LJubljana, sobota 12. decembra 194*-XXI Cena so cent. UREDNIŠTVO UN UPRAVA: UUBLJAMA, PUOC1NUBVA ULICA ft — TKLBFON: 81-». 51-23. »-j4. 81-25 Id Sl-M BEKLJUCNO ZASTOPSTVO sa oglase ix Kraljevine Italije tn tnosematva Ima Raeunl pri postno čekovnem zavodu: CJNIOVE PITBBLICITA ITALIANA 8- A~ MILANO Ljubljana Štev. 10-351 dan ofK*1«*™* — Maaečn a naročnina U.— Br. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dJ provenlenza ItaTiana ad eaterm: CNIONE PUBBLICITA ITAL1ANA S. A„ MILANO. čete Osi zavzele postojanke v Tunisu 33 sovražnih tank 3v uničeni 1 jeni h — Izvidniška Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavi! It. decembra naslednjo 930. vojno ooročilo: Helavnost patrol in živahnejša letalska dctavnost v drenalki. Nemški lovci so v živahnih spopadih sestrelili 8 letal. Neko nadaljnjj letalo je sestrelilo protiletalska obramba. Na tuniškfm področju so italijanski in nemški oddelki v krajevnih bojih zasedli »♦kaj postojank in prizadejali sovražniku i/r;ubo 83 tankov, nekaj oklopnih vo/i*. protitankovskih top v In avtomobilov. Letalstvo Osi, ki je poseglo v borbo, je zažgalo velika število britanskih vozil in z vidnimi usp hI obstreljevalo cestna tn železniška križišča- sovražnega zaledja. Med letalskim napadom na neko nafte p morsko oporišče v Tunisu jc protiletalska obramba nekoga nemškega parnika uničila dve letali; neko tretjo letale, ki so «ja zadeli lovci v spremstvu nekega prevoznega k«tala. je strmoglavilo v morje v bližini Lanpeduse. število med civilnim prebivalstvom ugo-»ovlj nih žrtev o priliki poslednjega sovražnega napada na Torin znaša 51 mrtvih in 60 ranjenih. Iz nemškega v2$ne<*a poročila Nemško vojno poročilo pravi o boj.h v Sredozemlju in Severni Afrki: V Cirenaiki so nemški lovci sestre'ili 8 novražnih letal ob izgubi enega samega lastnega letala. Nemške in italijanske !>orl>ene skupine so predrle v Tiini*oi sovražne postojanke in uničile ali zaplenile pri tem 37 oklopnih voz in mnogo drugega orožja. Ponoči je bile bombardirano pristaniške v B mi. V boju proti anglrško-nmeriškim letalskim silam Je b?lo v času od 1. do 10. decembra sestreljenih 101 sovražnih letal, od h in 12 sovražnih letal sestre-delavnost v Cirenajki teh 112 v Sredozemlju. V Istem času j> bilo v teh bojih izgubljenih t."5 lastnih letal Timiški Italijani poklicani pod oružje Rim, 11. dec. s V Tunisu prebivajoči Italijani so bili poklicani pod orežie te dni. da opravijo službo pri nnSih Oboroženih s:1ah Je znntno £*-rvPo sinov Vel'ke Italije, ki jim je tako izpolnjena vroča želja pomagati nri obrambi domovine, prisno-vpti z na-nv*! "»Sir" i močmi k zm^^i Osi Hrabrim našim rojakom pozdrav vsega naroda. ST*r&Zn'H skuša z čvzr'nii lažmi upravičiti svoje barbarstvo R;m. 11 dec s. Porrčilo elavnesa stana Oboroženih sil ie obvestilo 4 decembra o torped:raniu in potopitvi bohvške ladie 'Citta di Trap->n*> z ugotovitvijo izeub Šlo ie za nov člen v dolgi verigi kršeni mednarodnih norm. ki so rh v sedanii voi-n zagrešile angleške oborožene s'le ki niso prizanašale zdravstven'm nnoravpm. reševnln:m hidroplanom in bolniškim vlakom, in ki so že pred napadom na »Cifra di Tranani« brutrdno nma^e in po+on:le prav tako druge bolnike ladie. V ori-meru ladie »Citta di Trapani« ie n^enrot-na propaganda razširila vrsto podrobnosti, ki so prav tako lažne knkor senz^cio-j nalne in se ie drznil« trditi, da ie la-^ia ! prevnž^la z znaki Rdoče«q kr;ža volne potrebščine bencin in nafto Te laži se I odločno drmin,;rnio T'^ntavl.ia se. da ie bilo na ladji »C«tta d; Trapan'« Isfrlfnene samo zdravstveno osebje in sanitarne potrebščine. Zmagoviti fcs}i &2 Srkati oh Dssiss Drzne In uspešne akcije našega letalstva S fronte ob Donu, 11. dec. s. (FOTOČilo posebnega dopisnika arencije Štefani.) Na fronti, ki jo drži »Armir^ (Italijanska voj-..ka v Rusiji), sc je udejstvovanie patruj re dni skoraj neprekinjeno nadaljevalo. NI n.anjk.Jo sovražnih poizkusov za prekoračenje Dona na več točkah toda povsod so bili ti poizkusi preprečeni v kali. V nekem .rIelu fronte, kjer je sovražnik posebno pritiskal, je nase topništvo petepilo eno ladjo. Neki oddelek, ki je dvakrat napadel naše črte ob podpori topništva in možnarjev. jo bil potolčen ob protinapadu z občutnimi izgubami za sovražnika. Posebno aktivno je bilo naše letalstvo, ki je bombardiralo Važna središča v zaledju, motorna sredstva ln vozila ter obstreljevalo s strojnicami sovražne postojanke pred našimi črtami. Maksimalna temperatura v odseku Armira Je 2 stopinji nad ničlo. Na tem odseku torej ni kakega izrednega mraza. S fronte rh C -mi, 11. dec. s. (Poročile posebnega dopisnika agencije Štefani >. Zaradi živahnega gibanja v zaledju, opažr- ne^a na železniških progah, cestah in zbirališčih sovjetske fronte ob Donu. je takoj etepilo v akcijo italijansko ieca\stvo vzhodne fronte. Izvedniki. bombniki in lovci so bombardirali v strmoglavnih poletih in ob- streljevali s trojnicami ter preprečevali sovražne operativne načrte. Po pemaganju vseh hudih težkoč, ki nastajajo zara-di nizke temperautre, so italijanska letala ob zori operirala na vsem odseku, ki ga branijo naše hrabre čete. Izvidniki so se izpostavljali protiletalskemu ognju in napadom sovražnih lovcev ter prodi li v notranjost sovražnega ozem lja, od koder sc prinesli drng?c;na obve stila, ki so omogočila brzim bombnikom in lovcem, da so bliskovito stopili v akcije. Večkrat na dan so skupine bombnikov cb spremstvu lovcev napadle v strmoglavnih poletih sovražna središča, kjer je bilo opaženo gibanje sovražnika. V stimeglavnih poletih so prodrli naši bombniki skozi oblake in napadli sovražne objekte ter jih zadek v polno. Potem ko so odvrgli bombe se letalci zopet spustili nizko in obztre-k.evali s strojnicami čete in motorna s:e.i-stva. A^rijo so izpopolnili še spremljevalni lovci, k so se spust'li nizko in cb^trelieva"; s strežnicami ruske utrjene postojanke, k. <*o oile ta ^an irzednc aktivne Prezirajoč močr c r i oUIeta'sko akcijo baterij srednjega kalio:a in strojnic so naša letala zaključila svejo akcijo in se vrnila na oporišča. s^vftSfSci ®M Sovjeti so v prvih 10 dneh decerrrfrra Iz^uLIIi že 1252 oklopnih vozil Iz Hitlerjevega glavnega stana. 11. dec Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na jugu vzhodne fronte se nadaljuje živahno bojno udejstovanje. Pri tem so bile severno od Tereka in severno od Stalngra-da uničene šibkejše sovražne sile. Veriga obvladujočih gričev je bi'a zavzeta v hudih borbah v kolenu Dona- V»i protinapadi sovražnika so se izjalovili. Italijanske čete so med silovito izvid-nisko akcijo vdrle v sovražne postojanke ter prip^ija!** ujetnike in plen. Madžarske čete so zavrnile izvidniške siuike sovražnih oddelkov. Močne nemške in romunske sfle so posegle v borbe na področju Volga—Don. Lovci so sestrelili sovažnih letal. B^j-na in borbena letala so nadaljevala uničevanje sovražnika ob srednjem Donu. S silovitim napadom nemških pehotnih oklopnih divizij v srednjem o:*srku fronte, je bila obsoljena sovražna napadalna skupina. Vsi razbremenjevalni napadi in poizkusi pobega so bili strti ob podpori letalstva. Jugozapadno od KaJinina in ob Ilmen-fikem jezeru Sovjeti s svojimi vedno zno\a ae ponavljajočimi napadi niso mogli doseči nobenih uspehov. Na vzhodni fronti Je bl!o v času od 1. do 10. decembra uničenih ali zap'enjenib ali pa onemogočenih 7a premikanje 1262 »klopnih voz sovražnika. V ogorčenih borbah na srednjem odseku vzhodne fronte se je v zadnjem času po- ebno odlikovala 10 **-fofm* -trii-* in je po svoji Vztrafnos*i »n en'ičneni vodstvu zaslužilii posebno prlyyiaf<|e. * s « Berlin. 11. dec. s. G^ede ?oviefck"b sil. ki so bile obkoljene v sred^em odseku, o čemer poroča današnje voino noročlo. se je zvečer zvedelo, da se obroč vedno boM zožu.ie Za zdaj ni mogoče nav?*att podrobnosti, toda vse kaže, da ima žep znaten obseg. Zmagovit' vf^afr^i ranadi na pođrsriju Tcropca Berlin, 11. dec. s. Mednarodna obveščevalna agencija d'znava iz VOJaSkOl krogov, da so se zmagovit*' nemški napadi v področju Toropca razvijali vč rr.j pc v naprej določen h načrtih Med oč:ščeval"ir-.i operacijami je bil u et gla\oii tan ncKe sovjetske oklopne br'gade. Pln topov in težkesra orožja stalne narašča. Tudi Število ujetnikov je znatno narasti o. To dopuš'a sklep, da je odporni duh bo'jševikov, ki se že več dn: brez oskrbovanja borijo, ohrom-Ijen tako pri Velikih Lukih, kakor Lud' severno od tega področja, kjer nemšloe operaciie prav teJka ugodno potekajo, številne skupin 3 sovietskih sil so bile v tem področju obkoljene in več noma un'čen-* Neka važna oskrbovalna pot. ki so jo sovražne c klopne ile prekinile, je bila ^»pet vzpostavljena in promet cbnovljen. V področju Sta-ingrada in v velikem ko lenu Dona so v nek?terih kraj'h boljše^ki napadi in vrgli v borbo močne sile katere so podpirali tanki. Pred nemškimi bojnimi črtami so bili sovražni napadi vsi odbiti. Tro'ni pakt — jsmstvo imz9B Hitlerjevi brzojavki Vladar]« in Duceju — Radijski poslanici zunanjih ministrov grofa Gana in Ribbentropa japonskemu narodu Rim, 11. dec. s. Ob priliki obletnice podpisa zavezniškega pakta med Italijo, Nemčijo in Japonsko, je Hitler poslal Kralju in Cesarju naslednjo brzojavko: »Ob današnji obletnici pedpisa nemško-italijansko-japonskezra zavezniškega pakta, prosim Vaše Veličanstvo, da sprejmete moje najbolj odkritosrčne in iskrene pozdrave, obenem z moj:mi najboljšimi voščili za u?peh italijanskega orožja. V trdnem prepričanju, da bomo dosegli skupno končno zmago, izražam istočasno svoje prepričanje, da bosta najina naroda kakor tudi japonski narod po zmagoviti zaključitvi vojne šli srečni bodočnosti nasproti.« Hitler je poslal Duceju naslednjo brzojavko: »Današnji dan. ko se spominjamo obletnice podpisa zavezn'škega pakta med silami Osi in japonskim imper jem. se obrača mnfa nrsel k Vam in faš:stični Italiji v zvestem tovarištvu in prisrčnem zavez-n'štvu V zgodovini se zmaga vedno nasmeji tistim narodem, ki se v borbi za pravičen ideal proti preživelemu svetovnemu redu upajo boriti do zadnjega. Na ta način bodo Nemč ja. Italija in Japonska izšle zmagovite iz te odloč-lne borbe. V tem ncporuHui'cm prepričanju Vam pošiljam. Dure, tudi ob tej priliki svoje nsjbelj prisrčne pozdrave.« r'emški zunanji minister von R'bben-trop je poslal zunr*1 emu ministru Cianu naslednjo brzojavko: »Pakt. ki je bi podpisan pred letom dni zi skupno vo.?no .^»-nti AmerTri in Angliji, je zedmil s«te OsJ in japonski im-nerij v bralstvu orožja in ne1oeIj?ve usode Na današ^io ^pori/ncko cb*e*n*eo V^m rrvTiem. iroj drajri C;ano, evo*e nafbelj nr:«rrnf* pozdrave. T^'^rnsno irra?r»m svoje trdno prenrrčan.?e di bo skt^pna borba sil tro.^efra n^kta od^r'a ga.ft***BMl P»redon*a in japonskemu narodu pot v varno in srečno bedočnest.« rpr':n II dec s. TT:+1er ;e r!o«?l?»l iapon-skf^u Pe~or^j n^^^ednio brzojavko: »Oh Hve'n'rv ko so Nr?^":H. Tr»nor«ska in Itaf*Ja svečano s^'t.^c beT*fl se v terem bi'«f«* v u v rr"" :,i do k***»i*ne zr-«^.-ge v vomi. Hi,4eT0 s4a j*»^i v°:n; ^—prka in Aiurf***. ž*,T"m • ~Ta*i Vašemu V r'~^n-stvu svoje n? "boT.i JsJ--*"e**€ np7f'ravp S^e-l:»*i or1' n',li eb p»*"V?'? r,o,",a vr^^Va firi->nia 7rve-*-"" *h rT -----fej Co fnr^^fvo 7^ pašo zma«-« rn za srečno bodočnost n?.s*b naredev.« mu nredsedn'kti Tn:n naslednjo brzojavko: — vn v orož.fu v h^r'1*'- p»«*v ~^ Drav'cen sve— n*- "*-^M yr' nene no^r°T'e 5*^—Tt' t,r"*""bl r*~^"v ci' nrr4" cKT*twerwi e« fjirnsffvo &n t-o Evrnpa ira-irn» Vzboffna H.7rjTa v borbi antrio- «~"o t r o ^T»fw2ra •—' ' t v *^»r» r»" — ^f-^~y *z - ea rndl t-*'' r,*'^,' if*tTi t^^^'o 'nr'T*. rr:'n voščila za bedeče ospene japonskega or- w"t « Nem§ki ztro^n^i r ;":"'°r von r'" ben-♦ron fe oo«lal ismo^^Vemn txjr>~> r» T emu mi-r»:"J,*ii Tanu ni^^*'3Jvi:o brzojavko: itt'- rt-; r"'-' "f ji r^lrflf vo ^-»»nno«"* de *n hr*'r'Un O'1 "r^^'^v! 7frP^nT«*n. svojN ne..fboTj ^ssreiia vnr""*a za nr»''~Tie-v"";f novforHt tV"n"e ^cv'-'"'*'"?;^« borbe in za slavo japonskega orožja.« VmV" P:m 11 r^or 5. 7'"r^nii mfn'j^eT Prof Ci*»no ie do«-.1^! rad'^^ko poslanico ^nnn-ck~mu t-i^-^^^u ob ob^e^'ci vstopa Janon-cVe ;r» N^mč:ie v vo;no pro4i Amer:k; Grof r'^no ie pr čel svoio nn^^nro. ome-pi^ioč be~erle. s l?a*er!i!ii fe Dnce v z°d-n;em poveru v Zbom*ci f^^:;ev in k^r^o-raclj o7n"č: 1 'n'ervp^^'o J^n^n^Vo v voi-ri" r>b"olu+no fam^tvo z^ 7rv^fo. Zu^^n;i rri'"n'c:'or in prjfp^n r»er^pr;l da troi^i ^ak4^. ki ie ri^^e^ nioč^n jnc+ri^pnt 'vo'*1?1"0"^ epjp'nvrpii mod T+rliio. Ne^č'io ''n Ja- po^^ko. Ti' h;\ p^T'enn v or<-"--^-'\T->p ni. jvp^G ^ero^'^č v n'fCH do^oč'*: b;~*\re^e p0*ro^e tr*~h narodov, ki so oe*ali brez nro^*ora in zr^ka. z^nrti med bu^e in cip heper^^«4ie. in te ci-l'e t->o rn^^^o-^i dr>e-c>či «5 r>o?Apr»'m rr5zii*^ev,n:em fer nk-tivno me^eboino ^e^-'d^r^octio. Ako tn rjoi^^n^evalni in 7*>£č;*ni n^men ni u^nel. je nadaliev^l grof Ciano. se ie to zgodbo samo zaradi z^držsnia a^p^oc^ških s;l. ki so trdovratno iz;ernvale pleheT-no možnost spravo. Skunen ie torej v Evropi ;n na Vzhodu nastanek sedanje vojne, skupni Ude'stv vanje izvidniških oddelkov na fronti ob Donu 3e je zlast oj?č lo v pod ročju PavlovsTta, k er so se ve'ike sovjetske ile že nekaj časa pripravljale za napad. Skupine bombnikov strmo i.vc r^efe misij ter zastopnike nairoJov trojnega p:: k ta. Nato je govoril velepn^anSc 0':ma m ' 1 rr I raz!-- ki so prisioli Japon:ko da je potegnila meč proti A nglo-A meščanom. Podortađ ie idea'nc razloge ki tvorijo tetmečj z-:vc7n:"tva med narodi trojnega r kta ter je r-ave1;čeval iirabroi^t nem k:h 'n rt°,; fam■ ■< h vojakov c^m^n ajrc da so □Sc :hi r*S »rrfeo'h sfl Ifa'ijc \"cme:je ;n laprari^ce že trt aHi vojafki položaj ki d-riiT-č-i da Redamo z zaupanjem v brdr,č- n-^st Po- em ie govora* O q' 9n\ darskem po-\oS-vi rckr.č. da *o v rei vc'k pre zku-nji **il 'n d^rhi ni-odi tr^"nccf-» ^r.'^n zc.!:n:cni v s V ovit i Strnjen ste, kar aoopel potrjojejo pptf-ave prve obletnice skupne vej ne. Ta strnennsl jc največje jamstvo, da se bodo zavezuv.%i narodi bodli z vsemi encT^ijami xa do pgo Icoočne z muce. Svetnik Kr. veleposlaništva grof di Fok-s&to, je goreče pozdravil nnvzcče v imenu službeno odsotnega veleposlanika Eksc. Al-fierija. Omenil je besedo, ki jih je glede Japonske Duce izrekel prejšnji teden^ ter podčrtal prepričanje v zmago, ki preveva narode trojnega pakta. Predsednik nemško-jtalilrmskega združenja Iržavni tajnik Tschammer und Ooten je na kratko ožigosal barbarske vojne sisteme naših sovražnikovt katerim se zo-peratavlja zmagovito junaštvo vojakov in prebivalstva trojnega pakti. Manifestacija se je zaključila z zvoki narodrLh hinien zavezniških narodov. Zjutraj so se veleposlanik Oš;ma, državni svetnik grof di Fossato ob sp.em- stvu vojjiških atašejev Japonaka m Italije poklonili padlim Nemcem in pjložili venec v votivni kripti »Unter den L.indent take, temveč tudi v pogledu organizacije statistične službe in pogledu organizacije sftaftsotičnegta študija. Državno statistično sV.užbo opravijttv Italiji poseben zavod »Istituto Centrale di Statistica« v Rimu, katerega je organiziraj in vodil pr f. < ilni celih sest let. Leta 1928 so se ustanovile na raznih italijanskih vseučiliščih posebne stolice za statistiko, leta 1936 se ie pa ustanovila v okviru rimskega vseučilišča posebna Fakulteta, znana po imenom »Facolta di Scicnze Statistične, Demo-gcafiche ed AttuariaJim, katero vodi prof. G ini. Je to edinstvena fakulteta te \ rs-tc na vsem svetu, študij traja stari leta. Po dveletnem uspešnem ^tueliju dobe silu:atclii dip'» imo i/ statistike, po nadaljnjih dveh lotih pa d ktorsko diplomo, k: je dvovrstna, m sicer: doktorat iz statis-tike in demografije, odnosno doktorat iz statistike ki zavarovalstva, število slušateljev tc takultetc le znašalo v minulem akademskem letu okrog 500. Do sedaj je izdala fakulteta prelo. i-sobiio-ti narodov in ljudstev iz bližnje in daljne pretekiosta. (Iz naposov na ohranjenih rimskih nagrobmh spomenikih se da na primer izračunati srednje trajanje človeškega življcni:i. ki jc zna'alo- v antičnem Rimu samo dobrih 20 let. medtem ko znafa srednje trajanje človeškega življenja pn velikih kulturnih nairodih sedaj žc okrog 60 let). StarJottčno podlago za krajevna demografska raziskovanja dajejo po>lcg raznih Statističnih v:::u!..v š.e p-'->ebne ekspedicije k primi tavnom narodom in ljudstvom, živečim v oddaljenih puščavah in pragozdovih, ki ž"\e pup; 'noma izolirano od na"e kulture in civilizacije. Za demografske študije je ustanovila Italija poseben, na vsem svetu edinstven ixl-hirr. ki sc imenuje »Coniitalo ItitUano per /o Studio dei Problemi della Popolazione«. Ta odbor je :zil::l monumentalno delo. obsegajoče 11 debelih zvezkov »Le Fonti archi-vistiche ftaliane« in razen tega organizirani eo!o vrsto demogratskib ekspedicij zlasti v osrčja Afrike pa tudi Azijo in Amerike. Demografi ja pn potrebuje poteg statisti ke :e celo vrsto drugih ved. tako na. pr.: bky.o»gijo. zgodovino, sociologijo, gospodarstvo. Vse te vodo skupaj s statistiko vred tvorijo tako imenovano »integralno demografijo«. Pole«,' demografije se uporablja statistika tudi pri celi vrsti drugih ved, ki morejo obstajati tudi brez statistike, toda tudi zanje ie statistika koristna, zlasti kadar hočemo- k\alitativne* raziskovanje izpopolniti s kvantitativnimi ugotc\ itvami. Sem spa-I dajo biometrvja. anfrcpvinetrija. ekooome-trija. sociometriia. storicmetrija itd. Predavatelj na kratko omenja nekaj zadevnib i ugotovitev predmetnih ved. do katerih je I pripomogla statistika, tako n. pr.: rezultate i biometrijc in antropometrije pn proučeva-J nju dednosln — cMočitev vpliva dednosti ( in okolice na lastnosti potemcev — spremembe, katerim so podvrženi izseljenci v novih krajih. — vpliv razdelitve narodnega j premoženja na gospodarske, socialne in demografske pojave — vpliv narodne suverenosti na mednarodni promet itd. itd. Večkrat pa ni mogoče prakt:čno prešteti vseh elementov. Zato je treba mnogokrat v praksi iz celotnega statističnega kolektiva izbrati nekaj reprezentantev odnosno elementov in statistična raziskovanja omejiti samo na izbrane reprezentante Naloga sta-tističie teorije je, določiti, leofako in katere reprezentante je treba izbrati in kakšne pogoje je treba izpolniti- ako hoćemo na podlagi statističnega opazovanja nekaj repre-zentantov odnosno elementov dobiti rezultate, ki veljajo za ves kolektiv. Druga moderna struja statistike je ozko povezana s prvo Na p- dlaci statističnih Ugotovitev, ki veljajo za preteklost in sedanjost, je treba sestaviti progDOtzc za bodočnost. Naloga statistike jc torej, ugrto-viti metode, ki nam z zadostno zanesljivostjo omogočajo delati sklepe na bodoče pojave. Vc'li'kc in napredne države žc imajo posebne »zavode za konjunkturna raziskovanja*, ki na podlagi tako imenovanih •gospodarskih barometrov« napovedujejo bodoči razvoj gc< p^.darstva. Modoma statistika pa omt>gv>ča sestavljanje tudi demografskih prognoz, to je o številu in posebnostih bodoO-ih ljudskih generacij. Tretja moderna struja v statistiki se nanaša na analizo sestavljenih pojavov. Posamezne vzroke sestavljenih pojavov je treba s pomočjo posebnih metod in na podlagi statističnih ugotovitev izločiti iz celotnega pojava in nato določiti jakost vpliva vsakega posameznega vzroka na po-eledico. Temu namenu služijo eliminaciiskj in kore li.cijski računi. Nadaljnja moderna struja se nanaša na kritično kontrolo logičnih osnov statistike in na določanje spoznajne vrednosti stati-Stični« rezultatov. Celotna statistična zgradba jc pristala izredno obsežna in tako je postafto nujno potrebno, da analiziramo vse statistične temelje, da ne pridemo do napačnih zaključkov. V tem pogledu je zlasti važna uvedba verjetnostnega računa v statistiko, kateremu je treba pri tem določiti pravo mesto. Končno omenja predavatelj še -1.1 tipično metod* fcgijc* Statistične metode so prvotno tz:'.c iz drur«:h vod in zato ni^o bile popolne, nit? sistematično u-cicne. Po /uslugi italijanske statistične :-..'c ki je iz-p ittUa v*? te vrzeli, jc pa postala stat etika vsestransko izpopečnjena in »montojna veda, sposobna in prik'adna za kakršna koli raziskovanja na kolektivih. Oh zaključku ie predavatelj ki je imel -te\i!na strokovn.i statistična predavanja pO vseh važne-jrih mc tih ne samo Evrope temveč tudi Amerike in celo na Japonskem, ki se je nadalje osebno udeležit! razmh demografskih ekspedacij v puščave k primitivnim ljudstvom itd., izrar'! željo-, da h" pri-:!o na statističneni področju do eno tes-nejsega sodelovanja med it:litonskimi vseučilišči in slovenskim vseucSaščem v Ljubljani, dirigentsko karijero kot deček, nastopajoč po vseh evropskih glasbenih središčih. — Rumunalci balet v Zagrebu. Na praznik v torek je nastopil v Zagrebu rumun-ski balet pod vodstvom znanih baletnih umetnikov ge. Vere Proca in Gabrijela Ne-gryja. V Zagreb je prispel rumunski balet po uspešnem gostovanju na Slovaškem in V Nemčiji. — Priprave za novi državni proračun. Poedina hrvatska ministrstva so ie pripravila svoje predloge za novi državni proračun. Predloge je tudi že pregledal in proučil finančni minister dr. Vladimir Ko-šak. Takoj po novem letu bo proračun za leto 1943. odobren in objavljen. Junaška smrt dveh pogumnih protikomunističnih borcev V bitki za Suhcr sta po hrabrem boju padla kapitan Dobrivoj Vasiljevič in pater Ncrbert Klemen Ljubljana. 12. decembra V borbi za Suhor sta ela-la svoji življenji poleg drugih pogumnih fantov tuli kapetan Dobrivoj Vasiljevič in pster Norbert Klemen. Suhor je v četrtek 29. novembra ob 7. zvečer napadla večja skupina komunističnih teroristov, ki so jim prišli na pomoč tudi komunisti s Hrvatske. Na Suhorju je že delj časa delovala z uspehom krepka četica vaških stražarjev, ki sta jim bila idejni oziroma borbeni vodja pater Norbert Klemen in kapitan Vasiljevič. Ob napadu so se stražarji utaborili v vaški šoli in v župnišču. Boj se je začel z večernih urah in je trajal do ranega jutra. Tedaj so komunisti, ki jih je več obležalo mrtvih na boišču. popustili in odšli. 2al pa je ta borba zahtevala tudi precej žrtev na strani junaških branilcev. Kolikor je eloslej znano, se je komunistom posrečilo zajeti del pogumne posa ".ke. Poročila imenujejo med zajetim: in padlimi poleg omenjenih tudi Okorna, Galeta in druge. Menijo, da se je komunistom posrečilo zajeti oziroma pokončati te požrtvovalne fante in može samo zaradi grdega izdajstva. Kapitan Vasiljevič. znan med svojimi tovariši ped imenom -Iztok je bil ljubljenec vsega prebivalstva. Po rodu Srb se je kmahu udomačil v Sloveniji in lani se je po Emmerjevem zgledu odločil da se bo z vsemi svojimi silami boril proti komunistom. O njegovem pogumu se je razvedelo. ko je nekoč z osebnim junaštvom razpodil z bombami v roki komunistične napadalce in rešil kakih 20 ljudi pred gotovo smrtjo. Ker je bil izvežban borec, je prizadeval ko- munistom hude uelarce. Teroristi so ga zaradi tega strahovito sovražili. Videli so v njem svojega najnevarnejšega nasprotnika in sklenili so ga umoi-iti. naj stane kar hoče. Žal, se jim je to krvavo maščevanje posrečilo. Med ujetimi stražarji je bil tuli pater Ncrbert Klemen. Njega in ostale ujetnike so teroristi postavili pred svoje sodišče in jih obsodili na smrt. Pred smrtjo so jih še nečloveško mučili. Pater Norbert Klemen je prva žrtev iz rodovniške duhovniške vrste in 17 žrtev med dosedaj umorjenimi duhovniki. Po rodu je bil Ceh. V prejšnji svetovni vojni se je presesil v Ljubljano, kjer je bil njegov oče zastopnik čeških tvrdk. Svojo izobrazbo je dobil v Zavodu Sv. Stanislava v št. Vidu. Tam se je odločil, da postane duhovnik-rceiovnik . Po izpopolnjenih študijah v inozemstvu je bil najprej kaplan v Središču ob Dravi, o.l leta 1937. pa kaplan v Metliki. Pokojni je z vsem srcem ljubil Slovence in slovensko zemljo. Bil je odličen govornik, duhovit in zabaven družabnik. Vžival je splošno priljubljenost. Spopad na Suhor ju, ki so ga mogli naši komunistični teroristi izvesti samo s pomočjo ol onstran Kolpe je terjal 17 mladih življenj s poveljnikom na čelu. Padli so vzgledni fantje, ki so se pogumno posvetili protikoumnistični borbi. Niso se zbali dejstva, da je bil napad-i.joči nasprotnik mnogo močnejši. Za svojo stvar in za zmago proti komunističnemu terorizmu so raje žrtvovali svoja mlača življenja. Padli so kot junaki in si zaslužili hvaležnost vsesa naroda. Pošiljanje paketov civilnim iafermraiicsm Paketi z živili, namenjeni v kraje: Arbe, Padova, Monigo, Renicc', Gcnars, se bodo sprejemali v naslednjih dnevih meseca in naslednjem redu: Pred bsžičns sezono na živilskem trgu če bo lepo in zmerno hladna vreme ostalo nespremenjeno, bo postalo prihurlnji teden na trgu živahneje •> O. v mesecu internirancem 9 či kami A—E 4. i B B F—J n. B > K—M 6. 3» » N—R 7. » » S—U 8. » 2» V—Ž 12. » K—M 13. B A—E 14. » » B B F—J 15. 3» » N —B 16. » » » S—D 1T. » V-2 18. » » A—E 19. » a F—J 20. » ■ B K — M 21. » N—P 22. B B * S—U 23. B » V—2 24. » X K—M 25. » » B 26. ■ a > F—? 27. » » » N -n 28. B S-U 29. » » B V- Z Ljub. jo na. 12. decembra Pred večjimi prazniki postane kupčija na živilskem trgu vsaj nekoliko živahnejša, kar vedo tudi prodajalci ter se tem bolj založe z blagom. Nekatere gospodinje se tudi zdaj pripravljajo na božično praznovanje cele teelne. Včasih so se gospodinje pripravljale nn svoje božične naloge kakor dekleta na poi oko in imele so več tednov posebne opravke na živilskem trgu. Bale so se. da bedo nekatero blago težko dobile tik pred prazniki, pa so se začele zalagati že 14 dni prej. Zdaj seveda niso več tako potratne in na trgu ne iščejo živil, ki so potrebna zgolj za poslastice ter priboljške. ć"e zdaj nekatere vseeno kupujejo orehova jedrca, vemo. da jih ne bodo porabile za potice, temveč za kakšno drugo, primernejšo jed. ki lahko pride na mizo tudi ob delavnikih. Orehi letos pred božičem ne bodo pošli na trgu. Prav tako ne bo manj v splošnem nobenega blaga, ki je naprodaj zdaj. Morda bi bil trg kaj slabše založen le s posamezno povrtnino. če bi hujši mraz in visoki sneg ovirala dovoz in prodajo. Upamo pa, da se vreme ne bo pokvarilo tik pred božičem, ko je bilo že tako dolgo izredno lepo. Vreme je pomemben činitelj na živilskem trgu. kar smo se v tej jeseni lahko dobro prepričali. Lani osorej je bil mnogo slabši promet na živilskem trgu. 2e novembra proelajalci niso mogli zalagati trga z vrtnimi in poljskimi pridelki kakor ga še vedno zdaj. Mnogo pridelkov je ostalo pod snegom, tako da se nam je zdela celo repa dragocena. Letos pa ne pogrešamo repe. korenja, pese in drugih poznih pridelkov. Naši zelenjadarji dovažajo še vedno ohrovt, ki je še ostal na vrtu. Tudi nekatere druge pridelke prodajajo, ki so lahko še ostali na vrtu. Zato je pa ostale tem več prostora v zimskih shrambah za zelenjavo, ki bo poslej naprodaj, ko bo čedalje manj letošnjih pridelkov. Prejšnji te-:len so bili branjevci dobro založeni z oranžami, ker je imel Miklavž svoje potrebe. Toda tudi poslej je ostal ti g dobro založen s tem vabljivim sadjem. Tako je danes marsikje na stojnicah prevladovala vesela eranžna barva. Oranž je zdaj največ naprodaj med sadjem. Naprodaj so tudi mandarine, a orar.ž je precej več. Do-ponskih jabolka kakija, zdaj ni več. Domačih jabolk ni mnogo. Redkost so hruške, vendar jih najdete še pri posameznih prodajalcih. Zcfej na Vodnikovem trgu poiirajo hirajoče akacije ki so se začele sušiti že lani in posebno naglo so hirale zlasti letos med sušo. ker do korenin ni moglo prodirati dovolj zraka in vlage zaradi tlakovanih tal. Namestu akacij bodo menda posadili javor, ki je baje bolj skromen ter odporen. Zaradi teh del so morali malo premakniti stojnice branjevcev. Danes so bili branjevci še vel-no dobro založen: s cvetačo, ki bo jo skrbno varovali, odkar je prispela v Ljubljano, da se ni pokvarila. Zdaj še ni tako hud mraz. da bi bilo treba občutljivejš-o zelenjavo bolj zavijati na prostem, tako da pi odaja na prostem še ni tako zelo ovirana. — Sezona paprike je končno minila, zato gospodinje še tem bel j kopu je jo cvetačo. Branjevci so tudi dobro založeni z uvoženim, rdečim korenjem, ki prav dobro tekmuje z Jomačim korenjem. Zelen jadni trg so Trnovčanke danes dobro založile. Pripeljale so mnegi cvetače, endivije. zelene in peterstlja. Nekaj m3nj je bilo korenja in zeljnatih glav. Pese ne primanjkuje. Mnogo je še vedno zelene kolerabe. Motovilca je toliko kakor pred začetkom pomladi. Med ondivijo je pri nekaterih prodajalkah budila pozornost še glav-nata salata. Davi je bilo že precej živahno na zelenjadnem trgu ko so prodajalke še dovažaJe blago: kupčija se je začela zgodaj. Gospodinjo so precej kupovale špina-čo. Zelo so posegale po korenju in ohrovtu, dobro pa gre v denar tudi edivija. V pakete, ki smejo vsebovati samo živila, ki se "dolgo ne pokvarijo, je strogo prepovedano devatj časopise, knjige, fotografije, tekočine v steklenicah, pisma, denar, cigarete in druge monopolske proizvode ter različne potrebščine; isti ne smejo biti težji od 5 kg ter morajo biti predlo- ženi odprti zaradi preglela. Po pregledu jih bodo zaprli pošiljatelji sami. Paketi morajo biti dobro sestavljeni povezani zli zašiti: zavitek mora imeti vsa jamstva trdnosti, da se ne pokvari med prevažanjem. Preslabo povezane pakete se ne bo sprejemalo. V notranjosti vsakega paketa je treba položiti listek, ni katerem je trefca zabeležiti: Ime, piiimek in naslov prejemnika, ime. priimek pošiljatelja in potreben seznam vsebine. Zunaj na paketu samem je treba čitljivo napisati ime, priimek in naslov prejemnika, ime m naslov pošiljatelja. Na vsakega posameznega interniranca je elovoljeno pošiljati samo en paket na mesec. Nad tem se bo izvajala stroga kon-■ ■' \i. Vsi odvisni paketi bodo zaplenjeni in dotični mternirar.ee bo izvezt cd nadaljnjega prejemanja apketov z živili. Za vsak paket bodo morali pošiljatelji plačati naslednje pristojbine za poštne, železniške, avtomobilske in druge prevoze: za pakete, namenjene v Gonars. Monigo, Padovo 6 lir za vsak paket; za pakete, namenjene v Renicci 7 lir za vsak paket; za pakete, namenjene v Arbe 7 lir za vsak paket. Urad bo sprejemal pakete od S do 12 in od 15 do 18 v zgor.j označenih dnevih. Poveljstvo ljubljansko posadke l rad za pošiljanje paketov ejvUnim internirancem Znanstveno delo profesorja Calvija Zavod za italijar.tko kulturo sporoča: v zvezi s predavanjem o Galileu Gahlei_ ju, ki bo v soboto 12. decembra ob 18. uri v prostorih Zavoda, elajemo občinstvu nekoliko prdrcbnosti o predavatelju prof. Bartolomeu Calviju. ki je zlasti dobre poznan v slovenskih kulturnih krogih. Prof. Calvi je svobodni docent slovanske filologije na univerzi v Turinu in predava o italijanskem alOVJtVU na univerzi v Ljubljani. Iz njeg-vega znanstvenega delovanja lahko navedemo mnogo del o slovenskem slovstvu, izmed kat r h omenjamo zlasti Štiri kritične razpravo o Cankarju — njegova razprava o »Kralju na Betaj-novi« je bila preveciena tudi v slovenščino —, dalje prevode Cankarjevih del i Moje življenje«, »Kralj na BotajnovU ln r P -dobe iz sanj«. Prof. Calvi je proučeval tudi vplive italijanske kulture med Slovenci, povest o Kralju Matjažu v narodnih pesmih. Jeft^-jevo prisego pri Gregorčiču in P. rniju itd. Razen tega ima mnogo del o srbskohr. vatsk.m sLvstvu, med katerimi as odlikujejo zlasti dela o dramudi Tresića-Pavt-čiča. dalje zvezek razprav ?Giosue Carduc. C« med južnimi Slovani (Srbohrvati Slovenci in Bolgari)«. Znane so tudi študije prof. Calvi ja o klasičnih pisateljih, predvsem Virgilu, o č'gar ^GeorgikU je spisal posebno zgodovinsko, j?zikovno in estetsko razpravo, ki jo je Kr. Virgilova akademija v liantovi priznavalno ocenila. Za to delo. ki je bilo pr'znano keft najb Ijia ob priliki Virgilove dvatisočletnice, je bi! prof. Calvi imenovan za rednega člana omenj.ne akademije. Delavnost občinskega podpornega odbora v Ljubljani Po nalogu Eksc. Visokega komisarja ho občinski podporni odbor v Ljubljani izvršil izredno razdelitev kuriva siromašnim družinam v mestu. Dobrote bo deležnih približno 1500 družin s skupno 6000 družinskimi člani. Razdelitev kuriva se bo izvršila od 15. do 30. t. ni. po navodilih, ki so ijh že dobili podrejeni okrajni uradi. Opoznrilo lastnikom hiS in lokalov Tiskovni urad Visokega komisarijata sporoča: Po sporazumu z merodajno vojaško oblastjo se odreja, da morajo dotični lastniki do 14. t. m. skrbno odstraniti razne ohjavr in razglase ter temu podobno, tičoče se zastarelih dogodkov, nalepljeno na s« dnffc mestih ali izvešene v trgovinah in javnih obratih. Ta odredba se ne tiče stenskih listov ■Nova Ljubljana z in ^GlLLa . Ako bi to do označenega roka ne bilo izvršeno, bo za odstranitev po.ski bela ob-eina na stroške dotičnika. ki ni storil svoje dolžnosti. Palermu Palermo in Alessandria. v Medeni Modena in Fanfulla. v Brescii Presna in Mater, v Anconi Anconitana in Padova in v rCapoliju: Napoli in Spezia. Radio Lf^blfana Iz Hrvatske — Gostovanje dunajsko državne opere v Zagrebu. V sredo je prispela v Zagreb dunajska državna opera pod vodstvom ravnatelja dr. Bohma. Vprizorila je opero *Figa-rova svatba*, snoči je pa priredila komorni koncert, na katerem je nastopil orkester dunajskih filharmenistov. — Igralka Ivka Kralj umrla. V Zagrebu je umrla znana hrvatska igralka starejše generacije Ivka Kralj. Najbolj se je odlikovala v francoskih salonskih komedijah. Na vrhuncu svoje gledališke karijere se je omožila in posvetila rodbinskemu življenju. Preselila se je v Bolgarijo, kjer je vse svoje sile posvetila poglobitvi stikov med hrvatskim in bolgarskim gledališem. — Gostovanje nemških in italijanskih dirigentov. Vodstvo hrvatske radijske oddajne postaje priredi 16 svečanih koncertov, s sodelovanjem zagrebške filharmonije in komornega radijskega orkestra. Nekaj koncertov bodo dirigirali znani italijanski in nemški dirigenti. Med njimi bo najbrž intendant monakovske opere Clemens Kraus ali ravnatelj dunajske državne opere Karel Bohm. Začetkom prihodnjega leta prispe v Zagreb eden najbolj znanih italijanskih dirigentov Ferrero, ki je začel svoje NEDELJA, 13, DECEMBRA 1iiietn<*ga prvenstva bo bržkone v kroniki te^a tekmovanja v diviziji A med najvažnejšimi. Vse kaže, da bo kenčno le prišlo do spremembe v vodstvu. Torino igra doma z Li-gurio, Livorno pa mora na dvoboj v Genovo. Prognoze govoie v prid Tciinu in Genovi. Ker pa ima Torino boljši količnik, bo — zopet samo zelo verjetno — zasedel ob enakem številu točk prvo mesto. Moštva se bodo razvrstila takole: v Torinu: Torino-Liguria, v Benetkah: Venezia-Ata-lanta, v Milanu: Milano-aLzio, v Vicenzi: Vicenza-Bologna, v Firenzah: Fiorentina-Bari, v Rimu: Roma-Ambrosiana, v Genovi: Genova-Livorno in v Triestu: Trie-stina-Juventus. — V diviziji B ima Pro Pa-tria vse izglede, da se učvrsti na vrhu. Spezii grozi drugi poraz, težka naloga pa je naložena tudi Padovi. V Pescari se bosta pomerili Pescara in Savona, v Pisi Pisa in Cremonese, v Bustu Ars. Pro Patria in Udinese, v Novari Novara in Siena, v Bo! K O I. K O A R DANES: Sobota. 12. decembra: Valerij. Aleksander JUTRI: Nedelja. 13. decembin: Lurijn. Oti- iija D A N A A N J B P K I It E P I T V F KINO MATICA: Pomladne vode KINO SLOGA: Pilot po vrača KINO UNION: Dekleta aa možitev UMETNIŠKA RAZSTAVA MUSIC-SBDEJ ZONIĆ v Jakopičevem paviljonu UMETNIŠKA RAZSTAVA FRANCETA PAVLOVCA v galeriji Oborsnol. odprta od 10. do 17 PRIREDITVE V N B DELJ O KINEMATOGRAFI N E S P RIS M E N J ENO NA RAZSTAVI MUŽIC-SEDEJ-ZONIč vodi ob 11. dop. v Jakopiče\cm paviljonu umetnostni zgodovinar dr. Franjo ftija-nec DEŽURNE L EK A K N K DANES IN JUTRI: Dr. Kmet. Blnvveisova cesta 43, Trnkoczv ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ulica 7 NEDELJSKO DEŽURNO ZDRAVNIŠKO SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višfi zdravnik dr. Ahčin Marjan, Koi it kova ul. 18. GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 12. decembra: ob lo\: Oče naft.. . Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Nedelja. 13. decembra: ob 15.: Hamlet Izven Ponedeljek. 11. decembra: zaprto Torek. 15. decembra: ob 16.30: Gradbenik Solnes. Red Torek. OPERA Sobota, 12. decembra: ob 16.: Thals. Izven. Nedelja, 13. decembra: ob 10.30: Anpel t avtom. Izven. Znižane cene od 18 Ur navzciol. Ob 16.: Slepa miš. Izven Ponedeljek. 14. decembra: zaprto Torek. 15. decembra: ob 16. ur.' Slepa miS. Opereta. Red B. Sreda. 16. decembra: ob 16.: Thais. Red Sreda. E. Gregorin: »Oče nas...« Dramatski c:klus v sedm h slikah z uvodom. Orcbe: Ućer.ik-Gregor;n. oče-Raztrescn, Lucija-Levarjeva. stari očc-Vl. SkrbinŠek. rtara mati-Marija Vera, izvrševalec prav:ce-M. Skrbinaeki ubogi-Košič, podjetnik-P. Ko-vč. njegova žena-Gabrljelčičeva, dr. Ste-fan-Verdon;k. ' delavcc-Nakrst, grutar-Po-tokar. njegova žena-Starčeva. Anže-Plut, Urh-Bralir.a, Martin-Blaž, Dckle-J. Bol-tarjeva. čevIjar-Rr.ztresen, upravitelj-Li-pah. Naddavknr-Brezisar, Gospod-Košuta, gospa-Kraljeva. Metkp.-Remčeva, Bojan-Tomožič. Olga-S'mččeva, oče-Vl. Skrbn-šek, Cecilij-a-Rasbergerjeva, sosed-Košič, župn"k-M. Skrbinšek, Jerač-Plut, žena-Kraljcva. Stanko-Brezigar, Pavla-Rasber-serjeva. Helena-Boltar-Ukmnrieva. matj-Marija Vera, maškari: Raztresen in Košič\ Miha-Brez:gnr. Janez boco^lovec-Verdo-nik. Marta-Levrrjeva. mož-M Skrb:n5ek, nepridiprav-Kcš:č. uboffa mat »-Kraljeva, igralec-Potokar. pastir-Podgoršck, Gospod-Gregorin. Režiser: E. Gregorin. Ste*. 285 >SLO VENSKI NAROD«, sobota, 12. decembra 1942-XXI L1UBL3ANSK! KINEMATOGRAFI ničesar bistveno novega Ljubljana. 12. decembra. Mali senat okrožnega sodišča je včeraj ponovno razpravljal o znani aferi, v katero je zapleten adjutant bivšega komandanta ljubljanskega vojnega okruga Ostoje Vokič. Kakor je znano, ga državno tožilstvo dolži, da si je lani ob razsulu bivše Jugoslavije prilastil v Novem mestu 13 milijonov 500.000 din. Skupno z njim je bila prvotno obtožena tud: njegova žena Olga Vokičeva. Po prvi razpravi je bil Ostoje Vokič spoznan za krivega prestopka po § 379 k. z. in obsojen na 10 mesecev zapora. Olga Vokičeva pa je bila oproščena. Na revizijo državnega tožilca je kasacijsko sodišče sodbo iz formalnih razlogov razveljavilo in odredilo. naj okrožno sodišče o zadevi še enkrat razpravlja in povabi na razpravo nekatere nove priče, ki bi mogle s svojimi izpovedmi odločilno vplivati na presojo dejanja. V skladu z rešitvijo kasacijskega sodišča je bila prva nova razprava 10. in 11. novembra. Ker sta tako branilec, kakor državni tožilec predlagala zaslišanje vrste novih prič in nekatere uradne poizvedbe pri oblasteh, je senat takrat razpravo prekinil in odredil nadaljevanje za včeraj. Kakor pri prvi razpravi so senat sestavljali s. o. s. dr. Josip Pelaher kot predsednik in s. o. s. dr. Pompe in Sporn kot votanta. Obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Goslr.r. Navzoč je bil zastopnik državnega pravobranilstva in obtožencev branilec. Včerajšnja razprava ni prinesla zn presojo obtoženčcve^a dejanja nobenih novih bistveno važnih momentov. Zaslišane so bile številne priče, ki niso obtoženca niti posebno obremenile niti razbremenile. Obtoženec, ki sedi sedaj v preiskovalnem za-pcru že 19. mesec, je v začetku posegal raznim pričam v besedo, za kar sta -^a tako predsednik kakor državni tožilec ostro zavrnila. Kasneje se ja unvril in poslušal m rno nadaljnji potek razpravs. Po kratki obnovitvi ugotovitev prejšnje razprave, so bili zaslišani najprej kot priče policijski uslužbenci, ki so kakor koli sodelovali pri lanski aretaciji obtoženca. Pred sodniki so se zvrstili policijski pod-nadzomik Ivan Lovišček. policijski agent Slemic. policijski agent Josip Novak, nad-stražnik Simon Hlebec in nadzornik 2aj-dela. Vsi so sicer prišli v stik s takrat aretiranim Vokičem. vendar ne. ko ga je zasliševal stražnik Hauptman in ko mu je baje Vokič priznal, da se je polastil v Novem mestu a milijonov državnega denarja. Sodelovali so kot priče pri štetju denrrja. ki so ga pri Vokiču ob aretaciji zaplenili. Dentist Ludvik B;tenc je izpovedni, kako je zvedel za obtoženčevo dejanje, soproga mizarskega mojstra Ivana Žirovni-kova pa. da je obtoženec pri njej shranil dva kovčeg, katerih vsebino so ugotovili šele '.. eje. Da je bil v kovčegih denar, tega prlč:» ni vedela. Važno je bilo pričevanje odvetnika dr. Andreja Druškovi- ča. V glavnem je ponovil svojo izpovedbo s prve razprave in se pri tem skliceval na svoje pismene zapiske, ki jih je napravil, ko je po nalogu bivšega bana Natlačena in posebnega oficirskega odbora poizvedoval, kdo se je v Novem mestu polastil vojaškega denarja. Vztrajal je na resničnosti izpovedbe, da mu ie Batistič pravil, kako sta z Vokičem v Novem mestu odpeljala denar. Pripuščal ie možnost, da je Batistič, ker je bil »dobre volje«, kakšne podrobnosti povedal po svoje, torej ne v skladu z dejanskim potekom. Zadnja priča, ki je bila zaslišana ustno, je bila obtoženčeva žena Olga Vokičeva, ?a katero smo že zadnjič ugotovili, da je državni tožilec proti njei v skladu s kraljevim dekretom z dne 17. oktobra umaknil" obtcžn;co. ker je deležna splošne amnestije. Priča je izpovedala tako. kakor se je zagovarjala kot obtoženka. Na razpravo ni prišla važna priča orožnik Vojsk iz Novega mesta. Zato je predsednik njeno pričevanje prečital. Vojsk je sl:šal v Novem mestu Vokiča. ko.je zatrjeval, da je prišel po denar, ki je bil na orožniš^l postaji, po nalogu svojega komandanta. Vodja postaje Fortuna se njegovi zahtevi ni upiral. Rekel mu je. naj denar kar odnese, ker ne mara zanj odgovarjati. Zanikal je, da bi videl ležati na orožniski postaji vse križem šope bankovcev. Res je pa. da so oficirii in vojaki kritičnega dne dvigali svoje plače in razne druge zneske. Sledilo ie nato čitanje spisov, to je izpovedi prič v preiskavi in na prejšnii glavni razpravi ter raznih drugih listih, ki so kakor koli v zvezi z obtožencem in njegovim dejanjem. Dokazno postopanie je bilo zaključeno ob 12.. nakar je predsednik razglasil, da se_ bo razprava nadaljevala popolne ob 15 30. Tako dopoldne kakor popoldne se je v razpravni dvorani nabralo precej poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili razpravi. Popoldne sta imela glavno besedo državni tožilec in branilec. Državni tožilec je vztrajal pri obtožnici. Ugotovil je, da obtoženec po svoji službeni funkciji ni imel nobenega posla z denarjem. V danem trenutku je kot oficir smatral, da je upravičen pobrigati se za denar. Razpolagal je z njim na podlagi splošnih predpisov. To je prav. Napaka pa je v njegovem ravnanju. Kot oficir bi moral vedeti, da je dolžnost vsakega oficirja in vojaka, da uniči vse stvari, ki bi mogle pasti nasprotniku v roke. Tega ni storil, dasi je imel nešteto priložnosti. Važno je še drugo dejstvo. Če bi ne mogel ali ne hotel ali ne smatral za primerno, da ga uniči, bi ga moral izročiti pristojnim oblastem. V kritičnih dneh je v Ljubljani imel v rokah oblast Narodni svet. Okupacijska oblast še ni prevzela poslov. Denar bi tako prišel v korist pokrajine. Obtoženec je nasprotno začel z denarjem razpolagati po mili volji, kar tudi sam priznava, češ da ga je hotel varno spraviti. Če verjamemo njegovim besedam, da je hotel denar ohraniti za državo, ne moremo razumeti, zakaj ga je potem raznašal in spravljal na raznih krajih in ga prepuščal v hrambo popolnoma neznanim ljudem, ki bi se ga zelo lahko polastili Po mnenju državnega tožilca tudi kasnejše nakupovanie ne krije v sebi niti trohice realnosti. Obtoženec se je po njegovem hotel z denarjem okoristiti. Glede pravne kvalifikacije je bil državni tožilec mnenja, da je zgrešeno oceniti njegovo-dejanje po § 370 k. z. To bi bilo mogoče le v primeru, ko bi obtoženec imel možnost denar vrniti. Dejanje se lahko oceni bodisi po § 316 ali 319. Tertium non datur. Odločitev je prepustil sodišču. Ali gre za kvalificirano tatvino, ali pa za uradno utajo. Za obe zločinstvi je zagrožena ista kazen. Zastopnik državnega pravobranilstva je ugotovil, da je obtoženec odgovoren za vso vsoto, ki jo je prevzel v Novem mestu. Zahteval je, naj ga sodišče obsodi na plačilo 13 milijonov in pol, pri čemer naj se odšteje znesek, ki ga je Visoki komisariat že prejel. Branilec je najprej ugotovil, da nove priče, ki so bile zaslišane v skladu z rešitvijo kasacijskega sodišča, niso izpovedale ničesar, kar bi bilo v breme obtoženca. Ker pa je dana možnost, da sodišče kljub temu dejanje drugače oceni, kakor ga je ocenilo prvič, se je na kratko bavil z obtožnico v celoti in z vsem, kar se je zgodilo v Novem mestu in kasneje v Ljubljani. Smatral je za dokazano, da je Vokič imel nalog prevzeti denar :n da je to korektno javil svojemu predstojniku. Važno je dejstvo, da so vedele za prevzem denarja številne osebe, tako Fatistič. 2,1-vanovič. Fortuna, Vojsk. Jager in Dru-skovic Branilec je bil mnenja, da bi samo bedak spričo te publicitete kradel. Svoj namen, zakaj je prevzel denar, je izpričal po številnih pričah. Navedbe 2.1-vanovića, ki je obtoženca pustil popolnoma na cedilu, ne smatra za važne, ker mnoga druga dejstva govore, da njegova izpoved ni resnična. Važno je samo dejanje, ki se je zgodilo v Novem mestu, nikakor pa ni važno, kar se je zgodilo v Ljubljani. V Novem mestu se mu nikakor ne more v skladu z razpravo očitati to, kar ga obremeni obtožnica. Ce vzamemo, da se je kasneje v Ljubljani res polastil denarja, gre za utajo, zato ni obtožen. Branilec je zato ugovarjal subsidiarni obtožbi. Bil je mnenja, da se mora obtožen- Predstave ob delavniki* v kina Matici in Lnionu: ob i/216. In i/218. url; v Slogi neprekinjeno od M. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v kinu Union ob 10.30, v kinu Matici in Slogi ob 10.. v vseh treh ob H1-*.» M1«. In H18. uri KINO MATICA — TELEFON 22-41 Odličen planinski film privlačne in globoke ljubezenske vsebine. — Smučanje. Sport! Pomladne vode Igralci: Oino Cervi, Mariella Lotti Krasni naravni posnetki! KINO UNION — TELEFON 22-21 Zgodba na sejmu kupljenega dekleta, prvovrstna komedija, odlične pevske točke Dekleta za molitev V glavni vlogi: Žita Szeleczkv, Janos Sardv KINO SLOGA — TELEFON 27-30 Podvigi junaškega letalca in romantična ljubezen dveh bitij v filmu Pilot se vrača V glavni vlogi: Mašimo Girotti in Michela Bel m on te nje rane. — Janez M'klavčič, 421etni pro-govni delavec z Vrhnike, se je rami na desnici. čevemu zagovoru, da je hotel denar rešiti, verjeti: napako je pač storil v tem, da si je izbral najnesrečnejšo pot. Zato pa še ni kriv v smislu obtožbe. Glede kvalifikacije je smatral, da bi se moglo dejanje uvrstiti samo pod § 322, nikakor pa ne oceniti po §§ 316 ali 319 k. z. Končno je ugotovil, da je bilo dejanje izvršeno v vojni psihozi, kar mora sodišče vsekakor upoštevati. Predlagal je oprostitev. Predsednik senata je razglasil, da bo sodba izrečena danes ob 11. uri v razpravni dvorani štev. 79. DNEVNE VESTI — Raztegnitov obvezno ti poseka na nadaljnje zemljiške pasove ob eestih in železnicah. Visoki komlsat za Ljubljansko pokrajino odreja: Obveznost poseka, odrejena z naredbi mi z une S maja 1942-XX ši, 87, z dne 6. junija 1942-XX št. 111. z dne 10. junija 19l2-Xx št. 115. in z :me 23. novembra 1942-Xxl štev. 231. se razširja nadaljnje na sledeče pasove: 1. vzdolž ceste Stalcerji—Novi Lazi—Kočevska Reka — Gotenica — Grčarica —Rakitnica — Dolenja vas: na obeh straneh vse prege: 2. vzdolž ceote Mirna peč—po taja Mirna peč: na obeh straneh vse proge. Za posjk teh pasov veljajo nespremenjene določbe za kršitelje le-t.h pa kazni iz naredbe z dne 8. maja 1942-XX št. 87. — Umrl je senator S. Renda, Iz Nira-stra poročajo: Umrl je senator Salvator Renda. Pokojnik je bil rojen dne 16. januarja 1887. Leta 1913. je bil izvoljen za poslanca. Leta 1921. je postal kvestor parlamentarne zbornice. To funkcijo je spretno opravljal osem let. Dolgo vrsto let je bil župan v Ncastru. Zaslovel je kot izvrsten pravnik ter odvetnik. Več let je bil predsednik Kr. pokrajinske komisije v Catanzaru. — Prepovedana prodaja novih avtomobilov in motoeiklov. Službeni list v Rimu objavlja: Z ministrskim odlokom se odreja, da je od 15. decembra dalje prepovedma prodaja novih avtomobilov in motoeiklov. Ta prepoved velja tudi za primer zadevnih kupčijskih dogovorov, ki so bili sklenjeni pred omenjenim latumom. Ta prepoved pa se ne tiče prodaje ter izročitve enih avtomobilov ter motoeiklov. ki bedo v okviru dovoljenja s strani ministrstva za devize in valute, določeni za izvoz. Nadalje ne velja ta prepoved za avtomobile in motocikle, ki so namenjeni vojaški upravi. Ta odlok se nanaša ni pekrajine stare Italije. — Laboratorij za preizkušanje semen. Federacija agrarnih konzorcijev razvija blagodejno delavnost in pioži koristne pobude za izboljšanje ter povečanje proizvodnje, pridelka ter notranje in zunanje trgovine s semeni. Federacija j;? ustanovila poseben odbor strokovnjakov za proučevanje najboljših semenskih vrst. S prispevkom 300.000 lir po Ducejevi odločbi bo lahko izdatno izpopolnjena tehnična stran laboratorija za analizo semenskih vrst. Laboratorij je priključen agronomskemu zavodu bolognskega vseučilišča. V kratkem bo omenjeni laboratorij na oni višini izpopolnitve ter dovršenosti, kakor so najboljši sorodni in slični laboratoriji v inozemstvu. — Ca mera rešil filmsko umetnico smrto- nosnejra kačjega objema. Kakc»r poročajo iz Rima. se je pripetil v oddelku št. 10 rimskega filmskega mesta zelo vznemirljiv dogodek. Znana atletinja in športnica, ki pripada S. S. »Bruno Mussolini« Egilda Cechini, štirikratna italijanska prvakinja v drsanju, sodeluje sedaj pri snemanju novega filma. V tem filmu nastopa odlična športnica kot plesalka v eksotičnem plisu ter ovita s 25 kg težko kačo. Pri snemanju pa je premočna svetloba reflektorjev najbrž vznemirila kačo, ki se je preplaš la in ki se je vse tesneje stiskala okoli plesalke. Cechini jeva je vzdržala do zadnjega, dokler je ni pričelo dušiti okoli vratu. Zgrudila se je na tla. Takoj sta priskočila na pomoč krotilec Lombardi in zlasti ollični boksar Carnera, ki tudi sodeluje pri snemanju omenjenega filma. Carneri se je posrečilo, da je rešil Cechinijevo iz smrtno nevarnega kačjega objema. Zaradi tega je bilo snemanje za eno uro prekinjeno. Cim se je CeohLnijeva zavedla in opomogla, je izrazila željo, naj se delo nadaljuje. — Lepo. koristno in ceneno božično darili bodo letošnje Vodnikove knjige* (povest Janka Kača *Na novinahc in Vodnikova pratJka 1943.}. Pr javite se takoj pisarni Vodnikove družbe, Puccinijeva 5 1, poslopje Narodne tiskarne, ali pa Tiskovni zadrugi v šelenburgovi ulici. Učiteljski knjigarni v Frančiškanski ulici in šentja-kobsk-' knjižnici na Kongresn:m tr«ru! — Letošnje Vodnikove knjige izidejo te dni. Za 16 lir č'anarine in 1 ali 2 l:ri dc-pravninp prejmejo -'lani Vodnikove družba iepo Bu trirano Vodnikovo pratiko 1943 in im:nitno odlično pripovedovano pove3t »Na novinah« znanega pisatelja Janka Kača. Sezite brž po teh dveh zanimivih knjigah! — Italijanski virtuozi koneertirajo z velikim uspehom v inozemstvu. Sloves italijanskih glasbenikov in virtuozov narašča po vsem kulturnem svetu. Odlični italijanski glasbeni umetniki nastopajo v največjih mestih prijateljskih držav in doživljajo lepe uspehe ter priznanja. Tako je končal te dni svojo koncertno turnejo znani maestro Alojzij Marija Magistratti. Nastopil je v vseh večjih mestih Rumu-nije ter Madžarske, kjer je bil navdušeno sprejet in kjer je bil deležen iskrenega priznanja s strani strokovne kritike in madžarskega ter rumunskega glasbo ljubečega občinstva. — Plemenita žrte\* skrbnega zdravnika. Dr. Adolfa Manzottija, zdravnika iz mesta Cassano d'Adda. so poklicali k nekemu bolniku. Četudi se je dr. M3nzotti počutil slabega, se je vendar odločil, ■ da tvega lastno zdravje za pomoč potrebnemu bolniku. Toda spotoma se je onesvestil. Avto, ki ga je šofiral. je zdrvel v obzidje ob mostu preko Adde. Nesrečnega zdravnika so našli mrtvega in s krvjo obiitega. S svojim žrtvovanim življenjem je izpričal svojo človekoljubno pripravljenost za pomoč bl;žnjemu. — Dragoceni rokopisi N. Tommasea. S prizadevanjem predsednika odbora za izdajo del Nikole Tommasea je postala glavna nacionalna knjižnica v Florenci lastnica številnih dragocenih rokopisov Nikolaja Tommasea. Ti rokopisi niso bili doslej dostopni znanstvenikom, k: so zbirali gradivo iz življenjskega ter delovnega področja N. Tommasea. — Iz »Službenega lista«. >Službeni list za Ljubljansko pokrajino <. kos 98. z dne 8. decembra objavlja naredbo Visokega komisarja: Raztegnitev obveznosti poseka na nadaljnje zemljiške pasove ob cestah in železnicah. — It trgovinskega registra. Pri tvrdki ^Karton« Bahovec Ivan, družba, z o. z. se vpiše poslovodj-a, Bartol Stjepan v Ljubljani, Groharjeva ulica št. 22. izb' iše se poslovodja Bahovec Ivan. Pri tvrdki >-Lesex Artur Sachs, lesna* eksportna trgovina je besedilo firme o'slej: Artur Sachs, lesna eksportna trgovina v Ljubljani. Pri Svečami P3x, Kopač & Štele, družba z o. z. se izbriše zaradi smrti poslovodja dr. Fr. Kulovec. vpiše pa se poslovodja Anton Moder, profesor kemije v zavodu Sv. Stanislava v Ljttbljani. — Nov član papeževe znanstvene akademije. Papež je povabil k sodelovanju v papeževi znanstveni akademiji prof. dr. Leopolda Ružičko, ordinarija za kemijo ter ravnatelja kemičnega laboratorija na curiškem vseučilišču. Dr. Ružička postane član omenjene akademije kot naslednik umrlega akademika Francoza dr. Edvarda Branleva. Prof. Ružička je bil rojen na Hrvatskem pred 55. leti. Svoje študije je dovršil v Nemčiji. Leta 1918. je postal docent na zagrebški univerzi. Prof. Ru-žičku je bila priznana leta 1939. Nobelova nagrada. Njegovo znanstveno delovanje na področju organične kemije je dobilo nai-leDŠe priznanje s tem. da je bil prof. Ružička imenovan za člana najslovitejših svetovnh akademij. — Smrt znanega kiparta. V Rode^u ie umrl znameniti fr3nro.=k: kipar Denvs Puech. Pokojn;k ie užival svetoven umetniški sloves Dolgo vrsto let ie bil ravnatelj Francoske akademije v Rimu. — Genovski nadškof v oapeževi avdi-jenci. Iz Rima poročajo: Papež P:i XII. je sprejel v avdijenco kardnala Boetta, genovskega nadškofa, ki je napežu izčrpno poročal o škodi, ki je b:la povzročena po sovražnih zračnih napadih v genovski nadškefiji s posebnim ozirom na razdejane ter porušene cerkve. Paoež Pj XII. je 'zrsz:l prepričanje, da bodo te preizkušnje č:m preje prenehale ter izrekel svoie globoko sočustvovanje z vsemi nesrečnimi žrtvami. — Nesreće. V zadnjih dveh dneh so b;li sprejeti v ljubljanska bo'nico na ledr.ji ponesrečenci: Danica Derganc. 291etna k!e-parja iz Ljubljane, si je poškodevaia kazalec desnice. — Stana Milanovič. SMetna žena trgovskega potnika iz Ljubljane, si j 2 pri padcu poškodovala levo nogo. — Huda nesreča je doletela 11-letnega sinu posestnika iz Dobrunj Ivana Anžiča; nanj se je zvrnilo drevo in zlomilo obe nogi. — Rsrol oPtokar. 18-letni posestnik iz Višnje gore, je padel s hra ta in dobil n^tra- IZ LJUBLJANE Oskrba gcvjpeđinjstev in obrat 3v z drvmi Vse one upravičence, ki še nimajo pripadajoče množine drv v zalogi, vabi mestni presrbovalni urad, naj drva čim prej prevzaimejo pri onih trgovcih s kurivom, kjer so se prijavili. Za nakazovanje drv za dobo ol 1. oktobra do 31. decembra t. 1. so dobili trgovci posebne sezname upravičencev ter so na podlagi teh seznamov prodajali drva. Toda po teh seznamih bodo upravičenci drva. ki jim letos še pripadajo, dobili samo do 10. januarja 1943. Kdor do tega roka ne bi šel k trgovcu po drva, bo izgubil pravico za dodelitev drv zi dobo od 1. oktobra do 31. decembra t. 1. Ker pa je sedaj ugodno suho vreme, vabimo vse upravičence, naj ne odlašajo ter takoj prevzamejo drva, ki so jim bila za to doba nakazana pri trgovcih s kurivom. Poleg tega opominja mestni pi-eskrbo valni ura i tudi one upravičence, ki so že d >uili nakaznice za kurivo, naj gredo tudi po ono množino drv, ki jim je nakazana za dobo od 1. januarja do 31. marca prihodnjega leta k trgovcu, ki je napisan na nakaznici za kurivo. Ce bi ta trgovec morda ne imel več drv. jih stranke po predložitvi nakaznice za kurivo lahko dobe kar na mestni pristavi v Povšetovi ulici 12. Spet opozarjamo lastnike javnih obratov, zavolov in poslovnih prostorov, da dobe žagana drva na mestni pristavi, cela polena pa na športnem igrišču S. K. Ljubljane na Ciril-Mctcdovi (prej TvrševH cesti. a —lj Manj hladno, čeprav se včeraj popoldne ni tako ogrelo kakor predvčerajšnjim in je bilo tudi ponoči manj meg.eno je bilo davi vendar malo manj hladno kakor včeraj. Današnja minimalna temperatura sredi mesta je znašala 5". Zunaj mesta na solnen:h krajih je pa bilo malo tepleie. Ljudje se vprašujejo, kako dolgo bo trajalo sedanje tako lepo vreme, ki j i vsem zelo všeč. Še vedno se lahko t ležimo, da bo vreme ostalo nespremenjeno. Včeraj je zračni tlak začel malo popuščati, davi je pa barometer kazal tendenca k naraščanju zračnega pritiska tako, di snu*m:> lepo vreme pričakovati vsaj še jutri, čo ne tudi nadaljnje dn\ —lj Umetnostni zgodovinar Pranja Pijanec bo vod ] v nedeljo ob 11 uri na razstav; Mušie — Sedej — Zonjč v Jakopičevem paviljonu, —lj Prišle nagajivega Boluju so pravkar izšle v založbi knjigarne Tjskovne zadruge. Je to pravi pustolovski, humorist'-čen »rom;;n? za najmlajše bralce, k vam bodo hvale/ni za napeto zabavo ?z 3. knjige zb rke »Polica za male«. Knjiga je bo— gato ilustrirana in se lahko uporablja za barvanje slik. Okusna oprema :n lep tisk sta še po?ebej prjznanja vredni odi ki te vesele slikanice. GOSPODJE. POZOR! U KLOEUČAENA , PAJK Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš kjobuk, da zgleda Kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. Se priporoča RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 38, Miklošičeva cesta 12. Nasproti hotela Union. —lj Pianist prof. Anten Trost bo sodeloval tudi pri ponovitvi III. simfoničnega koncerta lelošnje sezone, ki bo v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Po zaslugi vseh sodelo-valcev. solista, dirigenta in simfoničnega orkestra, je imel ta koncert velik umetniški uspeh, zato je le ustreženo vsestranski želji našega koncertnega občinstva, če se bo koncert v celem obsegu ponovil. Spored je naslednji: 1. Rossini: Predigra k operi »Tankred : 2. Grieg: Koncert za klavir in orkester; 3. Lajovic: Andante za velik: orkesfer; 4. Dvorak: Divja žena. Simfonična pesnitev; 5. Dvorak: Dva slovanska plesa. Opozarjamo na točni začetek, da je mogoč konec koncerta ob četrt na 8. uro zvečer. Predprodaja v Knjigarn: Glasbene Matice. —lj Združenje kmetovalcev opozarja vse one kmetovalce, ki so se prijavili za pi o-pustnice v svi ho obdelave polja, da se čim prej zglasijo v pinarni Združenja in dvignejo dovoljenja. — lj Vse služkinje in drugi hišni posli so vabljeni na sestanek ki bo v nedeljo, dne 13. decembra ob pol 4. v dvorani Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti 22 (Delavska zbornica). Na sestanku bo važno predavanje o socialni zaščiti tršno-gospodinjskih poslov, tako v slučaju odpusta, bolezni, brezposelnosti. dopusta, odpravnine, plače itd. Pridite v obilnem številu in povabite tudi svoje tovaiišicc. Odbor Sind. hišnih poslov. — Umrli so v Ljubljani od 4. do 10. t. m.: Brumat Franc, 59 let. izložbeni aranžer. Vidovdanska c. 9; Florjančič Pavlina, roj. Praprotnik, 40 let, vdova pek. pom.. Vidovdanska c. 9; Skamlič Rozalija. sestra Evstahija. 41 let. usmiljena sestra sv. Vin-cencija Pavi., Slomškova ul. 20; Zaje Fran-č:ška, 81 let, delavka, Šmartno ob Savi 32; Herman Viljemina. 46 let, služkinja, Vidovdan-ka c. 9; Prinčič Drago, 61 let. uradnik Protituberkulozne zveze, Campo-va ul. 9; Stepec Ana, 64 let, poljska delavka, Vidovdanska c. 9: Vukovič Zlata, roj. Vukasovič. 44 let. služkinja, Vidovdanska c. 9: Lindtner Gabrijela, roj. Ča-mernik, 50 let, drž. uradnica, Rožna dolina, C. XV-la; Vidic Katarina, 56 let, služkinja. Strel:ška ul. 2: Draksler Ivan. 70 let. miz. pom., vpokoi. tob. tov., umobolnica'Studenec št. 23; Plešnar Ivana. 84 let, služkinja. Japljeva ul. 2; Kovačič Anton, 80 let, uradnik piv. Union, orožniski strožm. v pok.. Gasilska c. 5; Duhovnik Josip. 44 let, strojevodja drž. žel., Ipav-čeva ul. 6: Turk Jakob. 79 let. rudar v pok.. Rožna ul. 29; Brezovar Ignacij, Mala Vrhnika 4. p. Šmarje-Sap. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Jeršan Miroslav, 41 let. trgovski potnik. Bež'grad 14; Kotar Marija, roj. Golob. 77 let, vdova fotografa, Križevniška ul. 19: Carman Ljer-ka, 2 leti. hč' knjižničarja, Velika čolnarska ul. 11; Šabec Alojzij, 56 let. vlako-vodja drž. žel.. Milčinskeea ul. 57; Ste-fula Uršula, roj. Rupnik, 56 let, žena žel. Ob sedmini prof. Ferda Seidla Ljubljana. 12. decembra Ob smrti in pogrebu prof. Ferda Seidla je bilo napisanih mnogo besed našemu skromnemu učenjaku v spomin. Te vrstice naj veljajo iz kroga učiteljstva, ki je bilo ; vedno rado na razpolago uradom za meteorologijo in geodinamiko. Prvi urad je inud sedež v Ljubljani, drugi pa na Dunaju na Hohe \Varte. L. 1918. je prevzel potresna poročila prof. Ferdo Seidl v novem Mestu, t ki je razposlal na šolska upraviteljstvu vprašalne dopisnice. Za vsako poročilo ob zemelj-skem gibanju ne je zahvalil. Wtkrat je tudi lastnoročno pisal ter poučeval uči-teljstvo. kako naj odgovarja na posamezna vprašanja. Prosil je točnih poročil in j« bolje, da se poroča nedoločeno, k ukor določeno, a dvomljivo. Tako je blo učitHj-stvo, ki je p: evzelo tozadevna poročanja, povezano z njim. ga visoko spoštovalo, prof. Seidl pa učiteljstvo in razumeval ga je kot pedagog. Zadnji' poročilo o močnem potiesmnu sunku i/. Bele Krajine sem podala iz noči 10.- li. meseca marca i*>2i . ko je ležala moja mama mrtva na postelji in sem jaz aama piebila vso noč ob njej pred slovesom. Po močnem podzemskem bobnenju je vse zanihale, v Bobi in mrtva mama se je zganila, katero jv obsevala mesečina. O.dgovoiila .som na vprašalno dopisnico, posebej pa še pisala pismo o občutkih, ko som gledala na zibajoče mrtvo telo svoje matere . . , da se probuja v življenje. Pisal mi je i.-ki t no sožalno pismo in to je bilo zadnje, ki setn ga prejela iz njegovih rok. V dolžnost mi je, da se ob ■edmilli prof. Seidla spomnim z vsem učlteljstvom, k! je z njim sodelovalo ob gibanju remije ter izrečem iskreno zahvalo za vsa navodila, ki nam jih jo dajal. S prof. Seidlom je legel v grob mož, tih učenjak in jo liguba t njim nenadomestljiva vaaj sa dolga desetletja, Hav«, anima candida! — Mata Tav«awjevs) sprevodnika. Milčinskega ul. 59; Vičic" Marjeta, 76 let, mestna uboga, Gal je vica št. 9; Mihalj Anton, 55 let. davčni zvanič-n:k, Mestni trg 13; Kolor Marjan. 1 leto 11 mesecev, sin delavca. Čebelarska ul. 17; Krvino Marija. 43 let. slu/.kinja, Dolnice št. 7; Jozelj Marjan. 1 mesec, sin čevljarja. Dobrunje. —lj ciši'Hiije mestnih prOmrtnih ML Deloma že meseca ieptembra in oktobi.i. po-najveČ pa v mesecu novembru je dila očistiti mestna uprava prav temelj to rkoraj vse c:ste in ulice predvsem bohotn> rastoče trave, a tuđi raznega plevela in različne nivlnde (kamenja okruškov, eropin, kovi-nastih škatlic ipd.> v poljanskem predmestju s Kcdeljevun vred kakor tudi v območju Zelene jame. Vodmata in Most. Počejene prometne žile gleda zdaj olovek kar z veseljem. Za to pa. da ostanejo trajneje fnažne in v d stojnem stanju, mora Skrbeti zlasti prebivalstvo samo. Zaradi tega naj ne meče vsakdo vse mogoče nanje, marveč n.aj cddaja, kar hoče zavreči ko* nerabno ali cesar se hoče vsekakor izne»« biti, bodisi smetarjem, bod*si naj odpravlja na prostoiv. dol cone za take namene. —lj V galeriji OberSnd razstavlja France Pavlovct- >voja lotočnja dela. ki vzbujajo izredno pozornost med ljubitelji naic umetnosti. Slikar je tokrat izbral svoje motive iz naš ga Posavja ter je kot priznan krajinar p kazal na platnu vso očarljivost tega del i nase okolice, tako v vasicah kert tucli v kraj ni. Razstava je cdprta dnevno od 10 do 17. Opozarjamo občinstvo r.a to razstavo, naj ne zamudi prilikei da st jo ogleda. NESPORAZUM Dama pride v občinski urad rn vpraša*. — Ali se tu plačuje pasji davek ? — Da. Na katero ime, prosim? — Fifi. NISO VSI — O, kakšni tepci ste vi moški! — se jezi žena na moža. — Motiš se, saj niso vsi oženjeni. PREDNIKI — Glejte, ta dvorec so zgradil: moji predniki. — Kaj so bili vaši prednik: zidarji? PRODA SE Velika in visoka iz železobetona zgrajena tovarna in več hektarjev sveta ob prometni cesti tik mesta in blizu železniške postaje. — Več. v pisarni odvetnika Ur. Karla Kutielj. Bleiuei-sova cesta 6t. (i, II. nadstropje. Mali oglasi DAMSKA VIZA žepna, se je našla na praznik dne 8. t. m. pri eni izmed popol-1 danskih predstav — v ! Kinu Union. Lastnik naj se javi pri upravi Kina Uni o na. INSERIBAJ •5c PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, «*><*&, 12. decembra 1942O0CZ Stcv. 285 animivosti iz malega gospodarstva Koristni nasveti, izpodbtsde ter navodila rejcem živali — Mali gMpodarji prod Ljubljana, 11. decembra Malj gospodarji, kakor se imenujejo rejci malih živali in obdelovalci zemlje v me-stu. so zaključil: svoje leto in že lahko napravijo bilanco. Toda, čeprav so b:li uspehi še tako lepi, zdaj ni čas počitka. Mali gospodar ima dovolj dela, če je vesten in skrben, tudi pred zimo; prav z:< prav mor:! opraviti več dela, da bodo doseženi ust»č( hi med letom prišli do primerne veljave. Mali gospodar potrebuje stalno pouka, nasvetov in izpodbud za svoje delo: zadovoljen je pa lahko, ker ima dobro glasilo Malega gospodarja?. Naslednje podatke posnemamo iz tega strokovnega glasila, k«;r bodo zanimal: marš koga. ki se Se ni pridružil organiziranim rejcem. ki se Skr.r;: sleherni lejec malih živali je r s resnostj jo je zc malj gospodrir opraviti pred z;mo. ^previ dimo iz naslednjih r.:iv-;dil: -Po>prav: vrt. pripravi zemljo, oč sti drevje, odstrani gm- lob 5n vse, kar jc* nezdravega, povezi grme, shrani pridelke pripravi gnoj delno pognoji in prekopi ji zemljo, zavaruj sadno drevje". Dasadl novo. počisti dvor sč •. uredi kle. in podstrešje, popravi kunčmee, očisti k oko šnjak, svinjak kozjak, zavaruj bivališča Živali prod mrazom in vlago ured: krmiinice in n .p. jalnike. |> opravi :»-, popravi oro i jc. preglej shrambe, nakupi ob pravem času, kolikor ti pr man.kuj • krme do pomladi: Potrebni so pa tudi števlhr nasveti, k-iko je treba ravnati z žival mi oh prehodu mod jesenj i:, zimo Urednik sva 40.000 kg divjega kostanja so nabrali R. Kampuš. predsednik :>2egoze . piše o divjem kostanju kot dobrem krmilu. Rejci ?»o doslej premalo cenili to izvrstno krmilo. Kemična analiza nam pokaže, da vsebuje divj' kopanj 64% prebavljivih nedu-šičrih snovi. 6.1'c ma^ti in 2.2% proteina. ! Nedusien.* hranljivo snovi se sestojijo v ! glavnem iz škroba in sladkorja. Divji ko-stanj pa vsebuj; precej tan na. ima gre-! nek okus in zapira. Zato živali nerade jedo ! zdrob posušenega d'vjega koatanja v za-j četku, ko se ga pa navadijo, jim zelo tekne, zlasti če ga posolimo. Divji kostanj je ; 'zvrstno krmilo z dodatkom drugih krmil, ; ki so na beljakovinah bogatejše. Posušen j zmet kostanj se je dobro obnesel kot krmilo pri vseh živrli. ki ga jedo. Tudi krave e po po- kladati po pol kilograma na dan. Uspešno pita s kostanjem tudi kokoši in perutni-i .»h. Toda za perutnino je treba to I krmilo ovlažiti ter pregiiesti z drugo rm-h- | ko krmo v b3lj suhe cmoke. Letos so naši rejci poskrbeli, da bode tmelj dovolj krme j tudi iz. divjega kostanja; žegoza je v spo- raznmu z Zvezo društev Mali gospodar ; zbirala divji kostanj. Uspeh je bil zadovo-! Ijiv. V Ljubljanski pokiaj;ni so nabrali ; okrog 10.000 kg kostanja. Zcgoza je tega kostanja že predelala primerno količino v svojih rapravah xdrob. Delo pred zimo vheini lejec malih l» - , Z __ , 1 krmno z n tim. Primemo jo, da dobe krav ourjel i-eje s primcrro vnemo ter » . • - , J . . v . rr" . K , , .. „ i le do 5 kg kostanja na dan pri teži p i . j,- hkrati obdelovalec zemlje. Fle- ,ru-,.. . J? . J * F . , t . . - 1000 kLr. Kozam m svinjam pa smemo pc iružil z vrtnarstvom. Kaj vse mora ■> ,., . • _ . ... J 1 r Kako rejec sam stroji bnim r. rejce, naj jesensk krmlj nje ne op pre- j ciU . članek. zanimanjem bodo rejci pre-kako lahko sami strojijo skopo. Nekateri rejci namreč zsični zeic varčevati s krmo, ko preidejo na krmljenje s suho krmo. Varčevanje je sicer potrebno a naj bo pravilno. Ni prav. če preveč varčujemo s krmo pii zivalihi ki jih camera-vasno zaklati, kar shujšajo in tako icjec utip. precejšnje škode. — Rejec mora tudi vedeti, kdaj naj kolje nekatere Hvali. Tako j«' treba kunce kožuharje. ki jih redimo predvsem zaradi koze. klati ob koncu decembra ali še pozneje, ko jj dlaka najbolj g sta, Uieditj tei očistiti je treba hlevčke, kjer nameravate rediti živali pozimi, ker j- med hujšim mrazom to delo težavno ali sploh nemogoče. — gu Ire t>niorski prašički« I so za mraz zelo občutljivi, zato t rej< v krbeti, da živali ne bodo prezebale, Če so kletke na prostem. Morajo Imeti dobro nastlano. Cenik kunčjih kož Zan'malo vas bo, po čem so zdaj kunčje kože. Splošna železni carska gospodarska druga (»žegozac] je objavila v »Malem «: spodarju cenik 7. novimi cenami. Za surove barvaste zimske kožice ovnačev, du-najčanov, činčilcev, orjakov in srebrecev brez tac, repka in glave ter brez madežev, gub in diugih okvar, pravilno sušene in nad 21 dkg težke — bo zadruga poslej plačevala po 25 lir kos. Nad 18 dkg težke kož.' bo kupo ala po 20 lir in nad 14 dkg po 12 lir. Zimske kožice belih orjakov, bel'h dunajčanov in belih ovnačev — brez krvnih madežev — so 15'/© dražje Zimske kožice diugih pa em kuncev in ome'rjen-h pasem, če kože ne bodo zimske, so 50% cenejše Poškodovane kožice in ne pravilno iu-"ene kaVre koli pasmo in kofce v teži najmanj T ukg so po 20 lir kg ali 20 stotimk dkg. Upe raba topinamburja Mnogi so letos pridelovali topinembur. nimajo pa pr;mernih skušenj, kako jc treba hraniti in uporabljati ta pr:delek Preči4 j.- naj članak A. žignna v -Malem go-apodarjuc. Za človeško hiano je tupinam- bur priporočljiv posebno kakor ga pripravljajo v Triestu. Gomolje je tieba olupiti ter oč'stiti, narezati kakor krompir, če era kuhamo \ kosih; pristavimo jih v kozici; v njo nalijemo tiva prsta visoko vode in po okusu in zmogljivosti olja aH masti. Potrcs:mo s česnom, peteršilj^m in drobtinicami. Dušimo počasi, tako da gomolji povsem razpadejo v omako. Po okusu malo okidamo s citronim .sokom ali dodamo paradižnikovo mezgo. Ta jed je pikantna ter je zelo dobra kot dodatek h krompirju v oblcah, k polenti, cmokom pa tudi h kruhu Lahko pa oripravljamo topinambur kakor pečen ali pražan krompir, vendar ta uporaba ,,: tako razširjena. Največje težave dela pridelovalcem vprašanje, kako naj hranijo topinambui čez zimo, če ga ne puste v z ml ji do pomladi. Topinaanbur se namreč ne drži tako dobro v shrambi kakor krompir in zel s osuši. Nekateri so letos poskusili lq . topirambur. O njihovih izkušnjah i :no poročali drug'č. A. žigon pa priporoča, da hranimo topinambur v zaspn;c.ah v zavetni logi. Zemlja naj bo še pokrita s slamo. kunčji kožice Strojenje sev« la ni tako preprosto delo Posle; se našim rejcem *u-di he bo treba toliko p;-čati z njim. ker Žegazina strojai stroji kožice. Tudi ta delavnica je velik napredek: v našem i~»a-lem gosposodo nal:jemo polovico več vode kakor tehta koža in dodamo 8 odst. (teže kože) kromove soli. TanjSe kože kopljemo v slab£i raztopini. Ko2o pustimo v raztopini tako dolgo, dq se na nji poz rta bela sled. ee po nji potegnemo z nohtom. Navadno je treba kožo namakati okrog 24 ur. Pot^n kože položimo na desko in končno jih obes rno na ietve, da se posuše. Suhe bodo trde — In že gotovo usnje. Shrammo jih pa v vlažnem žagenju, da se nekoliko ovlažijo. Raztegnemo jih potem v vs:*h smereh z roko ali leseno deščico in končno kolikor mogoče raztegnjeno napremo na desko. Po enem dnevu jih snamemo ter obrežemo. Kožice so sivkasto bele barve, mehke ter uporabne, želimo imeti barvano usnje, ga pooarva-mo, preden ga končn< potešimo z »urinsko barvo. Barva ima lahko do 60 odst. toplote. — Pisec navaja tudi recept, kako je treba strojiti ko: v kožuhovino." že iz teh podatkov razvid'mo, koliko koristnih nasvetov najde rejec v svojem glasilu ter da mal4 gospodar ne počiva tudi pozimi. Skrbni m izkušeni rejci so zadovoljni z zaključenim letom, kar je pa treba pripisovati predvsem nj;hovi marljivosti in skromnosti ter vsestranski delavnosti. "x. Na afriškem bojišču postavljajo top italijanske sprednje postojanke v pok.taj Križanka št. 7 benih stroškov. V Brnt: 'avi so zredili v dobrem letu 600 stanovanjskih hišic ter veliko stanovanjsko poslopje. Gradbeni sti o ški so znašali 55 milijonov kron. Načrt 0 pospeševanju gradbene delavnosti je določil za take gradnje 100 milijonov kron. Ta znesek se je pa že povečal na 200 milijonov. V posebnih primerih jamči država 1 1 gradbenih stroških do 70';. Poleg tega bo pa prispevala država letno '2 milijona kron kot enkratno podporo za nakup opin-ke. za gradnjo tistih stanovanjsakh hiš. ki so jih že začeli zidati. Tako hoče Slovaška omiliti stanovanjsko bedo. Asfaltne ceste v Bolgariji Med bolgarsko vlado in med predstavniki organi za e1 je sTodt* je bil. kakor i*e čuje. sklenjen dogovor, po katerem bo Imenovana organ zacija zgradila v Bolgariji 1200 km asfaltiranega cestnega omrežj". Zimska pcmoč v Rinmutiji Tudi v Kumuniji zbirajo prostovo*JM pri pevke za zimsko pomoč. Zbirka, pni« jena 1. novembra, ie vr^la 142.tJ10.183 kej ali za okroglih 4 4 milijn ov več. kak m zbirka 3. maja 1942. V Bnkarošti aa brali 1. novembra 23.416.80G loj. Orjaški komet se zemlji .*"a Njegov rep je dolg 13,020.000 km — Cd zemlje je oddaljen še 56,000.000 km Besede pomenijo Vodoravno: 1. kraj ob Belem morju, znan iz sedanjih finsko ruskih bojev 9. prestolnica carja Dušana Silnega. 16. osebni zaimek, 17. državna blagajna, državno premoženje (množ ), 18. nesreča na morju, 20. tuj naziv za krilca pri no?o-m^tni igri. 22. pritrdilnica, 24. mestece v Palmaziji, 23. japonska mera, 26. narodo-oiovje. 29. neznanka v višji matematiki, 30. sala, humor, 31. začetek zelja, 32. bolezen, 34. levi pritok Volge. 35. poseduje, hrani, 37. algebraični pojem. 3S. kos pohištva. 39. božični običaj, 41. levi pritok Ebra 43. prirodni pojav v zimskom času. 46. slovenski pisatelj (»Med padarji in zdravniki;). 47. izraz vrednosti, 4S. na kmetih je skoro še na vsakem dvorišču. precej jih je tudi še v Ljubljani. Navpično : 1. zveznost; ^sila. ki veže molekule, 2. prekletstvo. Izobčenje. 3. angleški pisatelj (vRobinson Crusole ), 4. površinska mera, 5. slovenski živeči skladatelj, 6. prebivalec ene izmed španskih pokrajin, 7. oziralni zaimek S. značka za avtomobile iz italijanske pokrajine Aseoli Pičeno. 9. sorodniki. 10. vdolbeno (leča. zrcalo:), 11. preprost sestavek, 12. močen veter. 13. začetnici imena m priimka slov. pesnika (1827—1S70; -Glasi domorodni) 14. eden največjih židovskih prerokov, 15. žensko ime 19. predlog, 21. šesta in tretja črka besede pod 1. vodoravno. 23. reka. ki je tvorila del bivše meje med Vzhodne Prusijo in Litvo, 27. mednarodni jezik, 2S značka za avtomobile anconske pokrajine. 30. medmet. 33. žensko ime, 34. mesto v Dalmaciji 36. kratica za akad. športni klub, 37. voznikovo orožje, 40. italijanski spol-nik, 42. znak za kemično prvino, 44. začetnici dveh nebesnih smeri. 45. Lutrov nasprotnik (fon.l. REŠITEV KRIŽANKE št. 6. Vodoravno: 1. Buri, 4. slap, 8. alt. 10. Ega. 11. RM. 12. log. 14. ar.' 15. maik. 17. Mrak. 18. bard, 19. jesen, 21. T(homaa) H(obbes), 23. trk. 24. A(nton) J(anežč), 25. Ela, 27. TJmv ćS. regiment, 31. 1 »alonček. 33. Pen. 34. Ana. 35. ac, 36. pes 3S. Ainton) B(rznik) 39. Jenko, 41. Amon, 42. liho, 43. kabel, 45. od, 47. tip, 16. kr., 49. lovt 51. fra, 52. Abel, 53. Krim. Navpićno: 1. bar-'mieter, 2. TJlm, 3. rt. 5. le. 6. aga. 7. parodija, 9. sol. 12. laket. 13 gibek, 15. maj, 16. kam,, 20. sramoten, 22. hlebec, 24. antena, 26. Agan. 27. unča, 23. il. 30. en, 32. kablogram. 36. penat. 37. sklep. 39. jok, 40. oil, 44. bik. 46. dob, 4S. kri. 50. ve, 51. ir. Za omiljen je stanovanjske bede na Slovaškem Slo\-aška je nameravala prvotno zgraditi 1000 enodružinskih delavskih hišic, zdaj se je pa odločila za gradnjo 2.500 delavskih in nameščenskih hišic. Zgrajene bodo v 30 krajih in stroški bodo znašali 150 milijonov kron. Državno pospeševanje gradbene delavnosti se pa razteza tudi na večje stanovanjske hiše ter javna poslopja. Državni krediti so znašali doslej 80^ grad- Kometi spadajo še vedno med zanimive nebesne pojave* Za nje se ne zanimajo samo lajiki, temveč tudi učenjaki. Zvezdo-slovci so komete sicer že proučili in dognali, mi kod izvirajo, vendar pa o njih še nimajo vseh potrebnih podatkov. Zato je razumljivo zanimanje za vsak nev komet, ki ga odkrijejo zvezdoslovci na nebu. Zdaj se približuje naši zemlji nov orjaški komet, ki so ga najprej opazili v Santiagu de Chi-le. Gre za izredno velik komet, kakršni se pojavijo na nebu le redko. Novi komet je prvi opazil Nunos Ferra-donos. Ugotovil je, da meri njegov rep 136 milijonov km. Najdaljši doslej opazovalni rep kometa je meril 250 km. Komet, ki se zdaj približuje naši zemlji, je torej po svojem repu res pravi oijak. Drugi korm-ti so mnogo manjši. Ta orjak je oddaljen od naše zemlje še 56 milijonov km, torej manj kakor tretjino razdalje solnca od zemlje. Zdaj ga že lahko vidimo s prostim cčesom. Najbolj se bo približal zemlji v februarju prihodnjega leta. Zvezdoslovci so točno dcgnali, dp gre pri kometih za dele materije, bledeče po vsemirju. Komete opazimo samo tedaj, če se vključijo njihove poti začasno, ne pa trajno v naš solnčni sistem. Na nebu se je pojavilo že več s*o kometov, največ pa v zadnjih 150 letih. Nekateri se reono vračajo, drugi se na prikažejo in zopet z* večino izginejo. To je odvisno od oblike njihove poti, ki je lahko elipsa, p.arabola aii v redkejših primerili hiperbola. Kako nastane kometov rop si zvezdoslovci dolgo niso bili na jasnem. Zdaj n -nost domneva, da so v repu delci jedi m. Jedro naj bi se pod vplivom solnca in drugih nebesnih teles razkrajalo In tako nastane po mnenju zvczdoslovcev sčasoma rep. Svetlikanje repa spravljajo učenjak; v zvezo z elektriko. Toda okrog kometov se krije Se mnogo zagonetk. Tako pri periodičnih kometih recimo pri znanem Hal-levcvem kometu niso mogli ugotoviti, da se rep tO jedro ali vsaj eden Izmed obeh sčasoma skrči. Iz tega bi se dalo sklepati, da se kometi na svojih potih vedno znov.* izpopolnujcjo. Novi komet, ki &o vanj uprti dnljnoglcr*! vseh zvezdam, bo morda pripomogel zvr zdoslovccm odkriti nove tajne o teh čudnih nebesnih popotnikih. Ne govori se pa ni C o tem. črt bi bila naša zemlja v nevarr -sti. kakor se je govorilo v zvezi s H;il'.>-ve vem kometom. Zavod za zunanje zadeve v Budimpešti V prid vsem on'm. ki se zanimajo Zi*. zunanje-politiere probleme, je bil ustanovljen v Budimp.šti poseben zavod za proučevanje zunanjepolitiOn'h vprašar.j, ki bo deloval po vzorcu sličnih ustanov v Italiji in Nemčiji. Ti zavodi imajo namen, da ^e v njihovem okviru znanstveno prouču. ejo vs3 mednarodna politična vprašanja. Budimpeštanski zavod bo imel posebne pripravljane tečaje za vse one, ki se nameravajo posvetiti dplomatični kai'jeii. Ob koncu študij bodo slušatelji deležni posebnih diplom. zatrklja pro*i severu. Ce pa zažene v popolnem zatišju kak predmet proti severu. se verne nazaj. Ti čudni pojavi so omejeni samo na prostor v premeru pol kilometr.*. Na tem prostoru ptice tudi ne pleto nobenih gnezd. Ce lete čezenj, se zdi, da j U vleče magična sila k tlom. Ptice zaidejo r področje močnih magnetičnih tokov, ki onemogočijo polet. Znanosti se še ni posrečilo pojasniti teh čudnih naravnih pojavov. Običajni naravni zkoni na tem pro-, štoru povsem odpovedo. Mesto, kjer magnet odpove Eden najbolj čudnih krajev na svetu je mestece Gold Hill v severoameriški državi Oregon. T?m zakoni magnetne igle ne veljajo več. Ce položi človek tam kroglo na povsem rano ploščo, ne obleži, temveč se Zimske počitnice v Turčiji Zaradi pomanjkanja kuriva, je predlagal glavni ravnatelj carigrajskih šol prosvetnemu ministru, da dovoli za dijake za ves čas zime takozvane zimske počitnice. Šolski pouk bi se nadaljeval pr -j četkom p.omladi. Vaše razvedrilo naj bo „Dobra knjiga" ——— J. O. CURVVOOD: brahamova polja ROMAN •Pavlu Tachu ne bi za nič ne bi segel v roko,« je rekel Jeems. »Nikoli ne! Ubijem ga, prej ali slej.< Jeemsov mirni glas je navdal Hepsibo z neprijetnim občutkom. Nato je pomislil na Katarino in kramljal dalje. »Ubiti človeka ni lepo, razen v vojni, z je odgovoril. >Tega si nikar ne vtepaj v glavo. Bojev bo tako in tako še preveč, ne bo ti jih treha dolgo čak?,ti. Do tistega trenutka pa imej na misli, kar sem ti rekel: premagaj Pavla Tacna, a nato mu ponudi roko. Samo tako ostane vsa stvar lepa.« Trdi obraz Jeemsovega obličja se je nekoliko ublažil, še preden je stric izrekel zadnje besede. »Nikoli ne bom segel Pavlu Tachu v roko,': je novil. »In pride aan, ko ga bom lahko ubil, če bom hotel.« »Tako je bolje, je Hepsiba prikimal. Lahko ga boš ubil. če boš hotel; s tem je rečeno, da to ni tvoj resni namen. Ali, dečko, zapomni si, če bi kdaj nastala potreba, da mu vzames življenje, nikar ne stori t e a s sovraštvom v srcu. Boj, če ga bojujemo z dobrim namenom in veselo dušo, nam dviga duha v svetle višave, dela, da se med jokom sme-jemo, nam sin misel in nam krepi kri. Ce ga pa zastruplja sovraštvo in nastopi čas, ko se ne sme-jemo več, kadar hrustne razbita glava, bodi nasprotnikova bodi naša, tedaj nas je obsedel duh uničevanja, ki je najgrje na tem svetu. Glej Jeemsv, baš to se pripravlja, da bi pahnil našo deželo v gorje, ta strup sovraštva, ki si se mu vdal tudi ti v svojem boju z malim Tachem; bliža se čas, ako ni že prišel, ko bo sovraštvo tako strahotno razdejalo vaš mali svet, da niti sam vsemogočni Bog ne bo mogel pogasiti njegovih plamenov.« Med govorjenjem je bil Hepsiba nehote povzdignil glas. kajti ta misel ga je vsakikrat do živega razburila: in ob stričevih nenavadnih beseda! se je Jeemsov duh odvrnil od Tacha. Stric je govoril še in še ter napovedoval, da se bližajo strašni dogodki, kakor jih je bil že snoči slikal Henriju in Katarini, Jeems pa je čutil, v duhu gledal svoj mali svet okrvavljen od vojnega klanja in čutil, kako mu kri hitreje polje po žilah. »Treba je, da veš vse to,« je Hepsiba nadaljeval, mislec, kako zaman je bilo njegovo dokazovanje pri svaku in sestri. »Kmalu boš dorasel v moža, in Če se tvoj oče in tvoja mati ne bosta hotela varovati, boš moral biti ti razumem za tri. Moral se bo" bojevati, in bolje je, da se že naprej pripraviš na to, čeprav ne vem, zakaj bi ti bilo treba z materjo govoriti o tem in ji praviti, kar sem ti rekel. Za-trdno vem, da bi mi štela v greh; in grenkoba njenih očitkov je manj grenka od njene krotkosti. če me žalostno gleda, ne da bi rekla besedico, kakor da sem se je lotil 3 pestmi. Kaj ne, da ji ne boš pravil ?* Jeems je zmajal z glavo in obljubil, da ne. ^Tedaj lahko povem vse, kar mi je na duši,*- je Hepsiba nadaljeval. »Začniva s tem, kar imenujemo sovraštvo. Ko praviš, da sovražiš Pavla Tacha, mi dokazuješ, da te je uklala kača, ki je nisi ne videl ne slišal, ki je v primeri z njo najbolj strupeni gad krotko in blago bitje, polno prijateljstva in ljubezni. Ta kača, Jeems, živi v naši krvi. Mnogo let je uganjala svoje delo v tej pokrajini, vse dokler nam ni postalo sovraštvo malo manj ko zrak, ki ga dihamo. In belci, belci kakor midva, so bili tisti, ki so napravili vse to. Najprej smo začeli mi sovražiti Francoze, Francozi nas; potem smo naučili Indijance sovraštva do naših sovražnikov, in naši sovražniki so storili isto proti nam; in nazadnje, kakor bi nam bilo našega peklenskega dela še vse premalo, smo naščuvali Indijance, da so se jeli sovražiti med seb^j. Vse to smo storili mi, privrženci Sinu božjega, poslužujoč se svojega boljšega znanja, svojega whiskyja, svojih pušk in svojih laži, tako, da ni med vsemi sto rodovi rdečekožcev, ki žive med Gornjo Kanado in Ohiem, niti enega, ki ne bi bil drugemu so vrag; in vse to zato, ker mi sovražimo Francoze in ker Francozi sovražijo nas. Jeemsv, imej to na misli in si zapomni: Indijanci nam niso iz svojega nagiba jeli nositi skalpe kot znamenja zmage, ampak mi sami smo jih poslali ponje. Hoteli smo imeti dokaz, da je toliko in toliko sovaznikov ubitih, in zato smo terjali skalpe ter jih plačevali z gotovim denarjem; in Francozi so delali takisto, tako da so se nazadnje, ko jc cena skalpom moških, žensk in otrok rasla in rasla, celo nekateri belci oprijeli umazanega rokodelstva, ki smo ga bili naučili divjake. Vse to je povzročilo tolikanj strahotno tekmo v prelivanju človeške krvi, da stvar ne more več dolgo trajati. Kotel vre; in ko odleti pokrov ne bo moglo nič ubraniti, da se ne bi vsebina razlila. Vidiš, to je delo sovraštva med ljudmi. In zapomni si, Jeems, katfar bo nesreča popolna, bo» padel ves očitek na Indijance. Ni ga sovraštva, ki bi se moglo primerjati s sovraštvom belega moža* to sovraštvo je izmed vseh najbolj pogubno, ker ima v svoji službi znanje in oblast Zato ti pravim, da nimaš prav, ko sovražiš Pavla Tacha.« Spričo te slike, ki mu je kazala nenadni konce njegovega mirnega in vedrega sveta, je Jeems za nekaj trenutkov nehal misliti na sovražnika. Tudi sam je bil že slišal nedoločno šušljanje, da se na daljnih mejah nekaj godi; toda očetova in materina zaupljivost sta mu bili doslej pregnali vsakršno skrb. Zdaj pa, v tem, ko je stric govoril, se je odpirala pred njegovim duhom nova pot, ki je vodila v nov, drugačen svet. Hepsiba je bil načrtal na tla nekakšen zemljevid pokrajine; in ko je zaznameno-val steze, po katerih bodo prišli napadalci, je pokazal na točko, ki je predr^avljala Prepovedano dolino, ter izrazil prepričanje, da bodo Mohikai>ci kmalu prinesli semkaj ogenj in smrt. Jcemsu je zaBtala sapa. »Ponavljam ti, da prihajaš v tista leta, k£ mora tudi deček vedeti te reči,« je Hepsibn nadaljeval ter krenil dalje. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jena Za tnserstni del Usta: Ljubo mir Volčič — Val v Ljubljani