri nas, J. Dular je napravil v gostilni pri Stautmanu ustanovni shod novega društva, ki ga hoče imeti >' brez klerikalcev, brez liberalcev in brez nacijonalcev. Ta mož jo silno moder, vse modrosti so jo pa naučil iz „Šta-jeroa". Toda slabega učenika si je izbpal.1 Ker ,se jo bal naših mož, da bi mu. ne ugovarjali, jo spremenil javni shod, ki ga je imel naznanjenega, v shod po § 2, ’ po katerem se smejo takega shofda le povabljeni zborovalci udeležiti,. Vabila na shod pa skoraj nobeden ni imel, zato je bilo mogoče, so ga udeležiti našincem, socijaldemokratom in nacijonalcem. Na bu-dalosti, ki jtih jo mlatil maš Dular um ki, se jih je naučil iz „Štajerca", mu je hotel ugovarjati en našinc in si je napravljal zapiske. Pa ne boš! Ven je moral. Njegove besede, ko je odhajal, so bile: „Čeprav govorite, mo pustite pisati. Če ne, pa larbate svoje poslušalce!" Tudi socijaldemokrat in nemški nacijo-nalec sta morafla zapustiti shod. Nepostavno je ravnal tudi, ker je že, ko niti od glavarstva potrjenih pravilni’ imel, nabiral ude8 za društvo. Vprašamo c. kr. okrajno glavarstvo: „Ali so mu znane tp nepo-stavnostb ali je bil ta modrijan, ker fse ni ravnal po postavi, i postavno kaznovan, in če ne, ali . misli c. kr. glavarstvo z njim poslovno ravnati? lak clovok, ki niti shoda, ne zna* postavno sklicati, naj ustanovi in vodi stranko? Kdo s® ne smej® nerazsodnim kmetom, ki takemu človeku verujejo, ki jim obeta zlate gradove, pa ne ve, kako jim jih bo sezidal? Ali ne bo z novim društvom, če se tudi ustanovi, tako, kakor s premogom, ki ga, je pred nekaj leti začeil tu možak kopati. Takrat je hotel postati bogat podjetnik; sedaj hoče postati poslanec nove kmečke stranke. Kakor ni ostalo njemu in njegovim prijateljem, ko so kopali premog, drugega kot zasmeh, tako ga tudi zdaj, čo pri svoji misli ostane, drugega ne čaka — Če le ni vse liimanoa nemško-naeijonalne stranko iz Velikovca, katera si glasov pri deželnozborski volit-vi ne bo mogla na drug načini dobiti, kot z zvijačo. Zato hočemo to, takoimenovanp nepristransko kmečko gibanje z; vso natančnostjo zasledovati. Borovlje. Pri občinskih volitvah Svetna vas so v vseh treh razredih zmagali naši. Koroški nemški kmetje ao imeli v Celovcu zborovanje, na katerem so si ustanovili svojo Kmečko zvezo. Društvena kronika. Ljutomer. Igra „Sanje", ki jo je uprizorilo Bralno društvo za ljut. okolico", je uspela prav dobro. Kljtub slabemu vremenu in kljub raznim plesom, ki nat svoj način širijo neomiko in nesrečo med ljudstvom, je blilo mnogo občinstva. Mladeniči igralci in angel varih so dobro rešili svoje ulogp. Vse glavno uloge so bile v dobrih rokah. Marsikateri gledalec jo v dijaku Vinku spoznal samega sebe. Četudi pri njem zmaguje angel varih, ali pa znabiti zviti zapeljivec, ki je lažnjivec od (začetka, to vsak sam za se najbolje čuti in zna. Žalibože je dandanes mnogo takih, ki no poslušajo milili opominov angela variha; kar pa jim našepeče hudoba, tega se poprimejo z vsemi štirimi. Ce jim je to v srečo ali v, nesrečo bodo prej ali slej gotovo spoznali, i Da bi lo ne bilo prepozno! „Dobrih prijateljev" .Vinkovih, ali jih ne najdeš vsak dan v življenju? Koliko mladeničev, dobrih, tjlagega srca, Id imajo zgledne stariše, se pogubi ravno po slabi tovaršiji! Res je: po slabi to-varšiji rada gilava boli! Mladina, uči se od Vinka, kako nevarna jp slaba'tovaršija! Ničvredni, pokvarjeni prijatelji, prijateljice te gotovo speljejo na led! Le prevečkrat zastonj jokajo in žalujejio dobri stari-ši! Mladenič predsednik. Matija Babič, je pred igro na kratko razložil njeno vsebino. Prav primerno jo vzpodbujal mladino, naj se varuje zapeljivosti, naj si skrbi: zia dušno in telesno zdravje; zakaj le iz čile. čvrste, krepke mlajdine bodo izšli neustrašeni borilci za vero in Miom! Oe bo naša mladina zvesta žvi-šenim vzorom, potem tlačeni, teptani domovini zasije sobice prave in ne lažnjive svobode! Varuj se greha in delaj dobjro, tOi'je: prava svoboda, ki vodi k Bogu: Tudi „Slov. pev. društvo v Ljutomeru" je s svojim vzornim nastopom pod sprotnim vodstvom g. Zacherla pokazalo, kaj premore. Bil je to lep večer za pevsko društvo. Z burnim ploskanjem je občinstvo sledilo mili slovenski pesmi. Uspeh, priznanje, ki ga je žel g. pevovodja, naj mu bo zadoščenje za razne žalitve od gotove strani! Pevsko društvo se je popolnoma, pomladilo in • nastopa z mladeniško navdušenostjo. Le tako naprej! Naj bi takemu poučno-za-bavnemu večeru sledili še drugi! Št. Ilj v Slov. gor. Kmet. bralno društvo ima občni zbor dn» 8. marca po večernicah v gostilni g. Bauman. Sv. Jurij v Slov. gor. Naše društvo „Edinost" je priredilo dne 0. svečana h 1. veselico z lepim sporedom. Pozdrav je govoril mladenič \ oglar, in je podal obenčm kratek pregled dosedanjega društvenega delovanja. Breznor Anton je deklamiral Gregorčičevo pesem: „Življenje ni praznik." Igra „Pravica se je izkazala" je dosegla popollni uspeh. Vsak igralec je bil kos svoji nalogi, telasti sta se izvrstno dr-žala berač in Abraham. Izmed pevskih točk ste krasni zlasti: „Slovan na dan" in „Naše gore", mila in prisrčna pa „Na stražil" G. Kramberger Franc, tajnik posojilnice je pojasnjeval nov sistem hranilnič-nih nabiralnikov ter govorili o varčetvanju. ki bi mu so naj privadila zlasti mladina. G. župnik Lah od Marijo Snežno je povdarjal velik pomen bralnih, gospodarskih društev, zflasti v ofcknejnih krajih, kjer bi naj bila povsod dobra društvena postojanka. Dne 23. svečana se je igra ponovila in dodala š6' Vošnjakova „Svoji k svojim." Obenem se je vršil občni zbor bralnega društva. „Edinost"., V letu 1907. je društvo priredilo dve javni veselici s tremi gledališčnimi igrami,'z govori, deklamacijami in s pesmimi. Zna- menit je, bil posebno zgodovinski govor, ki ga je imel g. dr. Fr. Kovačič o zgodovini šentjurskega kraja, kjer so imeli nekdaj Rimljani svoje taborišče in naselbino. Društvenih knjig so je prebralo 712. Udov je imelo društvo 86. Dohodkov je bilo 257 kron 69 vin., stroškov 255 kron 69 vin. V odbor so voljeni možje, katerim se vzljubi dela in ki bodo zastavili vso svoje moči, da bode društvo tudi« v bodoče izvrševalo svojo izobraževalno dolžnost. Pevski zbor je posebno pri prosti zabavi neumorno peval in ako so nam hitro minile ure v prijateljskem občevanju. CezanjevcI pri Ljutomeru. Bralno društvo si je za leto 1908. izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Al. Dunaj, mladenič: podpredsednik:, Alojzij Kšela, kmet; tajnik: Frančišek Rautor, mladenič; blagajnik: Ivan Zavratnik, kmet; knjižničarioa: Iv. Lebarič, mladenka; odbornik: Vinko Kosi, kmet; zunanji odborniki-Anton Pihlar, Anton Stanjko, Jožef Kolar. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Tukaj se je ustanovilo vojaško veteransko društvo, katero žei šteje mnogo dobrih in poštenih društvenikov, >ki jamčijo, da bode društvo dobro napredovalo. Razun tega novega društva > je tukaj tudi posojilnica, prva štajerska trt-ničarska zadruga, čebelarsko društvo in tako dailje. Vsestransko je tukaj nazvita zadružna misel in napredek. . n iHftijF Gomilške. Ponosno smo biti „Bralno društvo" na svoj občni zbor, zakaj pokazal je ta dan, da je društvo delovalo častno in plodonosno. V odbor so izvoljeni samo delavni možje in mladeniči. In zatorej lahko upamo, da bo delovanjle našega društva tudi v tekočem letu uspešno napredovalo. Naših fantov Hn de-klet je vsako nedeljo natlačena soba pri izposojevanju knjig, in zato ni čuda, da se je preteklo leto izposodilo 1156 knjig. Zatorej, dragi mladeniči in dekleta, oklenite se našega bralnega društva in pristopite vsi brez izjeme v društvo! Udnina znaša le 1 krono. Iz Slivnice pri Mariboru, Bralno in izobraževalno društvo v Slivnici je imenovalo Č. g. • dr. Ant. Meldved, c. kr. profesorja v Mariboru, svojim častnim članom. V nedeljo, dne 10. m. m. mu je državni poslanec Fr. Pišek kot predsednik društva v slovesnem zborovanju izročil častno diplomo, Jki je*, zelo lepo delo tiskarne sv, Cirila t Mariboru.. Mladini* Pismo mladeničem. TV, Korajžni so mladeniči. Kako se včasi kličejo na korajžo! Samo, da ta korajža ni vedno na svojem mestu. Koliko prepirov in, tepežev piovzroči neumna mladeniška korajža! Čudno, pa ravno tam, kjer bi morali mladeniči korajžni biti, kjer bi morali svojo korajžo pokazati, so pogostoma zelo boječi in strahopetni.) Posebno v verskih rečeh jim manjka mnogokrat poguma. Ta ali oni bi še vstoplil v Marijino družbo, pa boji so, češ, kaj bodo pa tovariši rekli. Imeli bi ga za svetohlinca. Ta ali oni bi še rad pristopil h ka-liškemu izobraževalnemu društvu, pa liberalnih svojih tovarišev se boji. Imeli bi ga za mračnjaka, mogoče za podrepnika duhovnikov. Ta ali oni bi se še v slabih družbah rad potegnil zn, vero in za duhovnike, če se sramote, a boji se zbadanja, imeli bi ga za klerikalca. To je strah pred ljudmi. Nekdo ga je popisal prav dobro. Rekel je: Strah pred ljudmi je znotraj votel, zmaj ga pa nič ni. In koliko dobrega opustijo mladeniči iz strahu pred ljudmi! Strah pred ljudmi je sramoten. Kpj pa je umrljivi človek, da se ga tako bojiš? Danes še živi, jutri ga že ni več. Boj se rajši Boga! Kaj pa se ti je treba bati, če se ti ljudje rogajo! Sv. Avguštin pravi: r,Mislite in gfivorifte omeni, kar hočete, da me le moja vest ne teži!" Ali ti more zbiadanje in zmerjanje kaj škodovati? Kdor se sramuje svoje vere, se sramuj Kristusa, ga tako-rekoč izda, jp /podoben Judežu. Pri sv. krstu si obljubil Kristusu zvestobo, pri sv. birmi si postal njegov vojščak, zdaj pa se sramuješ njegove zastave! Najbolj ničvredni ljudje so izdajalci. Ti se sramuješ Kristusa, enkrat so bo pa Kristus tebe sramoval- Strah pred ljudmi je tudi velika nespamet. Ali ni nespamet pred ljudmi so bati, preid Bogom pa ne? Nespamet je, mladenič, ako se pred greš- niki sramuješ svojega krščanskega prepričanja. Kaj mislite, da bote mogli sveitu sploh kdaj ustreči! Storite, kar hočete, svetu ne bodete nikdar prav storili. Vse dni lahko slišite sodbo tistih, ki skušajo dopasti grešnemu svetu in pravijo, da vsem Ijujdem nikoli ni mogoče ustreči. Saj sam Zveličar ni bil tako srečen, da bi vsem ljudem ustregpl. Ne-dkaj je rekel: „Ko je Janez nastopil in ni jedel in ni pil, reklo se je, da ima hudobnega duha. Ko pa je prišel sin človekov, in jp in pije, pa pravijo, ta človek je požeruh in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešinikov!“ Ne boj se sodbe ljudi, ne daj se od nje premotiti, če ti le vest ničesar no očita! Ako si prepričan, da imaš p nav, če po svojih katoliško-narodnjh načelih živiš, čemu se vprašuješ, kaj bi storil, kako bi živel. Ako si pred Bogom poštem, sodba ljudi ti ne jbo mnogo škodovala. Vprašajmo se: Kdo so pa tisti, ki zaničujejo poštene, krščanske mladeniče? Ali so to najboljši ljudje? Ne), to so navadno tistp jizgubljene duše, ki v skrbeh za posvetno in v posvetnem razveseljevanju pozabijo na nebeški poklic in žele, da bi tudi drugi pozabili. To so oni menkužneži, ki imajo razum le za uživanje in za razuzdanost in zato nočejo ničesar vedeti o tem, da mora duh biti gospodar črez meso. To so oni ošabneži, ki se sami povzdigujejo črez druge, pa so puhle glave. Tn česar so je bati ttetim, ki živijo po svojih trdnih krščanskih načelih? Morda praznih govoric? Morda zabavljic in priimkov, s katerimi jih ometa-vajo? A, to so le prazna imena in častni naslovi za tiste, na katere merijo. Ako vse to pomislimo, kdo so tisti, ki se norčujejo iz katoliško-narodnih mladeničev, kako se norčujejo, potem nas vse to ne more odvrniti od resnice. Liberalcepn in brezbožcem ni nič prav, karkoli pošteni ljudje narede. Ako živiš pravično po božjih postavah, pravijo, da si hinavec, ako živiš trezno, pametno, pravijo, da življenja ne razumeš. Tem ljudem pravi že knjiga knjig, sv. pismo, so tisti gnju-soba, ki hodijo po praviih potih. Liberalci so ppdobni kamelam, ki v čisti vodi z nogami blato razteptajo in vodo skale, zato, da jim ni treba v čisti, snažni vodi gledati svoje nelepe, grbaste postave. Ravnptako nočejo brezbožniki videti poštenega, značajnega življenja pravičnih, ker bi v tem zagledali svoje lastne strasti in pregrehe. Pa za čudaka te imajo, praviš. Moj ljubi, ti ljudje imajo vse za čudake, ki se nočejo klanjati njihovim brezbožnim načelom. Strah pred ljudmi je velika zmota. Nobeden naj nikar «e misli, da zaničevalci katoliško-narodnih načel v srcu res tako mislijo, kakor govorijo. Pač jih za nekaj trenotkov pograbi morda joz>a nad bližnjiki, a čeprav se hudujejo na zunanje, v srcu pa le značajmeže hvalijo, občudujejo in si sami želo, biti njim enaki. Bodi prepričan, dragi mladenič, da to bodo liberalci, ako svojf^ dobro prepričanje srčno in odločno zagovarjaš, vejiko bolj spoštovali, kakor če bi je bil strahopetno zatajil. Iz strahu prod ljudmi resnico zatajiti, ni lepo, je 'človeka nevredno. Nčustrašenost mora vsakdo spoštovati. Poslušajte! Generalni superior SulpicianlEmerij pride nekdaj k'velikemu cesarju Napoleonu. Cesar začne smešiti papeža in njegove pravice. Pobožni) in učeni menih zagovarja z apostoflsko gorečnostjo nedotakljive pravice papeževe. Vsi navzoči se tresejb in bojijo za življenje menihovo. Kaj bo rekel vsemogočna Napoleon ? Kako so bo godilo ubogemu menihu! Pa glejte, neustrašenost je dopadla cesarju! Rekel je: Dtopade se mi, dia se z menoj tako govori. Mladeniči! Potegujte se neustrašeno za svoja krščanska načela! Le junakom so zmaga zagotavlja. Kadar bodo tovariši naitebe zabavljati, naj se ti;nikar hlačice ne tresejo. Odvrni samodušno, da sam veš, kaj ip kako ti je ravnati! In če te zasmehujejo, ker delaš zmiraj in natančno;po svoji vesti, naj se posmehujejo, pomilovanja vredni! Kadar pa govorijo prpti veri in proti cerkvi, zavrni jih in jih potem urno zapusti! Res niso vredni, da bi se,dalje ž njimi pričkal in‘prepiral. Prišla bo ura, ko bodo svojo zmoto spoznali, da lo ne bi bilo prepozno! Spflotli govori, kadar je govoriti treba! Postopaj vselej odlpčno! Zagovarjaj se mimo, a srčno! In premagal boš strah pred ljudmi, kar ti tudi iz srca Zeli mladinoljub EV{ Cerkvene zadeve. Dohoviia gredica. Da bi verniki s spokornim duhom preživeli postni čas in so vredno pripravili p za veliko noč, je sv. cerkev v svoji tretji zapovedi za-’ povedala Stiridesetdanski post. Mnogi so (pa dandanes, ki *6v. post malo ali colo nič ne cenijo, da, žal, tudi takih Slovencev no manjka, ki post zaničujejo, zasmehujejo in nalašč prelamljajo. Kdor hoče biti bolj „nobol", ne sme poznati postno zapovedi. In vendar so sadovi sv. posta neprecenljivi., Post jo has-novit blagoslov za telo in za dušo. Ako hočeš imeti zdravo telo, posti se. Post jo oče zdravja.. Z ar adi( nezmernosti jih je že mnogo umrlo; kdor pa je zmeren, si podaljša življenje, uči sv. pismo.. In kaj je ,.dijeta", ki jo ukazujejo zdravniki, kaj druj^ega je nego post?! Najslavnejši zdravni-k staregva veka, pagan Hipokrat, je doživel lepo starost 140 let, kar jo sam pripisoval postu; nikdar se namreč ni najedel do sitega. Drugi slavni zdravnik Galen se je postil vsaki deseti dan, da si je ohranil ljubo zdravje. In kdo ne ve, kako so stari puščavniki po sto in še več let dočakali v vodnem in ostrem postu ?! Pa se kdo ,izgovarja: „Da, da, jo vse prav lepo, toda moj želodec: no prenaša postnih jedi!" Ampak, brate, ali ni to le pretveza in lest tvoje slastne sladkosnednosti, ki se potaji kakor prekanjen lisjak, 'da lažje Zgrabi svoj plen. Poskusi vendar resno in uveril se boš, da je mogoče; v slučaju pa, da imaš res bolan želodec, imaš tem več in tehtnejši vzrok, se potstiti, da kmalu ozdraviš. Post je pa tudi zelo koristen za dušo; razsvitljuje razum in krepi voljo. Kakor oblaki luno, zakrivajo megle trebuha duši božjo modrost. Pritrgaj si, in trezen bo tvoj duh in gospodar tvojega telesa! Post je oče čednosti in kreposti, ki pomaga dd skušnjav stiskani duši k popolnosti. Zakaj je dandanes toliko sužnjev nizkotne pohotnosti, posebno dned mladino? Krepki mladenči in brhka dekleta venejo kakor rožce, ki jih slana pomori, m izibnejo v prezgodnji grob! Zakaj? Ker s postom ne krotijo svojih tajnih strasti, zato jim iste pfijejo mozeg iz kosti! Že stari aaravoslovcil n. pr. Plinij, so učili, da postane črni orel, če dolgo strada, bel. Obrni) i to na s\Tojo dušo! Imenovanje. Minister za uk in bogočastje je imenoval č. g. dr. Avguština Stegenšek, profesorja na mariborskem bogoslovju, konzervatorjem osredne komisije za preiskavo in ohranitev umetno-zgodovin-skih spomenikov. Čestitamo! Duhovske vesti. V začasni pokoj stopijo radi bolezni č. g. Anton Postružnik, kaplan na Prihovi'ter se preseli k Sv. Križu pri Ljhtomeru, č. g. Anton Pintar, kaplan v Vuzenici in č. gospod Anton Bukovšek, kaplan v Kozjem. — Prestavljen je č. g. Ivan Jelšnik iz St. Jurija oa j. ž. v Kozje in č. g. Jožef Panič iz Pilštanja v Vuzenico. V, St. Ilj je prišel za kaplana č. g. Ant. Bolkovi^. Razno blago. Prošnja do f Božidarja Flegeriča prijatelje? In znancev. „Večni popotnik Slov. goric14, pesnik in pisatelj slovenski, Božidar Flegerič, je minulo leto za vselej zatisnil svoje trudne oči. Pesnikovo truplo počiva v domači župniji Sv. Bolfenka pri Središču, in ker gomila njegova nima primernega spomenika, zato je izreklo mnogo Flege-ričevih ožjih prijateljev in znancev željo, naj bi se pokojnemu pesniku na gomili postavil dostojen nagrobnik, in naj bi se v njegovo domačo hišo v Vo-drancih vzidala spominska plošča. To željo upoštevajoč se je nedavno v Središču osnoval poseben „Odbor za Flegeričev spomenik", ki si je postavil nalogo, poskrbeti,, da se uresniči zgoraj navedena želja častilcev FlegerLčevega spomenika. Rodoljubi slovenski, zlasti pa vi, prijatelji iu znanci pokojnega pesnika! Do vas se obračamo lem potom z iskreno prošnjo, \da nam z denarnimi prispevki pomagate izvesti nalogo, ki smo si jo naložili, Nikdar več ne bode popotni Flegerič potrkal na vaša gostoljubna vrata — prispevek, ki nam ga pošljete, je poslednji čin pijetete, ki ga doprinesete Fle« geriču v spomin. Blagohotne doneske, ki se bodo po časopisih objavili, sprejema Ivan Kolarič, tržan v Središču, kakor tudi vsak odbornik. Ako s« nabere o pravem času primerna svota denarja, se bode letos meseca avgusta s primerno slavnostjo odkril na gomili pri Sv. Bolfenku Flege ričev nagrobnik, doma na Flegeričevem domu pa se bode odkrila spominska plošča. Odbor za Flegeričev spomenik v Središču, dne 10. februarja 1908. Bitka med stradajočimi otroci. V Nju-Jorku vlada sedaj strašno pomanjkanje vsled velikega števila ljudi brez dela. Neki milosrčen gostilničar je dal oznaniti, da bo pogostil stradajoče otroke svojega okraja. Zbralo se jih je toliko, da niso imeli prostora. Med revčeki je nastal krvavi boj za košček kruha*. Gostilničarju so pobili vso upravo. Zadnje dui je vsled hudegia mraza beda še narastla. Cloveu In smodka se iz početka povijata, ko-nečno postaneta oba pepel; Človek, kadar ga denejo v zaboj, smodka pa, kadar jo vzamejo iz zaboja. Lojzek: „Mati, ali je res, da labud pred smrtjo poje?" Mati: „Ne vprašaj (ako neumno! Ali naj po smrti poje?" V gostilni: Oče k Pejpeku: „Pepek, če te Bodo mati vprašali, koliki vrčkov sem danes izpil, moraš reči štiri. Ali si razumel?" Pepek: „Da, oče.“ (Doma.) Mati: „Pepek, koliko vrčkov so pa danes oče spili? Popek jecljajo: „Sti-ri, mati." Mati: „Tako, tedaj štiri? Koliko vrčkov so pa plačali?" „Pepek: „Desiet*, Velika porcija. Gost k natakarju: „Vi ste mi samo krompir prinesli, kje pa je zrezek". Natakar: „Prosim le bolj natanko poglejte! Sodnik k tatu: „Vi, to ste vendar mogli takoj videti, da mošnja, ki ste jo našli, , ni vaša." Tat: „To že, pa denar v mošnji se mi je zdel pač silno znam." Književnost Družblne bukvico za dekleta, ki , so pri dekliški ali križevski družbi in tudi za druge pobožne žene. Spisal Jožef Rozman, pokojni konjiški nadžupnik. XIII. natis. 1908. Ni boljšega ^molitvenika iza dekleta, * kakor so! „Družblne bukvice". Novi natis je v vsakem oziru popravljen.Tudi oblika je zelo prikup-Ijiva. Ker knjiga obsega 583 stranii, je cena zelo nizka. V platno vezane veljajo Ddkliške bukvice 3 K, vezane v usnje in zlato obrezo 4 K. Naročijo se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Venec pobožnih molitev in. svetih pesmi za Očitno in domačo službo božjo. Spisal Lavrencij Herg. Osmi pomnoženi natis. Ta knjiga ima dva dela: molitvenik in pesmarico. Dobi se oboje skupaj vezano za. 3 K 50 v, pa tudi vsak del zase vezan po 2 K. Molitvenik ima toliko lepih molitev in naukov, pesmarica pa blizu 600 tako lepih pesmi, da svetujemo vsaki slovenski hiši, naj naroči to izvrstno knjigo. DobL se pri trgovini Cirijove tiskarne v Mariboru. LUtndoa uredniitva. G. A. F., Ribnica: Prisrčno se Vam rahvaljujem *a blagohotno informacijo. Bil som oposorjen žo tudi od drugo strani, a toliko nisem redel, kakor zdaj. Prosim, poročajte kaj ii Vašega krajal Pokloni — G. P. Ž.. S'aritrg: Blagovolite vzeti na znanje, te £ le se mi |e posrećio s časom (».najti srodstvo za rast nrb ir lat*, p-on kpfcda jo lav » ’ ilor «t I. tena je (uu ko tt .»k., e«'-’ : I lončič 1 K RO v i louč*. 6 K. Prosim d se oa. -č s -m od mene N slo j- P I r š lekarna * Pakracu Sla - t) D«- ar se o je Pozor, kmetje id fantje! MBmmvm* ifilll€feIjsi4€k 4li*0$£4% približno 1 vagon, še ne olupljene, se oddajo ab kolodvor Wolfsberg, (Koroško). Ponudbe sprejema Valent. Urbani, stavbinski mojster IVolfsbarg, Labodska dolina (Koroško). 9 Pozor £ Čitaj! Pozor! Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d. Delovanje isborno, vepeh siguren. Cena je franko na vsak^i p Sto za 2 stekleni ol 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali 5e se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P« Jurišiča, 666 lek»rn*ija v Pakracu št. 201. (Slavonija.) Ljudska hranil in posojilnica v Celju. (Registrovana .zadruga z neomejeno zavezo) Ola-vjr.l trg-, Ste-v. 5. X. XL»,cl«trop3«. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4lj"/p obrestmi. — Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5% in S1/*11/« in na osebni kredit roti 6 "/o obrestovanju. V pisarni se sprejemajo vso tozadevne prošnje in so brezola no in hitro rešujejo. — Uradni dnevi so vsak torek in petek od 8—11 ure dopoldne in od 3—6 popoldne, s Priporočam se visokoeastiti duhovščini, gospodom primicijantom in slavnemu občinstvu v izdelovanje umetnih cvetlic za vso svečar-nosti, v lepem izdelovanju dobro izučen, izdelujem po najnižji ceni. Prosim za prav obilna naročilo. Franc Roškar v Orešju pri Ptuju. 4 3 3 : OVES (s,WillkommL“). Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se no vleže Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 69 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil /a 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Vzorce po 5 kil s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila. Oskrbništvo graščine Golič pri KONJICAH :: Štajersko. :: sap- Obstanek trgovine od leta 1850. Satutetrevjfe© zastonj da so Vam posije ilustrovani cenik z nad 200 slikami. St. 0. Nikelnasta ali jeklena re- montbir-ura SO ur tekoča gld. 1-80 Roskopf..........„ 2’7t> Št. 2. Nikel-anker-remontoir (regulator) .............n — Srebrna........... 7'— Srebrna, s tremi pokrovi . „ 8’ — Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tu-la*' s ti emi močnimi srebrnimi pokrovi..........„ 4r30 Št. 34. Srebrna damska rem.-ura . „ 3'10 Št. 11. Srebrna remontom-ura za gospode..........„ 3'30 Št. 18. Srebrna ankcr ura, 16 kamnov ..................n 6'— Ista z dvojnim pokovom . „ 0'40 Št. 102. Budilka z dnevnikom . . „ 2'— Št. 107. Kuhinjska ura . . . . „ 2'40 SflF* Garancija več let. "Vi Blago, ki no ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj. Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila na-:: :: :: :: tančno, vestno in jako ceno. :: :: :: :: x Tli. Felircn Imeli, x .'Va.ivef*j«'a tovnrni<iri. scaloern. ur Maribor, Gosposka ni. 26. : Filialka, Dravska ni. 2. Ker je sedaj pomanjkanje premoga in bo huda zima skrbite za trboveljski svitli premog salonske brikete, rujavi premog, lesni premogr, :: kovaško oglje, :: Mekana drva, rezana drva. Vam postavi na dom UNION SER1ANC, trgovec z lesom in premogom. iflT' Tu se dobi tudi cement In apno. Telefon itev. lOA. Vinogradniki pozor! Naznanjam, da imam veliko število na suho cepljenih Irt in sicer: Šipon (Mosler), Laški rizlec (Wal8chriesling) in beli Burgundec, cepljene na Rip - Portalis. Cena I. vrsti 1000 komadov 160 kron. Divjake Rip-Portalis 1000 komadov 20 kron. Oglasiti se je pismeno ali osebno pri Ivantl Novak, pos. in trtnarju pri Sv. Urbanu pri Pttgu. 9 (t) Vzajemna zavarovalnica v Ljubjani, Dunajska cesta 19. * v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta 19. 1. Proti požarni škodi vsakovrstna poslopja. zvonove, premičnine in pridelke. 2. Proti prelomom zvonove, in 3. Za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam. Edina domača, slovenska zavarovalnica. Svoji le svojim S 12—7