/Primorski
Št. 20 (15.122) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.	____________________
TRST - Ui. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600_
GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
T Mn I ID POSMNAPIAČANAVGOTOVM IOUU UK SPB). IN ABB.POST.GR. 1/50%
SOBOTA, 21. JANUARJA 1995
Partija
zaenkrat
šeni
končana
Vojmir Tavčar
Bo novi italijanski premier Lamberto Dini prihodnji teden prodrl v parlamentu s svojo vlado?
To je vprašanje, s katerim si v teh dneh belijo glave vsi komentatorji in ki je srž spopada med političnimi silami. Na eni strani si stranke, ki nasprotujejo predčasnemu razpustu parlamenta (centristiCne sile, Severna liga in reformistična levica) prizadevajo, da bi zagotovile vladi zadostno podporo in nekoliko umirile politično sceno, ker bi umiritev olajšala Diniju delo. Neznanki, s katerimi se spoprijemata sta dve. Prva zadeva oporečnike v Severni ligi, H se Se niso jasno opredelili, druga mdeva Stranko komunistične prenove, ki je razdvojena med tistimi, M bi si sicer zamašili nos, vendar Dinija Podprli, ker se jim zdi to nujno za obrambo demokracije, in tistimi, ki s tajnikom Bertinottijem odrekajo tej vladi podporo in zahtevajo poUtiCno drugače obarvano terminsko »jamstveno vlado«. Pritisk na SKP je precejšen in možno je, da stranka tokrat ne bo glasovala strnjeno, ampak se bo Vsak njen parlamentarec opredelil po vesti.
Na drugi strani so Silvio Berlusconi in njegovi zavezniki, ki postavljajo jasen pogoj: vlado bodo podprli, Ce se bosta premier in predsednik republike jasno obvezala, da bo spomladi parlament razpuščen in da bono Pradcasne volitve že junija. Berlusconiju je doslej uspelo, da je zaprl v kletko svoje golobice, vendar tudi med Poslanci Forza Italia ni tako malo tistih, ki ocenjujejo, da le Dinijeva vlada sprejemljiva. Gre predvsem za poslance, ki izhajajo iz podjetniških krogov in ki se zavedajo, da v tej težki situaciji talijansko gospodarstvo po-imhuje opolnomocenega krmarja
Berlusconi pa tega noCe. ra volitve mora hitro, da okoristi še veliko soglasje yolicev, ki mu ga obetajo javnomnenjske raziskave. 1° soglasje pa je kratkotraj-no, saj bi znatno upadlo, ko m se izkazalo, da bi bil Pini noljši premier. Zato je tako napadalen in je včeraj prika-aal sedanje stanje kot naravnost prevratniško.
Toda s Kvirinala je Berlu-aconi dobil opozorilo. Tudi Ca Dini ne bi prodrl, bi Scal-mro ne razpustil parlamen-la, ampak bi poiskal novega možnega premiera. Skratka Partija se po oceni Kvirinala ne konca z morebitnim Di-nijevim padcem. Predsednik republike ne namerava Popustiti pritiskom. Ali bo jo opogumilo golobice v torza Italia, katerim je bilo sporočilo tudi namenjeno? Ppkončni odgovor prihodnji jedan. Povedati pa je treba, na predsednik vlade ni vi-. i preveč zaskrbljen. In to Ja verjetno pozitivno znamenje.
NEVZDRŽNO FINANČNO STANJE NAŠIH KULTURNIH USTANOV
Klic V sili
Pismo Diniju in Guerrovi, srečanje v Ljubljani
TRST - Slovenska manjšina v Italiji je predsednika vlade Lamberta Dinija obvestila o dramatičnem finančnem položaju slovenskih kulturnih ustanov. Sklep o tem so po dogovoru s predstavniki drugih manjšinskih komponent sprejeli na skupnem sestanku predstavniku obeh krovnih organizacij, SKGZ in SSO ter štirih trenutno najbolj ogroženih ustanov, to je Glasbene matice, dvojezične šole v Spetru, Narodne in Studijske knjižnice in Slovenskega raziskovalnega inštituta. Podobno brzojavko so predstavniki or-
ganizacij poslali tudi predsednici deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Guerrovi. V sporočilu za javnost je med drugim rečeno, da je klic v sili po mnogih doslej neuspešnih posegih vec kot upravičen, kajti Ce ne bo takojšnjega ukrepanja, bodo te ustanove prisiljene prekiniti z delom, kajti kulturne organizacije ne morejo veC prenašati novih zadolžitev. V torpk bodo predstavniki teh organizacij orisali sedanje stanje na seji zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta.
Na 3. strani
Poslanica Slovenske skupnosti
»Temeljna nerešena vprašanja slovenske manjšine v Italiji« je naslov spomenice, ki jo je stranka Slovenske skupnosti kmalu po umestitvi poslala predsedniku nove italijanske vlade Diniju. V njej stranka predvsem opozarja na vrsto nerešenih vprašanj, v prvi vrsti seveda na neizpolnjeno obvezo o celoviti ureditvi statusu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Neurejen temeljni status ima vrsto negativnih posledic, med temi je trenutno izredno akutna negotovost (predvsem finančna), v kateri živijo vse najpomembnejše ustanove Slovencev v FJK. Tem vprašanjem in obračunu leta ’94 je bila namenjena včerajšnja tiskovna konferenca deželnega vodstva SSk.
Na 3. strani
Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika
Kako nisem napisal intervjuja
Zgodba o kateri piše Matjan Kemperle, je antiteza novinarstva. Namesto objave intervjuja namreč pišemo o tem, kako intervjuja z ministrom za šolstvo D’Ono-ftiom ni bilo. O bivši vladi, oziroma njenemu prvemu človeku, ’ki si je po padcu berlinskega zidu izmislil komuinistično nevarnost,1 piše Vojmir Tavčar. Fašistov pa se loteva Sandor Tence, ki ugotavlja, da je sprememba iz MSI v Nacionalno zavezništvo le kozmetični poseg brez bistvene vsebinske spremembe. O slovensko-italijanskih odnosih se je Bogo Samsa pogovarjal s predsednikom senatne komisije za zunanje zadeve Migonejem.
Velika pozornost je tudi tokrat namenjena mladini. Student naj bo obravnava tokrat univerzitetna središča v Gorici, v Vidmu in v Pordenonu, štiri strani priloge pa govorijo o pripravah na Slovensko Evrošolo. Manifestacijo ob 50. obletnici obnovitve slovenskih šol predstavlja Sergij Premm. zgodbo o Evrošoli pa je napisal Bojan Brezigar. O pomenu te evropske manifestacije pa je svoje mnenje prispeval generalni sekretar Evropskega urada za manj poznane jezike Donall O’Riagain.
Za ljubitelje zgodovine tokrat Marko Waltritsch piše o odločilnem napadu Rdeče armade na Hitletjevo Nemčijo. V nedeljskih temah pa boste našli še marsikaj zanimivega.
Dini vztrajno pili vladni program, Berlusconi pa zahteva volitve
RIM - Premier Lamberto Dini bo v ponedeljek popoldne predstavil poslanski zbornici program svoje vlade. Pred tem pa bodo ministri dopoldne ugriznili v »kislo jabolko« imenovanja podtajnikov. Kot je povedal podtajnik pri predsedstvu vlade Lamberto Cardia, se bo vlada najbrž odločila za namestnike ministrov, ki ne izhajajo iz parlamentarnih krogov. Slo naj bi skratka za izvedence, ki niso politično neposredno angažirani.
Silvio Berlusconi je vCeraj zaostril svojo ofenzivo in ponovil ultimat. Kartel svoboščin bo glasoval za vlado, samo Ce se bosta Dini in predsednik Scalfaro obvezala, da bodo volitve junija. Sedanje stanje je Berlusconi ocenil kot naravnost prevratniško. V odgovor mu je tajnik DSL Massimo D’Alema zabrusil, da »prevratniški priokus imajo samo njegovi ultimati«. Kvirinal pa je dal vedeti, da bi poiskal novega premiera, Ce Dini ne bi prodrl.
Na 3. strani
BOSNA / IZTEKEL SE MU JE MANDAT
Srbi obžalujejo, da general Rose odhaja
skih Srbov Radovan Ka-radžič. V vodstvu bosanskih Muslimanov, ki ga je pred odhodom v domovino tudi obiskal, so bili manj sentimentalni. Bosanski premier Si-lajdžič je pred dnevi celo izjavil, da bo za obe strani najbolje, Ce Rose cim-prej odide.
Hans Koschnik, ki skuša vrniti življenje v Mostar, pa je dejal, da se bo kmalu sešel s hrvaškim vodstvom, da bi ugotovil, ali ima njegovo poslanstvo v hercegovski prestolnici sploh še kakšno prihodnost in smisel. Na 20. strani
SARAJEVO - Britanski »eneral Michael Rose, ki :e mu bo v torek (24. jamarja) iztekel enoletni nandat poveljnika mo-
drih Čelad v BiH, je ob slovesu od hvaležnega srbskega generala Martiča prejel ikono svetega Jurija in svoj portret, ki
ga je naslikal srbski slikar Zoran Kušmuk.
Obžalovanje zaradi Roseovega odhoda je izrazil tudi voditelj bosan-
Kacin bo tudi v prihodnje vodil slovensko obrambo
LJUBLJANA - Po dolgotrajni in polemični razpravi o interpelaciji zoper obrambnega ministra Kacina so poslanci državnega zbora opravili tajno glasovanje. Skupaj je glasovalo 84 poslancev, pri Čemer je bila ena glasovnica neveljavna. Za interpelacijo je glasovalo 40 poslancev, proti pa 43. Tako bo Jelko Kacin tudi v prihodnje vodil slovensko obrambno ministrstvo.
Sicer pa so poslanci državnega zbora včeraj med razpravo o delu in odgovornosti obrambnega ministra Jelka Kacina uprizorili pravcato predstavo, polno dramaturških zasukov, polemik in medsebojnih obtožb, v kateri žal niso prevladovali argumenti, pač pa brezrezervno zastopanje lastnih političnih opcij.
Na 13. strani
TRST / SLOVESNOST
Danes v Primorskem dnevniku
Včeraj podelili nagrade natečaja Albina Bubniča
TRST - V prostorih Primorskega dnevnika je bila vCeraj podelitev nagrad natečaja Nagrade Albina Bubniča, ki jo je dnevnik razpisal v spomin na svojega dolgoletnega Časnikarja. Po uvodnem nagovoru odgovornega urednika Bojana Brezigarja je predsednik ocenjevalne komisije Pavle Merku obrazložil delo žirije, utemeljil izbire in naposled tudi predal nagrade. Prvo nagrado so prejeli uCenci barkovljan-ske osnovne šole, dve drugi nagradi univerzitetna študentka in ljubiteljica, tri druge nagrade pa dijakinje višjih srednjih šol. (foto Križmancic)
Na 4. strani
Kdo je Mandatari
V Rimu so predstavili dosje o Pum Mandalariju, komercialistu, ki je imel vezi z mafijo in zbiral glasove za Kartela svoboščin na Siciliji.
Stran 2
Camevale in Andreotti
Policija je prisluškovala telefonskim pogovorom sodnika Camevaleja.
Stran 3
Ura navzdol, borza navzgor
Vrednost lire je včeraj spet padla nasproti vsem pomembnejšim devizam, razen dolarju, borzne posle v Milanu pa je označeval zmeren optimizem poslovnežev glede zaupnice Dinijevi vladi.
Stran 11
»Literarna« številka Pretokov
Tretja številka revije Pretoki, ki jo izdaja goriška zadruga Maja, je pretežno namenjena mladi oz. najmlajši generaciji slovenskih literarnih ustvarjalcev v Italiji.
Stran 15
Italijan Ghedina prvi v VVengnu
Prvič po letu 1990 je italijanski smuCar Kristian Ghedina osvojil smuk za svetovni pokal. Zmagal je v VVengnu.
Stran 27
NOVICE
RIM / PRIMER MANDALARI
POLEMIKE / INFORMIRANJEM
Dvomljiva imenovanja Berlusconijeve vlade
RIM - Berlusconijeva vlada naj bi predstavljala novo, drugo italijansko republiko; v resnici pa je ravnala kot prejšnje, morda celo slabše kot prejšnje vlade. To izhaja iz interpelacije skupine senatorjev Ljudske stranke. Dinijevo vlado sprašujejo, kaj misli ukrepati v zvezi z imenovanji, ki so jih Berlusconijevi ministri odredili v zadnjih urah svoje »vladavine« morda celo potem, ko je že nastopila nova vlada. Prejšnji minister za delo naj bi na primer imenoval več elanov svojega tajništva za generalne direktorje, elane upravnih svetov in nadzornih odborov pomembnih javnih ustanov. Ce je res tako, pravijo senatorji ljudske stranke, bi moral Di-ni ta imenovanja takoj preklicati.
Predsednik SVP pri Diniju
BOČEN - Predsednik južnotirolske ljudske stranke Siegfried Brugger se je srečal s predsednikom vlade, Lambertom Dinijem. Od nove vlade si južni Tirolci pričakujejo, da bo spoštovala statut o avtonomiji bocenske pokrajine in da bo uresničila tiste postavke avtonomije, ki jih še niso uveljavih. Predsednik Dini je Bmggerju zagotovil, da bo vlada osredotočila svoje delovanje na štiri programske točke, vendar bo spoštovala zahteve manjšin.
Dve žalostni zgodbi o nezaželjenih otrocih
CHIOGGIA, PIŠA - Kot vsako jutro so ga prinesli v občinske jasli, vendar pa ga popoldne nihče ni prišel iskat. Vzgojiteljice so najprej mislile, da gre za zamudo ah za nesporazum med starši. Vendar so kmalu ugotovile, da ne gre za nesporazum, temveč za hud spor med dojenčkovo materjo in očetom, prva je kar izginila, oce pa devetmesečnega sina, svojega tretjega otroka, ni maral. Tako so fantka izročili v varstvo specializiranemu zavodu. Kot so povedah, je otrokova družina v precejšnjih finančnih težavah, mati stara približno 25 let je gospodinja, oCe pa je zidar. Niso pojasnih, zakaj oCe ne mara tretjega otroka, medtem ko prva dva sprejema, saj bosta po izginotju matere živela z njim. Po mnenju župana Boscola Todara gre v tem primeru za ponoven dokaz, da se gospodarski stiski velikokrat pridruži še pomanjkanje srene kulture. Drug primer je bolj zagoneten. Včeraj zjutraj so namreč v sanitarnih prostorih za prizadete osebe letališča v Piši našli komaj rojenega dojenčka, ki so ga zapustih tam z odkritim namenom, da bi ga kdo Cimprej našel. Fantka pele polti, težkega 3, 7 kilograma, še vsega krvavega in zavitega v brisače »ma-de in USA« (v Italiji jih ni dobiti) je našla ob 5.15 čistilka Franca Belladalla, ki je takoj obvestila policijske agente letališča. Dojenčka so seveda takoj odpeljah v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovih, da je povsem zdrav. Čistilka je agentom nadalje povedala, da je le nekaj minut predno je našla dojenčka, videla svetlolaso mlado žensko, počesano in oblečeno v stilu punk, suhe in dolge postave, ki je na tla čakalnice položila otroka, kot to - baje -rade počenjajo tujke. Povabila jo je, naj uporabi prostore namenjene otrokom in mamicam, tujka pa je zamrmrala »yes, yes« in odšla v smeri, ki ji je pokazala Čistilka. Ženske, stare med 25 in 30 let Čistilka ni več videla, kmalu nato pa je našla dojenčka.
Dvajset let med mafijo in politiko
Po dosjeju, ki so ga zbrali nekateri poslanci, je komercialist podpiral kandidate Fl in NZ
RIM - Primer Mandatari je izbruhnil pred nekaj tedni, ko je milanski tednik Panorama objavil zapisnik posnetkov nekaterih njegovih telefonskih pogovorov. Palermski komercialist, ki je bil aretiran z obtožbo, da je bil upravitelj mafije, si je namreč veliko prizadeval, da bi med spomladanskimi volitvami na Siciliji zmagalo zavezništvo med Forza Italia in Nacionalnim zavezništvom, ki se je predstavilo na volitvah kot Kartel dobrega vladanja.
Toda kdo je Pino Man-dalari? Na to vprašanje so skušali odgovoriti pro-gresistična poslanca Sandra Bonsanti in Corrado Stajano ter novinar Mau-rizio De Luca, ki so na pobudo organizacije »Li-bera« pripravili zajeten dosje o palermskem komercialistu in ga včeraj predstavili v Rimu. Prisoten je bil tudi duhovnik Luigi Giotti, ki je eden od pobudnikov združenja in ki bo v prihodnji številki revije Narcomafie objavil dosje v celoti. Gre za skoraj sto strani dokumentov (izvlečki zapisnikov protima-fijske komisije, pričevanj skesancev, poročil policije, utemeljitev zapornih nalogov itd), ki po oceni avtorjev dokazuje, kako je bil Pino Mandalari v zadnjih 25 letih v stiku z vodstvom Cose nostre in skrbel za njegove gospodarske posle z upravljenjem podjetij, ki so »bila last mafijcev«. Dosje pa naj bi tudi dokazoval, kako je Mandalari skušal oblikovati novo mrežo političnih botrov, potem ko se je zrušila
Pino Mandalari (telefoto AP)
stara struktura oblastniških središč.
Po poročanju se-stavljalcev dosjeja je bil Mandalari v tako dobrih odnosih z voditeljem mafijske kupole Totojem Riino, da je v svojem uradu večkrat gostil njegovo ženo Ninetto Bagarella, ko se je skrivala pred policijo, in ji tako omogočil zdravniške preglede. V svojih predalih naj bi imel tudi vabila za ilegalno poroko med »učiteljico iz Corleoneja« in »bossem vseh bossev«.
Dosje pa navaja tudi zapise nekaterih Mandalari j evih telefonskih pogovorov. Večkratni naj bi bili pogovori med komercialistom in senatorjem Filibertom Scalonejem (Panorama je objavil en sam zapis, ko se je Scalo-ne zahvalil Mandalariju za glas). Med drugim naj bi se Mandalari in Scalo-
ne 24. marca lani (tri dni pred volitvami) pogovarjala o nekaterih srečanjih in o drugih, ki naj bi jih še organizirala.
Naveden je tudi prepis pogovora med Mandalari jem in aktivistom Forza Italia Francescom Tuso, med katerim naj bi se dogovorila, da ima »predpravico« izbiranja kandidatov za skorajšnje občinske volitve glede na število glasov, ki sta jih prispevala na političnih.
Dosje pa navaja tudi odpor znotraj Forza Itaha proti Mandalarijevi vsiljivosti. Eden od najodloC-nejših Mandalarijevih nasprotnikov je bil deželni koordinator Gian Franco Micciche, ki ga je komercialist ocenjeval z žaljjivkami in ga zasmehoval, ker ni hotel, da bi Mandalari spregovoril na javnih shodih Berlusconijeve stranke.
Indro Montanelli Dolemičen z direktorji Raia in Finivesta
RIM - Podlaga je foto-grafina nacistične parade. V to so vnesli portrete direktorjev treh dnevnikov Fininvesta Emilia Fedeja, Paola Liguorija in Enrica Mentane, ter direktorjev dnevnikov Raia Carla Rossello (TGl) in Clementeja Mirnima (TG2). V sredini pa je velik televizijski ekran z nasmejanim obrazom Silvia Berlusconija. To kompozicijo je včeraj izbral dnevnik Indra Montanellija La voce, da bi sintetično prikazal zaskrbljenost predsednika ustavnega sodišča Francesca Casa-vole zaradi usode neodvisnosti in pluralizma informacije v Italiji. »Mislim, da se v zadnjih mesecih v Italiji res ne moremo pohvaliti z nepristranskostjo nekaterih televizijskih in časopisnih novinarjev,« je dejal Casavola, ki se je včeraj srečal s svojo nemško kolegico Jutto Limbach.
Predsednik ustavnega sodišča, ki je pred nedavnim proglasilo za protiustavna nekatera določila zakona Mamml o ureditvi televizijskega sistema v Italiji, je očitno hotel opozoriti, da je treba postaviti meje informaciji, ki v nekaterih primerih postaja vse bolj pristransko sredstvo. »Seveda je možno ocenjevati različnost stališč, vendar te razlike ni mogoče izkriviti tako, kot da je vsa resnica na eni strani in vse zlo na drugi,« je dejal Casavola.
Bolj kot besede predsednika ustavnega sodišča je direktoije zbodla fotomontaža, s katera
jih je Montanellijev dnevnik podčrtal, in naslov »Achtung televisio-ni«, ki jo je spremljal.
»Montanelli je tokrat prestopil mejo dopustnega,« se je s televizijskega ekrana hudoval Mimun, ki je zavnil obtožbo agitpropovstva. Dodal je, da je židovske vere in da so številni njegovi družinski člani umrli v nacističnih taboriščih, medtem ko je Montanelli leta 1936 vzklikal Mussoliniju na reviji »»Civilta fascista«. »Bil sem in sem Zid, on pa je še fašist?«, se je vprašal Mirnim.
Oster je bil tudi Men-tana, ki je dejal, da vodi televizijski dnevnik, ki ga »v teh težkih časih ocenjujejo kot najbolj objektivnega«. »Tudi kdor ni Zid, kot sva Mimun in jaz, bi se moral Čutiti prizadetega,« je dejal Mentana, ki je s cikanjem na težave Montanelijevega dnevnika zlobno pripomnil, da »če je Montanelli odobril fotomontažo bi moral misliti, da mu je neuspeh stopil v glavo«.
»Že večkrat sem priznal, da so fotomontaže nekoliko posiljene. Pri nas imajo isto vlogo kot karikature v drugih časopisih,« je dejal Montanelli, ki je Mi-munu očital, da je odgovoril s televizijskega ekrana in tako zlorabil v zasebni namen televizijski dnevnik. »Ti gospodje niso nacisti in med njimi Goebbelsa ni. Vendar zasluga za to gre predvsem dejstvu, da nekateri bdijo, da se Goebbels ne bi spet rodil«.

RIM / BERLUSCONIJEVA STRANKA TARČA POLEMIK
Jezuit Sorge: »Strah me je nedemokratičnosti Fl«
Zeleni zbirajo podpise za ljudsko peticijo poslancem
RIM - Zeleni imajo že cež glavo Berlusconijeve napade na ustanove italijanske države. Vendar po njihovem mnenju ne gre za politično folkloro, ampak za ofenzivo, ki je lahko nevarna demokraciji. Zato so sklenili, da bodo zaceli zbirati podpise pod ljudsko peticijo v obrambo demokracije.
Podpise bodo zaceli zbirati danes v vseh glavnih italijanskih mestih. Cilj peticije pa je neposredno angažiranje ljudi, ki s peticijo pozivajo parlamentarce, naj »ukrepajo za zaščito demokracije in v korist naši državi«. Peticija pa poziva tudi predsednika senata in poslanske zbornice, naj vsaj eno zasedanje obeh domov parlamenta posvetita problemu »vrednot, načel in pravil naše demokracije in obsodbi vseh poskusov, da bi odrekli legitimnost demokratičnim državnim ustanovam«.
Med predstavitvijo pobude je
vodja Zelenih Gianni Mattioli dejal, da je »pobuda vse prej kot retorična. Prepričani smo, da je bila v zadnjih tednih demokracija tarča zelo nevarnih napadov«. Glavni krivec je po oceni Zelenih Silvio Berlusconi, kateremu očitajo pet specifičnih grehov: poskus, da bi odvzel legitimnost parlamentu in vsilil njegov razpust; poskus, da bi uveljavil lastno nenadomestljivost za vladnim krmilom; poskus, da bi s takojšnjimi volitvami preprečil reformo televizijskega sistema; večkratni napadi na predsednika republike; večkratni napadi na sodstvo; poskus dezinformiranja javnosti s kampanjo, ki nasprotnike in bivše zaveznike prikazuje kot izdajalce.
Bivši italijanski premier pa ne vzbuja zaskrbljenosti samo med Zelenimi. »Forza Italia me straši, ker ima nedemokratično miselnost,« je včeraj dejal jezuit Barto-lomeo Sorge, ki vodi študijski
center Arrupe v Palermu. Sorge, ki je na vatikanski univerzi predaval redovniškim pridigarjem iz vse Italije, je povedal, da je »Mussolini pred pohodom na Rim govoril isto, kar sem v teh dneh slišal na televiziji, ko so nekateri trdili, da palrment ni veC legitimen, ker ne upošteva volilnih izidov 27. in 28. marca«.
Kartel svoboščin, je pojasnil Sorge, se je zrušil, ker med njegovimi komponentami ni bili nekega skupnega etičnega imenovalca. »Ce bomo morali na predčasne volitve, bo tudi kartel, ki nasprotuje Berlusconiju in njegovim zaveznikom, prisiljeni k istim napakam in istim protislovjem. In to je zelo hudo,« je menil Sorge po katerem se Italiji obeta 10 let negotovosti, ker je to obdobje, ki bo potrebno, da bodo Italijani osvojili logiko in miselnost večinskega sistema, v katerem imajo prednost ljudje in programi, ne pa strankarske liste.
SODNI PREISKAVI V RIMU IN FIRENCAH
Prevratniški značaj Gladia prihaja na dan
Njegovi prvi člani so bili pripadniki zloglasne Desete Mas - Gladio vpletena tudi v smrt Enrica Matteia?
RIM, FIRENCE - Morda pa Gladio vendarle ni bilo samo združenje rodoljubov, ki je pripravljalo odpor proti morebitni komunistični invaziji z Vzhoda. Iz preiskav, ki so v teku v Rimu in Firencah, pa tudi iz ameriških arhivov Cie, prihajajo na dan pretresljivi elementi o resnični podobi te tajne vojaške strukture »Stay behind«.
Rimski tožilci Franco lonta, Giovan-ni Salvi in Pietro Saviotti so prejeli dokumentacijo iz arhivov OSS, ameriške vojaške službe, ki se je potem preimenovala v Cia, iz katere med drugim izhaja, da Gladio ni nastala leta 1956, kot je bila doslej uradna verzija, ampak že leta 1945, njeno vodilno strukturo pa so sestavljali ljudje, ki so dotlej delovali v zloglasni Deseti Mas, sfanatizirani vojaški enoti v službi Mussolinijeve Salojske republike.
Nove elemente presoje je rimsko tožilstvo prejelo tudi iz sodišč v Benetkah in Bologni, ki sta se v preteklosti že ukvarjali z Gladiom, ter iz padovanskoga vojaškega tožilstva. In prav iz dokumentov vojaških sodnikov je priš-
la na dan nova pretresljiva resnica: agenti Gladia so bili vpleteni v smrt Enrica Matteia, takratnega predsednika državne petrolejske družbe Eni, ki je umrl leta 1962 v strmoglavljenju njegovega letala. Tragedija še do danes ni bila pojasnjena. Sele zdaj pa so ugotovili, da je neki »stotnik Grillo«, ki je pregledal Matteievo letalo, preden je vzletelo za zadnji polet, pripadal Gladiu, kot je pripadal Gladiu Giulio Paver, zdaj že mrtev, ki je bil Matteieva osebna straža, a ga ni bilo na usodnem poletu.
Sicer pa rimski sodniki preiskujejo okoliščine uničenja pomembnih dokumentov Gladia. Dokumente so, kot kaže, uničili v sardinjski bazi Gladia v Capu Marrargiu kmalu potem, ko so v Benetkah leta 1990 uvedli preiskavo o vojaški strukturi in tik preden je Andreotti poročal parlamentu o aferi Gladio. Kaže, da naj bi dokumenti vsebovali zapise udeležencev vojaškega vež-banja: iz njih je jasno izhajalo, da se »gladiatorji« niso vežbali za odpor proti morebitni invaziji, ampak za pravcati državni udar.
ITALIJA / DINI V PONEDELJEK V POSLANSKI ZBORNICI
Beriusconi: sedanje stanje je prevratniško
D'Alema (DSL): Prevratniški so njegovi ultimoti
RIM - Nova italijanska vlada, ki jo vodi Lamber-
Dini, se je vCeraj sestala na drugi seji. Toda na Cevnem redu so bili sa-tiio tehnični problemi, ker se je vlada omejila na ponovitev dveh odlokov, ki bodo v kratkem zapadli. V »kislo jabolko« imenovanja podtajnikov, okoli katerih se je vnela polemika s Silviom Berlusconijem in njegovimi zavezniki, bo vlada Ugriznila v ponedeljek Zjutraj. »Verjetno tudi podtajniki ne bodo iz vrat parlamentarcev,« je VCeraj povedal novi-Uarjem podtajnik pri predsedstvu vlade Lam-berto Cardia.
V ponedeljek popold-Ue po imenovanju podtajnikov bo Dini predstavil poslanski zbornici svoj program. Njegov govor so anticipirali za en dan (napovedan je bil 3a torek), da bi zadostili Nacionalnemu zavezništvu, ki bo v sredo popoldne v fiuggiju imelo svoj prvi kongres. Glasovanje o zaupnici je predvideno zato za sredo dopoldne.
Do ponedeljka je torej cas za kompromis med vlado in Kartelom svoboščin. Kaže, da je novi Premier v stalnem telefonskem stiku s svojim Predhodnikom v upanju, da bi ga omehčal. Ta Zakulisna diplomacija Uaj bi Dini ju vlila precej samozavesti in prepričanje, da bo v parlamentu prodrl, saj naj bi marsikateri predstavnik kartela svoboščin ne soglašal s togim izsiljeval-uim stališčem Silvia Berlusconija in Gianfranca mnija. Včeraj se je podpredsednik senata Raf-
Bivši premier Silvio Berlusconi (levo) in tajnik DSL Massimo D'Alema (telefoto AP)
faele Della Valle (Forza Italia), ki sodi med golobice Berlusconijeve stranke, javno zavzel, da bi stranka podprla Di-nijevo vlado, pa čeprav samo za določen Cas. Po njegovem mnenju bo Forza Italia oškodovana, Ce ne bo glasovala za vlado, ker bo potisnjena v objem skrajne desnice Nacionalnega zavezništva, medtem ko bi bilo za stranko veliko bolje, ko bi ohranila povezavo s centrom (Ljudsko stranko in oporečniki Severne lige). Poleg tega bi se glede na premierovo osebnost FI morala zadovoliti z moralno Dinijevo obvezo, da bo v določenem roku odstopil. Tudi voditelja Centristicne unije in bivša ministra Raffae-le Costa in Alfredo Bion-di pritiskata na Berlusconija, naj bo manj nepopustljiv, medtem ko je
predsednik kulturne komisije Vittorio Sgarbi javno izjavil, da bo glasoval za vlado.
Ti pritiski pa zaenkrat niso premaknili Silvia Berlusconija. Voditelj Forza Italia je tudi vCeraj ponovil svoja pogoja: za vlado bo glasoval samo, Ce se bosta Dini in predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro javno obe-zala, da bodo volitve junija. Berlusconi je tudi menil, da bi moral Dini odstopiti, ko bi mu izrekla zaupnico drugačna večina kot je Kartel svoboščin. »Dini je nas človek in doslednost bi mu narekovala odstop, ko bi ga podprli drugi,« je dejal Berlusconi. In dodal, da je sedanje stanje hudo, po njegovem mnenju celo prevratniško.
Komaj so agencije odtipkale to izjavo, je bil takoj ogenj v strehi. To-
gost je Berlusconiju očital tudi njegov zaveznik Marco Pannella, tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema pa ga je takoj zavrnil, da »imajo prevratniški priokus samo Berlusconijevi ultimati«. D’Alema je dodal, da ni pojmljivo zahtevati od predsednika republike to (vnaprej določiti datum razpusta parlamenta), kar mu ustava prepoveduje.
Berlusconijev napad je vznejevoljil tudi Kviri-nal. Predsednik Scalfaro je uradno molčal, toda njegovi ljudje so takoj posegli in poudarili, naj si Berlusconi nikar ne dela utvar. Ko bi Dini padel v parlamentu, bi predsednik republike skušal poiskati novega mandatarja.
Merjenje moči se nadaljuje.
RIM / POSNETKI TELEFONSKIH POGOVOROV SODNIKA CARNEVALEJAn
Pretresljiva presenečenja italijanskega zakulisja
Posnetki so v dokaznem gradivu, ki bremeni Andreottija
RIM - Italijansko zakulisje ni skopo s presenečenji. VCeraj jih je Pronicnilo na dan kar nekaj. Prvo je to, da je sodna policija (zaenkrat ni znano po Čigavem nalogu) prisluškovala telefonskim pogovorom sodnika Corrada Camevaleja, ki je do pred enim letom vodil prvi odsek kasacijskega sodiSCa (vrhovno sodisce, ki v tretji stopnji razsoja o razsodbah). Gre za odsek, ki se je rued drugim ukvarjal s procesi proti mafiji in sodnik Camevale je bil v javnosti znan kot »morilec razsodb«, ker je razveljavil veliko obsodb prvostopenjskih in prizivnih Porotnih sodišč proti mafijskim veljakom.
Drugo presenečenje je Cameva-lejevo mnenje o palermskih sod-jtikih Giovanneju Falconeju in Pao-to Borsellinu, ki ju je mafija pred dvema leta ubila. Falconeja, kot rzhaja iz magnetofonskih posnetkov Pogovorov (objavil jih je TG3) je karnevale je označil za »kretena«,
Falconeja in Borsellina skupaj pa za »Dioskura« (dvojčka, ki sta bila Zevsova sinova). Sogovorniku je tudi dejal, da na splošno »spoštujem mrtve, nekaterih pa ne«.
Posnetki Camevalejevih telefonskih pogovorov (zaradi očitanih mu nepravilnosti je Višji sodni svet sodnika suspendiral in mu zamrznil plačo) so v svežnju dokaznega gradiva, ki ga je palermsko tožilstvo zbralo, da bi podkrepilo obtožbo proti bivšemu premieru Giuliu Andreottiju, ki je osumljen sodelovanja z mafijo. Andreotti naj bi se po tej obtožbi med drugim tudi zavzel, da bi »popravili« obsodbe proti mafijcem, v pomoC pa naj bi mu bil prav predsednik prvega odseka kasacijskega sodišča Camevale. Med drugim so v svežnju dokaznega gradiva tudi fotografije, na katerih sta Andreotti in Carnevale skupaj v Fiuggiju.
Sodnik za preliminarne preiskave Agostino Cristina bo prvi pre-
tehtal verodostojnost zbranega gradiva. Postopek se bo zaCel prihodnji teden, Cristina, ki je preučil gradivo, pa bo moral odločiti, ali naj Andreottija formalno obtoži in pošlje pred sodišče ali pa naj ga oprosti.
V isti okvir sodi tudi Članek tednika L’Espresso, ki poroča, da je palermsko tožilstvo o dejavnosti sodnika Camevaleja trikrat zaslišalo bivšega prvega predsednika kasacijskega sodiSCa in sedanjega notranjega ministra Antonia Brancaccia. Brancaccio je med dragim Cameva-leju odvzel izključno pristojnost, da se ukvarja s procesi proti mafiji in uvedel rotacijo med odseki. Tudi o Brancacciu naj bi se Camevale izrazil ne ravno dostojno. Ožigosal naj bi ga za »zločinca«, »nestrokov-neža« in celo »žival«. Camevale je demantiral tednikovo pisanje, vodstvo časopisa pa mu je odgovorilo, da gre za dobeseden citat iz magnetofonskih posnetkov.
ZA REŠITEV SLOVENSKIH KULTURNIH USTANOV
Poziv SKGZ in SSO Lambertu Diniju
Pismo podobne vsebine so poslali tudi predsednici deželne vlade Guerrovi
TRST - Na skupnem sestanku predstavnikov Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij in štirih trenutno najbolj ogroženih slovenskih ustanov, Glasbene matice, špetrske dvojezične šole, Narodne in študijske knjižnice in Slovenskega raziskovalnega inštituta, je bila po dogovoru s predstavniki drugih manjšinskih komponent sprejeta odločitev, da se o dramatičnem finančnem položaju z brzojavko obvesti novega predsednika italijanske vlade Lamberta Dinija, podobna brzojavka pa je bila odposlana tudi predsednici deželne
vlade Alessandri Guerra.
Po sklepu, ki so ga prejšnji teden sprejele komponente skupnega predstavništva, pa bosta manjšinski organizaciji skupno s štirimi ustanovami orisali nastali položaj tudi predstavnikom slovenskega parlamenta, in sicer na seji zunanjepolitičnega odbora Državnega zbora, ki bo v torek, ob 12. uri v Ljubljani.
Klic v sili je po mnogih doslej neuspešnih posegih vec kot upravičen, kajti Ce ne bo takojšnjega ukrepanja,1 bodo navedene ustanove brez nadaljnjega prisiljene prekiniti z delom. Minula italijanska vlada je glede tega vprašanja odšla s po-
ložaja v popolni nejasnosti, ob nekaterih informacijah in splošnih zagotovilih, da postavka za manjšino vendarle obstaja v okviru proračuna pri predsedstvu vlade. Ne ve se, ali bo milijard le šest ali ponovno osem, kot je bilo prvotno v veljavi. Poleg tega ostaja odprto vprašanje zapletenih in dolgotrajnih postopkov dodelitve teh sredstev (v kolikor seveda v resnici obstajajo), kulturne institucije pa niso vec v stanju prenašati breme ponovnih zadolžitev. Rešitve so možne, toda ob takem stanju le v primeru, Ce do njih pride v najkrajšem ca-
SSK / OBRAČUN LETA '94
Vsa glavna vprašanja so ostala nerešena
No včerajšnji tiskovni konferenci je deželni tajnik Martin Brecelj poročal o položaju Slovencev v FJK
TRST - ObraCun leta, ki je komaj za nami, pregled vprašanj, ki ostajajo nerešena, težak, skoraj nevzdržen položaj nekaterih ključnih kulturnih ustanov Slovencev v Italiji, zadržanje nove italijanske vlade do slovenske manjšine v FJK in do Slovenije, odnosi med posameznimi komponentami manjšine in še spomladanske upravne volitve. To so bile glavne teme, ki so jih na včerajšnji tiskovni konferenci, sklicani ob prelomu leta, naCeli člani deželnega in pokrajinskih vodstev stranke Slovenske skupnosti. Na dobro obiskani novinarski konferenci, ki jo je vodil predsednik stranke Marijan Trpin, je splošno poročilo podal deželni tajnik Martin Brecelj. Pokrajinska tajnika, Peter Močnik za tržaški in Aleš Figel za goriški del, sta govorila predvsem o političnem položaju na krajevni ravni.
V komaj minulem letu so ostala nerešena vsa glavna vprašanja, ki določajo položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji, zato bo pac ostalo zapisano kot slabo leto, je uvodoma ugotovil Martin Brecelj. Slovenci niso dočakali ureditve pravnega položaja, odobritev globalnega zaščitnega zakona ostaja neizpolnjena obveza, kot je še vedno nerešena vrsta »manjših« vprašanj, npr. uvedba slovenskih televizijskih programov v okviru javne ustanove Rai. Neurejenost položaja ima veliko negativnih posledic na vseh področjih, trenutno pa je najbolj akutna negotovost, »v kateri živijo skorajda
Člani vodstva SSk med včerajšnjo konferenco (KROMA)
vse naše najpomembnejše ustanove in organizacije, tudi in predvsem kar zadeva financiranje«. O vsem tem je stranka SSk želela takoj obvestiti predsednika nove itahjan-ske vlade Lamberta Dinija in mu je 16. januarja poslala spomenico.
Martin Brecelj je še izrekel upanje, da se bodo z novo italijansko vlado izboljšali odnosi med Italijo in Slovenijo, nakar je analiziral volilne dogodke v letu ’94. Pri tem seveda ni mogel mimo težav, ki jih slovenski zastopanosti v izvoljenih telesih povzročajo najnovejše volilne reforme. Napovedal je, da se bo stranka prizadevala, da bi uvedli posebne volilne mehanizme, ki bi zajamčili prisotnost slovenskih predstavnikov. Glede odnosov z deželno in krajevnimi javnimi upravami je Brecelj dejal,
da na deželni ravni ni prišlo do bistvenih premikov, izvolitev Riccarda Illyja za tržaškega župana je ugodno vplivala tudi na odnose s Slovenci, ki so se med drugim zanj takoj opredelili, zaskrbljujoč je protislovenski zasuk na Goriškem, medtem ko je na Videmskem prišlo do nekaj pozitivnih premikov.
In še o odnosih v manjšini:	SSk si v
zadnjih mesecih prizadeva, »da bi prišlo do ustreznejše organiziranosti naše skupnosti«. Prizadevanja niso povsem uspela, ker »nekateri niso pokazali konstruktivnega odnosa, drugi pa so izkoristili priložnost«. Vsekakor bo 27. januarja sestanek o začasnem zastopstvu, po Brecljevi oceni pa je zelo aktualna tudi misel o slovenski politični stranki, (bip)
SLOVESNOST / NA PRIMORSKEM DNEVNIKU
SODIŠČE / NA PRETURI
Bubničev© nagrade mladim raziskovalcem
Pisali so, kako so si noši predniki služili kruh
So to procesi ali tratenje časa?
Oprostili tudi dr. Vlodimirjo Vremca
Stisk roke. Čestitka in prva nagrada učencem barkovljanske osnovne Sole (f. Križmančič)
Tudi Albin Bubnič je včeraj popoldne tam visoko, visoko, nekje nad njegovimi brkinskimi griči zaploskal učencem barkovljanske osnovne Sole Frana Šaleškega Finžgarja in njihovima učiteljicama, ko jim je Pavle Merku, predsednik ocenjevalne komisije, predal prvo nagrado natečaja, ki nosi po Albinu Bubniču ime. Predaja nagrade najmlajšim je bil verjetno najbolj prisrčen trenutek kratke svečanosti, s katero so želeli Časnikarji, vodstvo Časopisa in založnik počastiti spomin na dolgoletnega kolego, pisca in pričevalca o delu in življenju naših ljudi, predvsem pa neutrudnega iskalca resnice o grozodejstvih v Rižarni, kot je v uvodnem nagovoru omenil odgovorni urednik Primorskega dnevnika Bojan Brezigar.
Dnevnik je razpisal nagrado, da bi spodbudil pri mladih zanimanje za tiste teme, o katerih je Albin Bubnič pisal s tolikšno vnemo in ljubeznijo. »Tako so si služili vsakdanji kruh,« je bil naslov tretjega nagradnega natečaja. In prav bar-kovljanjski učenci so verjetno na najbolj posrečen in tudi otroško ljubek naCin zadostili naslovu. Z nezamenljivo, a nevsiljivo pomočjo učiteljic Tanje Sedmakove in Nataše Skerljeve so Marko Mahnič, Julij Premru Vanello, Martina Tonet, Martina Cunja, Daša Stanič, Matija Vidmar, Arin Marchesi, Elia Hrovatin in Sara Bevilacgua pobrskali v barkovljansko preteklost in pri nonah in nonotih ter pri drugih starih Barkovljanih izbrskali kopico poklicev (skupno 25), od katerih so mnogi izumrli (na primer: štracariol, perice, štanin, pe-glarce, picaferai, šavomanti,
potapljači, šešolote, kucerji, sedlarji, pegoloti, pinterji...). Ocenjevalna komisija je v utemeljitvi zapisala, da njihovo delo »Morje« »izstopa po bogati vsebini, občutljivosti pri zbiranju pričevanj, angažiranosti in ustvarjalnosti otrok.«
Barkovljanski uCenci so bili časovno zadnji, ki so prejeli nagrado. Pred njimi je predsednik žirije Pavle Merku nagradil dobitnike v drugih natečajnih kategorijah, še pred tem pa je obrazložil delo in izbire ocenjevalne komisije. Poudaril je, da so nagrade pokazatelj družbene vrednosti kulture in da gre torej nadaljevati po tej poti (odgovorni urednik Brezigar je že napovedal razpis novega natečaja). Zaustavil pa se je tudi pri zelo kočljivem vprašanju: pismenem izražanju. Merku je pojasnil, da komisija ni vzela v poštev za nagrado tistih iz-
delkov, ki so bili jezikovno šibki (tako ni podelila nagrad za dijake nižjih srednjih šol), in zaželel, da bi udeleženci v prihodnje izkazali večje spoštovanje do slovenskega jezika.
V kategoriji univerzitetnih študentov in ljubiteljev sta prejeli drugo nagrado (prve komisija ni podelila) Barbara Zlobec za delo »Moja družina« (»izdaja zamudno in smiselno vravna-no iskanje podatkov ter ustvarja iz zgodovine več rodov prepričljivo demografsko študijo z občutljivostjo za večplastno problematiko,« je zapisano v utemeljitvi) ter Vesna Guštin za delo »Ognjišče« (»ljubiteljsko delo je prisrčno oblikovana demoloska pripoved, ki izdaja avtorjev posluh za žive vire: dragocena je posebna pozornost za težave materinstva pri opravljanju težkega dela nekdanjih mlekaric«).
V kategoriji dijakov višjih srednjih Sol so tri druge nagrade prejeli Sara Perini (»delo ”Agols“ izdaja ob podpori skrbne analize in korektnega izražanja zavestno strukturo«), Ivana Mahnič (»delo ”Mafit“ je vsebinsko in oblikovno urejeno, pripovedovanje je zanimivo in jezikovno kleno; prisrčne so osebne pripombe«) in Virginia Macor (delo ”0 de bi blo murje golaš! “ je vsebinsko vredno in zanimivo; dodana ikonografija obogati izdelek«),
Albin Bubnič, ki je dolgo vrsto let pobliže sledil in pisal tudi o naših solskih vprašanjih, bi bil gotovo vesel take slovenske mladine. Ob uvodu in sklepu prireditve pa bi se verjetno tudi pozibal ob zvoku ljudskih pesmi ženske pevske skupine S tu ledi, ki je obogatila slovesnost njemu v spomin na Primorskem dnevniku. (M.K.)
V Italiji kazenski proces traja več, kot v katerikoli državi Evropske zveze: povprečno pet let. To se dogaja tudi, ker se morajo sodniki ukvarjati s problemi, ki v sodobno urejenih državah niti ne prestopijo praga palač, kjer se deli pravica. Tudi sama zakonodaja je nenavadno zapletena in protislovna. Da v italijanski birokraciji in sodstvu prevladuje kaos, ni nobeno odkritje. Pa vendar velja zabeležiti, da sta to dejstvo včeraj lepo izpričala dva procesa, ki sta se odvila na tržaški preturi. Odvetniki, karabinjerji, zapisnikar in sodni uslužbenec, mlada sodnica in še mlajša predstavnica tožilstva, pa še priCe, novinarji in seveda obtoženci - nekaj desetin ljudi je po nepotrebnem preživelo celo jutro v veliki dvorani porotnega sodišča (prostore preture že dalj Časa obnavljajo).
Začnimo pri prvem zglednem procesu: nekdanji župan Staffieri je 26. marca 1986 podpisal dovoljenje, da podjetja, ki se ukvarjajo s Čiščenjem odplak, lahko raztovarjajo svoj smrdljivi tovor v greznico v Ul. Cu-mano. Postopek proti Staffieriju in devetim predstavnikom podjetji so sprožili, ker so pri raztovarjanju zasmradili vso okolico in torej kršili zakon o varstvu okolja iz leta 1984.
Vendar proces ni bil tako enostaven, kot bi si preprost Človek mislil.
Sama tožilka Emma-nuela Bigattin je že uvodoma predlagala, naj se proces prenese in njena
argumentacija ni bila iz trte izvita. Zakon, na podlagi katerega so prijavili Staffierija in ostale, so že pred Časom odpravili z vladim dekretom, ki pa ga parlament še ni odobril. Rimske vlade, ki so si sledile v zadnjih letih, so dekret kar osemkrat obnovile, parlament pa še ni našel Časa, da bi ga vzel v pretres. Torej zakon je ali ga ni? Odgovor je nekje na sredi: zakona ni, ampak bi lahko spet veljal. Danes -je dejala tožilka - je stanje tako, da so obtoženi dejanja, ki ni vec kaznivo. Toda, Ce bi čez Cas vladni dekret zapadel, ne da bi ga vlada obnovila ali parlament odobril, bi spet - in tudi za nazaj -morali obsoditi one, ki so ga kršili. Zato je tožilka preprosto predlagala, da bi počakali, dokler se zakonodajalec ne odloči. Odločila pa se je sodnica, ki je tako prerezala gordijski vozel: Staffieri je že prostovoljno plačal globo in se mu torej ne more več soditi, vseh ostalih devet obtožencev pa je oprostila, ker zakon v tem trenutku ni veljaven.
V drugem primeru so bili obtoženi spet nekdanji župan Giulio Staffieri in še nekdanja občinska odbornica An-nalisa De Comelli, ter občinska funkcionarja Giampietro Trevini in Vladimir Vremec. Leta 1991 je Italija vnesla v svojo zakonodajo določilo Evropske zveze, po katerem morajo delodajalci, Ce pri delu nastane močan ropot, prevzeti vse potrebne varnostne mere za zaščito zdravja oz. sluha delavcev, in to v
sodelovanju z javno zdravstveno službo, delavce same pa o tem primemo obvestiti. Na tržaški občini so nekateri oddelki to določilo upoštevali, drugi, kot Vremcev oddelek za parke in zelenje, pa ne. Zakaj? Ker jih niso obvestili. Kdo pa bi jih moral obvestiti oz. kdo je delodajalec na občini: župan, pristojni odbornik, občinski tajnik ali funkcionar? Tega vprašanja niso včeraj razvozlali, vendar je na podlagi pričevanj bilo jasno, da je pristojna tehnična služba, ki ni obvestila Vremca, in so zaradi tega že obsodili zadevnega funkcionarja.
Dejstvo pa je, da so uslužbencem VremCevega resorja dali na razpolago dušilce zvoka že preden je zakon stopil v veljavo in so torej nedvomno spoštovali bistvo zakona. Za tožilko to ni bil dober argument, ker niso uslužbencev formalno obvestili o nevarnostih ropota tako, kot predvideva zakon (zakaj pa so jim torej dali dušilce zvoka?) in ker niso imeli ustreznega dovoljenja zdravstvene enote. Zato je predlagala 14 milijonov lir kazni za Vremca, oprostitev pa za župana in odbornika, nekako po načelu, po katerem se s prižgano vžigalico vedno opeCe zadnji-Sodnica je bila drugačnega mnenja in je vse oprostila, ker niso zakrivili kaznivega dejanja.
Ob uri kosila so se luci v sodni dvorani ugasnile-Minil je še en dan, na sodišču se kopičijo papirji, tožbe, zakoni, zakoni ki so v nasprotju z drugimi zakoni, prizivi, prah.
Primorski dimnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Tret
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Pošmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
________PRIPRAVE / SEPTEMBRA V PEKINGU_
Svetovna konferenca žensk
Z včerajšnje tiskovne konference žensk (F. KROMA)
Od 4. do 15. septembra bo v Pekingu 4. med-naroodna konferenca žensk, ki jo organizira Organizacija združenih narodov; po predvidevanjih se je bo udeležilo okrog 30.000 žensk z vsega sveta. Cilj konference je oblikovanje predlogov, na osnovi katerih izboljšati življenje žensk na raznih področjih.
Na mednarodno konferenco se že dalj Časa pripravlja tudi krajevna Zveza žensk; v kratkem bo ustanovila promocijski odbor, ki bo deloval kot observatorij in zbiral predloge in priporočila ter jih nato posredoval italijanski vladi, katere predstavnik se bo udeležil pekinške konference. V kratkem bodo krajevne ženske imele na razpolago tudi telefonsko številko (338-378), preko katere bodo lahko posredovale svoja mnenja in predloge o najrazličnejših vprašanjih, ki
jih neposredno zanimajo. Zveza žensk se tudi obrača na javnost s pobudo “Pošlji sestro v Peking", s katero bo zbirala finančna sredstva za pomoč tistim, ki same ne morejo kriti vseh poto-
valnih in bivalnih stroškov.
Sicer pa je bila že meseca oktobra na Dunaju pripravljalna konferenca z udeležbo italijanskega vladnega predstavništva. Na njej so sprejeli doku-
ment v štirih točkah o stanju ženske v Evropi. V njem obravnavajo vlogo ženske v gospodarstvu in na splošno v delavskem svetu; govor je o demografskem vprašanju, poleg tega pa tudi o vlogi žensk v tranzacij-skem procesu, potem ko je v Evropi prišlo do korenitih političnih sprememb; ženske organizacije se namreC vprašujejo, kako lahko vplivajo na ta proces in kaj lahko same naredijo. Četrta točka pa obravnava vprašanje težav in zaprek in kaj lahko ženske naredijo, da bi jih premostile in se vključile v delavski svet.
Vzporedno s konferenco bodo v Pekingu tudi druge pobude; na sporedu bo filmski festival, odprli bodo umetniško razstavo, poskrbljeno pa bo še za marsikaj drugega, ki je tesno povezano z žensko problematiko.
Prispevki za rešitev Stadiona 1. maja
Vztrajno in uspešno se nadaljuje akcija za ureditev pomembnega športnega objekta pri Sv. Ivanu. Za Stadion 1-maja so ta teden prispevali:
Paolo MahorCiC 100 tisoč lir, Stellio in Ig°r Brana 100.000, Samo Ferluga 50.000, Slavica Volk 100.000, Elio in Franca Fornazarič 100
tisoč, Kenda-SušteršiC
60.000,	Milan Gombač
100.000,	družina Orel
100.000,	Sergio in Aleksandra Montanari 200ti-soC , Danilo Ferluga
50.000,	Margherita Del Ben 100.000. Pepi Starc
50.000,	Marija Bandelj
50.000,	Norci in Edi 500. ,00, Impexport
25.000,	Mira in Darinka Suman 100.000, Magdv in Grazia Baretto 50 tisoč, Ivanka Bolčina
50.000,	Anica Zobec z družino 30.000, Valerija in Boris Mihalič 100 tisoč, Justina Daneu 10 tisoC.

DOLINSKA OBČINA
PRIMER DAVKA NA KANALIZACIJO
NOVICE
Priključevanje na metansko omrežje
Da ne bi plačali javnih storitev, ki jih ne uživate!
Podjetje ACEGA bo vrnilo denar
Dolinska občinska uprava vabi vse prebivalce Boljunca, Krogel] in Doline, da se odločijo za Priključek na metansko omrežje, ki bo predvidoma dokončano se v teku tega leta. Obrazci za prijavo so na razpolago v nradu občinske telefonske centrale, na županstvu, vsak delovnik od 8. do 13. ure. Izpolnjen in oddan obrazec Se ne obvezuje dokončno in velja kot nekakšen "popis” vseh zainteresiranih za sprotno priključevanje na glavno cev metanovo-da, ki bo sla skozi omenjene vasi- Po pregledu vseh obrazcev bo tehnično osebje podjetja ACEGA opravilo Se preveritev za posamezne priključke in sestavilo tudi okvirni predračun stroškov. Na osnovi le-tega pa se bodo morali nato podpisniki obrazcev dokončno odločati.
Obrazce za priključke na metansko omrečje je treba oddati do konca tega meseca, torej do
torka, 31. januarja. Dela za napeljavo glavne cevi od Ricmanj do Boljunca se bodo predvidoma začela februarja, takoj zatem pa bodo na vrsti dela za napeljavo skozi Boljunec, Kroglje in Dolino. Uprava poziva vaščane teh vasi, da o stvari resno razmislijo sedaj, ko bodo posta-vitvena dela v teku. Na ta način bo namreč priključek cenejši, nevšečnosti z zapiranjem cest pa enkratne.
Na srečanju s podjetjem ACEGA se je občinska uprava dogovorila tudi za informativno srečanje z obrtniki, ki se ukvarjajo z napeljavami. Ob tej priložnosti bodo izvedenci tržaškega podjetja predstavili tehnične in druge značilnosti plinskih napeljav, tudi v smislu usposabljanja čim več strokovnih delavcev za pravilno ravnanje in vzdrževanje novega metanskega omrežja.
(dam)
Neki Openc nas je opozoril na nevšečnost, zaradi katere že dolgo časa plačuje pristojbino za storitev, ki je ne v resnici sploh ne uživa. Ima namreč hišo, ki ni povezana z občinsko kanalizacijo, temveč razpolaga s samostojno greznico. In vendar sta na položnicah, ki mu jih pošilja na dom podjetje ACEGA, vpisani postavka »escluso ambito IVA«, ki zadeva naročnino na občinsko kanalizacijo, ter seveda ustrezna cena... Možakar nam je povedal, da je doslej na ta račun vplačal že več kot pol.milijona lir, čeprav tega ni bil dolžan storiti. Vendar je to zvedel šele sedaj in nam z zadovoljstvom tudi pojasnil, da bo dobil ves denar nazaj.
Ker ni edini prebivalec tržaškega okoliša, ki se mu je to zgodilo, bomo lepo razložili, kako lahko vsi prizadeti dosežejo od podjetja ACEGA povrnitev denarja.
Najpre naj se vsakdo obme na
najbližjo občinsko izpostavo, kjer bo prejel vse potrebne informacije in dvignil obrazec, na katerem bo izpolnil prošnjo za povračilo. V prošnji bo zahteval dvoje: prvič, naj mu ACEGA s položnice izbriše postavko »escluso ambito IVA«, in drugič, naj mu vrne vplačane zneske; ne bo pa smel pozabiti navesti naročninskega kodeksa (codice utenza), ki je natiskan v spodnjem levem delu položnice in ga je treba izpisati prav do zadnje ničle.
Kaj zatem? Ko bo zainteresirani prejel od podjetja ACEGA naslednjo položnico, na kateri ne bo več omenjene postavke, naj zbere vse dotlejšnje položnice, jih fotokopira, fotokopije pa izroči osebju urada SAIT, V. nadstropje, soba št. 530, Palača Costanzi št. 2, in sicer vsak delovni dan med 11. in 13. uro.
Dolžnih mu zneskov ne bo sicer prejel takoj, marveč bo moral počakati nekaj tednov.
Letos revizija avtomobilov, vpisanih v letu 1984
Letos je treba opraviti obvezno revizijo vseh osebnih vozil, ki so bila vpisana v avtomobilski register v teku leta 1984.
Do 31. marca bo morala biti opravljena revizija avtov, katerih zadnja številka na evidenčni tablici je 1, 2 ali 3, do 30. junija pridejo v poštev številke 4, 5 in 6, do 30. septembra številke 7, 8 in 9, do 31. oktobra pa številka 0. Za revizijo se je potrebno obrniti na Inšpektorat za civilno motorizacijo v Ul. San Marco št. 44/1.
PROMET / POBUDA ZDRU2ENJA »CAMMINATRIESTE«
Za pešce ni prostora!
Odbor za varnost in pravice Pešcev CamminaTrieste je priredil originalni pohod, da bi praktično preveril, kako se sploh pešci lahko še premikajo po mestu.
Kljub močnemu nalivu so se v sredo popoldne podali po Ul. Fa-bio Severo do univerze. Ugotovili so, da na pločnikih ni skoro nikjer prostora za pešce in so zato morali večji del poti opraviti kar po robu cestišča. Na pločnikih so bili povsod parkirani avtomobili, čeprav je to po prometnem zakoniku strogo prepovedano. Se zlasti hudo jim je bilo zadnjih nekaj sto metrov pred univerzo, ko so morali od križišča z Ul. Cantir do univerze hoditi po cesti, ki je polna lukenj. Tu se je nabirala deževnica in so
mimoidoča vozila pospricala pešce, da so se zmočili do kože. Na tem odseku so tudi ugotovili, da se je večji del vozil peljal s hitrostjo, ki je znatno presegala mejo 30 oz. 50 km na uro.
Tam, kjer so lahko hodili na pločnikih, so morali zelo pazljivo gledati, kam stopajo zaradi številnih pasjih iztrebkov: očitno veliko ljubiteljev živali ne spoštuje svojih someščanov in niti mestnega pravilnika, po katerem morajo lastniki odstraniti neprijetne sledove svojih živali.
Skupina združenja CamminaTrieste je tudi ugotovila, da so bili na vseh avtobusnih postajališčih parkirani avtomobili, tako da so pešci zelo težko stopili do avtobusov. Tudi prehodi do ze-
brastih črt, da bi prečkali Ul. Fa-bio Severo, so bili neprehodni zaradi nepravilno parkiranih vozil.
Za pešce je torej Ul. Fabio Severo skoraj neprehodna. In to ni izjema, pravi v svojem tiskovnem sporočilu združenje CamminaTrieste, pač pa pravilo v vseh mestnih predelih. Kje so mestni redarji, zakaj ne zagotovijo pešcem osnovnih pravic, morda niso ceste in predvsem pločniki tudi za pešce, je retorično vprašanje, ki ga predstavniki združenja postavljajo javnosti in odgovornim.
Sedež CamminaTrieste je v Ul. Battisti 2, telefon je 765082, publiki pa so na razpolago za informacije ob torkih od 10. do 11.30 ter od četrtkih od 17. do 19.30.
“Pomaranče zdravja11 za raziskovanje rakastih obolenj
Italijansko združenje za raziskovanje rakastih obolenj (AIRC) bo v soboto, 28. trn., že šesto leto zapored izpeljalo akcijo “Pomaranče zdravja". V 500 raz-ličnih krajih Italije bo razdelilo 700.000 kg pomaranč, ki so jih dali na razpolago največji sicilski proizvajalci. Kdor bo odkupil 3-kilogramsko vrečko bo odštel 12.000 lir, obenem pa bo postal član združenja. S to akcijo bo finansiralo raziskovanje rakastih obolenj, istočasno pa tudi opozorilo na važnost pravilnega prehranjevanja, ki sloni na Uživanju jedač z visoko količino vitaminov. Pomaranče zdravja bo združenje razdeljevalo v mestu, pred trgovinskim centrom “II Giulia" in v Miljah, pred občinsko palačo, kot rečeno, prihodnjo soboto.
WWF: »Staro mesto propada«
Tržaška sekcija naravovarstvne organizacije WWF je bila zelo kritična do tržaške občinske uprave in do skrbništva za kulturne dobrine, ki sta dopustila, da je staro mestno jedro propadlo. Ponoven dokaz o brezbrižnosti »pristojnih« je zrušenje zgodovinskega poslopja v Ul. Cavana, do Cesar je prišlo pred nekaj dnevi. Ne samo pristojni, tudi občani so zelo brezbrižni do uničevanja zgodovinskega mestnega jedra, tak odnos organizacijo še posebej zaskrblja, saj sodi, da bi morala biti skupna skrb za ohranitev zgodovinskih spomenikov Trsta.
Pravljice v gledališču Cristallo
V nedeljo dopoldne ob 11. uri se bo v gledališču Cristallo nadaljeval niz za najmlajše »Povem ti pravljico«. Tokrat bodo na vrsti slovite pripovedi Tisoč in ene noči, ki jih je za oder predelala gledališka skupina La Contrada. V postavitvi Giorgia Amodea bo pravljično nit razpredal Aladin s svojo čarobno svetilko.
Jazz krožek začenja sezono
Z nastopom kvarteta, ki ga vodi Art Farmer (trobenta) se bo v torek, 24. januarja začela koncertna sezona ’95 Tržaškega jazz krožka. Z Artom Farmerjem bodo igrali še Geoiges Arvanitas (klavir), Dave Ly-nane (kontrabas) in Tony Mann (bobni). Koncert bo v gledališču Miela, začel pa se bo ob 20.45.
Srečanje SKP pri Domju
Danes ob 19. uri se bo v centru »Miro Ukmar« pri Domju začelo srečanje Stranke komunistične prenove za dolinsko občino. Na njem bo spregovoril pokrajinski tajnik Giorgio Canciani.
Tradicionalno slavje upokojencev CGIL
Člani sindikata upokojencev SPI-CGIL za okrožje sv. Ivan-Podlonjer-Lonjer prirejajo danes svojo tradicionalno srečanje, namenjeno obnovi članstva in pridobivanju novih članov. V priložnostnem govoru bodo predvsem naglasili pomen včlanjevanja upokojencev v sindikat CGIL, predvsem glede na težavnost splošnega položaja in še posebej upokojencev. Vendar pa bo srečanje, ki se bo začelo ob 16.30 na sedežu sindikata v Ul. S. Glino 44, imelo tudi družabni značaj. Za dobro voljo bosta poskrbeli Mara in Neva, ki bosta izvedli glasbeno-humoristični program.
„ MALA ČRNA KRONIKA
Torbičarja na delu in več prometnih nesreč
Pri Sv. Ani so včeraj poskusili oropati žensko, ki Se je »torbičarjem« uprla, vendar se je tudi hudo Poškodovala. Bilo je nekaj minut po 13. uri, ko se je 61-letna Maria Coslovi vračala domov na Trg Respi-8hi 5. Po Ul. Scarlicchio sta se pripeljala mladeniča j13 motornem kolesu: fant, ki je sedel za voznikom, je zagrabil torbico Coslovijeve in jo poskusil strgati ^ rok. Zenska je ni izpustila, padla je na tla, »tor-mčarja« pa sta zbežala. Coslovijevo so z rešilcem Pdecega križa odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so Ugotovili, da si je pri padcu zlomila levo stegnenico m levo zapestje. Zdraviti se bo morala 40 dni.
Na Tržaškem so zabeležili tudi več prometnih ne-jUec, med temi se je najhujša pripetila prejšnji večer, *0 je 66-letni Elio Tommasi iz nepojasnenih razlogov s svojim fiatom tempra podrl 50-letnega Bruna Godina, ki je prečkal Novo cesto za Opčine. Godina s° odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sPrejeli na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo.
Ob 2. uri ponoči se je 24-letni Giuliano Parisi iz Ul. violino a Vento 86 peljal s svojim saabom po Oarkovljanskem nabrežju, ko je zavozil s cestišča, podrl mevo in avtomobil se je prevrnil na streho. Prav takrat sta se pripeljala na motorju Carlo Fasano in Andrea Ca-Pun, ki sta padla na asfalt. Parisi bo okreval v desetih unah, Capun pa v sedmih.
. Ni pa bilo hujših posledic pri prometni nesreči, ki se I6 pripetila v prvih jutranjih urah na cesti 202 pri Pro-aku. Annalisa Cimenti s Kontovelske ceste 74 je izgu-ua nadzor nad svojim avtom, zapeljalo jo je v obcestno mevo in tudi njeno vozilo se prevrnilo na streho. Ci-Utentijeva se ni huje ranila: okrevala bo v tednu dni.
Gozdni čuvaji: razpis natečaja za 700 novih pripravnikov
Vest o razpisu vsedržavnega natečaja za 700 mest državnega gozdnega čuvaja-pri-pravnika je vzbudila veliko pozornost med mladimi obeh spolov med 18. in 30. letom starosti. Uradi deželnega ravnateljstva za gozdarstvo v Vidmu na Trgu Belloni so bili včeraj nabito polni: interesenti so prihajali po informacije in dvigali kopije prošenj, ki jih bodo morali izpolniti in nato izročiti najkasneje do 29. t.m. ravnateljstvu v Vidmu, ali pa okrožnim inšpektoratom.
Pogoji, ki jih morajo interesenti izpolnjevati, so zelo strogi; interesenti naj zato najprej preverijo, ali jih v celoti izpolnjujejo, da ne bi uradom ravnateljstva nalagali nepotrebno in vsekakor zamudno delo. Potrebna je vsekakor višješolska izobrazba.
PREDSTAVITEV PROGRAMA
Sezona Glasbene mladine
V četrtek je tržaška sekcija Glasbene mladine predstavila svojo XX-VI. glasbeno sezono. Glasbena mladina v Trstu prireja ob koncertni dejavnosti tudi niz predavanj, različne družbene izlete ter sesti natečaj, namenjen tržaškim šolam, ki povezuje glasbo s slikarstvom. Predsednik tržaškega oddelka prof. Stefane Casaccia je v svoji tiskovni konferenci najprej opozoril na koncertno sezono, ki se bo pričela v četrtek, 2. februarja z nastopom Moškega zbora Max Reger pod taktirko Adriana Marinollija; 23. februarja pa se bo predstavil na odru gledališča Miela italijanski pianist Carlo Pelese, ki je svojo glasbeno izobrazbo izpopolnil tudi na pariški Ecole Normale de Musique. V naslednjem mesecu bosta na vrsti dve srečanji, in sicer 9. ter 23. marca, na katerih bosta koncertirala dua, ki jih sestavljajo violinistka Laura Grandi ob klavirski spremljavi VValterja Sivilottija ter klarinetist Raffaele Bertolini in pianist Marco Schiavon. V aprilu in maju pa se bo zvrstilo kar šest koncertov: 6. aprila bosta stopila pred tržaško občinstvo violončelist Andrea Bergamelli in pianist Massimo Coccia, katerim bo sledil 13. aprila Trio Julius, ki ga sestavljajo mladi
tržaški glasbeniki, t.j. pianistka Giu-liana Carini, violinist Federico Cri-sanaz in čelist Massimo Favento. Niz aprilskih koncertov pa bo zaključila harfistka Ilaria Vivan. V mesecu maju predstavi Glasbena mladina zopet solistični klavirski recital, na katerem bo 11. maja koncertirala italijanska pianistka Albertina Dalla Chiara; le-ta je svojo glasbeno pripravo pridobila najprej na moskovskem Konservatoriju "Čajkovski j” (od 1. 1982 do 1. 1984) in nato od 1. 1985 do 1. 1989 v Baslu pri Rudolfu Buchbinderju. 18. maja bosta nastopili še tržaški umetnici Giulia-na Krizman s prečno flavto in Tizia-
na Bortolin Vigini pri klavičembalu. Niz glasbenih srečanj pa bosta zaključila violinist Francesco Ta-gliavini in pianist Andrea Dembech. V tiskovni konferenci je nato prof. Casaccia nakazal se predavateljsko dejavnost, katere se bo udeležil 3. februarja prof. Ennio Guerrato, docent kitare na tržaškem konservatoriju s sodelovanjem dr. Elene Marco, 24. februarja bo na vrsti foniater dr. Marco Podda s predavanjem o "Pevski fizopatologiji"; 17. marca bo prof. Javier Perez Forte obrazložil "Glasbo in kulturo v Južni Ameriki”, 31. istega meseca pa bo prof. Clau-dio Galamonte, docent informatike na tržaški univerzi, predaval o "Glasbeni informatiki”. V mesecu maju bo prof. Ennio Simeon zaključil niz predavanj s konferenco o filmski glasbi. Glasbena mladina pa bo ob koncertni in predavateljski dejavnosti priredila tudi seminarje za docente iz glasbene didaktike. Delovanje Glasbene mladine krije tako zelo bogato področje od oblikovanja glasbenih učnih kadrov preko direktnega posega v šolsko stvarnost tja do koncertnih in predavateljskih ponudb, ki segajo že na profesionalno raven.
Luisa Antoni
ŠOLSTVO / NOVOST V LETOŠNJEM SOLSKEM LETU
Na višjih srednjih šolah podporni pouk (namesto ukinjenih popravnih izpitov)
Podporni pouk poteka popoldne - Skrbništvo nakazalo posameznim šolam denar za kritje stroškov
Na višjih srednjih šolah tačas uvajajo novost: podporni pouk za dijake z učnimi težavami. Na nekaterih Šolah so ga začeli že izvajati, na drugih bo stekel prihodnji mesec, takoj po koncu prvega polletja, ko bodo tudi ocene jasno pokazale, kateri dijaki so se v prvih Štirih mesecih pouka solidno izkazali, in kateri so potrebni dodatnih lekcij za izboljšanje lastnega znanja.
Obvezni podporni pouk je novost, ki jo je v ita-lijanski šolski sistem uvedel sedaj že bivši minister za šolstvo D’Onofrio. Sredi lanskega poletja se je odločil, da z odlokom ukine popravne izpite, določil pa je, da bodo morali dijaki z učnimi težavami namesto njih slediti dodatnemu podpornemu pouku, in to kar med šolskim letom. Določil je tudi okvirni termin, v katerem bodo morale posamezne šole izvesti podporni pouk (od januarja do konca pouka) in kdaj (v popoldanskih urah). Za kritje stroškov podpornega pouka je namenil skupno 205 milijard lir.
Uvedba podpornega pouka je spravila na noge italijansko šolsko upravo. Skrbništvom je bil nakazan denar za te dejavnosti, skrbništva so ga nato porazdelila med posamezne šole. Na Tržaškem je skrbništvo prejelo za podporni pouk skoraj milijardo lir. 80 odstotkov te vsote je že nakazala šolam, preostalih 20 odstotkov pa bo služilo kot »rezerva« (v primeru, da bi šole sestavile posebne projekte za dvig kvalitete, bi lahko prejele še dodatni denar iz »rezer-
ve«), Pri porazdelitvi so na skrbništvu upoštevali število razredov na posameznih šolah, število vpisanih dijakov in takoime-novani indeks neuspešnosti, pri čemer so vzeli v poštev število popravnih izpitov v preteklem šolskem letu, število dijakov, ki niso izdelali in število dijakov, ki so šolo zapustili. Nakazila za posamezne šole objavljamo na drugem mestu.
Uvedba podpornega pouka je pomenila obremenitev za profesorske zbore. Posamezni profesorji so morali pri ocenah utemeljiti, zakaj dijak ali skupina dijakov »potrebuje« podporni pouk. Ta pouk je bilo treba nato organizirati. Na mnogih šolah imajo tudi do 40 m tedenskega pouka, dodatni podporni pouk pa predstavlja za dijaka (in profesorja) dodatno breme. Se posebno, če mora dijak slediti kar štirim ali petim tečajem podpornega pouka.
Nemajhno težavo je zastavilo tudi vprašanje razpoložljivosti profesorjev. Medtem ko je za dijaka obiskovanje podpornega
pouka obvezno, se mu lahko profesorji odrečejo. Ob takih primerih so morali ravnatelji profesorja nadomestiti s suplentom,
kar pa ni bilo vedno lahko. Na poklicnem zavodu Jožefa Stefana sta na primer kar dve tretjini predmetnih profesorjev sprejeli vodenje podpornega pouka, preostalo tretjino tečajev pa bodo vodih suplenti. Na tej šob so se tečaji že začeli (predvidenih je 1.000 ur dodatnega pouka), medtem ko se bodo, na primer, na liceju Franceta Prešerna začeli po ob začetku drugega polletja (predvidenih 750 ur dodatnega pouka).
Uvedba podpornega pouka zastavlja skratka šolam nove naloge. Kako bi se jim izognili? Na poklicnem zavodu J. Stefana je profesorica razkrila preprosti odgovor: »Skrita želja profesorjev je ta, da bi dijaki čim bolj sledili pouku v jutranjih mah in več delati doma.« (M.K.)
Porazdelitev prispevkov za podporni pouk po šolah
Sola	Razredi	Dijaki	Indeks neuspehov	Nakazani denar
KI. lic. Dante	15	348	22,11	30.911.100 lir
KI. lic. Petrarca	46	969	3428	53.910.000 tir
Zn. 1. Oberdan	35	806	35, 24	47.755.400 lir
Zn. 1. Galilei	40	855	30,86	47.500.700 lir
Uč. Carducči	30	600	2724	41.298.300 lir
Ped. 1. Slomšek	6	105	57,43	41.812.300 lir
Lic. Prešeren	20	298	26,19	33.555.200 lir
Um. z. Nordio	12	242	49,62	43.486.900 lir
Z. Sandrinelli	16	327	32,09	34.143.900 lir
Pok. z. Galvani	28	495	45,88	48.475.000 lir
Poki. z. Stefan	10	161	47,67	40.026.900 lir
Teh. z. Deledda	16	348	45,94	41.962.100 lir
Z. Da Vinci	19	420	35,43	40.845.200 lir
Teh z. Carli	46	955	45,31	58.247.800 lir
Teb. z. Zois	15	217	29,67	33.331.300 lir
Teh. z. Volta	36	703	48,91	53.935.300 lir
Navtični zavod	10	174	51,69	40.370.700 lir
Teh. z. Fabiani	14	318	54,52	44.389.500 lir
SKUPNO	414	8.339	720,07	775.957.600 lir
Podporni pouk: utemeljitev in cilji
Predmetni profesorji so morali v vsakem razredu oceniti, kateri dijaki bi morali zaradi slabega učnega uspeha slediti podpornemu pouku. Profesor na poklicnem zavodu Jožefa Stefana je takole utemeljil potrebo po podpornem pouku za skupino dijakov in nakazal cilje dodatnega pouka.
»Pomanjkljivosti se kažejo v celotnem sistemu slovenskega knjižnega jezika, v obvladovanju in rabi jezikovnega sistema ter v izraznih zmožnostih dijakov. Vidne so interference z italijanščino, narečne značilnosti, šibka zgradba, nezadostna vsebina, skromno besedišče. Dijaki se zapredmet premalo zanimajo, pri pouku so navadno pasivni in nezainteresirani. Težave imajo tudi pri interpretaciji umetnostnih besedil, ker ne obvladajo osnovnega literarnoteoret-skega instrumentarija, domačemu branju pa se vztrajno upirajo.
Zato menim, da bi pri podpornem pouku dijaki morali utrjevati predvsem pisno in ustno sporočanje ter interpretacijo domačega branja, da bi lahko izboljšati lastno obvladanje in rabo slovenskega knjižnega jezika ter sposobnost samostojne analize in samostojnega vrednotenja književnih besedil.
Cilji, učne vsebine, metode:
»Izbrana poglavja iz pravopisa, oblikoslovja, skladnje, sporočanja, književnosti:
Dijaki morajo na podlagi pisnih in ustnih jezikovnih vaj, govornih nastopov, branja in interpretacije književnih besedil ter tvorjenja raznih vrst besedil utrjevati pisno in ustno sporočanje ter bralne sposobnosti in zmožnost samostojne analize in vrednotenja umetnostnih besedil. Utrjujejo naj pravopisna pravila, besedne vrste, skladenjske vzorce in besedni red ter tvorjenje raznih neumetnostnih besedil. Pri interpretaciji domačega branja naj utrjujejo tudi sposobnost razpravljanja in utemeljevanja lastnih stališč in mnenj. Besedila naj se izbirajo iz obdobja slovenske moderne, in sicer iz Cankarjevega dela.
Učna sredstva: razne slovnice in jezikovni priročniki, berilo Od realizma do moderne (L. Bratuž-M.Pirjevec).
Način preverjanja: znanje in sposobnosti se preverjajo na podlagi pisnih kontrolnih nalog, spisovnih vaj in govorilnih nastopov.
Umik: 8. šolska ura ob torkih (začetek v januarju).
Število predlaganih učnih ur: 10 ur.«
ŠOLSTVO / DOKUMENT
DOLINA / BLIŽNJE PRIREDITVE
Zakaj združevanje ni možno
Deželna komisija za vprašanja slovenske šole je na svoji sredini seji zavrnila predlog o združevanju slovenskih nižjih srednjih šol in sicer z utemeljitvijo, ki jo je predlagal prof. Zvonko Legiša na podlagi izčrpnega dokumenta, ki ga je sestavil nekdanji ravnatelj rojanske nižje srednje šole Josip Pečenko.
V dokumentu je omenjeno, da so slovenske šole mednarodno zaščitene, omenjeni pa so tudi dopisi, ki jih je nekdanji tržaški šolski skrbnik (in sedanji deželni) Čorbi poslal na ministrstvo z opozoriti na mednarodno zaščito slovenskih šol. Ministrstvo doslej še ni odgovorilo na skrbnikove argumentacije.
Prof. Pečenko je v dokumentu omenil tudi odločitev Deženega upravnega sodišča (TAR), ki je septembra 1990 suspenctiralo skrbnikov sklep o združitvi šole Erjavec z drugo šolo. Suspenzija še velja,
nihče pa ni proti nji vložil priziva.
Nazadnje se je prof. Pečenko v svoji obrazložitvi oprl tudi na dopis, ki ga
je za notranje ministrstvo pripravilo državno prav-ništvo v Trstu. V dopisu je omenjeno, da so slovenske šole zaščitene z medna-
rodnim aktom, zaradi česar bi lahko njihov pravni položaj spremeniti le z novim mednarodnim dogovorom.
Izjava Zavodskega sveta nižje srednje šole F. Erjavca
Dne 18. januarja je bila na šoti F. Erjavca na sestankih profesorskega zbora, neučnega osebja in Zavodskega sveta izdelana izjava naslednje vsebine:
Iz dnevnega časopisja smo izvedeli, da je tržaški šolski skrbnik ponovno predlagal, naj bi se spojili ravnateljstvi srednje šole F. Erjavca in srednje šole Cankarja, tako da bi imelo ravnateljstvo svoj sedež pri Sv. Jakobu.
Zdi se nam, da bi izguba avtonomije prizadela delovanje šole F. Erjavca, ki pomeni za
okolje, v katerem deluje, pomembno kulturno središče bodisi zaradi prireditev in predavanj, ki jih prireja, bodisi zaradi knjižnice, ki je edina delujoča na teritoriju, ki predstavlja njen bazen. Ta teritorij (Bar-kovlje, Greta, Rojan, Piščanci) ima svojo izrazito specifiko, ki prav gotovo ni enaka tisti, ki jo ima mestno središče. Zato bi bilo tudi delovanje Zavodskega sveta, ki bi bil v tem primeru sestavljen iz predstavnikov obeh šol, otežkočeno. Prav tako bi bili otežkočeni uradni
stiki med šolama oziroma med starši in ravnateljstvom, saj med okrajema ni neposrednih avtobusnih zvez.
Vse to bi šlo na škodo manjšinske šole, za katero tudi po zadnji ministrski okrožnici glede racionalizacije šol (M.O. 316 z dne 9. nov. 1994) ne morejo veljati ista pravila kot za večinske šole in ki bi morala biti vsekakor zaščitena na podlagi Londonskega memoranduma in Osimskega sporazuma.
V imenu prisotnih predsednica Zavodskega sveta.
Dejavnost KD Valentin Vodnik
Predavanje L Abrama o Andih in priprave na Prešernovo proslavo
Po orgelskem koncertu, ki ga je KD Valentin Vodnik priredilo med božičnim tednom v sodelovanju z župnijsko skupnostjo, je v novem sončnem letu na vrsti prva društvena prireditev. V sredo, 25. t.m., bo namreč gost dolinskega društva Lojze Abram, predsednik SPDT, navdušen planinec, ki svojo ljubezen do gora dopolnjuje s pustolovskimi potovanji v odkrivanju sveta. V sredo zvečer, z začetkom ob 20.30 bo v dolinskem društvu predstavil svet visokih Andov, s predvajanjem svojih diapozitivov in običajno privlačnim pripovedovanjem o teh oddaljenih naravnih lepotah.
S tem prvim predavanjem se začenja letošnji niz "dokumentarnih" večerov dolinskega društva, ki že nekaj svojih sezon redno posveča prijetnemu spoznavanju bližnje in daljnje okolice. Naslednje predavanje bo predvidoma
v sredo, 15. februarja, ko naših tleh. Se prej pa bo na bodo univerzitetni vrsti Prešernova proslava, strokovnjaki iz Piše sprego- na kateri bosta sodelovali voriti o jamskih medvodih tudi obe dolinski šoti. in njihovi prisotnosti na (dam)
Godba s Proseka jutri na Opčinah
Lansko jesen je Godbeno društvo Prosek z veličastno množično manifestacijo proslavljalo svojo 90-letnico ustanovitve. Z nezmanjšanim elanom, pod vodstvom vešče taktirke mladega dirigenta Aljoše Starc, se je predstavilo pred mesecem dni z dobro naštudiranim in odlično izvajanim Božičnim koncertom v nabito polni prosečanski dvorani. Koncert bodo godbeniki ponovili v nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri, v openskem Prosvetnem domu, pod pravkar obnovljeno streho.
Prispevki za društva v dolinski občini
Dolinska občinska uprava obvešča društva in ostale organizacije v občini, da zapade 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za prispevke načrtovanih pobud in dejavnosti v letu 1995. Zainteresirani lahko dvignejo obrazec za prošnje v tajništvu občine vsak dan od 9. do 13. ure.
- ZDRUŽENJE AKTIVISTOV
OddoBilev spominu na Branka Babiča
Odbor Združenja aktivistov NOG na Tržaškem in Zveza vojaških vojnih invalidov NOB se je na svoji prvi letošnji seji poklonil spominu Branka Babiča, preminulega prvoborca narodnoosvobodilne vojne, partizanskega komandanta in enega od voditeljev narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem ter vodilnega družbenopolitičnega delavca v prvih povojnih letih v Trstu. Sklenil je tudi, da se zaslužnemu rojaku oddolži s spominskim večerom, ki bo v torek, 31. tm. v Gregorčičevi dvorani v sodelovanju s Slovenskim klubom.
Odbor je tudi ocenil novoletno družabnost na Pomorski postaji. Izrazil je svoje zadovoljstvo nad uspehom prireditve, ki je privabila več kot 400 udeležencev iz vrst tržaškega in goriškega društva slovenskih upokojencev, iz vrst združenja aktivistov in invah-dov, krožka KRUT in drugih. Predvsem je oce-
nil kot zelo pozitivno dejstvo, da je tokrat prvič prišlo do skupne družabnosti med tržaškimi in goriškimi elani organizacij in da se bo skupno pričakovanje novega leta ob koncu 1995 ponovilo v Gorici.
Kot prejšnja leta sta Združenji aktivistov in invalidov tudi letos poskrbeli za novoletno obdaritev težkih vojnih invalidov NOB in socialno ogroženih ah osamljenih elanov. Združenji se zato najtopleje zahvaljujeta vsem darovalcem, ki so z denarnimi prispevki omogočili obdaritev.
Prav tako so člani odbora obeh združenj razpravljali o pripravah na praznovanje 50-letnice zmage in osvoboditve in se zavzeli za to, da bi slovesnost bila kar najbolj enotna mimo ideoloških in drugačnih razlik in tako potrdila, kar je v sedanjih razmerah še toliko pomembneje, enotnost v skupnih naporih za mir in demokratično sožitje pri nas in po svetu,	j Je.
VČERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
21.	januarja 1994
NEŽA
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.55 - Dolžina dneva 9.17 - Luna vzide °b 22.19 in zatone ob 9.33.
Jutri, NEDELJA,
22.	januarja 1995
VINKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka d0,2 stopinje, zračni tlak 1025,6 mb narašča, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 86-odstotna, nebo poo-olačeno, morje mirno, temperatura morja 7,9 stopinje.
ROJSTVA , SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Maria "targherita Markežič, rrancesco Giannella, Gianluca Semez.
UMRLI SO: 81-letna Uiovanna Pilato, 87-letni Ualliano Fonda, 87-letni Giuseppe Bassa, 84-letna Anna Jurzan, 97-letna jhancesca Pacor, 71-letni Bante Verzegnassi, 88-let-tta Laura Trevisan, 85-let-^a Ada Rumetz, 82-letna kudmilla Carli, 84-letni ^mgelo Giovanni Tonni, °8-letna Maria Pecchiari, 84-letni Giorgio Ossi, 77-tetna Silvia Legisa, 93-let-tm Libera Zubelli, 82-letna Uiovanna Sturm, 74-letni ■^■Dgelo Lobosco.
OKLICI: mizar Stefano "iuiesan in zavarovalni jtgent Federica Interdona-o, togovec Claudio Mario Mauer in gospodinja Su-sanna Varini, trgovski 'tgent Massimiliano Lunar-elli in uradnica Gabriella ravan, socialni delavec doardo Bignozzi in bol-rcarka Elena Meiser, ® ektricist Giorgio Zanetti n uradnica manuela Seni-a’ parkiriščnik Diego Ba-?un in prodajalka Fiorella “oratti, uradnik Claudio lachin in trg. pomočnica tuliana Viezzoli.
j ; LEKARNE
Od ponedeljka, 16., do nedelje, 22. januarja 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911'667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371677), Mazzinijev drevored 1 -Milje (tel. 271124)
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. deirOrologio 6 - Ul. Diaz 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. dell’Orologio 6 - Ul. Diaz 2 (tel. 300605).*
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. me. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. me in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.25, 20.20, 22.15 »Once Were Warriors«, i Rena Owen.
EKCELSIOR - Pregled filmov Alpe Jadran.
EKCELSIOR AZZURRA -Pregled filmov Alpe Jadran.
SKLAD MITJA CUK
Vabi
na odprtje razstave ilustracij Magde Tavčar
in risb Darje Čelik
v ponededeljek 23. 1. ob 17.30
Dvorana openske Zadružne kraške banke Sodelujeta: zbora Vesele pomladi
Predstavitev:	Jasna
Merku in Stanka Čuk
AMBASCIATORI -
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »The Mask«, r. Jim Carrey.
NAZIONALE 1- 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Star-gate«, i. Kurt Russel.
NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Occhi nelle tenebre«.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Inter-vista col vampiro«, i. Tom Cruise, Domiziana Giordano.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre vedove e un delitto«, i. Mia Farrow.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Tre porcone sul bi-liardo«, porn. prepovedano mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.00,
17.30, 19.00, 22.10 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Disney.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »II mostro«, r-i. Roberto Benigni, i. Ni-coletta Braschi.
LUMIERE -	17.00,
18.45, 20.30, 22.00 »Ni-ghtmare before Christ-mas«, risan film.
hi PRIREDITVE
OB OBLETNICI mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije vabita S. K. K. in Mladinski odbor Slovenske prosvete na IV. SLOVENIJA PARTY. Kulturni program: člani SKK s pozdravnim govorom in recitalom odlomkov iz knjig Severni križ A. Rebule in O domovina T. Kuntnerja , slavnostni govornik T. SimCic, MePZ Mackolje (vodi L Lešnik). Sledi družabnost in zakuska.Častni gost večera bo L Oman, član 1. Predsedstva neodvisne Slovenije. Peterlinova dvorana, ul. Do-nizetti 3, Trst danes, 21. t. m., ob 19. mi.
SKD GRAD - Bani prireja danes, 21. t. m., ob
20.30	v Ovčarjevi hiši spevoigro na božično temo. Izvajajo otroci in Trebč pod vodstvom prof. Zdenke Križmancič s sodelovanjem prof. Nace Duha. Prisrčno vabljeni!
M in Z PEVSKI ZBOR
l.	GRUDEN - Nabrežina obeščata, da bo ponovitev BOŽIČNEGA KONCERTA jutri, 22. t. m., ob 15. mi v župnijski cerkvi v Komnu. Vabljeni!
SKD TABOR - OPČINE. Jutri, 22. t.m., ob 17. uri vabi na koncert Godbenega društva Prosek. Dirigent Aljoša Starc. Program vsebuje bogat izbor skladb iz sodobne domače in svetovne zakladnice. Toplo vabljeni! Izkupiček namenjen kritju stroškov za popravilo strehe.
SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 24. t. m., ob
20.30	v Gregorčičevi dvorani v Trstu POTOVANJE OD VZHODA DO BENETK. Večer filmov Aljoše Žerjala.
KD V. VODNIK prireja večer o SVETU VISOKIH ANDOV v besedi in diapozitivi LOJZETA ABRAMA. Vabilo velja za sredo, 25. t.
m.	, ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
□ OBVESTILA
REDNI OBČNI ZBOR
Pogrebnega društva Trebče bo jutri, 22. t. m., ob 15. uri v prvem in ob
15.30	v drugem sklicanju. Odbor.
ZSKD vabi predsednike in odbornike včlanjenih društev in skupin zahod-nokraškega območja na področno srečanje, ki bo v torek, 24. t. m., ob 20. mi na sedežu SKD Cerovlje-Mavhinje v Mavhinjah.
TEČAJ o zdravilnih zeliščih. V četrtek, 26. t. m., ob 15. mi osem predavanj v Centru za mentalno zdravljenje pri Domju, Ul. Morpurgo 9, tel. St. 281274 oz . 281402. Predava Christel Garassich.
BRANI svoje zdravje, alkohol ni nerešljiv problem. V ta namen organizira AGAT (Associazione club aleolisti in trattamen-to - Združenje klubov zdravljenih alkoholikov) srečanja zate in za tvojo družino. Tu boš dobil prijatelje, s katerimi bos spoznal “nov stil življenja". Čakamo te na našem sedežu v Trstu, Ul. Foschiatti 1 od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 16. do 18.30, tel. st. 370690. Odloči se za obisk!
SD POLET vabi člane in prijatelje na OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) z namenom da usposobi tečajnike za dosego dovoljenja (patentina) za nakupovanje teh sredstev.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -krožek Kras, vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja, ki bo v ponedeljek, 23.t.m., ob 18. uri v gostilni Klop - Nabrežina.
H SOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih Sol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu na Opčinah ali po tel. St. 211119.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih Sol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu v Ul. Frausin ali po tel. St. 773411.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja, da po novih ministrskih navodilih zapade rok z vpis v prve razrede osnovnih Sol in v otroške vrtce za šolsko leto 1995/96 28. februarja. Vse informacije v zvezi s predložitvijo potrebnih dokumentov, kot tudi z delovanjem posameznih šol oz. vrtcev nudi ravnateljski urad v Dolini, tel. št. 228282 ( v jutranjih mah).
DEVINSKO - NA-BREŽINSKA OBČINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempolaju za šolsko leto 1995/96. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah
otroškega vrtca; prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu Uradu za Šolstvo in kulturo, soba št. 2 do 25. januarja 1995. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. St. 6703111.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri sv. Ivanu, obvešča, da se vršijo vpisi v 1. razrede osnovnih Sol in vrtca za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja t.l.Vse informacije dobite v tajništvu v Ul. Caravaggio 4 ali po telefonu 567459.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Nabrežini obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih Sol in vrtce za Šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu ali na tel. St. 200136.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst obvešča kandidate, ki so se prijavili k učiteljskemu natečaju na podlagi izpitov in uradnih listin, da bo pisna naloga 22.2.1995.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst vabi učitelje, ki so se prijavili k natečaju za vstop v stalež na pripravljani tečaj. Prvo srečanje bo v petek, 3.2.1995, ob 16.30 v razstavni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Predavala bosta uč. Rosana Tul in uč. Stanko Salvi na temo: “Nove oblike ocenjevanja". Prijave in vpisovanje pol ure pred pričetkom predavanja. Cena tečaja je
30.000	lir za člane SSS in
40.000	lir za nečlane.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst obvešča učno osebje otroških vrtcev, osnovih Sol nižjih in višjih srednjih Sol, da je čas od 30. t. m. do 28. februarja 1995 za predstavitev prošenj za vključitev v lestvice za opravljanje su-plenc v šolskih letih 1995/96,96/97/,97/98. Vse informacije nudi tajništvo Sindikata slovenske Sole, Ul. Carducci 8, tel. St. 370301 ob urah poslovanja.
^1
IZLETI
SPDT prireja jutri, 22. t.m . izlet na Sabotin. Zbirališče izletnikov ob 8.30 na trgu Oberdan in ob 8.50 pri črpalki Agip na avtocesti pri Devinu.
SK DEVIN organizira jutri, 22. t.m., smučarski izlet na Kanzel (Avstrija). Avtobus sprejema izletnike od Bazovice do Stiva-na. Rezervacije in informacije Sosič 208551 ali Skerk 200236.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, ProseSka ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. me.
MALI OGLASI
VRŠIJO se vpisovanja v poklicne tečaje za estetiko, frizerstvo, draguljarstvo in optiko. Tel.od 9. do 12. ure vsak dan na tel. St.
364989.
MLADA gospa usposobljena kuharica išče poldnevno zaposlitev v gostinstvu ali pri družini. Tel. St. 816675 od 12. do 15. me.
OBVESTILO
BRALCEM
DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
V izrednih primerih sprejema prispevke tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje), s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
PODJETJE import/ex-port zaposli v dopoldanskih urah mlajšo/ega upokojenko/ca s prakso v uvozno/izvoznih poslih in z osnovnim znanjem knjigovodstva. Življenjepis poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Takojšnja zaposlitev".
IŠČEMO prostor za urade od 50 do 100 kv. m v najem v pritličju ali prvem nadstropju na Opčinah. Tel. ob uri kosila na St.
226354
IŠČEM zazidljivo zemljišče na Krasu za dve enostano vanj skl hiši. Tel. na št. 370947 - mnik urada.
KOVINSKO podjetje v obrtni coni Dolina iSče izkušenega delavca. Ponudbe po tel. St. 228563 -delovni urnik.
TRGOVINA z avto deli v Gorici išče izkušenega prodajalca/ko z obvladanjem slovenščine in hrvaščine. Tel. št. (0481) 536991 ali 0481/536995.
UGODNO prodam splošno enciklopedijo De Agostini (21 knjig). Tel. St. (0481) 882302 v večernih urah.
V GORICI prodamo čistilnico odlično opremljeno. Oljasave pri plačilu. Poklicati ob urah obedov na tel. St. (0481) 522767.
PRODAM fiat uno fire, rdeče barve, v dobrem stanju, letnik ’88 po ugodni ceni. Tel. St. (040) 229353 v večernih mah.
NA TRŽAŠKEM ob-
močju nudim pomoč pri gospodinjskih opravilih ali dopoldansko varstvo otrok, upoStev pride tudi pomoč ostarelim. Tel. St.
0038667/85053.
ODRASEL siamski maček, Sissi po imenu, se je izgubil v Pevmi. Kdor ima informacije naj kliče
na tel. št. (0481) 30940.
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku.
BERTO PREGARC je
Nona Uca se veseli s Patricijo in Aleksandrom, ki ju je osrečila mala
Sofia
Nasa UCa nona je postala
Sofijo
Štručko malo bo zibala; Cez kako leto z njo Se črkovala , pisanja jo naučila in se dolgo veselila. Čestitamo očku Aleksu in mami Patriciji, mali Sofiji pa želimo obilo zdravja in sreče v življenju.
Učno in neučno osebje
šentjakobskega
ravnateljstva
Prijokala je na svet mala
Sofia
ki je Aleksa in Patrizio razveselila,
staršema Čestitajo, novorojenčki pa želijo mnogo sreče in zdravja
kolegi iz stavnice in ostali uslužbenci Primorskega dnevnika
Danes je v Samatorci veliko slavje.
NaSa draga mama in nona
Angela Budin - Colja
praznuje 80. rojstni dan.
Se na mnoga leta ji kličejo
otroci Ladi, Anica, Cvetko in Ivan z družinami. Vnuki Lučano, Igor, Paulo, Kristina, Elena, Marko, Deborah, Ivana in Gregor pošiljajo noni 80 poljubčkov.
odprl osmico v Ricmanjh St. 118.
MARIO PAHOR je v
Jamljah (Župančičeva ul. 8) odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
V RUPI odpre osmico Salomon Tomšič. Odprta je vsak dan od 9. do 23. ure. Toči belo in črno vino.
PRISPEVKI
V	spomin na drago mamo Melito Godina Pregare, ob 10. obletnici smrti, darujeta Silva in Ljonka
50.000	lir za Glasbeno matico.
Ob 3. obletnici smrti dragega Ivana Brecelja darujejo svojci 100.000 lir za PZ Fantje izpod Grmade,
50.000	lir za DPZ Devin in
50.000	lir za otroški zbor Ladjica.
V	spomin na pok. Davida Battigellija darujeta Eda Kante in Marica Strekelj 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob obletnici smrti hčerke Nade Ronzoni darujeta mama in sin Marko
50.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Davide Battigellija daruje N.N. (Gabrovec) 30.000 lir za Skupnost družine Opčine.
V	spomin na Branka Babiča darujeta Vesela in Pepi Starc 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontovela.
Namesto cvetja na grob Slave Tavčar por. Vičič darujejo družine Benčina, Gulič in Kerpan 150.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Slave Tavčar daruje Marija Milič (Repen) 25.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma in 25.000 lir za MarjaniSče na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Slave Tavčar daruje Mar-gherita Viterbo 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Ladislava Merviča darujeta družini Kravanja in Legisa
100.000	lir za otroški zbor Ladjica.
V	slovo predragemu sinu Davidu darujeta mama in tata 100.000 lir za CPZ s Proseka, 100.000 lir za slovenske tržaške skavte,
50.000	lir za FC Primorje,
50.000	lir za ŠD Kontovel,
200.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	lepi spomin na Ilijo Skerk vd. Sardoč darujeta JoZe in Zora Skerk 100.000 lir za SKD Vigred.
Ob 48. obletnici smrti očeta Andreja Starca darujejo otroci Stanko, Marija in Darko 60.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na predragega Davida darujeta teta Marica in stric Gianni
50.000	lir za CPZ s Proseka, 50.000 lir za slovenske tržaške skavte in
50.000	lir za SD Primorje.
Ob 20. obletnici smrti
dragega moža Josipa Ver-ginella daruje žena Kristina 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na sosedo Ilijo Skerk vd. Sardoč daruje družina Rebula ( Sem-polaj 9) 30.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Ilije Skerk vd. Sardoč daruje družina Peric (Praprot 8) 20.000 lir za SKD Vigred.
Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah darujejo: A. Sosič
100.000	lir, družina Hrovatin 50.000 lir in prijatelji društvenega bara
135.000	lir.
Ob 28. obletnici smrti dragega brata Edvina Starca daruje Slava z družino
50.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Angela Pečenika daruje Zora Milkovič 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
TRŽIČ / VČERAJ V LADJEDELNICI
Uspešno splavili princeso sonca
Gre za največjo potniško ladjo no svetu
Sun Princess je največja potniška ladja na svetu (foto Aleš VValtritsch)
Včeraj je v tržiški ladjedelnici “Princesa sonca” doživela krst z vodo Jadranskega morja. Splavitev potniške ladje Sun Princess, ki jo v Tržiču Fincan-tieri gradi za angleško ladjarsko družbo P&O, je potekla brez težav. Botra (izbrali so kar uslužbenko Fincantierija) je sekirico pravilno uporabila, steklenica šampanjca je treščila točno na določeno mesto, voda je kar hitro napolnila bazen. Obeti za največjo potniško ladjo na svetu so torej dobri.
Sun Princess je luksuzna ladja za križarenje z nosilnostjo 77.000 ton, dolga 261, široka 33, visoka pa več kot 45 metrov. Na njej bo 1.050 kabin za kar 2.400 potnikov, za katere bo skrbelo do 924 članov posadke. Na ladji bo pet restavracij, pravi termalni center, bazeni, saloni, igralnice in tudi teniško
igrišče. Kar 70% kabin s pogledom na morje bo imelo lastni balkon. Ladjo bodo poganjali elektrodi-zelski motorji, ki so jih zgradili v Fincantierijevi tovarni v Dolini.
Princesa sonca bo po svej verjetnosti namenjena križarjenju med Kalifornijo in Aljasko. Dokončali naj bi jo pozno jeseni, predali pa pred koncem leta.
Za vsaj leto dni bo Sim Princess največja tovrstna ladja na svetu, kar je za tržiško ladjedelnico velik uspeh. Sami delavci so zelo ponosni nad svojim delom, saj jih je včeraj kar nekaj stotin, kjub uri, ki je raje vabila na kosilo, strpno čakalo na splavitev. Slovesnosti so se udeležili voditelji ladjedelnice, predsednik Fincantierija Corrado Antonini in poverjeni upravitelj Saverio Di Macco. Angleško ladjar-
sko družbo, ki že dolga leta zaupa naši ladjedelnici gradnjo svojih velikank, sta predstavljala Lord Jef-frey Sterling, predsednik mogotca P&O, in Tim Harris, predsednik P&O Crui-sest Prav z angleškimi ladjarji so v Tržiču pred petimi leti obnovili gradnjo posebnih ladij za križarenje z dvojčicama Crovra in Regal Princess. Ko bo Sim Princess zapustila dok, bodo v tem začeli graditi velikanko za družbo Camival lines (čez
100.000	ton nosilnosti in
3.000	potnikov), ki jo bodo Američanom predali konec prihodnjega leta. Z angleškimi naročili ladij Dawn Princess (dvojčica Sun Princess) in Grand Princess (nosilnost čez
100.000	ton, 2.500 potnikov) pa ima tržiska ladjedelnica zagotovljeno delo za naslednja štiri leta.
ALEŠ VVATRITSCH
BENCIN / PREDSEDNIK ASCOMA
Naglica je lahko zavajajoča in zato nismo hiteli
Pomisleki o kompromisu
vanje na Goriško prosto cono, saj bi pristojna komisija EU lahko ponovno postavila pod vprašaj ne toliko novi akt, ampak sam obstoj Goriške proste cone. Polemike, ki so se glede tega vprašanja razvile, stanje samo še zaostrujejo.
Glede kompromisne rešitve za izhod iz slepe ulice (predstavitev amandmajev, ki naj v celoti iz zakonskega besedila odpravijo kakršnokoli sklicevanje na Goriško prosto cono) pa Bisesi ni ravno navdušen. Veliko bolje in bolj odgovorno bi ravnali, ko bi se o vprašanju začeli pogovarjati drugače, pravočasno in ne šele potem ko so bile prve odločitve že sprejete.
V polemikah glede Asquinijevega zakonskega odloka o uvedbi kontingenta goriva po znižani ceni za celotno območje Furlanije - Julijske krajine je bilo slišati tudi nekaj kritik na račun združenja goriških trgovcev (ASCOM), ki da se ni takoj opredelilo in stopilo v bran Goriške proste cone.
Na take in podobne kritike je te dni odgovoril, precej umirjeno, predsednik goriškega združenja Ascom Giovanni Bisesi. Bisesi pojasnjuje, da se osebno ne strinja s polemikami, ki so same sebi namen. In teh polemik je bilo tudi v tem primeru dovolj in preveč. Dosedanji molk združenja trgovcev in dejstvo, da se združenje ni opredelilo pa je treba pripisati odločitvi, da je treba določeno vprašanje najprej podrobno preučiti in se izogniti prenagljenim ocenam. Na podlagi tistih nekaj besed člena 7 zakonskega odloka, je težko presoditi, kakšni so bili dejanski nameni predlagatelja. Zato je bilo umestno počakati na popolnejše informacije, nadaljuje Bisesi, ki ob tem opozarja na dokaj nenavaden pristop furlanskega parlamentarca, ki osnutka, oziroma načrta ni predstavil gospodarskim združenjem, marveč je ravnal ob upoštevanju volilne logike, oziroma konsenza. Najbrž bi se zadeva, če bi bil pristop od vsega začetka drugačen, razvijala drugače.
Predsednik združenja goriških trgovcev opozarja na skrite nevarnosti, ki jih predstavlja sklice-
GORIŠKA / PUBLIKACIJA DE2ELE
Za razvoj turizma potrebno večje usklajevanje
Tudi na Deželi občasno kaj zakuhajo ali na kaj pozabijo. Tako je Deželna ustanova za turistično promocijo v publikaciji "Itinerari del Friuli - Venezia Giulia”, ki so jo objavili pred nedavnim, poleg predstavitve škofijskega muzeja v Vidmu, sestavka o slikarju Tiepolu, o zimskih olimpijskih igrah na Trbižu in o Gradežu, predstavila tudi Dober-dobski kras oziroma izlet po sledovih in obeležjih iz prve svetovne vojne na Goriškem. Popotovanje, ugotavlja Silvino Poletto, ki je na pomanjkljivost ali pozabljivost opozoril, se začne v Redipugli z opisom spomenika - kostnice, nadaljuje med ostanki utrdb in po nekdanjih bojiščih na Krasu,
konča pa v Gorici. Zal so avtorji publikacije (mimogrede predlog za obisk krajev znanih iz prve svetovne vojne je razpoložljiv tudi v obliki upo-gnjenke) povsem pozabili na kostnico na Oslavju in tudi na druga obeležja na območju Brd. Poletto ob tem poudarja, da bi bilo potrebno tudi na področju promocije specifične veje turizma dosezi večjo povezanost in uskladitev. Najbrž bi se ob pazljivem branju publikacije našla Se kakšna napaka. Ena se je vrinila recimo v zemljevid, na katerem je prikazana pot po sledovih prve svtovne vojne. Rupo pri Mirnu so, meni nič tebi nič, spremenili v Rudo. Navsezadnje je sporna le ena sama črka, boste rekli!
DOBERDOB / OBČNI ZBOR
Pri društvu Hrast obnovili odbor
Od novih odbornikov pričakujejo večji zagon društvenega delovanja
KNJIGA / ZVEZDNATE NOČI
D. Jelinčič v italijanščini
Planinsko-literarni večerno pobudo goriške sekcije CAI
Duško Jelinčič je bil v četrtek gost goriške sekcije italijanskega alpinističnega kluba (CAI). Na večeru, ki je potekal v mali dvorani Kulturnega doma, je spregovoril o vtisih z odprave na Broad Peak, pred dobrimi osmimi leti in ki jih je strnil v knjigo Zvezdnate noči. Knjiga je prav pred kratkim izšla tudi v italijanskem prevodu (Le notti stellate) in sicer pri založbi Campanotto v Vidmu, prevedel pa jo je prof. Paolo Pivitera. In prav izid italijanskega prevoda je bila priložnost in spodbuda za srečanje z Duškom Jelinčičem in za skupno podoživljanje dogodkov med julijem in avgustom leta 1986 pod in v steni osemtisočaka
Broad Peaka.
Jelinčiča je na literarno - planinskem večeru predstavil Marko Moset-ti, ki pri goriški sekciji CAI odgovarja za kulturne dejavnosti.
"Zamislil sem si knjigo, ki naj ne bi bila samo kronika, oziroma popis alpinističnega vzpona. Želel sem bralcu posredovati predvsem svoje občutke, razmišljanje, zadovoljstvo in dvome, ki nujno spremljajo vsakogar ob tako zahtevni in nevarni nalogi”, je povedal avtor, ki je zatem z diapozitivi prikazal nekajtedenski spopad z 8.047 metrov visoko goro na meji med Pakistanom in Kitajsko. Ob koncu je Duško odgovarjal na Številna vprašanja.
KINO □ OBVESTILA @ ČRPALKE
GORICA
VTITORIA 16.30-18.20-20.10-22.00 »The mask«. Igra Jim Carrey. Ozvočenje Dolby stereo.
KULTURNI DOM (Gorica kinema) 20.00-22.00 »Quattro matrimoni e un funerale«. Igra Andie MacDovvell.
CORSO 17.30-19.45-
22.00	»Intervista col vampire«. Igra Tom Cruise. Prep. mladini pod 14. letom.
TRžIC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Tre vedove e un delittto«. Igrajo Mia Farrow, Joan Plovmght in Natasha Richardson.
M PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča, da bo pustovanje 25. februarja v znanem gostišču Al Fogo-lar v kraju Galbano pri Čedadu. Poskrbeli bodo za glasbo in prijetno zabavo v družbi s kabaretnim duom Boris Kobal in Sergij Verč. Prijave bodo sprejemali na sedežu društva od 1. februarja.
SPD GORICA - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se jutri začenja tečaj smučanja na Nevejskem sedlu. Avtobus odpelje točno ob 7. uri s Korna (Trg E. De Amicis), ob 7.05 iz Standreža in ob 7.10 iz Sovodenj.
SPD GORICA vabi v sredo, 25. trn., ob 20.30 na družabno srečanje ob 25-letnici zimovanja na Lažni. Posebej vabijo nekdanje tečajnike, njihove spremljevalce in vzgojitelje. Zavrteli bodo dva kratkometražna filma, ki so ju staknili v arhivu društva. Srečanje bo v čitalnici knjižnice Damir Peigel.
KD SOVODNJE obvešča otroke, ki obiskujejo Ciciklub, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 23. januarja, ob 15. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah.
DIDAKTIČNI RAVNATELJSTVI V GORICI IN DOBERDOBU obveščata, da je na osnovi novih predpisov od 10. do 28. februarja treba poskrbeti za dokončen vpis otrok v vrtce in prve razrede osnovnih Sol.
Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. L. Isonzo, 77 MONTESHELL - Ul. Aquileia, 20
ERG - Ul. sv. Mihaela, 35
AGIP - Ul. Trieste, 174
TRŽIČ
MONTESHELL - Ul. Boito, 43
IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosubch
ROMKE
AGIP - Ul. Redipugha
KRMIN
AGIP - Drev. Ven. Giulia
GRADIŠČE
MONTESHELL - UL Trieste
ŠKOCJAN
AGIP - Ul. Batisti (Pie-ris)
MARJAN
AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33
LEKARNE
Pred nedavnim so se v župnijski dvorani v Doberdobu zbrati na občnem zboru člani SKD Hrast. Zasedanje je bilo priložnost za razpravo o tem, kako bi rešil neznosne probleme, ki so že nekaj mesecev težiti in zavirali delovanje pri društvu.
Po poročilih tajnika, blagajnika in nadzornega odbora ter pozdravih gostov, so člani izvolili novo društveno vodstvo. Prišlo je tako do imenovanja predsednika in odbora, za katerega upajo, da bo “vestno” opravljal svoje delo. Za predsednika je bil imenovan Claudio Peric, za podpredsednika pa Peter Ferfoglia. Sledi seznam drugih elanov odbora: blagajnik je Stanko Ferfoglia, tajnik Maurizio Peric, pomočniki tajnika Noemi
Lakovič, Mirjam Vescovi in David Pahor, gospodar Matej Ferfoglia, tehnik Mitja Ferfoglia, referenti za glasbo Lucija Lavrenčič in Aleksander Radetič, odgovoren za tisk Dario Bertinazzi, nadzorni odbor pa sestavljajo Amaldo Ferfoglia (predsednik), Franc Ferfoglia, Mario Ferletič in Gianni Vescovi.
Poleg teh zelo važnik točk so elani na občnem zboru razpravljati tudi o programu, ki naj bi ga izvedli med letom. Med glavnimi prireditvami bodo tudi letos Praznik pomladi, ki bo 17. in nato še 22. in 23. aprila, razni koncerti in gostovanja pevskega zbora. Nove odbornike pa čaka tudi delo za ureditev sedeža društ-
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ
SLOVESNA PROSLAVA
30-LETNICE
DRAMSKE
DEJAVNOSTI
Govor predsednika društva Pozdravi gostov
Odlomki del uprizorjenih v zadnjih letih Priznanja članom za dolgoletno sodelovanje
V NEDELJO, 22. JANUARJA 1995 ob 17. uri v ŽUPNJISKI DVORANI ANTON GREGORČIČ V STANDREZU
V TOREK, 24. JANUARJA ob 20.30 v MALI DVORANI ŽUPNJISKEGA DOMA V STANDREZU OKROGLA MIZA NA TEMO
LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE - POSLANSTVO IN PERSPEKTIVE.
Sodelujejo priznani strokovnjaki.
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2, UL Gar-zarolti 154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787.
DEŽURNA LEKARNA VSOVODNJAH DR. M. ROJEC, UL L Maja 76, tel. 882578.
POGREBI
Danes ob 9.30 Elena Volčič vdova Urizzi iz bolnišnice sv. Justa v Standrež, ob 10.20 Romil' da Mocchiut iz splošne bolnišnice v Mariano, ob 11. uri Giovanna Piloto vdova Firincelti iz Trsta v cerkev na Travniku, ob
11.30	M. Planisig iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 12.45 Giancarlo De Nardo iz bolnišnice Janeza od Boga v Santa Maria La Longa.
GORICA / POGODBA OBČINE Z DRUŽBO INSIEL
Z računalniško mrežo do večje prazornosti
V pripravi načrt, ki naj bi izboljšal učinkovitost služb
Goriška občina namerava v kratkem odločneje zakorakati na poti informatizacije delovanja vseh svojih uradov in storitev,- V ta namen so Podpisali pogodbo z družbo Insiel, ki bo pripravila program postopnega uvajanja računalniške tehnologije v vse občinske urade. Pogodbo so včeraj predstavili na Posebni tiskovni konferenci, ki so se je udeležili občinski odbornik Pesco, predstavnika družbe Insiel dr. Gerini in inž. Gennaro ter občinska funkcionarja dr. Fava, ki yodi računovodske posle, in dr. Dalla Vedova, ki je odgovoren za informatizacijo občinskih služb.
Strošek za pogodbo je majhen (5 milijonov lir), bar gre pripisati dejstvu, da dmzba Insiel v sldopu Pogodbe med občino in deželnim informatskim sistemom (na tiskovni konferenci so povedali, da se zaključuje pogajanje za obnovo te pogodbe) že sodeluje z go-risko občino in torej poz-na njene probleme in potrebe.
Družba Insiel, je povedal dr. Gerini, bo v sodelovanju z občinskimi funkcionarji in tehniki Pripravila nacrt, ki naj bi omogočil povezavo vseh občinskih uradov v enotno računalniško omrežje, bkrati pa naj bi se to om-rezje priključilo na deželno računalniško mrežo. Novi sistem bodo izvajali postopno nekaj let, v skladu pac z razpoložljivimi sredstvi. Ko bo dokončan, bo nudil številne prednosti tako glede racionalizacije dela v °bcinskih uradih kakor
tudi za uporabnike.
Prav iz vidika občanov ponuja informatika zanimive možnosti. Vsakdo ve, kako se je na primer poenostavilo izdajanje potrdil v anagrafskem uradu, kjer so računalnike namestili že pred leti. Cilj je, da bi na podoben naCin poenostavili delo v vseh uradih. Informatika namreč dopušča občanu, da v vsakem trenutku izve, v katerem uradu in v kateri fazi postopka je neka njegova prošnja (na primer gradbeno dovoljenje), katere morebitne dokumente mora priložiti in podobno. Računalniško omrežje je predpogoj za večjo prozornost in učinkovitost v nudenju storitev občanom, ni pa še dovolj. Potrebna bo tudi nekakšna kulturna revolucija v miselnosti in odnosih med uradniki pri okencih raznih občinskih služb in občani - koristniki teh storitev. Na tem že delajo, je povedal dr. Dalla Vedova, ki je podčrtal, da pomeni uvajanje nove tehnologije pozitiven izziv: uslužbenec naj bi ne bil več birokrat, ki skriva papirje, temveč nekdo, ki sodeluje z občanom, ta pa ne bo veC moral le pasivno Čakati na končni “proizvod” nekega upravnega postopka, temveč se bo lahko v vsakem trenutku aktivno vključeval v postopek.
Za marsikoga, ki je imel doslej bridke izkušnje z birokracijo, zvenijo morda te obljube nekoliko utopično. Toda na občini zagotavljajo, da resno delajo v tej smeri.
Informatiko so pred leti uvedli v anagrafskih uradih, sedaj pa naj bi jo razširili še na druge službe (f. Reportage)
Med prvimi v Italiji v izvajanju reforme
Goriška občina bo med prvimi v Italiji začela uvajati nov sistem upravljanja občinskih financ. Parlament naj bi namreč kmalu odobril reformo, ki bo povsem spremenila sistem vodenja računovodstva in ga močno približala načinu poslovanja podjetij in torej tržni logiki. Pri tem bo Gorica v prednosti, saj je ena od treh občin v Italiji, ki so sodelovale v pripravah novega sistema. Vodja občinske računovodske službe dr. Fava je namreC skupaj s kolegi iz drugih dveh občin, ene pokrajinske uprave in enega podjetja, ki upravlja komunalne storitve, že od leta 1993 sodeloval v posebni ministrski komisiji, ki je preučevala reformo in pripravila osnutek zakona za bolj podjetniško upravljanje krajevnih ustanov. Osnutek je izdelan in naj bi v kratkem stopil v velajvo kot zakon. Za nepoznavalce je sicer ves pomen teh novosti težko doumljiv, izvedenci pa zagotavljajo, da gre takorekoč za epohalno spremembo, ki naj bi bistveno izboljšala učinkovitost v poslovanju krajevnih uprav.
Jutri
zvečer
pohod
preko
meje
Poročali smo že o velikem zanimanju in odzivu na jutrišnji pohod po ulicah Gorice in Nove Gorice. Nad pet tisoč udeležencev bo prehodilo približno štiri kilometre dolgo pot od Travnika, preko mejnega prehoda na Skabrije-lovi ulici do stavbe občinske skupščine v Novi Gorici in na Kapelo ter nazaj preko mejnega prehoda Pristava - Rafut. Pohod se bo sklenil na Batti-stijevem trgu. Pobuda se odvija v znamenju solidarnosti: vsak od udeležencev bo namreč v Sklad Via di Na-tale prispeval dva tisoč lir za dograditev drugega doma za paciente in njihove sorodnike, ki ga gradijo pri Onkološkem institutu v Avianu.
Prireditev, ki so jo poimenovali praznik solidarnosti, bo ob vsakem vremenu. Udeleženci bodo šli na pot ob 17. uri s Travnika, pospremile pa jih bodo kar štiri godbe, na slovenski strani meje pa še peta - Goriški pihalni orkester. Kdor še ni utegnil nabaviti kartončka, a namerava s svojo prisotnostjo in vplačilom pristopnine sodelovati pri plemeniti pobudi, lahko to stori tudi jutri, od 10. ure dalje, ko bodo na Travniku uredili posebno mizico.
Županstvo je odredilo, da bodo javni lokali jutri fakultativno odprti.
NOVICE
Nastop Mestnega gledališča iz Ljubljane bo 7. februarja
Kot smo že poročali v našem dnevniku je prejšnji torek zaradi bolezni odpadla predstava v abonmaju SSG (red B) Pridi gola na večerjo - gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega.Ponovitev predstave, kot nam sporoča SSG bo v torek, 7. februarja, ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu (abonma B). Naj k zgornjemu še dodamo, da bo naslednja redna predstava v abonmaju SSG 1994/95 že v sredo in četrtek (25. in 26. ob 20.30). Na sporedu je delo Petra Handkeja Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem, ki ga je pripravilo v koprodukciji Slovensko stalno gledališče s Stalnim gledališčem Furla-nije-Julijske krajine in ga prvič predstavilo na lanskem festivalu Mittelfest v Čedadu. Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 - tel. 33288).
Praznik sv. Frančiška Šaleškega
V ponedeljek 23. t.m. ob 18. uri bo tradicionalni verski obred ob prazniku sv. Frančiška Šaleškega, zavetnika novinarjev in tiskarjev. Goriški nadškof Bommarco bo v nadškofijski kapeli daroval mašo, zatem pa bo srečanje z izmenjavo voščil.
Peticija za odprtje policijskega komisariata v Gradežu
Gradež je poleg Lignana, najpomembnejše turistično središče v naši deželi. Kljub temu v mestecu, ki ima v poletnih mesecih nekaj deset tisoč prebivalcev, nimajo stalne policijske postaje. Sindikat uslužbencev policije namerava vprašanje spraviti z mrtve točke. Danes od 10. do 16. ure bodo predstavniki sindikata pobirali podpise pod peticijo, ki jo bodo poslali Ministrstvu za notranje zadeve z zahtevo, da se v Gradežu odpre pohcijski komisariat.
Štipendija milijon lir
Uprajtni svet družbe SDAG je sklenil tudi letos razpisati štipendijo v znesku milijon lir. Stipendijo bodo podelili univerzitetnemu študentu in to na podlagi učnega uspeha. Za dodehtev lahko zaprosijo univerzitetni študentje, ki so ostafi sirote, njihovi starši pa so bili zaposleni v enem od podjetij, ki razvijajo dejavnost na območju avtoporta.
Poledica presenetila voznike
Tudi na cestah na Goriškem se je včeraj zjutraj pojavila poledica. Na srečo je šlo za precej omejen pojav, ki pa je kljub temu presenetil precej avtomobilistov. Težjih posledic na srečo ni bilo. Pri Morani sta se okrog 7.30 ponesrečila 45-letni Eraldo Bi-gatton iz Gorice (zdravil se bo 30 dni) in 39-letni Mauro Tommasi iz Moša, ki se bo zdravil na do-
Zamikal jih stari fiat 500
Stari dobri fiati 500 postajajo vse bolj redki, zanimanje za "preživele” pa je še zmeraj precejšnje. Na kvesturi so včeraj prejeli prijavo Laure Gmsovin, ki so ji neznanci odpeljali avtomobil. Na Korzu Italia, blizu doma, je parkirala svojega konjička z registrsko tablico GO 45888. Zlikovci so avtomobil odpeljali v četrtek med 18. in 19.30.
ZDRAVSTVO / PO ODOBRITVI DEŽELNEGA ZAKONA
Zupan: zmagala je odgovornost
Deželni svet je v Cetr-fsk odobril zakon o Preureditvi mreže javnih bolnišnic. Gre v dobršni ^eri za okvirni zakon, ®aj ne opredeljuje podrobno vseh vprašanj, aiupak napoveduje, da Se bodo določene stvari drejale postopoma, v Prihodnjih mesecih in istih. Tako kakor je bilo Pričakovati, so bile ^Prejete tudi nekatere kompromisne rešitve, Zato drastičnih odločitev ty smislu zapiranja bolnišnic) zaenkrat ne bo. Nar zadeva Goriško velja Podcrtati, da zakon Pravzaprav ne spreminja ničesar. Bolnišnici v Go-ricj in Tržiču bosta ohranili sedanji status. Ostali pdo vsi oddelki in specialistične službe. Odstranjena je bila nepo-
sredna nevarnost, da bi ti dve ustanovi zdrknili na rep lestvice.
Pozitivno ocenjuje zakon goriški župan Valenti, ki ugotavlja, da so stranke, mimo razprtij, znale najti skupni jezik ko je slo za zaščito splošnih koristi.
Pred začetkom razprave v Deželnem svetu je župan dal pobudo z sklic skupščine županov, kjer so zelo odločno in jasno opredelili osnovna izhodišča. Valenti izreka tudi priznanje sredstvom javnega obveščanja, ki so z vestnim poročanjem omogočili, da se razprava tako zelo razširila. S tem se je povečala tudi občutljivost javnosti do tako pomembnih vprašanj.
Goriški Zupan ugo-
tavlja tudi, da z izglasovanjem zakona še zdaleč niso bili razrešeni vso problemi. Formalno je sicer nevarnost za bolnišnici danes minimalna, toda stvari se utegnejo kaj kmalu spremeniti in zato je treba ostati pazljivi in budni. Posebno pozornost pa bo treba nameniti dograjevanju sistema zdravstva na terenu, kar pomeni tudi gost filter za bolnišnice.
V kolikor smo zvedeli je bil z zakonom opredeljen tudi globalni strošek, ki ga bo Dežela namenjala za poslovanje bolnišnic. V ta namen bo slo največ 55 odstotka vseh sredstev, ki jih namenjajo zdravstvu. Sto milijard lir bodo tako prihranili. Doslej je bil odstotek znatno višji.
POKRAJINA / OBISK PRI ŽOLSKEM SKRBNIKU
Novi načrti za vzgojo k spoštovanju okolja
Skupni projekt dveh šol iz Gorice in Nove Gorice
Pokrajinska odbornika za šolstvo Claudio Calligaris in za okolje Manfredi Jacumin sta se te dni srečala z go-riškim šolskim skrbnikom dr. Ugom Manninijem. Osnovni namen obiska je bil pravzaprav ta, da bi se Calligaris, ki je pred kratkim prevzel odborništvo za kulturo in šolstvo, predstavil skrbniku. Srečanje pa je ponudilo tudi priložnost za razgovor o vsebinskih vprašanjih zlasti s področja vzdrževanja šolskih poslopij v lasti Pokrajine in o nekaterih skupnih naCrtih glede vzgoje k varstvu okolja.
O teh programih je spregovoril odbornik Jacumin, ki je predstavil skrbniku nekatere načrte pokrajinske uprave v zvezi z vzgojo mladih do drugačnega odnosa do okolja. Tako naj bi tudi letos nadaljevali s projektom za vzgojo in spodbujanje dijakov nižjih srednjih šol k ločenemu zbiranju odpadkov. Projekt izvajajo v sodelovanju z zadrugo Gaia iz Vidma in z deželnim odborom Sklada za varstvo okolja (WWF). Poleg tega namerava Pokrajina razpisati natečaj med šoloobvezno
mladino za izdelavo risbe oz. grafičnega dela, ki naj bi ga uporabljali za propagandne akcije vedno v zvezi s problemi okolja.
Na srečanju je bil govor tudi o sodelovanju enega od razredov zavoda Fermi v Gorici, ki skupaj z dijaki sorodnega zavoda v Novi Gorici pripravlja (z mentorstvom profesorjev in izvedencev goriškega Laboratorija za vzgojo v odnosu do okolja) vrsto turistiCno-di-daktičnih sprehodov na območju pevmsko-soškega parka in Panovca. Letos naj bi se to sodelovanje še razširilo, vanj se bodo najbrž vključili še drugi razredi obeh šol, ki naj bi obravnavali tudi druge probleme okolja, začenši z vprašanji onesnaževanja zraku.
Dr. Mannini je pohvalil ta prizadevanja in podčrtal pomen sodelovanja raznih ustanov pri vzgoji k spoštovanju okolja. S svoje strani je zagotovil, da bo šolsko skrbništvo kolikor je mogoče podpiralo take projekte in spodbujalo šole, naj se vključujejo vanje.
DSLza splošne koristi družbe in države
Po propadu Berlusconijeve vlade Italija nujno potrebuje mirnejše obdobje za ustalitev gospodarskih gibanj, za razrešitev nekaterih nujnih vprašanj na področju pokojnin, za pripravo novega zakona o volitvah. Tako v krajšem poročilu za tisk ugotavlja pokrajinsko tajništvo DSL in opozarja na nasprotovanje predstavnikov dosedanje večine Dinijevi vladi, ki ima kot glavni cilj prav utrditev gospodarstva, volilno reformo in reformo pokojnin. DSL postavlja v ospredje splošne koristi.
TRST / PO ODOBRITVI DEŽELNEGA ZAKONA O BOLNIŠNICAH
Z OBČNEGA ZBORA V PODBONESCU
Fasola: Zdravstvena oskrba učinkovitejša
Travanut: Glas DSL za zakon ni politično dejanje
Ambiciozni načrti sicer mlade Planinske družine iz Benečije
Deželni odbornik za zdravstvo Gianpiero Fasola
TRST - Deželna skupščina je predsi-nočnjim končno odobrila zakon o preureditvi bolnišniškega omrežja v Furlaniji-Julijski krajini. Razprava o posameznih členih je bila dolga, saj je bilo potrebnih kar pet svetovalskih zasedanj, a tudi dokaj ostra, ker je šlo za čelno trčenje med mnogimi nasprotujočimi si političnimi, še posebno pa ekonomskimi interesi. Od tod nenavadni izid glasovanja, za katerega je med drugim značilna okoliščina, da je zakon podprla tudi Demokratična stranka levice, ki je sicer v opoziciji. Za reformno zakonsko besedilo, ki so ga med obravnavo bistveno izboljšali, so glasovali Severna liga, Ljudska
Deželni radio bo posvetil niz oddaj primorskim Slovencem
TRST - »Gli Sloveni del Litorale« je naslov niza osmih radijskih oddaj, ki jih bo deželni Rai namenil problematiki Primorskih Slovencev. Niz, ki se bo začel v sredo, 25. t.m. ob 15.30 in se bo nadaljeval vsako sredo, razen tretje srede v mesecu, je pripravila Lilla Cepak in nosi podnaslov »Zapisi o imaginariju spreminjajoče se identitete.«
Avtorica sama utemeljuje izbiro podnaslova in sam smisel programa, ki bo v vsakem poslavju predstavil vrsto Slovencev izhajajoč iz njihovega odnosa do italijanske večine. Slovenci na tem teritoriju, ugotavlja Lilla Cepak, so vedno živeli v večjezikov-nem svetu in so kljub temu, da so ohranili svojo identiteto, vsrkali tudi jezik in kulturo drugega. Toda ali je možno govoriti o »dvojni pripadno-
sti«? In kako so nanje vplivale nedavne spremembe, začenši z nastankom nacionalne države Slovenije?
Avtorica v predstavitvi oddaje, ki je seveda namenjena pretežno italijansko govorečim poslušalcem, razlaga, kako Slovenci nikakor niso monoliten blok, ampak imajo, kot sicer vsi drugi, različne interese in delujejo tako v lastnih organizacijah kot v drugih okoljih. Mnogi so totalno vključeni v italijanski ambient, berejo v italijanščini itd. Ali so torej zmožni tolmačiti stvari »z dvojnim pogledom«, se sprašuje Cepakova.
Gost prve oddaje bo sen. Darko Bratina, sledili bodo intervjuji z novinarko Barbaro Gruden, s slavistom Miranom Košuto, s psihoanalistom Pavlom Fondo, z zgodovinarko Marto Ivašič in drugimi.
stranka, Forza Italia, republikanci, UDC, Zeleni in - kot rečeno - DSL, proti MSI-NZ, Stranka komunistične prenove, CCD, socialisti, LAF ter neodvisna Sdraulig in Larise, vzdržal se ni nihče, Chiarotto (LS) pa se glasovanja ni udeležil. Skratka, zakon je prodrl s 35 glasovi proti 17.
Načelnik skupine DSL Renzo Travanut, ki je v minuli zanonodajni dobi predsedoval deželni vladi, je povoljno stališče te stranke do zakona št. 40 utemeljil z dejstvom, da gre za resnično reformatorsko dejanje v korist celotnega prebivalstva; ni sicer popoln, je dodal, vendar njegove svetle plati prevladujejo nad senčnimi. Vodja skupine LpT Gianfranco Gambas-sini je po glasovanju dejal, da je zakon prodrl z... »bolgarsko večino«. Travanut je na to posredno odgovoril z naslednjo izjavo: »Našega glasu ne gre razumeti kot poskus zrušenja sedanje večine v deželnem svetu, temveč zgolj kot priznanje, da predstavlja ta zakon pomemben korak naprej pri reševanju problemov, ki tarejo deželni zdravstveni sistem.«
Zakon, zaradi katerega bodo predali drugačnemu namenu bolnišnice v Čedadu, Maniagu in Guminu, ali jih celo zaprli, je odbornik Gianpiero Fasola (SL) označil kot sredstvo za okrepitev in racionalizacijo zdravstvene oskrbe -tudi na teritoriju - ter za ovrednotenje specialističnih služb.
PODBONESEC - V domači gostilni se je na drugem občnem zboru Planinske družine iz Benečije zbralo nad sedemdeset članov in ljubiteljev gora. Ze ta podatek jasno kaže na uspešen obračun beneških planincev, če pomislimo, da so z organizirano obliko dela pričeli novembra 1992.
Beneških planincev je danes že nad 150 in njihovo število se iz meseca v mesec veča, tako kot se veča njihova dejavnost.
Na skupščini je predsednik beneških planincev Ezio Goscgnach orisal dejavnost skupine, ki si je za naslednje obdobje zadala tri osnovne cilje: zgraditev planinske koče v Benečiji, razširitev planiške dejavnosti tudi na Terske doline in Rezijo ter posvečanje večje pozornosti mladim članom, predvsem učencem in dijakom.
Občnega zbora v Pod-bonescu sta se udeležila tudi Rajko Slokar, ki je prinesel pozdrav Planinske zveze Slovenije, ter Zdravko Likar za planince iz Gornjega Posočja, s katerimi Benečani tesno sodelujejo. Na skupščini so izvolili tudi odbor, ki bo imel nalogo voditi beneško planinsko družino. V njem so Ezio Gosgnach, Germano Cendou, Dante Cencig, Fabio Ciccone, Michele Coren, Fabiano in Mario Gosgnach, Alessan-dro Lizzi in Igor Tul. (r.p.)
Na sliki: predsednik Planinskega društva iz Tolmina izroča spominsko sliko predstavnikoma Planinske družine iz Benečije Igorju Tulu in Micheleju Corenu med občnim zborom v Podbonescu
Bogdan Berdon
Pravno stanje jezikovnih
pravic
Slovencev v Italiji 62.
Ustavno sodišče poudarja, da je »jezik vsake narodnostne skupine bistven razpoznavni znak samega ustavnega pojmovanja manjšine« (Razsodba Ustavnega sodišča št. 62/92).
»Poudarek je na jeziku manjšin, ki je posebna vrednota. To pa ne pomeni, da Ustava ne ščiti tudi ostalih značilnosti manjšin (običaji, navade, kulturne vrednote itd). Vse te vrednote so zaščitene v številnih ustavnih predpisih, predvsem pa v členih 2 in 3, ki določata enakopravnost vseh državljanov ne glede na spol, rod, jezik, vero itd., in ki obvezujeta državo, da jamči nekršljive pravice posameznikov in socialnih skupnosti, med katere spadajo tudi manjšine.
Člen 6 izrecno dviga jezik manjšin na ustavno vrednoto, ki jo je treba zaščititi s posebnimi predpisi. Ustava predpostavlja, da manjšina lahko spremeni ali opusti nekatere značilnosti (na primer, stare navade in običaje). Ne more pa spremeniti ali opustiti svojega jezika, ker bi sicer izginila kot manjšina.« (Bogdan Berdon, O uporabi slovenščine na sodišču, Most,
1972, str. 14-17).
Prav zato pa je »doklada za dvojezičnost« povzročila že navedene motnje celo pri vrhunskih predstavnikih »ustavnega loka«. Napad na »doklado za dvojezičnost« je napad na ustavno vrednoto, na Ustavo.
7) OKROŽNICA PREDSEDSTVA MINISTRSKEGA SVETA Z DNE 2.12.1987 N.P. 718/8/93.5/40/CR/200.
Predsedstvo vlade je tedaj poseglo s predmetno okrožnico, po navdihu iz Trsta, da bi v kali zatrlo polemiko in pomirilo preplašene krajevne politične veljake. Okrožnica že uvodoma navaja, naj bi obravnavano »raztegnitveno določilo (člen 60) povzročilo določene dvome« (»La pre-detta norma di estensione (art. 60) ha fatto sorgere talune perplessita«), saj »je izoblikovano besedilo pustilo prostor za razlagalno razširitev ekonomskih ugodnosti tudi na druge primere sožitja različnih etničnih skupin«. (»La formulazione del testo ha lasciato spazi interpretativi p er estensioni del beneficio economico ad al-tre situazioni di coesistenze di gruppi etnici diversi«),
»Nujno je, da Predsedstvo ministrskega sveta, v okviru svojih usmerjevalnih in koordinacijskih pristojnosti po členu 95 Ustave, določi - da bi uresničil usmeritev poenotenega izvajanja - katere upravne ustanove pridejo v poštev ter količino in kakovost omenjenih predpisov«. (»Si ritie-ne necessario che questa Presidenza del Consiglio dei Ministri, nell’ambito delle funzioni di indirizzzo e cordinamento di cui alTart. 95 della Costituzione, precisi -al fine di attuare un indirizzo applicativo
uniforme - quali siano le amministrazioni interessate e le dimensioni qualitative e quantitative del contenuto delle disposi-zioni in parola«).
Predsedstvo vlade je kajpada preskrbelo za tako »tolmačenje«, ki je pomirilo zapre-paščene tržaške politike in »zatrlo v kali nevarno polemiko«, saj so okrožnice obvezne v notranjem službenem razmerju.
Se vedno, kljub bridkim izkušnjam, verjamemo, da imajo vsaj besede določen pomen. Tudi naše prirojeno spoštljivo razmerje do oblasti nas pri tem zavaja v zmoto. Ob prebiranju listine samega Predsedstva vlade, ki se sklicuje celo na 95 člen Ustave, je prvi vtis »dober«, saj prav ta člen nalaga Predsedniku ministrskega sveta, da skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve«. (»Mantiene Tunita di indirizzo politico ed amministrativo«). Poleg tega pa sama obravnavana okrožnica dodaja, da je Predsedstvo rimske vlade hotelo »mesničiti enotno izvajalno usmeritev« (»attuare un indirizzo applicativo uniforme«), V prvem hipu smo dojeli te besede v dobesednem pomenu, da naj bi namreč Predsedstvo vlade uvedlo enotno upravno in politično usmeritev do vseh manjšin, tudi do slovenske manjšine. A zmotili smo se, kajti niti besede nimajo več prvotnega pomena in gre za navadno nametavanje izrazov, ki naj bi okrasili dejansko diskriminacijsko »okrožnico« Predsedstva vlade. »Poenotenje usmeritve itd.» pomeni dejansko v izrazni izprijenosti rimske vlade prav nasprotno: »diskriminacijska usmeritev do Slovencev« v primerjavi z Južno Tirolsko in Dolino Aosta.
(Se nadaljuje)
PISMO UREDNIŠTVU
Ob publikaciji Borisa Fillija
Po telefonskih kritičnih intervencijah sem odprla knjižico Borisa Fillija: »Da ne bi pozabili, Slovenija ni nikomur nič dolžna,« ki jo je konec lanskega leta založila Založba Lipa v Kopm v 50000 izvodih. Na strani 13, v poglavju Druga svetovna vojna, avtor piše: »Miloš Skalič navaja v Republiki 15. novembra 1994 podatke, ki jih je povzel po Milici Kacin-VVohinz: ”Samo v Ljubljanski pokrajini so italijanski vojaki do 1943 leta pobili... ustre-
lili... poškodovali... porušili...”, itd. Nato dr. Filli nadaljuje s prepisovanjem Skaličevega teksta, s podrobnejšimi podatki italijanskih vojnih zločinov v okupirani Ljubljanski pokrajini, (ne vem po kakšni logiki se je v tej pokrajini znašla Idrija), ne da bi ga dal v navednice in ne da bi citiral avtorja: SkaliCa. Vse te podatke, za katere Skalič ne navaja vira, naj bi torej po Filhju zapisala jaz. Ni mogoče verjeti, da gre samo za malomarno branje Skaličevega teksta. Takole piše Skalič v svojem prvem nadaljevanju članka "Koliko so nam dolžni Italijani? ” v Republiki 15. novembra: ”V Svobodni misli št. 17 dne 10.9.1993 je izšel članek izpod peresa dr. Milice Kacin VVohinz z naslovom ”Iz zgodovine Primorskih Slovencev 1918 - 1943”... Najprej pa nekaj podatkov iz časa vojne v letih 1941-1943 v Ljubljanski pokrajini: ...” Od tu naprej torej prepisuje Filli "podatke, ki jih je prevzel (M. Skalič) po Milici Kacin-VVohinz". Nikoli nisem zapisala podatkov, ki so pod mojim imenom navedeni v citiranem Fillijevem spisu. Ne raziskujem zgodovine Ljubljanske pokrajine, pač pa Primorske, kar je razvidno tudi iz Skaličevega članka, vendar Filli v poglavju o Primorski "Med obema vojnama” mojega imena ne omenja. Kdorkoli piše o Ljubljanski pokrajini med drugo svetovno vojno bi moral uporabiti znanstvena dela
dr. Iva Juvančiča in dr. Toneta Ferenca in navajati znanstveno dognana dejstva še posebej, ko gre za statistične podatke. Ne spuščam se v druge napake in pomanjkljivosti Fillijevega (pa tudi Skaličevega) zgodovinskega prikaza, zaradi katerih bodo morda publikacija, Skaličev in podobni spisi zgrešili namen.
*■ Zal, nisem reagirala že na članek Miloša Ska-liča, (pismo avtorski agenciji je ostalo v predalu), ki je v Republiki v štirih nadaljevanjih, 16.,
17.,	18. in 19. novembra 1994, brez moje vednosti objavil moj zgoraj omenjeni tekst o Primorski, ki ga je samovoljno selekcioniral in naslovil "Koliko so nam dolžni Italijani? “, da bi dokazal "fašistični požigalni in zločinski značaj”. Razen prav na začetku, (16. novembra), mojega dobesednega teksta ne zapisuje v navednicah, ga ne spremlja z lastnim veznim tekstom, pa tudi nikjer več, ne v posameznih številkah Republike, ne na koncu ponatisa, ne ponovi mojega avtorstva. Tako bi lahko nekdo vse v mojem tekstu navedene podatke pripisal Skaliču ali kar je še huje, lahko bi meni pripisal njegov "Namesto sklepa. Sedaj pa se vprašajmo, kdo je komu kaj dolžan...”, podobno kakor je že storil dr. Boris Filli z manj dvoumnim Skaličevim uvodom in zaradi česar moram, skrajno nejevoljno, pisati te vrstice. Pisati pa jih moram predvsem v zaščito znanstvene reputacije slovenskega zgodovinopisja, ki je edino orožje proti potvarjanju zgodovine nekaterih piscev na drugi (pa tudi na naši) strani in od katerega so soodvisni bodoči dobrososedski odnosi. Za navedene (in ne navedene) napake sta soodgovorni uredništvi Repub'ike (avtorske pravice) in Založbe Lipa, ki bi, po dosedanjih pravilih morala strokovne tekste dati v recenziranje. Pričakujem opravičila.
Milica Kacin-VVohinz
LIRA

___________RIM / PODATKI ZAVODA ISTAT ZA PRVIH ENAJST MESECEV 1994
Industrijska proizvodnja počasi, a stalno narašča
Se prav posebno ugodno se razvija avtomobilsko industrijo
RIM - Osrednji statistični zavod ISTAT je včeraj podrobne objavil podatke o gibanju industrijske proizvodnje, ki le Se potrjujejo, da se gospodarski trend v Italiji polagoma izboljšuje. V novembru lanskega leta je bil indeks proizvodnje za 7% višji kot novembra 1993, v vseh enajstih mesecih 1994 pa se je proizvodnja povečala za 4,8% v primerjavi z ustreznim obdobjem prejšnjega leta. Ni pa zane-uiarljiva okoliščina, da je bila lanska novembrska proizvodnja za 0,4% manjša od oktobrske.
Porast industrijske proizvodnje v prvih enajstih mesecih lanskega leta so zabeležili na skoraj Vseh področjih: proizvodnja osebnih avtomobilov se je Povzpela za 31, 3%, proizvodnja pisarniških strojev in strojev za obdelavo podatkov je poskočila za 23,
6%, proizvodnja gumija in plastičnih mas je narasla za 12, 9%, proizvodnja mehanskih strojev in aparatov se je povečala za 11, 8%, proizvodnja oblačil in raznovrstnega tekstila je napredovala za 10, 8%,
Proizvodnja kovin se je zboljšala za 10, 2%, izkop rud se je dvignil za 8, 4%, proizvodnja kovinskih izdelkov se je vzpela za 8, 2%, proizvodnja obutev,
Usnjenih izdelkov in strojarskih proizvodov nasploh za 8,1%, proizvodnja električnega toka in plina za 7,
7%, lesa in lesnih proizvodov za 7,5%, papirja in založniških proizvodov za 3,7%, kemikalij in sintetičnih vlaken za 2, 9%, živilskih proizvodov in tobaka za 1,1% ter električnih aparatur in optičnih aparatov
za 0, 7%.
Poslabšanje pa so zaznamovali na sledečih področjih: telekomunikacije in radiotelevizija -12, 8%,
Petrolejska industrija -4%, prevozna sredstva (razen osebnih avtomobilov) -3, 2% itd.
Proizvodnja investicijskih dobrin se je povečala za 8, 6%, proizvodnja potrošnih dobrin za 7, 5%, proizvodnja drugih dobrin pa za 6, 3%.
Borza navzgor lira pa navzdol
MILAN - Na mednarodnih deviznih trgih je včeraj pozornost veljala dolarju, ki je povsod nazadoval, kar pripisujejo okoliščini, da bo ameriška zvezna banka skoraj gotovo povišala obresti. Vrednost zelenega bankovca je zaradi tega prvič po dveh letih zdrknila pod 1.600 lir (1.599,
03), kar pa ni bilo v nobeno uteho italijanskemu denarju, ki se je še oslabil. Marka je namreč včeraj veljala 1.056, 16 lire (1.050 v četrtek in 1.059 v sredo), francoski frank 304, 87 lire (304, 08), funt šterling 2.535 lir (2.529), nizozemski gulden 941 lir (936), danska krona 267 lir (266), švicarski frank 1.257 lir (1.245) in eku 1.994, 95 lire (1.989).
Pač pa se je indeks Mibtel na mi-
lanski borzi povzpel za 0, 85% na 10.760. To se je zgodilo po zaslugi zmernega optimizma poslovnežev kar zadeva usodo Dinijeve vlade. Obseg poslov se je sicer zmanjšal na protivrednost kakšnih 830 milijard lir, saj so operaterji upravičeno oprezni in ne marajo tvegati.
______KLJUB VSE BOLJ AGRESIVNI KONKURENCi AZIJSKiH DRŽAV____
Rekorden porast italijanskega izvoza zlatih in dragocenih predmetov
Na specializiranem sejmu »Vicenzaoro« obračun uspehov v tem sektorju
Marko NValtritsch
VICENZA - Italijanski izvoz zlatih in dragocenih predmetov je lani dosegel vrednost skoro 6.000 milijard lir, kar pomeni približno tri odstotke več v primerjavi z letom 1993, ki je v tem oziru bilo zares rekordno. Podatek, pa čeprav ni še dokončen, so objavili ob priložnosti prve-8a letošnjih sejmov, ki jih prirejajo na gospodarskem razstavišču v Vicenzi, ki je eno od treh središč zlatarske industrije v Italiji. Ta pozitivni podatek so v Italiji zabeležili kljub dejstvu, da postajajo države, v katerih je cena delovne sile zelo nizka in kjer oblikovalci zlatih pred-metov kažejo veliko intenzivnosti, vedno bolj agresivne. Poleg azijskih držav v zadnjem času Prihaja v ospredje Turčija, kjer so domači (n tuji podjetniki veliko investirali v zlatarsko industrijo.
Velja povedati, da so v VVorld Gold Councilu, konzorciju, ki v Evropi
zastopa južnoafriške producente dragocenih predmetov, prepričani, da je »zlatarska Italija« nad vse živa in živahna, pa čeprav se čisti dobički v podjetjih te stroke znižujejo zaradi vse ostrejše tuje konkurence.
Sejmi v Vicenzi, imenovani »Vicenzaoro«, so najpomembnejši te vrste na svetu. Zaradi tega se na njih pojavljajo tako producenti kot trgovci. Število obojih rase iz leta v leto. Pomembno je, da trgovci, seveda predvsem grosisti, naročajo blago do šest mesecev. V prejšnjih letih je sicer bilo boljše, saj so naročila segala do dobe enega leta. Kriza zadnjih let v vsem svetovnem gospodarstvu pa je trgovce prisilila, da morajo biti preudar-nejši, saj ni v njihovem interesu, da bi kopičili zaloge.
Pred letom dni smo poročali o izrednih številkah izvoza zlatih in dragocenih predmetov.
Botrovala mu je nizka vrednost italijanske lire, kar je sicer razvidno pri vsem italijanskem izvozu. Poročali smo tudi, da se je kar za 30 odstotkov zmanjšala prodaja dragocenih predmetov v Italiji. Lani je bilo opaziti, da se je stanje v italijanski trgovini izboljšalo. O predlanskih nizkih številkah nihče ne govori več. V poštev za prodajo na italijanskem trgu pridejo predvsem zlati in dragoceni predmeti izdelani doma. Rahlo, kot smo Ze omenili, se je povečal tudi izvoz. Sicer pa je treba vedeti, da je ta zelo pomemben. Kar 70 odstotkov teh predmetov, izdelanih v Italiji, gre v izvoz. Tudi zaradi tega, to še enkrat ponavljamo, ker je lani cena grama zlata bila 19.800 lir, leta 1992 pa samo 13.348.
V Vicenzi računajo, da je lanski izvoz iz Italije dosegel 6.000 milijard lir. Do konca septembra, v devetih mese-
cih, je ta dosegel 4.795 milijard.
Pomembni so azijski trgi. Hong Kong je še zlasti važen. Tja je lani šlo za 12, 5 odstotka več vrednega blaga kot pred letom dni, v skupni vrednosti 300 milijard. Podatek velja za 9 mesecev. V istem času so za 205 milijard lir izdelkov izvozili na Japonsko. Povišek je bil v tem primeru kar 48-odstoten. Pričakovali so še več, žal pa niso upoštevali potresa, ki je prizadel Japonsko, in ki bo najbrž negativno vplival tudi na tovrstni uvoz v to državo.
Hong Kong je zelo pomemben za prodor na kitajski trg, ki se šele odpira. Kljub temu pa so upravitelji sejma v Vicenzi finančno podprli tudi obisk italijanskih zlatarjev in draguljarjev na Kitajskem. V Vicenzi namreč polovico iztržka velesejemskega dobička (lani so ga imeli za 4 milijarde lir) namenijo promociji sejma in raz-
stavljalcev na njem. Lani so 500 milijonov lir porabili za štiridnevno promocijo italijanskih zlatarjev v Šanghaju. V nekem tamkajšnjem hotelu je 50 italijanskih zlatarjev kitajskim trgovcem razkazovalo svoje blago. Da je bila prireditev pravilno zamišljena je dokaz tudi v tem, da so v kitajskem velemestu istočasno bili tudi švicarski urarji, ki so prav tako ponujali svoje kvalitetne me.
Za Vicenzo pa to ni vse. Združenje »Vicenzaoro«, v katerem so tako sejmarji kot producenti, je sklenilo sporazum z univerzo Ca Pose ari v Benetkah. Svetovno priznana univerza naj bi na razne načine pomagala producentom. 2e v tem akademskem letu, v okviru diplomskega tečaja za ohranitev kulturnih dobrin, bodo uvedli lekcije o zgodovini zlatarstva. Univerzi bodo letno namenili prispevek 40 milijonov lir.
PON TOR	SRE	ČET	PET
1602,8 1601,9 1616^ 1611j6 159T
1013,8	1017,7 1059,2 10'0,3 105p5
_______	J*. Jm

■
NOVICE
Kmalu privatizacija nekaterih avtonomnih skrbstvenih zavodov
RIM - Skoraj botovo bodo že marca letos stekle privatizacije avtonomnih skrbstvenih ustanov nekaterih prostih poklicev, časnikarjev in me-nadzerjev industrijskih podjetij. Zagotovila o tem je dal glavni ravnatelj na ministrstvu za delo Giuseppe Borgia na okrogli mizi v Rimu. Ministrstvo bo namreč do konca februarja preveril statute in nove pravilnike, ki bodo mejevali delo ustanov, potem ko bodo iz javnega sektorja prešle v zasebnega. Preverjanje poteka vzporedno tudi na ministrstvu za zaklad, tako da bi morca privatizacija teh ustanov lahko že postala stvarnost.
Kot je povedal visoki funkcionar, bodo najprej privatizirali avtonomno blagajno časnikarjev Inpgi, takoj potem pa še skrbstveni zavod notarjev.
Družba za pomoč italijanskim podjetnikom v vzhodnoevropskih državah
BENETKE - Na pobudo nekaterih združenj podjetnikov so v Mestrah ustanovili družbo Eu-ro In & Partners, katere naloga so revizijski pregledi in ugotavljanje pravilno sestavljenih proračunov in obračunov italijanskih podjetij, ki delujejo v vzhodnoevropskih državah. Podjetje se naslanja za vsedržavno zvezo obrtnikov.
V	zadnjem času je namreč vedno več italijanskih podjetij, še zlasti majhnih in srednjih, ki so ustanovila podružnice ali mešana podjetja v Sloveniji, na Madžarskem, na Češkem, na Poljskem, v Romuniji in tudi v Moldaviji. Med temi jih je sorazmerno največ iz dežele Veneto. Italijanski podjetniki pa se ne znajdejo v velikokrat nejasnih zakonih omenjenih držav. V vsaki teh veljajo drugačna pravila.
Podjetje v Mestrah se naslanja na mednarodno agencijo Euro In & Consulting. Podružnice podjetja iz Mester bodo ustanovili v vseh omenjenih 6 državah. Sodelovali bodo z domačimi partnerji, ki bodo imeli 51 odstotkov, preostalih 49 pa bodo v lasti podjetja v Mestrah. (mw)
V	Padovi »Incontri moda«
PADOVA - Na sejmišču v Padovi bo od 12. do 14. fabruarja prireditev z naslovom »Incontri moda«. Na njej bodo sodelovali predvsem domači industrijski in obrtni proizvajalci, ki hočejo na tak način vzbuditi pozornost nase. To je ena novih pobud sejemske ustanove v Padovi, ki hoče ovrednotiti gospodarstvo domače in sosednih pokrajin. Nadejajo si, da bo prireditev vzgudila tudi zanimanje širših krogov, še zlasti iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. (mw)
ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ ^IUBIJANjg V FRANKFURT J^ONDON j^jUNCHEN piANBUL jyjQSKVG ]£0PENHAGEN pARIZ piM gKORIE gPLIT JIRAN0 pUNA.1 ^ URIC H
Rezervacije In informacije:
ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
SLOVENSKA KRONIKA
Sobota, 21. januarja 1995
SEŽANA / OBČINSKI SVET
Repiča izvolili za tajnika
Župan sije v zvezi s kandidaturo Kovačičeve kasneje premislil
Na včerajšnji drugi seji sežanskega občinskega sveta, ki se je je udeležilo vseh dvajset svetnikov, so najprej izvolili tajnika občine. Na to mesto je bil s tesno večino izvoljen Jurij Repič, elan občinskega IS nekdanje občine.
Tako kot v drugih novih občinah tudi v sežanski pri teh volitvah ni slo brez zapletov. Zupan doktor Benjamin Jogan je sprva na ta položaj hotel predlagati nekdanjo tajnico na sežanski občini Sonjo Kovačič, a je pozneje svojo ponudbo umaknil. Tudi pri kandidaturi Jurija Repica ni šlo brez strankarskih očitkov. Burna razprava, v kateri ni manjkalo grobih besed, se je umirila pri drugih točkah dnevnega
reda. Tako so skoraj brez razprave sprejeli predlog spremembe odloka o obveznem zbiranju odpadkov in čiščenju javnih površin. Pri tem so predvsem opozorili na carinsko cono, skozi katero gre dnevno veC kot tisoC tovornjakov, ki za seboj puščajo onesnažen prostor.
Določili so tudi pogajalsko skupino, ki naj v najkrajšem Času pri republiškem skladu za razvoj doseže pogoje za prenos sredstev iz podjetja BTC Terminal na sežansko občino. Sklenili so podpreti predlog vršilca dolžnosti načelnika upravne enote Sežana Davorina TerCona za pooblaščence, ki bodo v prihodnje pristojni za sklepanje zakonskih zvez.
Vojko Cuder
_______ PIRAN / SPOR______
Kam sodi sedem delavcev?
Razhajanja med županom in načelnico upravne enote
Zupan piranske občine Franko Fičur je prejšnji teden s posebno odredbo med drugim določil, da so posegi v prostor lokalnega pomena v pristojnosti občine Piran in njene uprave in da je vsakršno ukrepanje za prevzem pristojnosti, delavcev in sredstev, ki ni predhodno dogovorjeno z organi občine Piran, neveljavno.
Vršilka dolžnosti načelnice upravne enote Phana Vojka Delak - Bole pa je na podlagi svojih pristojnosti in zadolžitev izdala sklep o prevzemu delavcev občinske uprave v upravno enoto, torej v okrilje državne uprave. Delakova pravi, da ni imela možnosti usklajevati z županom, kateri delavci bodo po novem državni, kateri pa občinski. Ta neusklajenost je povzročila, da si 7 delavcev lastita tako načelnica kot Zupan. Med temi so tudi trije, ki so v dosedanji občinski upravi izvajali različne
upravne postopke v zvezi z gradbenimi dovoljenji in druge podobne naloge.
»Po zakonu sem dolžna zagotoviti opravljanje teh nalog v upravni enoti, Cesar brez teh treh delavcev ni mogoCe. Glede ostalih Štirih delavcev bi se morda še lahko dogovarjali, ker niso neposredno povezani z upravnimi postopki« pravi Delakova in poudarja, da tu ne gre za kakšen spor med njo in županom, paC pa samo za napačno razumevanje zakonodaje na eni strani.
Župan Franko Fičur se sklicuje na zakon o lokal-
ni samoupravi, po katerem v pristojnost občine sodi tudi gospodarjenje s prostorom. Vendar pa se to nanaša na planske in podobne akte občine, medtem ko za upravne postopke občine nimajo nobenih pooblastil, meni Delakova. V razreševanje zapleta se je že vključilo ministrstvo za okolje in prostor, ki je zaprosilo ministrstvo za notranje zadeve in vladno službo za lokalno samoupravo za ukrepanje. Določbe statutarnega sklepa občine Piran, ki so podlaga županovi odredbi, naj bi odpraviti, če ne drugače s postopkom na Ustavnem sodišču. Zupan pa pričakuje, da ga bodo v tem kompe-tenCnem sporu podprti tudi občinski svetniki.
Boris Vuk
LOGATEC / OBČINSKI SVET
Sprejeli so županov predlog o občinski upravi
Na izredni seji se je v Logatcu včeraj sestal občinski svet, ki je dnevni red uvrstil predlog začasnega akta o organizaciji občinske uprave, predlog statutarnega sklepa o delovanju občine ter imenovanje novih elanov sklada stavbnih zemljišč.
Akt o začasni organizaciji občinske uprave, ki ga je predlagal logaški župan Slavko Brenčič poleg občinskega tajnika, ki še ni imenovan, predvideva še osem zaposlenih. Po mnenju župana bo občinska uprava delovala kot enovit občinski urad, v skladu s funkcionalnimi potrebami občine, ne po resorskem načelu. Občinske službe naj bi zaposlovale dva delavca na področju financ, dva za pripravo prostorsko ureditvenih aktov komunalnega gospodarstva, sekretarja občinskega sveta, vodjo glavne pisarne in administrativno
delavko, občinskega redarja ter hišnika. Na včerajšnji seji je bilo veC pomislekov izraženih v zvezi s poklicnim opravljanjem županske funkcije, za katero se je odločil logaški župan, ki pa se ne strinja z dejstvom, da o plaCah občinskih uradnikov odloča občinski svet. Pri razpravi o statutarnem sklepu je bilo največ polemičnih mnenj izraženih ob določanju delovnih teles občinskega sveta, kjer je na koncu prevladal predlog o ustanovitvi dveh odborov. Tako bo področje makro infrastrukture in gospodarstva pokrival devetčlanski odbor, v katerega so vključeni tudi zunanji sodelavci, prav tako tudi odbor za družbene dejavnosti, ki vključuje področje šolstva, zdravstva, Sporta, kulture, društvenih ter drugih dejavnosti, ki so organizirane na ravni občine.
Roman Bric
PODGRAD / ZDRAVSTVENA POSTAJA
ILIRSKA BISTRICA / GALERIJA NA VIDMU
Denar za dokončanje še ni zagotovljen
Prostori v stari postaji so dotrajani in nefunkcionalni
Od slikarskih in kiparskih do fotografskih razstav
Vrata galerije so odprta domačim in tujim ustvarjalcem - Popestritev kulturnega dogajanja
V Podgradu bodo spomladi začeli graditi novo zdravstveno postajo. Prostori v sedanji so namreč dotrajani in nefunkcionalni. Za novogradnjo je za zdaj zagotovljenih le slabih 10 milijonov tolarjev republiškega in občinskega denarja, kar pomeni, da bodo s tem denarjem lahko objekt le spravili pod streho.
V domu na Vidmu, nekdanjemu domu JLA, že dobrega pol leta deluje nov likovni razstavni prostor - galerija na Vidmu. Ta postaja vse bolj uveljavljen kulturni prostor, v katerem se skoraj mesečno izmenjujejo različne razstave in drugi kulturni dogodki.
Na ilirskobistriški občini so nam povedati, da je za gradnjo zdravstvene postaje ministrstvo za zdravstvo lani zagotovilo 6 milijonov tolarjev, približno 3,5 milijona sredstev pa bo šlo iz občinskega proračuna oziroma sklada stavbnih zemljišč. S tem denarjem pa bodo lahko izvajalci objekt zgradili le do tretje gradbene faze, kar pomeni,
da bodo novogradnjo spraviti pod streho. Viri financiranja za dokončanje zdravstvene postaje so ta hip še pod vprašajem. VeCji del denarja za dokončanje naložbe bo v letošnjem proračunu verjetno moral poiskati nov občinski svet, nekaj ga bodo poskušati dobiti še od države, manjši del pa nameravajo iztržiti tudi s prodajo stavbe, v kateri je
zdaj zdravstvena postaja. Ta je zaradi nefunkcionalnosti in dotrajanih prostorov že nekaj časa neprimerna za nudenje ustreznih zdravstvenih storitev.
NaCrti in izračuni so pokazati, da bi bila adaptacija obstoječe stavbe dražja od novogradnje, zato so v centru Podgrada (za pošto) poiskali novo lokacijo. Nov zdravstveni objekt bo, ko bo končan, služil skoraj dva tisoC prebivalcem v KS Podgrad, Starod in drugim brkinskim vasem, ki gravitirajo na to območje.
Mateja Godejša
V galeriji na Vidmu se je doslej zvrstilo sedem razstav. Najodmevnejša je bila slikarska Postojnčana Erika Lovka ob odprtju galerije v juniju. Za njim sta se občinstvu predstavila domačina Jože Šajn in Danilo Gašperšič. Gostili so tudi Argentinko, slovenskega rodu, Beatriz Tomšič Čerkez (akademsko slikarko) in hrvaškega kiparja Antuna Kneževića. Zanimiva popestritev je bila fotografeka razstava foto krožka Žensk iz
Sežane, pred novim letom pa se je na prodajni razstavi s svojimi deti predstavilo 12 avtorjev s Primorske in tudi
od drugod. Organizatorji razstav si prizadevajo, da bi bile le-te Čimbolj raznovrstne, tako po likovnih zvrsteh, tehnikah, tematiki kot tudi po generaciji, ki ji pripada posamezni avtor. Čeprav so biti doslej gostje razstav večinoma Primorci, pa galerija odpira vrata tudi ustvarjalcem
od drugod, celo iz tujine. Tako bo kot prva letos razstavljala zamejska slikarka iz Trbiža Patricia Devide.
»Sodec po obisku dosedanjih razstav in dveh literarnih večerov, lahko rečemo, da se je galerija kar »prijela«, saj se otvoritev udeleži kakih 50 do 70 ljudi, razstavo pa si ogleda med 200 in 400 obiskovalcev«, je povedal direktor podjetja Kaste! Jožef Siene. Opaziti pa je, da ljudje tovrstnega dogajanja Se niso navajeni, saj podobnega prostora, razen kluba Hodnikov mlin, ki pa je namenjen bolj mladi generaciji, v Ilirski Bistrici doslej ni bilo, dodaja Siene. Mateja Godejša
Dom na Vidmu je pred dvema letoma vzelo v najem podjetje Kaste! iz Ilirske Bisbice, ki se je obvezalo, da bo objekt v celoti obnovilo. Doslej jim je s pomočjo podnajemnikov uspelo obnoviti približno tretjino prostora, v katerem so poleg galerije našle prostor Se različne trgovske dejavnosti. Druga tretjina doma je oziroma bo namenjena kulturi. V njej predstavlja glavnino prostora dvorana, ki jo prav zdaj preurejajo, za prve kino in gledališke predstave pa bo, Ce bo šlo vse po sreči, nared konec februarja.
IDRIJA / OBČINSKI SVET
Nekdanji B ni bil pristojen za sprejemanje rebalansa občinskega proračuna
Svetniki šo bili nezadovoljni s poročilom prejšnje občine
Tako kot dan poprej občinski svet v Cerknem, so se tudi idrijski občinski svetniki včeraj seznaniti s poročilom o proračunski porabi in obveznostih, ki jih je bivša občina zapustila novima občinama.
Medtem, ko so cerkljanski svetniki ugotavljati, da je bila večina projektov v preteklosti zgrajenih na ozemlju sedanje idrijske občine, pa so Idrijčani opozoriti na nedopustno prelivanje proračunskih sredstev iz mestne komunalne dejavnosti v korist cestne infrastrukture, ki se je gradila zlasti na podeželju.
Svetnik Vojko Božič je opozoril, da izvršni svet ni bil pirstojen za sprejemanje proračunskega rebalansa, od nekdanjih občinskih služb, ki jih je na seji predstavljal sedanji načelnik idrijske upravne enote Miran Vončina, pa so zahtevali celovito poročilo o vseh ob-
veznostih in najetih posojil, ki jih je bivša oblast zapustila novima občinama. Tako kot v Cerknem, so se v ra-
zpravi dotakniti tudi delovanja občinskih skladov, zlasti sklada stanovanjskih zemljišč, kjer se Idrijčani zavzemajo za čimpejšnjo ustanovitev samostojnega sklada. Z nekaterimi dopolnitvami so sprejeti odlok o začasnem financiranju ob-
činskega proračuna, kjer so največ pozornosti nameniti finanebanju strank in skleniti, da se stranke iz občinskega proračuna financirajo glede na štveilo mandatov v svetu, vendar ločeno za obe občini. V nadaljevanju so sprejeti tudi dopolnjen statutarni sklep o podaljšanju veljavnosti dosedanjih aktov in odlokov, pri čemer so do podrobnejše analize zadržali izvajanje projekta čisto mesto, odloka o dimnikarski dejavnosti in projekta plinifikacije, ki po mnenju nekaterih rti sprejemljiv. Idrijski župan Samo Bevk je svetnike seznanil z načrtovano organizacijo občinske uprave in za občinsko tajnico predlagal Jano Petrič, dosedanjo pravno svetovalko na idrijskem oddelku za gospodarjenje.
Roman Bric
Idrijski občinski svetnik Rasto Reven je kot predsednik nekdanje občinske komisije za javne finance občinskemu svetu predstavil pisne dokumente, ki po njegovem mnenju močno obremenjujejo vodjo občinske službe za urejanje prostora, Vinka Urbasa. Po njegovih navedbah iz priloženih dokumentov izhaja utemeljen sum, da naj bi ob pripravi prostorsko ureditvenih aktov, ki jih je v letu 1993 in 1994 izdelalo novogoriško podjetje AXA prejemal večkratno provizijo. Rasto Reven je predlagal, da se zoper omenjenega občinskega uradnika vloži zahtevek za premostitev in podrobneje preveri njegovo dosedanje delo ter morebitno vpletenost ostalih odgovornih občinskih funkcionarjev v času prejšnjega mandata, saj kljub večkratnim opozorilom niso ukrepali. Občinski svet je sklenil, da primer pred sprožitvijo nadaljmh postopkov presodi Se ustrezna pravna institucija.
Delavci Rotomatike še naprej bojkotirajo sobotno delo
SPODNJA IDRIJA - Po informacijah, ki so pricurljale iz proizvodnih oddelkov spodnjeidrijske Rotomatike, proizvodni delavci zaradi neuspešnih pogajanj z vodstvom še naprej bojkotirajo obvezno sobotno delo, ki ga je zaradi povečanih potreb in pomanjkanja proste delovne sile v idrijski občini uvedlo vodstvo Rotomatike.
Sklep o obveznem sobotnem delu je bil uveljavljen že v letu 1994, upravni odbor pa ga je podaljšal tudi v letošnjem letuTemu se je že prvo delovno soboto letos uprlo približno 40 delavcev v proizvodnji hermetičnega motorja, večji izostanek z dela pa so zabeležiti tudi v naslednjih sobotah.
Po besedah vodje tega dela proizvodnje Dušana Lapajne, je vodstvo s približno 240 delavci minulo sredo organiziralo informativni sestanek, na katerem so jih seznaniti s potrebami tržišča in ukrepi, ki narekujejo dodamo delo. Delavci so svojim predpostavljenim zastavili tudi veC drugih vprašanj v
Sobotno delo so uvedli zaradi potreh tržišča (Foto: R, Bric)
zvezi s službemmi avtomobili, nakupom Kendovega dvorca, s katerim upravlja Zena generalnega direktorja Ro-
tomatike, in privilegiji, ki jih domnevno uživa vodilni menedžment Rotomatike.
Roman Bric
SLOVENIJA
Sobota, 21. januarja 1995
13
GLASOVANJE O INTERPELACIJI O DELU OBRAMBNEGA MINISTRA
Preizkus demokratične procedure in živcev
LJUBLJANA - Kljub uvodnemu dogovoru poslancev, da bodo z odločitvijo o interpelaciji o delu ministra Jelka Kacina opravili v okvira včerajšnjega zasedanja, se je razprava zavlekla pozno v noč. Razloge in obtožbe v interpelaciji je predstavil prvopodpisani poslanec Ivo Hvalica, ki je vladi očital, da se je izognila odgovora na večino zastavljenih vprašanj in obtožb. Hvalica je omenil komunikacijske treninge, ki da so bdi pretveza za politično rentgeniziranje zaposlenih na MO. Ministrstvo naj bi pri organizaciji teh treningov ravnalo razsi-Pnisko, podobno kot velja tudi za (zlo) rabo službenih kreditnih kartic, plačevanje telefonskih Stroškov, naročnine za dnevno časopisje. Hvalica je tudi predlagal, da bi si poslanci ogledah sporne video posnetke.
Obrambni minister Kacin si je za odgovor vzel zelo veliko časa, uvodoma pa je vse obtožbe, ki mu jih očita interpelacija, označil za neutemeljene. Povedal je, da se je ob prevzemu dolžnosti po razrešitvi Janeza Janše zavedal, da bo to zelo zahtevno, njegov glavni motiv pa je bd profesionalni izziv in želja, da bi nadaljeval pri utrjevanju samostojne slovenske države. Zatr-
dil je, da ni nikoli preverjal političnih staliSč svojih podrejenih, glede očitanih kadrovskih sprememb in zamenjav pa je opozoril, da teritorialna obramba prerašča v slovensko vojsko, kar terja selitve častnikov in strokovnjakov tja, kjer so pač potrebni. Vsi novi poveljniki, ki jih je imenoval na predlog načelnika generalštaba Albina Gutmana in v soglasju z vrho-
vnim poveljnikom Kučanom, so že pod prejšnjim ministrom Janšo dobivali visoke ocene in bili povisevani, je dejal Kacin, zdaj pa so naenkrat slabi. Ostro je protestiral proti manipuliranju z visokimi častniki, ki opravljajo zelo zahtevne naloge. Glede očitane zlorabe službenih kreditnih kartic je povedal, da gre za običajno prakso v vladi, kadar njeni predstavniki potujejo v tujino. V spornih primerih je plačeval poslovne večerje in druge službene reči, ni pa- se osebno okoriščal. Od vseh letalnih ur s helikopterji in letali slovenske vojske so jih neuniformirani delavci ministrstva, tudi minister in njegovi sodelavci, po Kacinovih navedbah porabili 3, 7 odstotka. Za uvodničarjema so svoje mnenje povedah predstavniki poslanskih skupin v državnem zboru: nacio-
^ed vročo razpravo v parlamentu (Foto: Bojan Velikonja)
nalna desnica, ljudska stranka, krščanski demokrati, samostojna poslanska skupina in socialdemokrati so povedali, da jih Kacinov zagovor ni prepričal, zato bodo glasovali za interpelacijo. Liberalni demokrati in združena lista pa so Kacinu zagotovili podporo. Močno se je zapletlo pri predlogu Iva Hvalice, da naj bi si poslanci ogledah sporno video kaseto, čemur je odločno nasprotoval predsednik DZ Jožef Školč, češ da gre za nedopustno kršitev človekovih pravic. Sejo so za 15 minut prekinili, da bi si zainteresirani kaseto lahko ogledali v prostorih socialdemokratskih poslancev. V nadaljevanju pa je strasti ogrel Jože Pučnik, ki je z«nemško pedantnostjomavedel nova, presenetljiva dejstva, predvsem kronologijo presnemavanja sporne videokasete, kar naj bi naročil državni sekretar Žnidarič, ogledali pa naj bi si jo vodilni delavci MO, tudi minister. Pučnik je na tej osnovi Kacina obtožil, da je lagal tako poslancem kot slovenski javnosti. Nato se je oglasil Dragan Černetič in se vprašal, kako je mogoče, da se pogovarjajo o kreditnih karticah in telefonskih vohunih, ko pa je obrambno ministrstvo oCitno«prestreljeno»z vohuni iz stranke SDSS. Pozicijski poslanci so nato svoje nasprotnike izzvati, naj povedo kako so se dokopati do teh podatkov in naj navedejo imena tistih, ki so jim podatke priskrbeli. Zakoni in predpisi države bi morali preprečiti uporabo osebnih podatkov, je menil Igor Bavčar ter obtožil podpisnike interpelacije, da se držijo načela, kdor ni z nami, je proti nam ter se pri tem uporabljajo vsa sredstva. Socialdemokrati so nato Bavčarju in kasneje Ruplu očitati, da skuša-
JAT / KOMERCIALNI DIREKTOR OBTOŽUJE SLOVENIJO
Kako je JAT malo Ljubljano »povezal« z velikim svetom
BEOGRAD - Rajko Belič, komercialni direktor jugoslo-vanske letalske družbe JAT, je nedavno nenavadno ostro napadel Slovenijo zaradi sklepa ljubljanskega sodnika za Prekrške, ki je predstavnika tega prevoznika kaznoval s plačilom kazni v višini dva tisoč nemških mark zaradi »kršenja embarga proti ZRJ«.
V intervjuju za beograjsko revijo Intervju Belič za-aiuje, da globa, ki so jo prisodili njihovemu predsta-Vniku v Ljubljani Sasi Mr-valjeviču, temelji na nedokazanem dejstvu, da naj bi a iz Slovenije v ZRJ prene-sel dvajset tisoč mark. Mr-valjevidu na njegovo pritožbo slovensko sodišče po šestih mesecih še ni odgo-vorilo. Po Beličevem mne-n)u se je Slovenija JAT-u »predčasno vsilila na dne-Vni red«, Kaj naj bi to po-aienilo, je mogoče razbrati iz njegovega odnosa do Slovenije, saj so se pri JAT-vprašali, »ali se nam
sploh splača leteti v neko majhno obrobno državo, z zelo majhnim dometom in kupno močjo, ki naSi družbi nenehno pošilja negativna sporočila«. Belič navaja, da so Mrvaljeviču takrat, ko je poklical tržno inšpekcijo Slovenije, naj se prepriča o tem, da iz države ni prenesel nobenega denarja, tudi ponudili, da mu že v nekaj dneh lahko sestavijo seznam desetih slovenskih podjetij, ki predvsem čez Makedonijo tihotapijo blago v ZRJ in s tem zavestno kršijo embargo. Kot pravi, so slovenski inšpekciji ponudili spisek imen odgo-
vornih ljudi iz teh podjetij, komercialnih direktorjev in drugih, ki so osebno prihajali v Beograd na poslovne pogovore. »Gre za več sto milijonov nemških mark in ne za bornih dvajset tisoč... Zato so se spravili na našega predstavnika, čeprav služijo težke denarje na račun nase blokade.« Belič je še izjavil, »da je slovenski inšpektor izjavil, češ da je pooblaščen le za ta primer«.
Komercialni direktor JAT-a se v nadaljevanju hvah, kako je njihov predstavnik dr. Mrvaljevič v zadnjih desetletjih pomagal pri razvoju povezav JAT-a z ljubljanskim letališčem oziroma slovenskim trgom. »Ljubljano smo povezovali s številnimi mesti Evrope, pa tudi z Beogradom in drugimi mesti nekdanje SFRJ.
ta pozornost usmeriti drugam. Opozicija je pojasnjevala, da je važna samo vsebina in da je treba vsako zadevo, ki se tiče države, pripeljati do konca, ne glede na sredstva. Rudi Moge je spet spomnil podpisnike interpelacije, da niso ponuditi nobenih dejanskih dokazov ter se vprašal v kakšni državi živimo, da se lahko iz minute v minuto iz obrambnega ministrstva odnašajo zaupni podatki. Ce bi mu izdati imena, je dejal, bi takoj glasoval za interpelacijo. Hvalica mu je odgovoril, da je poskušal slovenskemu narodu dokazati, da mu grozi mafija - s strani LDS. Dimitrij Rupel je pri tem poslance spomnil, da se danes kregajo zaradi težav nekdanjega obrambnega ministra in da gre za poskus«ponovnega Janševega vstajenja«. Koalicijske partnerje iz SKD pa je opozoril, da bodo z glasovanjem za interpelacijo ogrozili stabilnost države, saj bi morali stati za svojim ministrom. Za veselo razpoloženje v dvorani pa je poskrbel Marijan Poljšak, ko je ugotovil, da je v slovenski vojski premalo«kr-ščanskih častnikov«. Kacina je nato vprašal kakšna je politična orientacija slovenskih častnikov oziroma kako obrambni minister preverja njihovo narodno zavest.
V času zaključevanja redakcije obrambni minister Jelko Kacin odgovarja na vprašanja in trditve v številnih razpravah.
Boštjan Lajovic
Margareta Jarc
Migone je zadovoljen z obiskom v Ljubljani
RIM (STA) - »Dialog med Slovenijo in Italijo je obnovljen. Povezovanje kandidature Slovenije za pridruženo članstvo v EU z dvostranskim sporom med Rimom in Ljubljano je nesrečno naključje. Približevanje in priključevanje Slovenije Uniji je v interesu Italije in Evrope», je po obisku v Ljubljani dejal predsednik zunanjepolitičnega odbora italijanskega senata Gian Giacomo Migone.
Svojo oceno, da je bil obisk »nedvomno zanimiv«, je argumentiral z dejstvom, da na pogajalskem področju doslej ni bilo napredka, ker to ni bil cilj obiska. Izboljšalo'pa se je ozračje med obema državama. Poudaril pa je, da je varnost Erope v celoti odvisna od stabilnosti teh držav, zato je treba proces pridruževanja spodbuditi. Migone je govoril tudi o srečanjih s slovenskimi politiki. Ob tem, ko je očitno namigoval na politiko Berlusconijeve vlade do Slovenije, je Migone dejal, da njegove teze zastopa Nemčija, ne pa Italija. Migone je Slovenijo imenoval »otok relativne stabilnosti in demokracije na enem najbolj vročih območij Evrope«.
»Kaznovati to državo, je senzacionalni avtogol oziroma bumerang z italijanske oziroma evropske zorne točke», je opozoril. S pritiski se ne doseže nič, temveč se ustvarja le napeto ozračje. Ko je govoril o odnosih med Slovenijo in Italijo ter stališču slednje do približevanja Slovenije Evropi, je Migone je uporabil metaforo »dvojnega tira«. Po enem pelje vlak, s katerim potuje Slovenija v Evropo in kateremu ne bi smeh postavljati ovir, drugi vlak pa predstavlja dvostranska vprašanja, ki jih je treba začeti razreševati.
Migone ugotavlja, da se tudi Italija pridružuje stališču, da je treba ločevati večstranski aspekt spora od dvostranskega, saj je to izrednega pomena za rešitev problema. Pred novinarji je ponovil, da je bil cilj njegovega obiska dati Slovencem znamenje prijateljske »vrnitve k normalnosti«, in tak je bil tudi sprejem v Ljubljani. Dodal pa je, da je sogovornike opozoril, da problemov ni mogoče reševati s pritiski drugih držav Unije na Italijo, čeprav so, kot je poudaril, druge države Unije zelo kritične do Italije.
O italijanski zunanji politiki je še dejal, da novemu zunanjemu ministru ne bi svetoval, da bi se lotil nenadnih, dramatičnih sprememb. Nasprotno; najprej naj natančno preuči odprta vprašanja med državama. Reševanje problemov namreč ne sme biti rezultat pritiskov drugih držav, temveč naj bo ta korak storjen na pobudo Italije. Sicer pa Migone meni, da so ti »bilateralni dosjeji« rešljivi. Novinarjem je tudi povedal, da Italija priznava nedotakljivost slovenskih meja. Obenem je pozval vlado v Rimu, naj upošteva »probleme, ki jih imajo v Ljubljani«.
JAT je dajal dobrodelne donacije, podpiral akcije, brezplačno prevažal novinarje, bolnike, socialne primere in pospeševal razvoj slovenskega trga. Dr. Mrvaljevič, ki je vodil ljubljansko poslovalnico v zgodnjih 80. letih, je bil prvi in edini človek v tem stoletju - zapišite: v tem tisočletju - ki je letalsko povezal majhno Ljubljano z ameriškim kontinentom,« nadaljuje direktor JAT-a, ki je podobno kot številni tukajšnji gospodarstveniki in politiki prepričan, da so družbe nekdanje SFRJ s sedežem v Beogradu last današnje ZRJ.
Behč tudi vztraja pri trditvi, da je vse pri JAT-u zasluga Beograda. »Prav Mrvaljevič je bil tisti, ki nas je dolge mesece prepričeval, da komercialno te polete iz Slovenije upravičuje prevoz
blaga in ne potnikov. Elanove smuči, igrače iz Mehano-tehnike, čevlji iz Peka, in kaj vem kaj še vse. Z vsakim letalom je iz Ljubljane v Ameriko odšlo tudi 15 ton slovenskega blaga,« dodaja Belič, in nadaljuje: »Mrvaljevič jim je odpiral nove lete za Barcelono, Tunis, Zagreb. V našem centru je šolal slovenske stevardese, da bi slovenskim potnikom na naših letalih omogočil stik v njihovem jeziku.«(?!)
Na vprašanje, ali obstajajo gospodarski razlogi, da bi JAT še naprej letel na progi
med Ljubljano in Beogradom, Belič navaja oceno, da bi letenje na progi Beograd-Ljubljana - celo z majhnimi letali in z razmeroma razumnimi tarifami - vsakemu od partnerjev prineslo dobiček v višini deset milijonov dolarjev. Nato vnovič opozarja Adrio Airways: »Ce ima ta sploh interes za polete v Beograd - in nekaj mi govori, da ga ima - in če ima vsaj polovico vpliva, ki bi ga moral imeti nacionalni prevoznik v svoji državi, bi moral vsaj v tej fazi spoštovati obljube iz dokumentov,
ki smo jih skupaj podpisali in s katerimi smo pomagati urediti status in problematiko našega predstavništva v Ljubljani.«
Belič še trdi, da je JAT s svojim denarjem zgradil terminale za letala in avtobuse na Reki, v Puh, Mariboru, Dubrovniku, Splitu in Zagrebu. Po zakonu - tako Belič - je vse to beograjska lastnina. JAT se bo za svoje premoženje boril, čeprav pred mednarodnim sodiščem,« je še obljubil na koncu intervjuja.
Davor Kriška
SOSEDNJE REGIJE
Sobota, 21. januarja 1995
NOVICE
Zvezni kancler VranHzky dobitnik »Karlove nagrade« ’95
AACHEN/DUNAJ - Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky je dobitnik letošnje Karlove nagrade (poimenovane po nemškem cesarju Karlu), ki jo univerza nemškega mesta Aachen od leta 1950 dalje podeli osebnostim, ki imajo velike zasluge za evropsko idejo. Sklep za podelitev nagrade avstrijskemu kanclerju žirija utemeljuje s prizadevanjem Vranitzkega za široko podporo avstrijskega prebivalstva pri referendumu o pristopu k Evropski zvezi junija lanskega leta. Vranitzky je v prvi reakciji dejal, da je počaščen, da pa gre za priznanje vsem Avstrijcem. Leta 1994 je nagrado prejela ministrska predsednica Norveške Brundtlandt.
Francoski zunanji minister Alain Juppe obiskal Dunaj
DUNAJ - Francoski zunanji minister Alain Juppe, ki se je v četrtek mudil na kratkem uradnem obisku v avstrijski prestolnici in se sestal z zveznim predsednikom Klestilom, kanclerjem Vranitzkym in zunanjim ministrom Mockom, je svoje sogovornike informiral o načrtih Francije, ki v naslednjih šestih mesecih predseduje Evropski zvezi. Glede sporne slovaške nuklearke Mohovce je dejal, da gre tu - čeprav je pri izvedbenem konzorciju udeleženo tudi francosko podjetje - »za zadevo slovaške vlade«.
Našli začasno rešitev za velepodjetje »Konsum«
DUNAJ - Za avstrijsko velepodjetje »Konsum«, ki se je znašlo v hudih finančnih težavah, so banke-upniki - vsaj za leto dni - našli rešitev. V avstrijski prestolnici so sklenili načrt za financiranje obveznosti in tekočih poslov v višini skoraj dveh milijard šilingov. Denar bo dalo na razpolago več avstrijskih bank (največji del BAVVAG, pri kateri je Konsum udeležen s 30 odstotki). Edina dolgoročna rešitev, ki bi Konsumu s svojo verigo nad 200 veletrgovin po vsej Avstriji zagotovila preživetje, je po oceni strokovnjakov združitev z drugim močnim koncernom. Za Konsum se posebej pozanima predvsem švicarski Migros.
Tanja Vidmar zmagovalka govorniškega natečaja NSKS
CELOVEC - Tanja Vidmar, dijakinja Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, je letošnja zmagovalka govorniškega natečaja, ki ga vsako leto razpisujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ). Pri natečaju so sodelovala tudi letos izključno dekleta in sicer Višje šole za gospodarske poklice v Sentpetru pri Šentjakobu v Rožu, Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu. Tanja Vidmar je razmišljala o 50. obletnici konca 2. svetovne vojne in zmage nad nacizmom in fašizmom in s tem v zvezi obravnavala vprašanje, ah je spomin na to obletnico ovira ah pa odskočna deska za pot v prihodnost. Za nagrado si nagrajenka lahko ogleda katerokoli evropsko metropolo, podehtev nagrade pa bo prihodnji ponedeljek, 23. januarja, ob 19. uri v Tischler-jevi dvorani Slovmškovega doma v Celovcu v okviru podelitve XVI. Tischlerjeve nagrade Narodnega sveta in Krščanske kulturne zveze Blažu Potočniku, slovenskemu izseljencu v Severni Ameriki.
KOROŠKI SLOVENCI / 12. FEBRRUARJA IZREDNI OBČNI ZBOR
TURIZEM
Do poletja temeljita prenova Narodnega sveta
Neposredne volitve vseh predstavnikov NSKS
CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), skupaj z Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) osrednja politična organizacija in zastopnik koroških Slovencev, hoCe do poletja temeljito spremeniti svojih notranjih struktur. Start v novo obdobje NSKS naj bi bil 12. februarja letos z izrednim občnim zborom.
S spremembo svojih pravil naj bi vsi koroški Slovenci imeli možnost da do najkasneje poletja letos na neposrednjih volitvah izvolijo člane novega »Narodnega zbora« kot tudi predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev. Volitve bodo odprte vsem, ki se jih hočejo udeležiti, je v pogovoru za Republiko dejal sedanji predsednik Na-
rodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc.
Glavne 3 točke reformnega programa NSKS, o katerem je na svoji zadnji seji razpravljal Osrednji odbor NSKS ter jih predlaga izrednemu občenu-mu zboru v sprejetje so:
a)	ime Narodni svet koroških Slovencev ostane;
b)	NSKS bo v prihodnje imel Narodni zbor s 60 narodnimi predstavniki, ki se bodo izvolili v dveh volilnih krogih;
c)	predsednik NSKS in hkrati Narodnega zbora NSKS bo izvoljen na neposrednih volitvah, za predsedniško kandidaturo pa bo potrebnih 50 podpornih izjav.
Glede volitev Narodnih predstavnikov Osrednji odbor izrednemu občnemu zboru predlaga
Predsednik Narodnega sveta Matevž Grilc.
razdelitve dvojezičnega ozemlja na 20 volilnih okrožij. V teh se v prvem postopku izvolijo kandidati, pri čemer vsak vo-lilec lahko predlaga kogar
želi - neglede na to, ah je oseba član NSKS ali ne. Tisti, ki so v svojem volilnem okrožju zbrali največ glasov, so neposredno izvoljeni v Narodni zbor NSKS, za izvolitev ostalih 40 predstavnikov v Narodnem zboru NSKS pa morajo ostali (160) kandididati v drugi volilni postopek, pri čemer pa ne bo regionalizacije.
Glede volitev predsednika prenovljenega NSKS in hkrati Narodnega zbora NSKS so predvidene prav tako neposredne volitve. Ge nek kandidat v prvem krogu volitev presega 50 odstotkov, je izvoljen, Ce ne, gresta prva dva v drugi krog. Tisti ki dobi več glasov, bo novi predsednik NSKS in tudi predsednik Narodnega zbora. Ivan Lukan
Sedem milijonov gostov na Dunaju
DUNAJ - Avstrijska metropola šteje med najbolj priljubljene turistične cilje v Evropi. Po zdaj objavljeni statistiki turističnega urada mesta ob Donavi je število turističnih nočitev v minulem letu naraslo na novo rekordno znamko 6,9 milijona. To je za 5,1 odstotka več kot v letu 1993.
Za izredno pozitiven razvoj je še posebej poskrbel mesec december, v katerem so zabeležili 458.000 nočitev ali prirastek za 13,2 odstotka. Največ gostov je iz Nemčije (1,5 milijona), že na tretjem mestu so Italijani.
Iz turističnega urada so še sporočili, da bodo letos v promocijo mesta po celem svetu investirali približno 56 milijonov šilingov.
AVSTRIJA - SLOVAŠKA / HEARING O VARNOSTI JE MOHOVCE
Avstrijski politiki še upajo
DUNAJ - Odpoved za 23. in 24. januarja v Au-stria Center na Dunaju predvidenega hearinga je v Avstriji še okrepilo razprave in proteste v zvezi s sporno nuklearko Mohovce na Slovaškem, ki naj bi bila dograjena s krediti Vzhodnoevropske banke.
Avstrijska vlada vztraja pri izvedbi javnega hearinga o varnosti nuklearke starega sovjetskega tipa; - zvezni kancler Franz Vranitzky je mnenja, da »zadnja beseda« še ni bila izrečena« in da bo le še prišlo do hearinga«. Enakega
mnenja sta tudi predsednika obeh držav, Klestil in Kovač.
Nesoglasje obstaja še naprej o obliki hearinga, kajti pristojni slovaški minister Ducka je v pogovoru za Avstrijsko radiotelevizijo (ORF) jasno povedal, da odgovorni za dogradnjo slovaške nuklearke »ne bodo stopili v areno, kjer se bi odvijala naročena akcija«. Hkrati pa je namignil, da so izvajalci gradnje pripravljeni voditi razpravo s strokovnjaki. »Avstrijska televizija bi to razpravo lahko neposredno prenašala,
tako da ji bi lahko sledil tudi Avstrijec v najbolj skriti alpski vasi«, je še dodal slovaški minister za varstvo okolja. Poudaril je še, da bi bila dogradnja nuklearke v Mohovcih celo prednost za Avstrijo, saj bi v tem slučaju na Slovaškem lahko zaprli nuklearke starejšega tipa:
Kot smo poročali, je kancler Vranitzkv multi-nacionalnem konzorciju izvajalnih podjetij začetek tedna predlagal, da se bi hearinga d varnosti nuklearke udeležilo največ 200 oseb naenkrat, ostali pa da bi zasliše-
vanju lahko sledili na televizijskih ekranih. Na ta način tudi ne ni prišlo do »Stadionske atmosfere« katere se očitno boje izvajalci projekta.
Kot znano, je dogradnja slovaškega atomskega reaktorja pri Mohovcih možna le s kreditimi Vzhodnoevropske banke (EBRD), katerega članica pa je - čeprav z majhnim deležem - tudi Avstrija. Če Slovaška ne bo privolila v načrtovani hearing, potem je Avstrija že napovedala posredovanje pri EBRD, da bi le-ta zavrnila financiranje. Ivan Lukan
AVSTRIJA
Inflacija pri 2,6 odstotka
DUNAJ - Inflacija v Avstriji v zadnjih mesecih rahlo pada.
Po zdaj objavljenih podatkih Statističnega urada je potrošniški indeks za mesec december znašal le še 2,6 odstotka in s tem dosegel najnižji nivo v celotnem letu 1994.
Inflaciija se je napram mesecu novembru zmanjšala za 0,2 odstotka, napram oktobru pa za 0,3 odstotka.
Podražile so se predvsem prenočitve, gorivo, kava in krompir, cenejši pa so postali potovanja oz.dopusti z letalom, sadje, zelenjava, itd.
ISTRA
Kaj prinaša obisk evropskih parlamentarcev
—

■■■■■■■■■■■■■■
Goran Moravcek
■

REKA - Poročevalci parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki naj bi presodili, ali je Hrvaška zrela za članstvo v tem telesu, so dvignili precej medijskega prahu, Se preden je bilo njihovo poročilo objavljeno. Nekateri, denimo Milan Vukovič, predsednik Vrhovnega sodišča Hrvaške, dvomijo v strokovnost gostov, ki so imeli več sestankov za tesno zaprtimi vrati, na katerih so se zanimali za hrvaške politične in druge okohscine. Ko je Vukovič utemeljeval svoje pomisleke zoper evropske parlamentarce, je menil, da ti niso najbolje razumeli vloge hrvaškega ustavnega sodišča. V nasprotju z gosti iz Evrope, ki menijo, da je ustavno sodišče zadnja pravosodna instanca na Hrvaškem, Vukovič poudarja, da je to v primeru Hrvaške vrhovno sodisce, ki mu predseduje. Ustavno sodisce je institucija zunaj pravosodja in potemtakem ne more biti na najvišji sodni ravni.
Vukovičevo stališče ni bilo izrečeno mimogrede - bistveno je za razumevanje nekaterih hrvaških aktualnih dogajanj, saj se je ustavno sodišče izrekalo o tem, kdo je lahko in kdo ne hrvaški dr-
žavljan; ali so številne deložacije stanovanj in hiš, ki so bile lastništvo nekdanje JLA, zakonite ali ne in podobno. Razsodbe ustavnega sodišča so bile razmeroma neproblematične deloma tudi zato, ker je sodišče opozorilo na številne nezakonitosti pri kršenju človekovih pravic. Zdaj sodnike ustavnega sodišča čaka težji primer, saj bodo morali do konca razplesti vprašanje suspendiranega statuta Istrske županije.
Evropski parlamentarci so obiskali tudi Istro. Tam so se s političnimi prvaki Istrskega demokratskega sabora (IBS) in predstavniki italijanske narodnostne manjšine pogovarjali o razhajanju med Istro in Zagrebom. Po skopih poročilih o dejavnosti evropskih parlamentarcev, ki naj bi bili zadovoljni s tem, kar so izvedeli, so se prve bojazni o tem, ali bo Hrvaška dobila zeleno luč za vstop v Svet Evrope, pojavile šele po informacijah iz Istre. Ivan Jakovčič, vodja IDS, ki zahteva avtonomni status Istre kot evro-regije, je v resnem političnem sporu s Tuđmanom. Prepričan je, da bodo po obisku v Istri evropski parlamentarci drugače razmišljali o položaju na Hrva-
škem. Vodja IDS je prepričan, da bodo odposlanci Sveta Evrope v svojem poročilu zapisali, da v Istri obstaja strpen odnos med Hrvati in Italijani in da si tukajšnje lokalne oblasti prizadevajo uvesti evropske politične standarde.
Poznavalci političnih okoliščin na Hrvaškem vedo, kako globok je prepad med Istro in Zagrebom, zaradi česar člani IDS in predstavniki italijanske narodnostne skupnosti niso bili prav nič »nežni«. Stališča Istre in Zagreba se namreč v marsičem razlikujejo. Zamisli Ivana Jakovčiča v zvezi s suspendiranim istrskim statutom ne sprejema samo Tuđman in njegova Hrvaška demokratična skupnost (HDZ), pač pa v precejšnji meri tudi »navadni« Hrvati. Po teh zamislih bi morala biti Istra enotna regija, ki zajema ozemlje Hrvaške, Slovenije in Italije, in sicer od zaliva Pre-luk pri Opatiji do tržaških Milj. Istrani zahtevajo demilitarizacijo polotoka, pravico italijanskih ezulov, da se vrnejo, enakopravno uporabo italijanščine (dvojezičnost) na celem polotoku, predlagajo pa tudi številne druge zamisli, zaradi katerih se Tuđmanu ježijo lasje.
V spornem statutu Istrske županije so oblasti v Zagrebu odkrile »številna določila, ki odstopajo od hrvaške ustave in zakonov«. Ministrstvo uprave meni, da statut Istrske županije »ureja vprašanja, ki so izključno v pristojnosti države«. To se predvsem nanaša na predpise, ki naj bi jih samostojno sprejemala županija, a tudi na dvojezičnost na tem polotoku. Statut govori o zaščiti avtohtonih, etničnih in kulturnih posebnosti Istre, Italijanski uniji kot edinem predstavniku Italijanov v Istri - identično normo vsebuje tudi memorandum o soglasju Hrvaške, Slovenije in Italije o zaščiti italijanske manjšine - pravici do referenduma, kadar hoče županija določiti svoj sedež, mejah njenega ozemlja...
Za istrske politike je bistvo spora, ki je nastal zaradi statuta, v tem, ali bodo županije na Hrvaškem enote lokalne uprave ali samouprave. V Zagrebu so prepričani, da bi morali župani izvajati sklepe, ki prihajajo iz centra države in da pri tem nimajo nobenih samoupravnih pooblastil. Zato istrski politiki, simpatizerji IDS, menijo, da je lokalna
samouprava omejena, predvsem pa, da ni dovolj denarja za njeno delovanje. Tu prevladuje mnenje, s katerim so seznanili tudi predstavnike Sveta Evrope, da namreč Istra ne more čakati preostale države, da se bo priključila evropskim integracijam.
Nehvaležno je napovedovati, kaj bodo predstavniki Sveta Evrope zapisali v svojem poročilu, očitno pa je, da so posamezna območja Hrvaške zelo različna. V tem je tudi velika tegoba države, ki jo pestijo vojna in gospodarski problemi, pri čemer ne zna vedno poiskati zadovoljivih odgovorov na številne izzive, s katerimi jo oblegajo njeni prebivalci. Morda vse to ne bi bilo tako vidno, ce se država ne bi hotela vpletati v vse pore življenja Hrvatov, ki - pogosto nezadovoljni - prav zaradi tega klevetajo državo. Formalnopravno bo imelo mnenje Ustavnega sodišča Hrvaške o istrskem statutu veljavnost priporočila in ne dokončnega sklepa, tako da bo nezadovoljnežem v Istri r štalo kar nekaj manevrskega prostora za dokazovanje, kako skladen je njihov statut z zakoni.
PUBLICISTIKA
Tretja številka Pretokov v znamenju sodobne literarne ustvarjalnosti Slovencev v Italiji
Pred nami oz. med nami je že nekaj časa tretja Številka revije Pretoki, ki tokrat na naslovni strani nosi naslov V znamenju literature. Revijo Pretoki izdaja Kulturni dom iz Gorice. Odlikujejo jo izredna grafična podoba, ki je delo Danijela Jarca in pa seveda tehtni članki in prispevki, ki so včasih že vzbudili kako konstruktivno polemiko. Urednik revije Ace Mermolja je tokrat posvetil celotno Številko literaturi Slovencev v Itahji in Se posebno goriske-mu in tržaškemu delu piscev in literarnih kritikov.
Miran KoSuta, ki se vedno bolj uveljavlja kot odličen poznavalec slovenskega leposlovstva v Italiji, je prispeval esej (pripravljen za NSK), ki ga je naslovil Ime in duh rože... sodobnega slovenskega slovstva v Italiji. Na sodoben in moderen način napravi v dobrem eseju pregled slovstva v Italiji živečih slovenskih piscev in že v začetku zapise, da so slovenski ustvarjalci iz zamejstva v Sloveniji premalo poznani in tudi premalo literanih kritikov in zgodovinarjev leposlovja se zanje zanima. Eseju je Miran KoSuta dodal Se opombe, v katerih je navedel vse slovenske pisatelje in pesnike v Italiji in jih generacijsko razvrstil.
Sledi leposlovni blok v reviji. V njem Jurij Pal j k objavlja deset svojih starejših pesmi, medtem ko uveljavljeni tržaški literat Boris Pangerc prispeva takoj za njim krajšo novelo Vanča s klanca. Malokateri slovenski ustvarjalec tako rad piše o svojem rojstnem kraju kot to počne Pangerc, saj je tudi ta novela ambientirana v Dolino.
Sledijo tri pesmi Igorja Pahorja, ki je novo ime pri nas in tu gre uredniku zahvala, da je te mlade literate sploh izbrskal iz naše otopele sredine. Pahorjeve pesmi so sodobne in bi jih lahko uvrstili v postmoderno. Za njim objavlja svojo črtico Matejka Grgič, ki
V ZNAMENJU LITERATURE
je tudi novo ime, in po tej črtici sodeč ima lepo bodočnost pred seboj. Crtica nosi naslov Vožnja domov. Njeno pisanje teče, je moderno, in kar se mi je zdelo najlepše, nobenih prevelikih zahtev si Grgičeva ne postavlja, v črtici ni nobenih literarnih poskusov in tudi iskanja cenenih učinkov ne. Novo ime je tudi Majda Gergolet, ki v Pretoke prispeva tri svoje pesmi, napisane v slogu pesmi, ki se pišejo danes. Njen cikel pesmi Pretakanja daje slutiti, da bo Gergoletova lahko dobra pesnica, če to že ni. Naj si dovolim tukaj neko umestno pripombo: osebno bi namreč bil zelo vesel, če bi ti trije mladi, ki prvič objavljajo svoje literarne prispevke v Pretokih, lahko še v bodoče veliko objavljali. Se bolj pa bi bil vesel, in tudi do njih bi bilo pošteno, če bi se kaj kmalu naSel zanje kak založnik in jim objavil kako zbirko, knjigo. Tako bi se izognili »usodi« marsikaterega slovenskega ustvarjalca v FJK, ki je dolgo ostajal »zamejski predstavnik mlajših literarnih ustvarjalcev, ki bo gotovo v naslednji knjigi imel še več za povedati«. Uredniku Mermolji torej Se enkrat
zasluga in priznanje, da je te mlade talente objavil v reviji.
Marija Jurič Pahor prispeva v Pretoke št. 3 zanimiv esej, ki ga je imela na Dragi leta 1994 in nosi naslov Pri-sila spomina in podnaslov, ki že pove, s katero tematiko se bo avtorica ukvarjala, K identiteti koroških in tržaških Slovencev (o eseju, ki dela določene primerjave med slovenskima manjšinam na Tržaškem in Koroškem, smo ob njegovi predstavitvi že poročali). Csaba Tabajdi z Madžarske prispeva v tretjo številko Pretokov esej z naslovom Funkcije in disfunkcije nacionalnega faktorja v srednji in vzhodni Evropi, ki je za slovensko skupnost v Italiji še kako aktualen. Marko Jarc piše o predavanjih iz francoščine in začetni prevajalni dejavnosti Andreja Budala.
Ace Mermolja je napisal za Pretoke dolg in tehten esej - razmišljanje z naslovom Prepih v naši mali hiši. S tem esejem, ki se ubada spolitično, narodnostno in družbeno problematiko Slovencev v Italiji Ace Mermolja samo Se enkrat več dokazuje, da je trenutno najbolj prodoren in uspešen esejist v »naši mali hiši«, saj so njegova razmišljanja, ki jih redno objavlja v našem dnevniku, zelo cenjena in imajo tudi veliko odmevnost.
Pretoke zaključuje zapis prof. Joška Vetriha o likovnih delih Vladimirja Klanjščka ob goriški razstavi v Kulturnem domu. Klanjščkove reprodukcije slik pa so tudi uvrščene v revijo in jo tako bogatijo, saj pričarajo slikarjev svet, čeravno so v čmobeli tehniki.
Revijo Pretoki št. 3 dobite v slovenski knjigami v Trstu v ulici sv. Fran-ciščka, v Kulturnem domu v Gorici in v Katoliški knjigarni na Travniku v Gorici ter v slovenskih krjigarnah ob meji. Stane 10.000 lir, kar je v primerjavi s sorodnimi slovenskimi revijami zelo malo.	JP
GLASBA
Osvežujoč nastop skupine trobil London Brass

Gojmir Demšar
Običajni programski potek komornih koncertov, ki jih organizira tržaško Koncertno društvo v gledališču Rossetti, je pretekli ponedeljek osvežil nastop skupine trobil iz Londona, ki se predstavlja kot »London Brass«.
Desetčlanski ansambel, ki ga sestavljajo 4 trobente, 4 pozavne, rog in tuba, si je za program svojega nastopa v Trstu izbral v prvem delu predelave nekaterih skladb J.S. Bacha in Domenica Scarlat-tija, v drugem pa Andaluzijsko suito Chrisa Batchelor-ja ter tri plese Enrica Granadosa, za zaključek pa so angleški godci postregli še z nekaterimi jazz motivi iz tridesetih let.
O umestnosti uvrščanja predelav glasbenih mojstrov predklasike za trobilne instrumente so izrekli kritično misel že mnogi glasbeniki posebno, če gre za uveljavljeno koncertno organizacijo. Skladbe, ki so jih glasbeni ustvarjalci napisali za klavir ali za violino, morda tudi za druge solistične instrumente ne morejo v priredbah za še tako bleščečo zasedbo trobil zazveneti v pristni glasbeni izpovednosti.
To bi veljalo za izvedbo skladb prvega dela koncerta, ki je obsegal najprej Angleško suito za klavir v g-molu J.S. Bacha (1685 - 1750) v predelavi Ch. Mowata ter znamenito violinsko Ciaccono v d-mo-lu v predelavi D. Prurser-ja -skadbo, ki pa je v čudoviti Busonijevi transkripciji za
klavir našla novo avtentičnost. Če je bila zvočna tipika trobilnih instrumentov do neke mere še upravičena za izvedbo čudovite Bachove Ciaccone, pa ne bi tega mogli reči za tri sonate Domenica Scarlattija (1685 - 1757) v Dogsonovi predelavi za trobila. Glasbena govorica tega skladatelja je v njegovih delih za čembalo z njegovim krhkim zvokom tako svojska, da že njihova izvedba na klavirju ni primerna, v zasedbi trobil pa učinkuje skoraj paradoksalno.
Uspešneje so se angleški gostje predstavili v drugem delu koncerta, ko je bila na vrsti Andaluzijska suita Chrisa Batchelorja (1962 -) in trije Španski plesi Enriqueja Granadosa (1867 - 1916), ki je izvrstno vnesel v svoja dela tipični španski kolorit. Trije plesi: Rondalla Aragonesa, Andaluza in Romantica so v poustvaritvi s trobilnim ansamblom »London Brass« zveneli prepričljivo in predstavljali višek koncerta. Značilno pa je, da se je občinstvo najbolj ogrelo ob treh zaključnih točkah, zvočnih spominih na ritmično razgibalno jazz glasbo tridesetih let.
Člani ansambla so se predstavil kot dokaj homogena skupina, ne vselej s tehnično neoporečnim izvajanjem. Svojo muzikalno izpovednost pa bi verjetno uspeli av-tentičneje posredovati pri izvedbah originalnih del za tako zasedbo.
GLASBA

sv
Italijanska moderna glasbena scena ne premore dosti predstavnikov, ki bi z neverjetno lahkoto lahko prehajali od popevke do klasične glasbe, od avtorskih pesmi do elektronike.
Potovanje od enih do drugih je zaznamovala življenje sicilijske-ga glasbenika Franca Battiata, ki H I je pred dobrim mesecem izdal ploščo »Unprotected«.
Battiato je zelo znano ime italijanske glasbene scene. Ze leta 1969 je imel uspeh na tekmovanju Un disco per 1’estate, uspeh pa ga je prestrašil in preusmeril v popolnoma nova iskanja in sicer najprej k elektroniki, kasneje k moderni klasični glasbi (sodeloval je tudi z nemškim skladateljem Karl Hein-zom Stockhausenom), v prvih letih osemdeset pa k avtorski popevki. Plošče L'era del cinghiale bianco, Patriots in predvsem La voće del padrone so bile na vrhu vseh lestvic. Zadnji omenjeni je bil tudi prvi italijanski album (in še danes eden izmed redkih), ki je Presegel mejo milijonov prodanih izvodov. Nato je Battiato zapustil lahko popevko in začel tesnejše sodelovanje z Giustom Piom, kar ga je popeljalo v raziskovanje novih obzorij. V ospredje so tako prišla klasična glasba, raziskovanje in različni načrti, zadnji od katerih je bila Missa arcaica, ki jo je predstavil tudi v naših krajih, in sicer na lanskem Mittelfestu v Čedadu. Lani je izdal tudi album Caffe de la Pabc in izvedel istoimensko turnejo, katere produkt je tudi plošča, ki je koncentrat Battiatovega koncertnega dela zadnjih let. Posneli so jo v živo lani poleti, in
Album Unprotected odlično predstavlja ustvarjalni opus siciljskega svojstvenega glasbenika Franca Battiata
■
30$$
mm
Aleš Waltritsch
sicer v krajih Lugo di Romagna, Padovi in Genovi.
Unprotected vsebuje v glavnem starejše skladbe, glasbena spremljava pa je popolnova nova oz. odraza zadnja tri leta opusa siciljskega glasbenika. Precej se je odmaknil od tipičnih rock glasbenih struktur, delno zapustil ritmiko in se opredelil za način igranja, ki je precej bližji klasični glasbi. To se odraža tudi pri uporabi glasbil. Z Battiatom ze vrsto let sodeluje Giusto Pio, ki vodi skupino Virtuosi Italiani: klavirji, violine, kontrabasi, cela in klaviature torej, ki zelo učinkovito polnijo praznine, ki jih pustijo basi in bobni. Vse to ustvarja posebno vzdušje, ki je, vsaj v panorami italijanske glasbe, edinstveno.
Pesmi zadnjih Battiatovih plošč so že od samega začetka napisane v tem slogu in so zaradi tega zelo dobro uspele. Na tej plošči sta skladbi L’ombra della luce in Lode delTinviolato. Ostalih enajst skladb te plošče pa spada v Battiatov »klasični« repertoar. Glasbenik iz Catanie deluje že preko 25 let, v svoji bogati karieri je napisal precej uspešnic, ki so v njegovi izvedbi ali z glasom drugih izvajalk (Aliče, Giuni Russo itd.) večkrat dose-
li
gle zelo velike prodajne uspehe, tako da nekatere skladbe gotovo poznamo.
I treni di To-zeur, L’era del cinghiale bianco in S t r a d e dell’Est sodijo gotovo med najbolj uspele. Tem in tudi ostalim pesmim (II re del mondo, La s t a g i o n e dell’amore,
Prospettiva
Nevsk, E ti vengo a cercare, Mal d’Africa, Se-condo imbrunire, L’Animale in Stranizza d’amuri) daje nova uglasbitev dodaten čar. Zdi se, kot da bi poslušali povsem nove pe-
r —
Franco Battiato
“ Unprotected -
dal vivo
a Lit go di Romagna - Padova - Genova
-
r ^
s, • r. •
srni. Naslov plošče prihaja od dejstva, da so koncerte posneli neposredno z mešalca na DAT registrator, brez kakršnihkoli kasnejših popravkov. Vzdušje je torej tisto, ki so ga uživali poslušalci zadnjih Battiatovih nastopov (julija lani na dvorišču opatije v vasici Šesto al Raghena). Igranje Battiata, klaviaturistov Filippa Destrierija in Angela Pri-viterija, pianista Carla Guaitolija, italijanskih virtuozov in vodenje Giu-sta Pia je zares mojstrsko.
Edina sporna točka te plošče je njena dolžina. Vsega skupaj je namreč le 42 minut glasbe. Glede na to, da na plošči lahko brez problemov dobimo tudi do sedemdeset minut glasbe je zares škoda, da se Battiato ni potrudil in ponudil širši izbor. To pa je Battiatova kostanta, saj se dolžina vseh njegovih plošč približuje raje tridesetim kot štiridesetim minutam glasbe.
Album Unprotected je torej odlično predstavljena kaseta za vse tiste, ki Battiata ne poznajo, za ljubitelje glasbe tega edinstvenega gospoda italijanske glasbe pa priložnost, da poznane skladbe slišijo v povsem drugačni glasbeni opremi.
KOLN______________________________
Denis - retrospektiva
Wallraf-Richartz-Museum, BischoCsgarten-strasse 1. 50667 Koln, Mamice Denis - Fin de Siecle und neue Klassik, razstava bo na ogled od 22. januarja do 2. aprila 1995, odprto od torka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 18. ure, informacije na tel. 221/221-23 72.
Po večletnih pripravah bodo konec januarja v enem najstarejših nemških muzejev odprli obsežno razstavo del francoskega simbolista Mauricea Denisa (1870-1943), ob Serusieru, Bonnardu in Rousselu soustanovitelja skupine Nabis (hebr. Preroki, 1889) ter enega pomembnejših teoretikov in kritikov umetnosti njegovega Časa. Njegovo delo zaznamuje usmeritev k figuraliki (vpliv Gaugina in Pu-visa), zato v njegovem opusu le redko zasledimo krajine ali tihožitja, pogosteje pa portrete in intimne prizore. Kot ostali nabisti, je Denis zavračal akademski naturalizem; njegovo delovanje gre v smeri subjektivnega in sinte-tisticnega slikarstva, pod vplivom simbolizma pa v smer religiozne tematike. Kblnska razstava se ne omejuje zgolj na prikaz bolj ali manj znanih Denisovih likovnih del, temveč želi umetnika predstaviti tudi kot ilustratorja (ilustracije za knjige Imitation de Jesus Christ; I Fioretti di San Francisco), fotografa, oblikovalca pohištva, scenografa (tudi scenograf znamenite uprizoritve Kralja Ubuja v režiji Lunge Poea, 1896), dekoraterja in ustanovitelja organizacije Ateliers de Part sacre 1919. leta v Parizu. Na sliki: Portret Y. Lerol-le, 1897, izrez.	(M. T.)
BERLIN
Mesec v znamenju plesa
»Tanz - VVinter 1995«, Hebbel-Theater Berlin GmbH, Sresemanstrasse 29, 10963 Berlin, od 3. do 27. februarja 1995, informacije in prodaja vstopnic od ponedeljka do sobote od 15. do 19. ure ah po tel. 30/ 259 004-45 in 30/251 0144.
Mesec februar je v berlinskem Hebbel-Thea-tru že tradicionalno posvečen sodobnemu plesu. Enomesečni »festival« z naslovom Tanz - VVinter tudi letos predstavlja izbor nekaterih najzanimivejših plesnih skupin, po mnenju organizatorjev predvsem tistih, ki jih odlikuje nepristajanje na plesne konvencije, uveljavljene plesne tehnike, ali jih odlikujejo svojstvena iskanja znotraj plesne govorice. Izmed gostujočih skupin se bosta prvi predstavili plesni skupini iz Pariza; skupina Com-pagnie Francesca Lattuada s predstavo Bogovi so jezni (na sliki) (glasba J. M. Zehver), ki je nastala po Calvinovem romanu Plezajoči baron, in Compagnie I.D.A. s predstavo Channels (koreografija M. Tompfdiis), ki ena-kovredno združuje ples, glasbo, luC in video-projekcije. Nizozemski zaščitni plesni znak je zagotovo Nederlands dans Theatre 3, M se tokrat predstavlja s krajšimi koreografijami, ki so jih ustvarili plesalci in koreografi H. van Manen, S. Linke, O. Naharin, J. Kylian, M. Clarke in P. Lightfood. Njim bodo sledili nastopi treh nemških skupin; Tanztheater VVeimar (Oresteja), Jo Fabian & example dept, Berlin (They Walk & They Talk) in Pretty Ugly Dancecompany, Frankfurt (Two Pears). Mesec plesa bo zaključila izraelska skupina koreografov fiata Drora in Nira Ben Gala s predstavo Anta Oiunri.	(M. T.)
FRANKFURT
Oberon
Oper Frankfurt, Unter-mainanlage 11, 60275 Frankfurt am Main, Carl Maria von Weber: Oberon, dirigent Hans Zen-der, premiera v petek 3. februarja 1995 (ponovitve 8., 10., 12. in 15. februar 1995) ob 19.30, rezervacije in prodaja vstopnic od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure ali po tel. 69/23 60 61.
Poslednji prispevek gledališču prvega genija nemške romantične opere K M. von VVehra je opera Oberon (čeprav Oberona navadno označujejo kot opero, gre pravzaprav za govorjeno igro, bogato opremljeno z glasbo), ki jo je VVeber že zelo bolan komponiral za London, kjer so jo uprizoril malo pred njegovo smrtjo 1826. leta. Pripadajoči Planchejev libreto po znamenitem istoimenskem VVielandovem epu, ki se naslanja na srednjeveško fiancosko pesnitev Hyon de Bordeaux, ni drama, temveč le ohlapno nizanje slik. Zato so Oberona v zadnjih sto letih predelali že številni dramaturgi in glasbeniki; ena izmed predelav je tudi besedilo nemškega pisatelja Martina Mo-sebacha, ki bo zaživelo prav v februarski premieri. Uprizoritev glasbenega dela, v katerem bodo ob pevcih nastopile tudi marionete, je nastala v koprodukciji frankfurtske opere in Klapp-maul-Theatra iz Frankfurta. Predstavo sta režirala V. Volkert in M. Schmitz, scenograf predstave je M. von Vequel, dirigiral pa bo Hans Zender.	(M. T.)
MUNCHEN
Helmut Kolle
Stadtische Galerie im Lenbachhaus, Luisen-strasse 33, D-80333 Miinchen, Helmut Kolle. Razstava je na ogled do 5. februarja 1995, odprto od torka do nedelje od 10. do 18. ure, informacije na tel. 89/ 233 320 00.
Prva velika retrospektivna razstava del berlinskega umetnika Helmuta Kolleja (1899-1931) v Hamburgu, Hannovru in Frankurtu leta 1953 v javnosti ni imela večjega odziva, saj je bila tematika in motivika Kollovih del zaradi njegovega homoseksualnega vidika tabuizirana. Pričujoča razstava zato skuša ponovno vzbuditi zanimanje za slikarja, žal javnosti vse premalo znanega, ki je v dvajsetih letih tega stoletja sledil svojim vzornikom, Gericaultu, Courbetu in Manetu, in katerega dela vendarle potrjujejo samosvoje in visoke umetniške kvalitete. Se v Času Kolleovega življenja je bil njegov slikarski opus cenjen, saj med njegovimi zagovorniki najdemo imena kot so, Klaus Mann, Picasso, Cocteau, VVilhelm Uhde in VValdemar George. Kolle je razstavljal v Berlinu, Dresdnu in Parizu, v slednjem celo pogosteje kot katerikoli drugi nemški umetnik tedanjega Časa, za njegova dela pa so se zanimali tudi številni evropski in ameriški zbiralci. Z njegovo prezgodnjo smrtjo, strastjo po uničevanju, ropom nekaterih pomembnejših del v Parizu in zaplembo njegovih del v nemških muzejih v Času nacionalsocializma pa se je končala tudi njegova slava. Na sliki; H. Kolle, 1931.	(M. T.)
LONDON
Troilus in Cressida
Royal Opera House, Covent Garden, London VVC2E 9DD, gostovanje Opere on Norih, VVilliam VValton: Troilus and Cressida, 30. januar in 2. februar 1995, ob 19.30 uri, informacije in prodaja vstopnic, 48 Floral Street, London WC2E 7QA od ponedeljka do sobote od 10. do 20. ure ah na tel 71/ 240 1911, fax 71/4971256.
Čeprav londonska Kraljeva opera gradi svoj repertoar na klasičnih opernih delih, občasno uvrsti v svoj program tudi sodobnejša; tokrat edino operno delo ob Brittnu morda najreprezentativnejšega skladatelja VVilliama VValtona (1902-1983), Troilus and Cressida, ki ga je skladatelj - širši javnosti znan predvsem kot avtor filmske glasbe za Hamleta, Henrika IV. in Richarda El. v režiji L. Ofivie-ra - napisal 1947 po naročilu Britanske radijske družbe (BBC), premierno pa so ga uprizoriti v Covent Gardnu 1954. Opero so desetletje kasneje obnoviti, do nove postavitve pa je prišlo šele 1976. leta Čeprav je občinstvo ob praizvedbi opero dobro sprejelo, je vendarle presenetljivo, da tega dela vse do danes ni bilo mogoče pogosto zaslediti na repertoarjih večjih opernih hiš. Manjko tako skuša zapolniti britanska Opera On Norih, ki je z dirigentom Richardom Hickoxom in režiserjem Matthewom VVarchusom pripravila novo uprizoritev. V naslovnih vlogah bosta nastopila Judith Hovvarth in Arthur Davies, v vlogi Diomeda pa Alan Opie. Na sliki dirigent R Hicxoks, la se po letu 1985 znova vrača v Covent Garden.	(M. T.)
SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / FOTO
EVROAGENDA
GLASBA / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FILM
ROTTERDAM
Filmski festival
Filmski festival, naslov: PO Box 21696, 3001 AR Rotterdam, tel: 10/ 411 80 80, fax: 10/ 413 51 32, kontaktna oseba: Emile FaUaux
Med 25. januarjem in 5. februarjem bo potekal že 24. mednarodni filmski festival v Rotterdamu, ki ga je leta 1972 ustanovil Hubert Fals (po njem se imenuje tudi sklad, namenjen podpori mladim in neznanim filmskim avtorjem), po Balsovi smrti leta 1988 pa je v zacektu devetdesetih direktor festivala postal Emile Fallaroc, ki je še vedno na tem položaju. Ta je obdržal dotedanji koncept festivala, že od vsega začetka namenjenega odkrivanju novih imen in manj znane filmske proizvodnje, med drugim je bil tam prvič prikazan tedaj še neznani film Zbogom, moja konkubina Chena Kaigeja. Vzporedno s festivalskim sporedom, kjer bo letos prikazanih okoli dve-stopetdeset filmov (igranih celovečercev, dokumentarcev in kratkih filmov), bo potekal tudi filmski sejem Cinemart, kjer producenti in distributerji filme kupujejo in prodajajo, dogovarjajo pa se tudi o koprodukcijah. Poleg petdeset premierno prikazanih filmov iz ZDA in Evrope, bodo prvič predvajani tudi nekateri naslovi iz Azije, Afrike in Južne Amerike, ki so nastali s pomočjo zgoraj omenjenega Balsovega sklada. Na sliki: Film Zbogom, moja konkubina je bil prvič predstavljen na festivalu v Rotterdamu.	(I. K.)
FIRENZE
Tintoretto in Medičejci
Palazzo Pitti, sala bianca, piazza Pitti, Firen-ze, Jacopo Tintoretto 1519 -1594. H Grande collezionismo mediceo, do 31. januarja, odprto od torka do sobote od 9. do 14. ure, nedelja od 9. do 13. ure, informacije na tel. 55/216673.
Razstavljenih je 36 platen znamenitega beneškega manieristiCnega slikarja Jacopa Robusti-ja Tintoretta (1519 -1994), ki so jih v 17. in 18. stoletju zbrali člani velike florentinske družine Medičejcev, zlasti kardinal Leopoldo de’ Medici. Kardinal je pod vodstvom florentinskega trgovca Paola del Sera obogatil že obstoječo mediCejsko zbirko in proti sredini 17. stoletja zbral mnogo del, ki so sedaj na ogled v palazzu Pitti. Poleg 36 platen (med katerimi pa so tudi dela z ne povsem potrjenim Tinto-rettovim avtorstvom), obsega razstava še antologijski izbor Tintorettovih risb, ki jih stalno hrani grafični kabinet galerije Uffizi. Razstavljena so tudi dela njegovih sodobnikov in naslednikov, mednjimi umetnine, katerih avtorji so Tizian, Paolo Veronese, Palma il Gio-vane in Andrea Schiavone (Dalmatinec Andrija MedutiC), med risbami pa so tudi dela njegovega sina Domenica Tintoretta. Razstava je razdeljena na štiri sekcije: Tintorettov Cas, delavnica, risbe ter nasledniki in imitatorji. Na sliki: Tintoretto: Nabiranje mane, 1577, Benetke, Scuola grande di San Rocco. (V. U.)
PARIZ______________
Pompejski
praznik
Theatre de la Bastille, glasbeni performans Piedigrotta-gioia, vsak dan do 5. februarja 1995, razen v ponedeljek ob 19.30 uri in v nedeljo ob 15.30 uri, informacije na naslovu 76, rue de la Roquette, 75011 Pariš ali po tel. 43 57 4214.
Piedigrottagioia je delo Mau-ra Gioie, kijev režiji Maria di Paceja v svojo perfonnativno obliko povabil glas Mama Gioie, pianista Fabrizia Romana, violinista Giovannija Bo-rellija, harmonikarja Guida Caputija in klarinetista Mas-sima Sacchija ter posebnega sodelavca Alfreda Girarda. Pri realizaciji projekta, ki je nastal v produkciji Associati-on Galassia Gutemberg, C.R.D.C. in Nantes Scene National, je Mariu di Paceju pri zasnovi in realizaciji pomagal še Maurizio Dittura. Piedigrottagioia je nekakšen praznik, ki se poraja skozi zaveso zamrlega časa. Je samo spomin na nekdanje sončno slavje v »Salone Margherita«, kjer se je nekdaj shajala neapeljska skupnost ob kavarniških pesmih in serenadah. Iluizija veselja, ki preveva vsakoletni obred sedmega septembra v čast mračnega Vezuva, se v Piedigrottagioia prelevi v praznovanje »poganskega rituala«. Glas na 78 obratov in zvoki obujajo poglede, fantazijo, svobodo, ljubezen in mističnost. Piedigrottagioia je fantomska podoba neke poletne neapeljske noči. V Di Pacejevih rokah se izoblikuje kot avantgarda, ki se igra z našim okusom za preteklost.	(S. D.)
FORU
Perspekfivične variacije
Oratorij sv. Sebastjana, piazza Guido da Montefeltro in palazzo Albertini, piazza Saf-fi, Forh, Melozzo da Forli. La citta e il suo tempo, do 12. februarja, odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12.30 ure in od 15. do 19. ure, sobota in nedelja od 10. do 19. ure, informacije na tel. 543/ 21424.
Razstavo del pomembnega zgodnjerenesan-Cnega slikarja Melozza da Forti (1438 - 1494) so v njegovem rojstnem kraju in kraju, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja, pripraviti ob petstoti obletnici njegove smrti. Opus Melozza da Forli pomeni temeljni prispevek v razvoju slikarstva druge polovice 15. stoletja v srednji Italiji; njegovo slikarstvo je odigralo pomembno vlogo zlasti pri širitvi per-spektiviCnega naCina upodabljanja. Melozzo je izšel iz kroga Piera della Francesca, Cigar učenec je bil in Cigar dela je poglobljeno študiral v Urbinu na dvora Federica da Montefeltro. Nanj so vplivali tudi flamski mojstri, zlasti Joos van Glent, predvsem pa padovanska šola z Andreo Mantegno, ki je vplivala na njegove iluzionistične rešitve. Na razstavi v oratoriju sv. Sebastjana sta med drugim zastopani dve tabelni deti z Oznanjenjem in svetniki iz galerije Uffizi in fragmenti fresk iz Vatikana (na slila), v palači Albertini pa so na ogled eksponati, ki dokumentirajo razvoj mesta Forli med 15. in 16. stoletjem. (V. U.)
FRANKFURT_____________________
Komorna opera po motivih Gertrude Stein
Theater am Turm, Eschersheimer Landstr. 2, 60322 Frankfurt, Ensemble Modem, James Turrell, Pascal Dusapin: To Be Sung, predstave 22., 24., 25. in 26. februarja 1995 ob 20. uri, rezervacije in prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 19. ure, ob nedeljskih predstavah od 17. do 19. ure ali po tel. 69/ 15 45-110.
Na osnovi besedila Lirična opera za dva ameriške pisateljice Gertrude Stein (1874-1946), ki je večino življenja preživela v Franciji, je francoski skladatelj Pascal Dusapin napisal komorno opero z naslovom To Be Sung, ki je praizvedbo doživela konec novembra lani v Parizu v avtorjevi režiji. To Be Sung je po Romeu in Juliji (1989) ter Medeji (1992), ki sta biti napisani za Bruseljsko opero, tretje Dusapinovo operno delo, vendar napisano samo za sedem inštrumentov (Ensemble Modem), tri soprane (Sarah Leonard, Susan Naracki in Rosemary Hardy, na stiki) in igralca - Pripovedovalca (Geoffrey Carey). Dusapin je k sodelovanju povabil še Jamesa Turrella, avtorja številnih svetlobnih instalacij, ki se tokrat prvič predstavlja tudi kot scenograf. Predstava, ki jo je pariški Le Figaro ob praizvedbi označil kot »rafinirano igro senc, svetlobe in gibanja«, je nastala v koprodukciji Theatra am Turm (Frankfurt), Heb-bel-Theatra (Berlin), Bavarskega državnega gledališča (Miinchen), Atema (Pariz) in Dunajskih slavnostnih tednov.	(M. T.)
IZŠLO JE / KNJIGE
GLASBA / RECENZIJA NASTOPA E. SHARPA & CARBON
NA KRATKO
Antonin Artaud: Gledališče in njegov dvojnik
Prevedel Aleš Beger, 119. zvezek Knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega, gledališka teorija, Mestno gledališče ljubljansko, Ljubljana 1994, 169 strani, mehka vezava, 12 x 19 cm, 1.871 SIT.
Knjiga Gledališče in njegov dvojnik francoskega gledališkega teoretika, pesnika, režiserja in igralca Antonina Artauda ( 1896-1948) predstavlja temeljno delo s področja gledališke teorije, ki je že vrsto let vzor in poglaviten vir (zaveden ali nezaveden) alternativnega gledališča pri nas. V knjigi so zbrani eseji, pisma in članki, ki predstavljajo seštevek njegovih temeljnih načel v odnosu do gledališča. Artaud jih je napisal med letoma 1930 in 1936, jih sam zbral in izdal leta 1938, zato predstavljajo zaokroženo celoto. Kot je poudaril avtor uvodne študije Blaž Lukan, knjiga ne podaja njegove teorije v smislu celovitega sistema, temveč se v njej Artaud ukvarja tako s formo kot s smislom gledališča. V njej so zbrana besedila, v katerih obravnava gledališče v vseh njegovih posameznostih (od oigani-zacije prostora do igralcev, tona in zvoka) hkrati pa tudi v njegovi metafiziki.hn-kan meni, da Artauda prevečkrat enačijo s parcialnim pojavom v zgodovini gledališča - gledališčem krutosti - in da ravno v tej knjigi dokazuje, da je njegov pristop do gledališča veliko bolj globalen z razmišljanji o njegovem izvoru.	(V. R.)
Miloš Mikeln:
Zgodbe
slovenskega poletja
satirične in resne; in kratki kurz Vladanje za višjo stopnjo; satira, Cankarjeva založba, Ljubljana 1994, str. 245, mehka vezava, 20x14 cm, 2.520 srr.
Miloš Mikeln, dramatik in pisatelj, ki je za svoj roman Veliki voz dobil v letu 1992 nagrado Kresnik, je izdal nadaljevanje svojih esejistično usmerjenih del, v katerih je podal kratki kurz vladanja za začetnike (1980) in kratki kurz vladanja za srednjo stopnjo (1989). Deli sta navdušili sedanje oblastnike, med njimi tudi Dimitrija Rupla, ki je v Teleksu zapisal, da »se ta ideološki diskurz odlikuje s satiričnimi domislicami in z nekakšnim zavratnim humorjem.« Ce sta bili prvi dve deli vadnici o osnovnih značilnostih in zakonitostih vladanja, pa je ta knjiga, kot se za višjo stopnjo spodobi, predvsem pripomoček za samostojni študij. Tokrat je Miloš Mikeln vzel pod drobnogled sedanji čas in njemu pripadajočo obsesijo vladanja. Pred nami je kratka zgodovina modernega vladanja Slovencev, ki je poživljena s številnimi praktičnimi primeri o tem, kako Slovenci vladajo Slovencem. S satirično inverzijo so v slogovnih vajah razdelani posamezni elementi vladanja in njegovi protagonisti. V uvodu avtor opozarja le na eno večjo težavo, ki jo je imel s knjigo; če z zbiranjem gradiva za vladanje za začetno in srednjo stopnjo ni imel težav, ga je tokrat skrbelo, ali bo tisto, kar se mu je nabiralo po letu 1990, res primerno za višjo stopnjo.	(A. P.)
Jaka Železnikar 54.000 besed
Založba Cedra, Ljubljana 1994, mehka vezava, 105 strani, 27 x 13.5 cm, 1.000 SIT.
Knjiga pesmi in proznih drobcev 54.000 besed, prvenec Ljubljančana, 23- letnega študenta splošnega jezikoslovja in srbskega, hrvaškega ter makedonskega jezika s književnostmi, Jake Železnikarja, je napisana v tako imenovanem slogu »kar je blizu očem, je blizu srca.« Avtor je skušal podati, kar stvari v življenju izražajo že same po sebi, in sočasno tisto, kar se po arhitektonski predelavi v njegovem notranjem svetu izraža v življenju njegovega srca, duha in duše. Železnikarju je vse pesem. To dejstvo on dobro razume, saj je nekaj let, ko je obiskoval ljubljansko literarno delavnico, pripadal jedru njenih najbolj nadarjenih članov. Zasedel je prvo mesto na natečaju za najbolj strašljivo zgodbo v Slovenskih novicah in prvo mesto za Poezijo na natečaju za fotografijo in poezijo zlati indeks ’94. Avtor brez te-Zav prenese na papir tako Pesem o vetru kot o sobi, v kateri sta televizor in telefon. Vendar pa je knjiga ojegovo videnje sveta, s katerim najbrž ne soglašajo vsi. In potem, ko jo bo Prebral, bo marsikdo rekel, da bi take pesmi lahko napisal tudi sam. Knjiga je torej napisana, kdor Pa bi rad vedel, ali je v Njej res 54.000 besed ali je to le avtorjeva nenadna domislica, si bo pač moral vzeti nekaj časa in jih pre-
Janko Kos:
Neznani Prešeren
Literarna zgodovina, Cankarjeva založba, Ljubljana 1994, str. 117, mehka vezava, 20 x 13 cm, 2.310 SIT.
Ta esejistična študija je četrto delo literarnega zgodovinarja Janka Kosa o Francetu Prešernu, ki radikalno spreminja uveljavljen ideološki model rekonstruiranja podobe našega največjega pesnika. Delo je novost tako v oblikovnem kot vsebinskem smislu, saj opušča ustaljeno literarnozgodovinsko interpretacijo. Po besedah Janka Kosa študija odgovarja na naslednja vprašanja: Ali je po vsem Prešer-noslovju sploh še mogoče napisati kaj novega? Kakšnega Prešerna potrebujemo na prehodu v tretje tisočletje? Kakšen naj bo Prešeren v postmoderni dobi? Znana je protislovna figura Prešerna, katerega življenjska praksa se je razlikovala od njegovega dela in pisanja. Tokrat gre za destrukcijo velike zgodbe, ki jo nadomeščajo male zgodbe, tematizirane v posameznih poglavjih o erotiki, religiji, socialnem vzponu in padcu, pesnikovemu poslanstvu, politiki in smrti. Avtor ne razkriva kakšnih novih Prešernovih rokopisov, pač pa se osredotoča na osebno raven pesnikovega življenja znotraj historičnega konteksta, kar spominja na novi historizem anglosaksonskega sveta. Z bogastvom virov in analitično metodo, ki vključuje tudi sredstva eksistencialne psihologije, se pred nami razkriva pesnikov notranji svet.	(A. P.)
Koncert, ki je prepihal možgane
LJUBLJANA - Obetavna torkova noč v tem tednu se je začela z Žoambo Žoet VVorkerstrao, skupino, ki je (pogojno rečeno) v jedru modemih glasbenih dogajanj, a zaenkrat Se ni dovolj prepoznavna, da bi ji bila naklonjena večja pozornost. Njihov predolg nastop je zamoril poslušalce, ki so si poiskali uteho za Sankom, v pričakovanju Elliotta Sharpa. Ta stoji na Čelu newyorske dovvntovvn scene; »kitaroterorist«, »konceptualist irritant mušic« in podobne vzdevke povezujejo s tem vsestranskim glasbenikom in skladateljem prihodnosti.
Elliot je tudi tokrat nastopil ob spremljavi svojega Carbon banda, ki se je razvil v petčlansko skupino izvrstnih instrumentalistov, ti pa lahko skupaj svojemu voditelju ponudijo ustrezno izhodišče. Virtuozna Zeena Par-kins je bila na električni harfi zadolžena za »noise aromo« (oz. pasaže tipa Kronos quar-tet), medtem ko je ritem sekcija v sestavi Joseph Trump - bobni, Marc Sloan - bas in David VVeinstein na sample-rju brezhibno in brez zastoja, do popolnosti opravila svojo nalogo. Sharp, ki je hodil v šolo k Johnu Zornu, se je dodobra naučil, kako spoštova-
ti pravila dobre pop pesmi, hkrati pa zmore zapustiti njene (kljub vsemu) zožene okvire in se sprehoditi v artistične dimenzije. Ko Elliott opisuje krik človeka v asfaltni džungli, nam hkrati sporoča, da samo še glasba lahko vsemu temu kaosu podeh smisel in namen ter medsebojno poveže ljudi v skladno celoto s tem, ko zavrača kakršnekoli omejitve. Z uporabo bluesa in ftmk motivov, je Elliott na svoji dvovratni kitari prej nagnjen k zgoščanju (Milesova metoda) kot pa k praznemu sobranju. Vzame v roke sopranski saksofon, pa že gledamo drug film in
preidemo na področje Ometla C. in Anthonyja Braxtona s prebijanjem zvočnih meja.
Ko sem gledal navdušeno publiko, ki je prijetno napolnila K4 in omogočila neovirano gibanje, sem opazil tisti trans, in fasciniranost, ki jo vpijata z vso silovitostjo odvitih ojačevalcev. Koncept variiranja informacij in s tem tudi vsega, kar nas spremlja v današnjem življenju, omogoča pozitivno selekcijo na katerikoli ravni. Zato si Sharp lahko privošči tudi kosce cyber-punka, kot dele vizije jutrišnje civilizacije, tako da njegovo celotno delo dobiva tudi preroški prizvok.
Neskromno in pretenciozno rečeno: to je bil eden od najboljših koncertov v zadnjem času, ki mu je uspelo prepihati zatohle možgane, in zato tudi velika škoda za vse, ki niso prišh poslušat E. Sharpa & Carbon.
Žarko Samouk
Sharp poskrbel za enega najboljših koncertov (Foto: B. V.)
Odkrili stenske slike živali iz paleolitika
PARIZ (AFP) - Francosko ministrstvo za kulturo je sporočilo, da so arheologi v neki votlini v bližini kraja Val-lon-Pont-d‘Arc na jugovzhodu Francije, odkrili stenske slike živali iz poznega paleobtika. Ocenjujejo, da so bile naslikane približno 18.000 let pred našim štetjem. V jami, dolgi 500 metrov, so slike goveda, bizonov in nosorogov. Arheologi primerjajo pomen te najdbe z odkritjem v španski jami Altamira in francoski Lascaux.
»Glasbeno mesto« pred otvoritvijo
PARIZ (dpa) - »Glasbeno mesto«, eden prvih kulturnih projektov francoskega predsednika Frangoisa Mitteran-da, v katerega so doslej vložiti 1, 3 milijarde frankov, je po 16 letih gradnje pred otvoritvijo. Urediti so ga v mestni četrti La Villette, poleg kulturne pa naj bi prevzelo tudi komunikativno in socialno vlogo.nelektorirano
Škrat Sanjavec
CELJE - Po uspešni plesni humoreski za otroke Krava v cirkusu so v Plesnem forumu pripraviti novo predstavo za najmlajše Škrat sanjavec, ki je praizvedbo doživela sinoči na odru SLG Celje. Plesna slikanica Škrat Sanjavec je nastala po kaseti za otroke, na kateri poje besedila Ferija Lainščka v uglasbitvi Nina de Glerie pevka Mia Žnidarič. V predstavi, v kateri škrat s svojimi vilami popelje otroke po mavrici domišljije v čarobni svet sanj, poje, pleše in igra 20 najmlajših plesalcev Plesnega fonuna, ki jim je pomagala koreografinja Goga Stefanovič, ki se predstavlja tudi kot avtorica povezovalnega besedila in režiserka predstave. Kostume je zasnovala Eka Vogelnik.	(M. T.)
Duhovito in privlačno
LJUBLJANA - V sredo so v Informacijskem centru Modeme galerije pripravili kot prvo letošnje predavanje nastop beograjskega likovnega umetnika Gorana Dordeviča, ki že vrsto let živi in dela v New Yorku. Dordevič je govoril o Umetniških prizorih v preteklem stoletju.
Goran Dordevič je pripravil historični pregled razvoja umetniških salonov (pri čemer se je omejil zlasti na francoski prostor v burnem obdobju med neo-klasicizmom in impresionizmom), ki so nastali za časa Ludvika 14. in so se uveljaviti predvsem v naslednjem, 18. stoletju in kasneje, pojavu velikih razstav sredi 19. stoletja za časa Napoleona HI., javno odprtje Louvra, ki je vplivalo k vzpostavitvi zavesti umetnikov o pripadnosti zgodovinskemu toku (likovniki so pridobiti zavest, da bodo tudi sami nadaljevati zbirko), pojav ateljejev, ki so biti odprti javnosti, selitev umetnikov iz ateljejev v naravo (plenerizem)... Pozornost je posvetil pojavom medsebojnega citiranja in potrtretiranja slovitih umetnikov in opozoril na drage elemente 19. stoletja, ki vplivajo na sodobne avtorje in nanj (Dordevič je v Ljubljani že razstavljal v Galeriji SKUC in lani v okviru Retroavantgarde v Galeriji Visconit Fine Arts, kjer je predstavil dela Malevi-ca iz leta 1985). Duhovito in privlačno izpeljano predavanje je zaključil s stavkom: »To, kar delamo danes, so delati že v nekih drugih časih.«	(V. U.)
Zanikanje vsake diskriminacije
LJUBLJANA - V četrtek zvečer je na Metelkovi v organizaciji Strip - Gore kolektiva divjaško uprizoritev tribal-nega rituala malo znane francoske skupine umetnikov Tromatism uvedel par plesalcev s parafrazo »mud vvre-stlinga«, rokoborbe v blatu. Tromatism nastopajo kot negacija vsakršne diskriminacije, bodisi spolne, rasne ati verske, glasba pa je odtrganina hard-core terorizma osemdesetih let, izdatno podprta z elekronsldmi ritem-pomaga-li. Dodatek ekscesnih inscenacij, kot bruhanje ognja, obmetavanje obiskovalcev z blatom in kopice mutantskih statistov, je zadevo Se dodatno pomaknil v smeri četrte dimenzije oziroma resnično mestnega življenja. (M. P.)
NOVO NA ODRU
Lepo Vida
Koprodukcija Koreodrame Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča, avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya po motivih drame Ivana Cankarja, igrajo Pavle Ravnohrib, Štefka Drolc, Draga Potočnjak, Niko Gorsič, Janez Eržen, Željko Ure, Ivan Rupnik, Maruša Oblak, Mojca Partljič, Olga Grad, Vera Per, Jadranka Tomažič in Metka Trdin, avtor glasbe Jani Golob, premiera jutri ob 21. uri v SMG, predviden zaključek predstave ob 22.15, vstopnice po 700 in 1.000 tolarjev, predstava nima odmora.
Po najvidnejših predstavnikih slovenske dramatike, Grumu in Strniši, se je Damir Zlatar Frey na pragu desetletnice svojega gledališča Koreodrame lotil še tretjega slo-
venskega besedila, Cankarjeve Lepe Vide, enega najmarkatnejših mitskih in simbolističnih motivov v prostoru Srednje Evrope. Ta tema bo v njegovi postavitvi, podnaslo-vljeni kot koreodramska freska, zaživela kot popolnoma nova interpretacija, ki odpira drugačno vizijo umetniških, filozofskih in estetskih vprašanj. Izvirna glasba Janija Goloba, inspirirana z idejo D. Z. Freya, je prva uglasbitev tega Cankarjevega besedila, z njim pa v duhu najtankočutnejših balad in ritmičnih kontrapunktov odpira v Cankarju vse tisto, česar se dosedanje interpretacije niso dotaknile. V sklopu predstavitve celostne podobe koreodramske freske Lepa Vida bo tudi promocija CD-ja z glasbo iz predstave in razstava gledaliških fotografij Gorana Bertoka.	PR
SVET
Sobota, 21. januarja 1995
JAR / SENCE PRETEKLOSTI
Imuniteta za morilce?
Posebna vladna komisija bo raziskala ozadje afere
JOHANNESBURG - Južnoafriški predsednik Nelson Mandela in njegov namestnik Friderik de Klerk sta v skupni izjavi domaCo in svetovno javnost obvestila, da sta s pogajanji rešila politično krizo, ki je resno načela vlado narodne enotnosti, ki tej državi vlada od maja 1994. De Klerk je ob tem povedal, da bi v primeru, Ce bi pogajanja propadla, Nacionalna stranka izstopila iz vlade.
Politična kriza je izbruhnila prejšnji teden, ko je pravosodni minister Dullah Omar izjavil, da je de Klerkova vlada nekaj tednov pred prvimi svobodnimi volitvami aprila lani tedanjemu notranjemu ministru Adriaanu Volku, tedanjemu obrambnemu ministru Magnusu Malanu in še 3500 pripadnikom južnoafriške policije in vojske podelila imuniteto pred kazenskim pregonom. Omenjena ministra naj bi namreč v osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih organizirala tajne vojaško-policijske odrede, ki so mucih in pobijali aktiviste in simpatizerje Afriškega narodnega kongresa. Podpredsednik vlade de Klerk je takoj zavrnil omenjene očitke, povedal pa je, da podobno imuniteto uživajo nekdanji pripadniki vojaškega krila ANG, ki so prav tako zagreših številne zločine. Južnoafriška vlada je v sredo sicer obravnavala to žgoCe vprašanje in ugotovila, da de Klerkova vlada omenjenima nekdanjima ministroma in tistim pripadnikom južnoafriške policije in vojske, ki so sodelovali pri nezakonitem pobijanju pripadnikov ANG, ni nikdar podelila imunitete pred kazenskim pregonom, vendar to ni pomirilo skrajnežev v vrstah ANG.
V sporočilu za javnost sta Mandela in de Klerk med drugim tudi zapisala, da bo južnoafriška vlada natančno raziskala ozadje omenjene afere.	Anton Ferreira / Reuter
NOVICE
Rusija zaprosila za članstvo v Svetu Evrope
STRASBOURG - Vodja administracije ruskega predsednika Borisa Jelcina Sergej Pilatov je v četrtek v Strasbourgu predsedniku parlamentarne skupščine Sveta Evrope Miguelu Angelu Marti-nezu predal uradno prošnjo za sprejem Rusije v to mednarodno organizacijo, ki ima že 33 članic. Dokument so podpisali predsednik ruske federacije Boris Jelcin, predsednik vlade Viktor Cemo-mirdin, predsednik dume Ivan Ribkin in predse- < dnik Sveta federacije Vladimir Sumejko. »To je edini dokument v Rusiji, ki so ga podpisali vsi štirje hkrati - kar je najboljši dokaz, kako pomembno je za Rusijo članstvo v tej organizaciji,« je ob predaji dejal Pilatov. Zaradi krize v Čečeniji sta komisija za politične zadeve in komisija za pravne zadeve pri Svetu Evrope »zamrznili« preučevanje ruske prošnje do naslednje razprave v parlamentarni skupščini, ki bo 2. februarja. »To je resen konflikt, ki bo brez dvoma zavrl sprejem Rusije,« je menil Martinez in dodal, da ga je metoda, ki jo je ruska vlada uporabila v Čečeniji, »šokirala«. (P. R.)
Deng Kiaoping je v komi
PEKING - Najvplivnejši kitajski politik Deng Xiaoping je po trditvah časnika Asia Wall Street Journal v komi. Od težke bolezni, ki je nastopila decembra lani, naj bi 90-letni arhitekt gospodarskih reform na Kitajskem ostal brez zavesti. Časopis se sklicuje na svoj pekinški vir: »Ostal je brez zavesti in bržkone bo umrl pred koncem marca.« Kitajska vlada vztraja pri svojem: »Se naprej mu gre dobro,« je zagotovil minister za informiranje Zeng Jianhui. Veliki politik j er vendar star 90 let, pri tej starosti pa se človek ne more več gibati kot mladenič, meni kitajska vlada, (dpa)
»Albansko vstajo bi krvavo zatrli«
PRIŠTINA - Momčilo Trajkovič, eden od voditeljev kosovskih Srbov, ki so sestavili peticijo zoper kosovske Albance, je spregovoril za tednik Zeri, ki v Prištini izhaja v albanskem jeziku. Peticijo je podpisalo štirideset tisoč ljudi. V njej Trajkovič in njegovi somišljeniki zahtevajo od Beograda sprejem radikalnejših ukrepov za zaščito Srbov na Kosovu, saj bo v nasprotnem primeru deset odstotkov Srbov izginilo v albanskem morju. »Če na Kosovu kmalu ne bo vzpostavljeno etnično ravnotežje,« so zapisali sestavljale! peticije, »bo izbruhnila vojna med Albanci in Srbi.« Srbija bi zato morala kolonizirati Kosovo s Srbi iz Hrvaške in Bosne ter sprejeti ustrezen zakon o državljanstvu, po katerem naj bi več deset tisoč Albancev ostalo brez državljanstva, in sicer iz političnih razlogov. Trajkovič tudi poudarja, da vrnitev avtonomije Kosovu ne pride v poštev, saj bi to pomenilo začetek konca srbskega življa v tem delu države. Trajkovič še opozarja, da njegovo gibanje podpirata tudi srbska policija in vojska, ki bi morebitno albansko vstajo krvavo in hitro zatrli. (B. Shala)
POLITIČNA KRIZA V TAR KONČANA
Predsednik Nelson Mandela je izjavil, daje politična kriza, ki bi lahko ogrozila obstoj vlade narodne enotnosti, končana. Po njegovih besedah je to rezultat dolgotrajnih pogajanj s podpredsednikom vlade F. W. de Klerkom. Politična kriza je izbruhnila potem, ko je Afriški narodni kongres obtožil nekdanjo de Klerkovo vlado, da skuša prikriti zločine, ki so se zgodili v obdobju apartheida.
Sedeži v narodni skupščini
AFRIŠKI NARODNI KONGRES Nelson Mandela
252
REUTER
NACIONALNA STRANKA F.W. de Klerk
QTPAMk,A IMtmATA	43				
Mangosuthu Buthelezi					
FRONTA SVOBODE Constand Viljoen	9	Z			
DEMOKRATSKA STRANKA	7	/			
Zach de Beer
PANAFRISKI KONGRES Clarence Makvvetu

AFRIŠKA KRŠČANSKO -DEMOKRATSKA STRANKA
OSTALE STRANKE
IZRAEL IN PALESTINCI
Nove ovire za mir na Bližnjem vzhodu
Židovska naselja v bližini Jeruzalema so razjezila Palestince
JERUZALEM (Reuter) - Jeruzalem, središče arabsko-izraelskega konflikta, je včeraj spet zapletel načrte ministrskega predsednika Jicaka Rabina, ki si na vso moc želi pomiritev s Palestinci. V vladi so namreč spet izbruhnili spori zaradi novih židovskih naselij v okolici Jeruzalema. Minister za stanovanjsko in komunalno upravo Benjamin Ben-Eliezer je povedal, da bo podprl nacrte židovskega naseljevanja v bližini arabskega Vzhodnega Izraela.
»To je bitka za Jeruzalem,« je izjavil Ben-Eliezer. Višji uradnik PLO Ahmad Korei, bolj znan kot Abu Alaa, je Ben-Ehe-zerja obtožil, Ceš da bi si rad naredil reklamo na račun mira. Zaradi te »reklame« bo imel premier Rabin težko nalogo v nedeljo, ko se bo spet sešel izraelski parlament kneset. Rabin je še v četrtek prepričeval svojega soprejemnika Nobelove nagrade Jaserja Arafata, da bo njegova vlada zgladila ogorčeni spor, ki je nastal zaradi napovedanega novega naseljevanja.
Pomagali mu bodo koalicijski partnerji
v vladi, ki ima le majhno večino v parlamentu. Ministri iz levičarske stranke Me-retz, ki je najbližja Rabinovim laburistom, so že zahtevali takojšnjo ustavitev gradenj v bližini Vzhodnega Jeruzalema. Toda skrajno religiozna stranka Shas, ki je kljub izstopu iz koalicije še naprej podpirala Rabinovo vlado, je sporočila, da bo pri zamrznitvi naseljevanja sodelovala z desničarskim Likudom, vztrajnim zagovornikom postardjanja židovskih naselij.
Vprašanje Jeruzalema je tako eksplozivno, da se Izrael in PLO tiho strinjata o prestavitvi pogajanj o usodi svetega mesta v čimbolj oddaljeno prihodnost. Premier Jicak Rabin je leta 1992, ko je sestavil svojo vlado, celo zaprosil ZDA za deset milijard dolarjev posojil, s katerimi bi odplačali židovske naseljence na palestinskih ozemljih. Toda minister Ben-Eliezer si je zamislil obroč židovskih naselij okoli Izraela in ga tudi zaCel izvajati, s tem pa je resno ogrozil mirovni proces med Izraelom in Palestinci.
FRANKOFONSKA AFRIKA
Afriški frank je preživel prvo leto po devalvaciji
ABIDJAN - Ko se je lani večina francosko govorečih držav v Afriki odločila, da bo za polovico znižala vrednost skupne denarne enote CFA franka, je ves svet zadrževal dih. Ali bo najveeji pretres po obdobju dekolonizacije povzročil inflacijo in uliCne nemire? Zdaj, leto dni po devalvaciji, so se razmere nekoliko umirile. Gospodarska dejavnost se krepi, politični voditelji se vsaj javno še naprej zavzemajo za tržno gospodarstvo. Toda nekatere države se novim razmeram težje prilagajajo kot druge, tako da je to območje še vedno daleC od uresničitve sanj o ponovitvi azijskega gospodarskega Čudeža. »Opazili smo, da večina teh gospodarstev okreva, saj so negativni gospodarski trendi ustavljeni, v zadnjih mesecih pa smo celo opazili rahlo gospodarsko rast,« je položaj komentiral Alassane Outtara, namestnik direktorja pariškega urada Mednarodnega denarnega sklada.
Zahodnoafriški voditelji so zelo optimistično razpoloženi. »Naše gospodarstvo uspešno okreva,« je državljanom v novoletnem nagovora dejal predsednik Slonokoščene obale Henri Konan, ki to državo ljubkovalno imenuje »afriški gospodarski slon.«
Francija, Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka so štirinajstim frankofonskim državam v Afriki predlagali, naj izvedejo devalvacijo CFA franka, saj naj bi jim sicer grozila gospodarska recesija z nepredvidljivimi posledicami. Dvanajst nekdanjih francoskih kolonij v zahodni in osrednji Afriki ter Ekvatorialna Gvineja, nekoč španska kolonija, so izvedle 50-odstotno devalvacijo CFA franka. Tečaj te valute je tesno povezan s tečajem francoskega franka.
»Nekateri statistični kazalci nam vlivajo upanje, saj se je leta 1994 BMP povečal kar za dva odstotka,« meni Amparo Ballivian, strokovnjak Svetovne banke. Upoštevati je treba dejstvo, da gre za regijo, kjer sta sistematično zbiranje in obdelava statističnih podatkov še v povojih, zato so statistični kazalci večinoma nezanesljivi. Predvsem visoka rodnost je dejavnik, ki močno zavira gospodarski razvoj na tem območju. Ekonomisti pravijo, da so v zahodni Afriki gospodarsko najuspešnejše države z močnim kmetijstvom, kot sta'Slonokoščena obala in Burkina Faso, ki že tradicionalno ne uvažata veliko. »Države s slabo razvitim kmetijstvom, ki so odvisne od uvoza hrane iz tujine, so v negotovem položaju,« je prepričan profesor Allechi M’Bet, dekan ekonomske fakultete v Abidjanu. »Ce hočeš več izvoziti, moraš imeti izdelke in pridelke, primerne za izvoz. Nekatere države so imele srečo. Tako so nenavadno nizke temperature v Braziliji uničile večino brazilskih kavnih in kakavovih nasadov.
Naše gospodarstvo, ki temelji predvsem na izvozu kave in kakava, je na račun brazilske nesreče veliko zaslužilo,« je dodal profesor M’Bet.
Nicholas Phythian / Reuter
ŠPANIJA / NOVA POLITIČNA AFERA
Zgodba o gospodu Z., ki je hotel strmoglaviti Gonzalesa
MADRID - Španska politična kriza, ki je v začetku tedna skorajda dosegla vrelišče, se je znova razplamtela, ko je nekdanji vodja vamostno-obveščevalne službe, ki je zdaj za rešetkami, obtožil vrhovnega sodnika, Ceš da je sodeloval pri zaroti, katere cilj naj bi bil strmoglavljenje premiera Felipeja Gonzalesa.
O tem je Julian Sancri-stobal neposredno iz zapora spregovoril na državni televizijski mreži in obtožil Bastasarja Garzona, ki vodi preiskavo o domnevni vpletenosti vlade v tajno vojno zoper baskovske separatiste v 80. letih. Izjave Sancristobala so sprožile ostre odmeve opozicijskih politikov in prilile olje na ogenj številnih afer, ki so Španijo pahnile v najhujšo politično krizo zadnjih dvanajstih let, odkar so na oblasti socialisti, razen tega pa so močno pretresle finančne trge.
Podpredsednik vlade Narcis Serra je ponovil uradno stališče, da vlada ni bila vpletena v dejavnost Protiterorističnih skupin osvoboditve (GAL). Sancristobal je naj-starejši od štirih nekdanjih uslužbencev varnostne službe, za katere je sodnik Garzon odredil pripor, ker naj bi bili vpleteni v afero GAL. Njeni protiteroristični oddelki naj bi v letih od 1983 do 1987 ubili 27 baskovskih separatistov.
Garzon je vnovič odprl primer GAL že v začetku letošnjega leta, in sicer zaradi dveh nekdanjih baskovskih policistov Joseja Ameda in Miguela Do-mingueza, ki sta bila leta 1991 zaradi svoje dejavnosti pri aferi GAL obsojena na skupaj 108 let zapora, zdaj pa sta po Garzono-vem ukazu na svobodi. V intervjuju je Sancristobal zatrdil, da ima dokaze o tem, kako je preiskava samo del političnega načrta skupine ljudi, ki jo vodi neki gospod Z., katerega cilj je strmoglaviti vlado Gonzalesa. »Upam, da bo sodnik preiskal in razkril identiteto gospoda Z., ki je vodil zaroto, v kateri je zanesljivo sodeloval tudi sodnik Garzon,« je izjavil. Tiskovni predstavnik opozicijske konservativne Ljudske stranke je že zahteval zaslišanje notranjega ministra Juana Alberta Bellocha pred parlamentarno komisijo, kjer naj bi ta pojasnil, kako lahko nekdo, ki je v preiskovalnem zapora, govori za me-
dije. Predstavnik državnega sekretariata za zapore je izjavil, da je njihov oddelek odobril Sancristobalo-ve intervjuje šele potem, ko preiskovalni sodnik Garzon temu ni ugovarjal. Medtem so iz Garzonove-ga urada sporočiti, da sodnik ni dal dovoljenja za intervjuje, saj je faksirane prošnje preprosto poslal nazaj kot povsem nepri-
Robert Hart / Reuter	Sodnik Garzon (Telefoto: AP)
Vse španske afere v zadnjih treh letih
•	Afera Fiksa: izbruhnila je leta 1992. Marino Barbero, »neki nepomembni sodnik«, je v okviru preiskave o tajnem financiranju strank kar trikrat preiskal sedež vladajoče Socialistične stranke. Preiskava, ki je povzročila razpis predčasnih volitev, je močno omajala vlado premiera Felipa Gonzalesa.
•	Aprila 1994 je nekdanji policijski poveljnik Luis Rol dan, obtožen zlorabe javnih sredstev in nezakonitega bogatenja, pobegnil iz Španije. Izbruhnil je škandal, zaplenili so njegovo premoženje, vredno 3, 6 milijona dolarjev, ki naj bi ga dobU z zlorabo zaupnih informacij. Odstopil je notranji minister, Roldana, ki so ga pred tem omenjali kot bodočega notranjega ministra, pa do zdaj še niso izsledili.
•	Mariana Rubia, nekdanjega guvernerja centralne banke, so obtožiti poneverjanja proračunskih sredstev, pa tudi, da je s tem denarjem špekuliral na borzi in dobičke nalagal na zasebni »tajni« račun pri poslovni banki Ibercop. Njegov primer še ni končan.
Carlos Solchaga, minister, ki ga je podpiral, je odstopil.
•	Decembra lani sta. dva nekdanja policista obtožila vlado, Ceš da je ustanovila Protiteroristične skupine osvoboditve (GAL), eskadrone smrti, ki so v 80. letih ubili 24 pripadnikov separatistične baskovske organizacije Eta. Doslej so zaradi te afere odstopili že štirje visoki državni iunkcionarji, ki so delovati na področju protiterorističnega boja.
•	28. decembra leta 1993 je prišla pod nadzor centralne banke zasebna banka Banesto, ki se je znašla na robu zloma, njen predsednik Mario Conde pa je odstopil. Precejšen del tiska -tudi javnosti - je njegov primer povezal s političnim režimom, 1.1. »fetipizmom«.
•	Zlorabe sredstev iz javnih skladov je bil oktobra lani obtožen Javier de la Rosa. Ta katalonski milijarder naj bi si na račun družbe, katere predsednik je bil, nagrabil velikanske vsote denarja, predvsem s spekulativno prodajo državnih zemljišč.
Claude Casteran / AFP
ĐORĐE BALAŠEVIĆ / VOJVODINSKI TRUBADUR POSTAJA POLITIK
Jugonostalgik Dole se obrača po vetru
Občinstvo ima vedno prav - tudi za ceno resnice
BEOGRAD - Samokronani kralj jugonostalgije, panonski mornar in vojvodinski trubadur Đorđe Balašević je zaključil svoje tradicionalne novoletne koncerte v beograjskem centru Sava. S spobtiziranimi vici in zgodbami med pesmimi je tudi pokazal, da je navezan na drugo Jugoslavijo. Se več - lahko bi rekli, da je navezan celo na prvo Jugoslavijo, saj je zanj edino središče Beograd, vse drugo pa je »provinca«.
Ko je Balašević devet večerov pred skupaj trideset tisoč poslušalci govoril o svojih koncertih v Ljubljani in Mariboru, je omenjal »mesta, ki se kopajo v elektriki, s čistimi ulicami in bleščečimi izložbami«, nato pa je, ali iz lastnega prepričanja ali pa zato, da bi ugajal publiki (in mogoče tudi oblastem) dejal: »Toda zaradi določenih razlogov bo Beograd vedno ostal glavno mesto ne samo zame, ampak tudi za ta mesta.« S tem je seveda požel buren aplavz, po katerem je nadaljeval: »Samo v Beogradu lahko govorim o drugih mestih (nekdanje SFRJ op. avt.) in mi pri tem ploskajo.«
Kot da bi pozabil, zaradi Česa so mu ploskali v Ljubljani in Mariboru, pozabil, da je dal dolg intervju za zagrebški Globus, v Mladini
pa so objavili njegovo pismo. Pozabil je tudi, da ga v vseh republikah nekdanje Jugoslavije brez pomislekov podpirajo kot mirovnika ter pevca, ki ima poseben občutek za človeško ločevanje dobrega od zla.
Prav v pismu v Mladini je Balašević ugotavljal, da je po kocertih v Tivoliju in Mariboru »verjetno zaužil preveliko dozo Slovenije«. Zdaj je verjetno zaužil preveliko dozo Beograda. Mogoče tudi zato, ker ga je žena srbsega predsednika Slobodana Miloševiča, Mirjana Markovič, v svoji rubriki Dnevnik v tedniku Duga omenila kot pravega človeka za veleposlanika takoimeno-vane ZRJ v Sloveniji. Resnici na ljubo se je Balašević na svojih beograjskih koncertih poskušal distancirati od teh "subtilnosti”. Ob pesmi Mir-
ka, s katero je namigoval na Mirjano Markovič, je Balaše-vič povedal, da ne more biti veleposlanik. »Jaz že imam svoje ljudi in svoj akreditiv potujočega veleposlanika. Dali so mi ga tisti, ki me imajo radi.«
Letošnje koncerte Dorda Balaševiča so skoraj vsi označili kot povprečne. »Dole« je pel brezvoljno in poskušal s spreminjanjem besedil svojim baladam vdahniti novo življenje ali pa odgovoriti na številne napade, ki jih je trenutno deležen v Srbiji. Ni se mogel dvigniti nad patetiko, čeprav je bil včasih tudi zelo napadalen: »Hrvate bom naučil, kaj je Beograd. Slovenija ni moja dežela in ko so mi Slovenci vzlikali, da je, sem jim odgovoril, da ni. Rekel sem, da so moji Do-micelj, Križaj in spomini.« Balašević pozablja, da je nekoč sporočal: »Smučari dobro ste mi se smutili (Smučarji, dobro ste se mi zagnusili).« Obregnil se je tudi ob slovenske novinarje, ki naj bi pisali neumnosti o tem, kako je poskušal v Slovenijo pretihotapiti svoje kom-
paktne plošče in kasete, neka hrvaška novinarka pa je zanj preprosto - koza.
Balaševiću niso nikoli zamerili, če se je v Novem Sadu zafrkaval na račun Beograda, v Zagrebu na račun Novega Sada, v Beogradu pa si je privoščil Vojvodince. Toda takrat je bilo drugače. Danes to Balašević počne v drugačnem času in tudi s precejšno mero zlonamernosti, po receptu: »Svoje vlečem iz blata, tako da tja tlačim druge«. Pozablja, da so mu medtem odpustili, ker je nekoč pel: »Laku noč braćo Janezi, shvatam vas, sve su to geni./ Muče vas habzubrški kavezi, / jebo nas, ko nas sastavi,« in z Boro Čorbo prepeval o dunajskih kočijažih.
Verjetno je Dole med letoma 1990 (»lahko noč bratje Janezi«) in 1994 (»dober večer domovina«) precej stvari kar pošteno pomešal. Lahko bi rekli, da si je vse skupaj spretno zamislil, vprašanje je le, ali zaradi denarja ali pa zaradi prepričanja in denarja. V Beogradu mu pogosto očitajo, da sedi na dveh stolčkih, med-
tem pa panonski mornar zdaj verjetno počiva po napornih koncertih in mogoče tudi razmišlja o posledicah preobrazb svojih vicev in izjav v zadnjih letih.
Balašević bi moral ostati pri tistem, zaradi česar ga imamo radi - pri pesmih, čardašu, opisih vojvodinske ravnice in običajev, spotna-nih ljubeznih in pri »nekih novih klincih«. Nedolžne vsakdanje domislice so žal prerasle v politične vice, ki
so odvisni od tega, kje jih pripoveduje. Mogoče Dole res misli in verjame v to, kar je napisal v Mladini, da je na koncu zmagal on. V svojih protestnih pesmih proti vojni in za boljše življenje je nedvomno mirovnik, zato so njegovo dobronamernost zaceli hvaliti tukajšni politiki, ki so se nenadoma začeli zavzemati za mir. Balašević je potezo dobro razumel in je občinstvu v Beogradu glasno in s širokim nasmehom
dejal: »Samo v tem mestu lahko pet let govorim proti predsedniku, pa me zato nihče ne pretepa ali zapira.« In spet je sledil aplavz. Človek, ki so ga tukaj in drugod imenovali »nestrankarska opozicija«, se je tako naenkrat približal oblastem in pozabil, da je njegova pesem iz leta '92 bila in ostala prepovedana. Refren pesmi se je glasil: »Slobo, Slobodane, sloboda-ne...«
Davor Kriška
NEKJE
EVROPI
Kje je še to!?
■a isi m m
Sedeli smo v eni od srdnjeevropskih Malih kavam na Trgu bana Jelačiča in gledali skozi veliko okno na trg ter pričakovali konec vojne, začetek vojne (neustrezno prečrtati!) Hrvaška je bila kar naprej nemima, negotova, vznemirljiva, dialektična, za mnoge celo pustolovska dežela na robu treh svetov - krščanskega, pravoslavnega in muslimanskega, da o Judih ne govorimo.
-	Vojna, prava vojna se bo Sele začela - je bil Rom nerazpoložen, kajti verjel je, da se bo z odhodom modrih čelad položaj v okupiranih krajih vzhodne Evrope poslabšal.
-	To so navadni cigani. Veš kako so jih novačili!? Po angleških nogometnih igriščih! To so njihovi brezposelni navijači, manchesterski Bad Blue Boys, ki so jih za dva meseca vtaknili v vojašnice, nato pa poslali na Balkan. Brah so Karla Maya in sen se jim je uresničil. Si slišal tistega Bosanca, ki je izjavil, da mu je dolgčas, če okrog njega ne poka!?
-	Kolo zgodovine se ni nikoli vrtelo nazaj, čeprav se nekatera njena poglavja ponavljajo.
-	Za politične repetente, ponavljal-ce. Mednje sodita Miloševič in Jelcin...
-	Tudi Clinton se ni ničesar naučil.
-	Ker ga v šoli niso masirali z Leninovo frazo Učiti, učiti in še enkrat učiti! Kajti kar se Janezek nauči, to Janezek zna.
-	Ne omenjaj mi Janše! Ker se bomo sprli. Vi Slovenci ste maj Ima dežela zato imate majhne probleme, če jih pa nimate, si jih izmislite!
-	To sem že slišal, - sem se branil in srebal sadni čaj.
-	Bral sem v Delu, da ne samo v politiki, marveč tudi v slovenskem filmu zmagujejo amaterji, naturščiki.
-	Misliš na Bumbaša iz Halgata?! Pokazal je, kako se igra. Pred kamero moraš imeti dušo, talent in ambicije.
-	Zakaj? - sta vprašala Jure m Rom in se mi skeptično zazrla v oči.
-	Zmagal je, ker vse to ima... za razliko od drugih, ki tega nimajo.
-	Strašno si pameten! - sta se namuznila in potem smo vsi trije obmolčali. Po banu Jelačiču je rosilo. Ljudje so odsotni, zbegani, premočeni hodili čez trg. Kot ribe v akvariju.
-	Poglejta tistega človeka. V petdesetih letih je hotel pobegniti čez mejo, a so ga v Kranjski gori prijeli. V udba-škem džipu je pogoltnil tri liste papirja z naslovi hrvaških emigrantov. Od takrat je imel poseben, svilen glas in zaposlil se je na radiu.
x -	,»,•
Branko Somen
-	Vidita tisto žensko?! Njen bivši mož je te dni hotel v New Yorku kupiti orožje. Ponujal je poldrag milijon dolarjev. Zdaj sedi v preiskovalnem zapora Metropolis v Brooklynu.
-	Tisti človek, ki sloni ob zidu je narkoman. Ze nekaj let mu v ušesih pojejo zagrebški zvonovi, prenehajo samo takrat kadar vzame mamilo.
-	Težko je biti protagonist lastnega življenja, je izjavil te dni eden od splitskih mamilarjev.
-	Skoraj vsak človek je danes idealno gradivo za novelo, roman, film, celo za televizijsko nanizanko. Samo pisateljev ni.
-	Pozabljata, da se ljudje delijo na fotogenične in nefotogenične. A na televiziji je najmanj fotogeničnih, zanimivih osebnosti.
-	Misliš Tončija?! Nenadoma je ugotovil, da v njegovem Imotskem živi štiri tisoč ljudi, od tega se jih dvesto drogira.
Zagrebški Trg bana Jelačiča, kjer se srečujejo Jure, Rom in Rem ... (Foto: Romeo Ibriševič)
-	Tudi jaz bi se drogiral, če bi bil njegov sovaščan, pa bi moral stalno poslušati, kako iz muh dela slone, iz slonov pa muhe.
-	To je umetnost, posebno ko ti zmankajo sloni.
-	Spet presipamo prazne besede v nič.
-	To zmorejo samo politiki, rokohi-treci in hrvaški uredniki tednikov - je rekel Jure, ki je kar naprej sanjal časopise, enkrat je bil to dnevnik Zagrebške novice, potem tednik Merylin, mesečnik Profil.
-	Letos sta crknila že dva tednika -Danes in Pečat.
-	Ker je bil prvi brez talentov, drugi pa je imel preživelo jugodušo.
-	Veš, kaj je novica dneva, - je rekel književnik Rom novinarju Juretu, - da je isti dan, ko me odstopil generalni direktor Hrvaške televizije Tonči Vrdoljak, imel v Zagrebu predavanje generalni direktor Slovenske televizije Žarko Petan!
-	Njegov oče je imel pred vojno kavarno tudi v Zagrebu. In to tu, na Trgu, kjer je danes kavama Dubrovnik...
-	Da, samo da Žarko Petan v Sloveniji ni tretji najmočnejši človek v državi.
-	Tudi Tonči Vrdoljak ni več. Danes je najbolj ambiciozen človek na Hrvaškem Zlatko Vitez. Ima to svojo zagorsko dušo kot Tito in Tuđman, nadarjen je, kar je pokazal kot igralec, zato vama rečem - to bo novi predsednik države!
-	Zakaj novi?!
-	Ker se vse počasi menja. Odšel je direktor televizije in prihaja novi, odhaja direktor Jadran filma in prihaja novi...
-	...odhajajo modre čelade...
-	...in prišle bodo nove. Odhaja lažna demokracija, odhaja lažno upanje, poleg tega pa z dežjem odhaja zima in potem bo prišla pomlad, vihravi april...
-	Kje je še to?! - smo se spogledali, se zagledali Jelačičevemu konju pod rep in srebali sadni čaj Upanja. - Kje je še to! Kje je še to!
20
Sobota, 21. januarja 1995
SVET
ČEČENIJA / VOJNA SE NADALJUJE
General Dudajev: Odpor ne bo zlomljen
Moskva obljublja, da bo izpolnila zahteve SE
GROZNI (Reuter) - V CeCenski prestolnici so tudi včeraj divjali srditi spopadi med rusko vojsko in uporniki, potem ko je CeCenski voditelj general Dudajev zatrdil, da se njegove sile kljub Četrtkovemu padcu predsedniške palaCe še zdaleč ne nameravajo predati. Rusko topništvo je že zgodaj zjutraj zasulo z granatami preostale položaje branilcev v Groznem. Železniška postaja, za katero se sprte strani spopadajo že teden dni, je bila vnovič prizorišče najhujših bojev. Po zadnjih poročilih so ruske enote uspele prevzeti nadzor nad to strateško točko.
Džohar Dudajev se je v prestolnici nenadoma pojavil na tiskovni konferenci, vendar novinarji na njegovo zahtevo niso želeli izdati, kje natančno se je čečenski vodja sestal z njimi in kje se zdaj nahaja njegov štab. Dejal je, da so se Cečenci že navadili na vojno in da se nihče več ne boji ruskih ubijalskih strojev. Dodal je, da bodo njegovi vojaki vztrajali na bojišču, vse dokler bo to potrebno. Vendar pa je včeraj mednarodni javnosti spregovoril tudi Dudajevov posebni odposlanec Kadiev, ki je na zasedanju generalne skupščine Organizacije nepriznanih narodov in ljudstev (UNPO) v Haagu pozval k takojšnji in brezpogojni zaustavitvi sovražnosti.
Spodnji dom ruskega parlamenta je včeraj sprejel odločitev o spremembi določil kazenske zakonodaje, ki se nedvomno nanaša na Čečensko krizo. Odslej bo namreč za »elane nezakonitih vojaških
formacij« predvidena tudi najstrožja (smrtna) kazen.
Ruski predsednik Jelcin, premier Cernomirdin in predsednika obeh domov parlamenta so podpisali
posebno skupno izjavo, ki so jo poslali Svetu Evrope. V dokumentu so zagotovili, da bo Rusija izpolnila-vse pogoje za vstop v to evropsko telo.
Ruska raketa je prebila devet nastropij stanovanjskega bloka v Groznem (Telefoto: AP)
Bitke za Grozni je konec, boj za Čečenijo pa se šele začenja
MOSKVA - Bržkone je bitka za Grozni res že odločena, vendar vse kaže, da se je boj za Čečenijo šele začel. Zahodni vojaški strokovnjaki in diplomati menijo, da ruske sile Caka dolg in zahteven spopad z dobro oboroženimi uporniki, ki bodo napadali iz skrivnih položajev v Groznem in gorskih vojaških postojank.
Ko so ruske Čete v četrtek zavzele predsedniško palačo v Čečenski prestolnici, je predsednik Jelcin izjavil, da je s tem vojaška operacija v Čečeniji pravzaprav končana. Vendar so Čečenski uporniki odločeni nadaljevati boj - sovražnika bodo napadali na gverilski način. Sergef Stankevič, nekdanji Jelcinov svetovalec, je na britanski televiziji v Četrtek izjavil: »To (zavzetje predsedniške palače) še ni zadnje dejanje čečenske drame,« kajti čečenski separatistični voditelj Džohar Dudajev in njegovi borci so se zavezali nadaljevati boj.
»Ce bodo hoteli razmere v Čečeniji pomiriti, bodo morali Rusi tja poslati veliko število vojakov. Dosedanji razplet dogodkov je pokazal, da so v boju proti upornikom dokaj neučinkoviti,« je izjavil strokovnjak za obrambne študije Edward Poster iz londonskega Royal United Services Institute (RUSI). »Pričakovati je bilo, da bodo Grozni ‘zavzeli1, vendar le v konvencionalnem, vojaškem smislu. Pravi boj se šele začenja.«
Rusija je bila prepričana, da bo Grozni spravila na kolena po nekajdnevnem močnem obstreljevanju. Ruske vojake, med katerimi je bilo veliko rekrutov, ki so bili v Če-
čenijo poslani pred dobro izurjenimi vojaškimi enotami, je presenetila silovita Čečenska obramba. V tritedenskih uličnih spopadih so imele ruske čete velike izgube. Rusija se bo znašla v težkem položaju tudi zato, ker njena težka oborožitev ni primerna za bojevanje zunaj mesta. V snegu in blatu se bodo bolje znašli čečenski uporniki, M dobro poznajo krajevne razmere. Čeprav nimajo težkega orožja, so njihove zaloge lahkega orožja in granat, ki so potrebni za gverilsko bojevanje, precejšnje. V Čečeniji je družba klansko urejena, krvavi spopadi so bili od nekdaj pot za urejanje sporov. Neki zahodni politik v Moskvi je v začetku tedna omenil, da bi petnajst do dvajset tisoč upornikov lahko napadalo ruske vojake iz oporišč na jugu Čečenije, severni del republike pa nadzorujejo ruske sile. Pokrajina, kjer živi predvsem muslimansko prebivalstvo, ki je svojo samostojnost razglasila leta 1991, je že od nekdaj v konfliktnih odnosih z Moskvo.
Jelcin je v četrtek sicer izjavil, da bo Rusija skušala pridobiti zaupanje Čečenov, napovedal je ureditev razmer in spoštovanje človekovih pravic, vprašanje pa je, ali bodo Čečeni po ruskem uničevanju Groznega in več sto mrtvih civilistih pripravljeni sodelovati. Ce ne, bodo ruski vojaki postali tarCe čečenskih upornikov, ki bodo sovražnika napadali tudi na ulicah. Ruski konvoji ne bodo varni, pričakovati je tudi CeCenske napade na ruska oporišča - takšne razmere vojaška terminologija označuje z izrazom »konflikt ni-
zke intenzivnosti«. Gre za bojevanje, kakršnega so Rusi spoznah v času desetletne afganistanske vojne, ki so jo na koncu tudi izgubili. Prav zaradi izkušenj v Afganistanu je morala v ruski vojski dokaj nizka, zato bo morala Moskva za vojno v Čečeniji široko seči v državno blagajno, čeprav bi denar lahko namenila za kaj drugega, saj ga povsod primanjkuje. Medtem ko ponuja oljčno vejico, se Moskva pripravlja na najhujše.
Tiskovna agencija Interfaks je povzela izjavo nekega pomembnega ruskega generala, ki je v Četrtek poudaril, da bodo Rusi svoje vojaške baze postavih zunaj mesta in tako preprečili gverilske akcije, za mir in red v Groznem pa bodo skrbele enote notranjega ministrstva. Varuh človekovih pravic Se-gej Kovaljov, ki se je v četrtek iz Čečenije vrnil v Moskvo, je novinarjem pokazal letak, kakršne so nad čečenskimi vasmi trosili ruski helikopterji: »Ce bodo iz vaših vasi napadali ruski vojaki, vas bomo bombardirali.« Čečenska operacija je prvo večje moskovsko vojaško posredovanje po letu 1979, ko so bile sovjetske čete poslane v Afganistan.
Korenine msko-čečenskega sovraštva segajo v 19. stoletje, ko so se ponosni Čečeni bojevali s carsko vojsko. Da bi zlomile upor, so ruske čete požgale čečenske vasi in ves pridelek. »Utegne se zgoditi, da se bodo Rusi tudi tokrat znašli pred enako izbiro, kajti ‘požigalna pohtika' se lahko izkaže kot edino učinkovita,« je izjavil Poster.
Nicholas Doughty/Reuter
BIH / KONEC ENOLETNEGA MANDATA
Britanski general Michael Rose je zadovoljen z opravljenim delom
SARAJEVO - »Ko bo general Rose odhajal, nihče ne bo potočil solze in nihče mu ne bo niti stisnil roke,« pravi podpredsednik bosanske vlade Ejup GaniC. »Bil je bolj orodje britanske zunanje politike kot kdorkoli drug, ki je imel mandat OZN.« Priljubljenost poveljnika modrih čelad v Bosni je nekaj dni pred njegovim odhodom dosegla svojo najnižjo točko.
V ponedeljek ga bo zamenjal general Rupert Smith. Februarja lani je bil Rose kar priljubljen, prev-sem zaradi groženj z letalskimi napadi. Le nekaj mesecev pozneje je njegova zvezda začela bledeti. Številni prebivalci Bosne so menili, da njegov odgovor na srbsko obleganje Gorazda ni bil dovolj odločen. Ko so Srbi avgusta spet blokirali Sarajevo, je njegov ugled padel. Mustafa Reis Ceriti, sarajevski imam, meni, da je Rose Sarajevčanom preveč obljubljal. »Svojih obljub ni izpolnil, ljudje še vedno trpijo.« Sarajevski pohtiki so že prejeli vabilo za poslovilno slovesnost prihodnji teden.
»Mi smo svoje opravili. Ustvarili smo pogoje za
mir. Drugo je odvisno od politične volje voditeljev tukajšnjih sprtih strani,« je novinarjem francoske tiskovne agencije APP pred zaključkom enoletnega mandata samozavestno izjavil Michael Rose, 54-le-tni britanski poveljnik modrih čelad in oficir posebnih britanskih enot SAS, ki si je z delom v BiH prislužil tudi plemiški naslov. Rosea bo 24. januarja zamenjal britanski general Rupert Smith.
Kot profesor angleškega jezika v Franciji se je naučil tudi francoščine in mad pogovorom včasih š Shakespearovega jezika preskoči v Molierovega. »To, kar smo naredili v Bosni, je skoraj čudež. Številnim ljudem smo dostavljali po-
moč, čeprav so naokoli divjali boji, ustavili smo spopade in pripravili vse potrebno za končanje vojne.«
»Ko sem prišel v Sarajevo, je na mesto padlo v povprečju 1200 granat dnevno, ljudje so živeli v kleteh, kot podgane, brez hrane, vode, ogrevanja in zdravil. Razmere so zdaj drugačne. V sarajevski bolnišnici je že nekaj časa več ponesrečencev iz prometnih nesreč kot poškodovanih v napadih,« sc pohvali samozavestni Rose.
Kaj Rose ob koncu mandata najbolj obžaluje? Po njegovem mnenju bi sporazum o premirju, kakršnega so podpisali decembra, lahko sklenili že aprila, še preden so Srbi skoraj zavzeli Goražde, ki je bilo s še petimi drugimi območji v BiH proglašeno za »varovano območje«. Ameriško-ruska pobuda se je po njegovem mnenju spridila, ker so Srbi izgubili zaupanje v početje Unproforja in mednarodne skupnosti. »Zato smo izgu-
Odhajajoči general Michael Rose (Telefoto: AP)
bili veliko dragocenega časa in številni ljudje so izgubili življenja. Tudi vojaki ZN.«
Ko odgovarja na pogost očitek, češ da svetovni skupnosti v Bosni ni uspelo vzpostaviti miru, vztraja pri temeljni delitvi na Unproforjevo nalogo vzdrževalca miru - in na »vsiljevalce« ali »vzpostavljevalce« miru. Zadnjega ne bi mogle
več opraviti modre čelade, ki so po definicije mirovne sile, ki nastopijo šele po podpisu sporazumov o premirju, pač pa vojaška operacija, česar pa si Zahod noče privoščiti. »ZDA in Nemčija sta še posebej jasno dali vedeti, da se ne bosta pustili zaplesti v takšno vojaško avanturo.«
Michel Viatteau / AFP
O čem pišejo drugje po svetu
O domnevni ruski zmagi v Čečeniji
»Prvi poduk za Borisa Jelcina iz domnevne zmage v Čečenski vojni je ta, da njegovi problemi še zdaleč niso rešeni. Prav nasprotno: obstaja namreč nevarnost, da se bodo še pomnožili. Ruski parlament Borisa Jelcina obtožuje zlorabe položaja. Sef Kremlja je zmagovalec, ki ga obdajajo sovražniki. Ti se skrivajo povsod: v parlamentu, oboroženih silah, medijih in provincah njegovega velikanskega imperija.« (La Repubblica, Rim)
»Kremelj je svojo zmago razglasil veliko prezgodaj. Kavkaški gorski narodi orožja ne odložijo kar tako. Moskva se z zavračanjem politične rešitve podaja v dolgotrajne spopade s čečenskimi partizani, ki so pripravljeni žrtvovati vse. Čečenska vojna še ni končana. Trajala bo še leta.« (Zycie Warszawy, Varšava)
»Rusko posredovanje v Čečeniji lahko označimo kot pokol; krvno maščevanje pa je del tradicije kavkaskih narodov. Čečeni bodo skušali svoje žrtve maščevati - ne glede na to, ali bodo v Čečeniji tri, štiri ali več ruskih divizij, ki bodo imele nalogo vnovič vzpostaviti ‘ustavni red1 v tej kavkaški republiki. Zavzetje predsedniške palače še zdaleč ne pomeni zmage v čečenski vojni. Se več - Jelcin je že zdaj v vlogi poraženca, saj so ekonomski in politični stroški čečenske vojne v Rusiji in tujini že preveliki.« (Die Presse, Dunaj)
»Padec predsedniške palače v Groznem hkrati pomeni, da so se razblinili vsi upi, povezani s predsednikom Jelcinom. Zasedba uničene zgradbe ima morda le simbolično vrednost - toda kako simbolično! Palača je bila središče oboroženega upora Čečenov, ki se niso borili za dvomljiv režim, temveč lastno identiteto. Ruske bombe so na tem mestu neusmiljeno ubijale, ruski vojaki pa so bili ujeti v kleti predsedniške palače (kdove, kje so zdaj). Majhna skupina ruskih parlamentarcev je tvegala svoja življenje in prišla v palačo, da bi postavili na laž ruska poročila o čečenskem konfliktu. V tej palači je propadla tudi zadnja iluzija, da imajo Jelcin, njegovi sodelavci in generali civilizirano, človeško ali vsaj povezano strategijo glede Čečenije.« (The Guardian, London)
»Zahodne sile si zdaj ne bodo več mogle zatiskati oči pred dejstvom, da Rusija po čečenskem pokolu ni več ista, kot je bila prej. Rusija pred začetkom čečenske vojne še ni bila prava demokracija, temveč samovoljna država z avtoritarnimi in morilskimi potezami-Vladala ji je druščina, ki je v bistvu le zamenjava za vse represivne institucije nekdanje Sovjetske zveze. Nekdanji komunisti in skrajni nacionalisti bodo zdaj bržkone prišli na svoj račun. Za demokrate in celo za velik del oficirjev tega ne moremo trditi, saj so zavrnili sodelovanje v čečenskem pokolu. Zato bi bilo v tem trenutku najslabše, če bi se obnašali, kot da se nič ni zgodilo.« (Liberation, Pariz)
»Ce bi zanemarili krutost te zadeve, bi se morali smejati: predsednik Jelcin obtožuje čečenskega voditelja genocida nad prebivalstvom. Genocid je zanj tudi izgovor, da se ni pripravljen pogovarjati o miroljubni rešitvi konflikta. To je grotesken primer posebne govorice oblastnikov. Kaj si Jelcin pravzaprav domišlja? Ali res verjame, da lahko ogoljufa ves svet tako, da resnico enostavno obme na glavo? Vsi dobro vemo, da Dudajev ni začel genocida. Moskovski voditelj je tisti, ki je majhnemu čečenskemu narodu storil toliko hudega. Jelcin, ki se zdaj hvali, da se v Čečeniji nič ne dogaja brez njegove vednosti... Seveda je možno, da Jelcin še vedno predstavlja tisto politično osebnost v Rusiji, na katero stavi Zahod. Po Groznem pa bi moral Zahod dobro premisliti svoj bodoči odnos do Jelcina.« (Politiken, Kopenhagen)
»Ce bi se Jelcin pod pritiskom levih in demokratičnih sil odpovedal vodjem ministrstev za varnost - Pavlu Gračevu, Viktorju Jerinu in Sergeju Stepašinu - bi bil to njegov politični samomor. V primem, da bi Jelcin popustil pod pritiski opozicije, bi se v prihodnje utegnilo dogajati, da bi se na primer obrambni minister po prejemu njegovega ukaza pred njegovo izvršitvijo posvetoval z opozicijo. Predsednik bi tako pravzaprav izgubil oblast. Glede ohranitve oblasti pa je Jelcin zelo odločen in trden. Ni dvoma, da bo Jelcin svoje zagovornike nagradil, nasprotnike pa kaznoval« (Kuranti, Moskva)
»Zavzetje predsedniške palače v Groznem, ki so jo Čečeni prostovoljno prepustili ruskim silam, še zdaleč ne pomeni konca kavkaske vojne. Čečenske sile pod vodstvom Dudajeva so se medtem v gorah na jugu države na novo formirale - msko letalstvo pa že neusmiljeno uničuje cele vasi. Vse kaže, da bodo ruske sile imele še veliko opravka z gverilskim bojevanjem. K temu sodi tudi dejstvo, da skoraj vsi muslimanski sosedje podpirajo Čečene. Zelo verjetno je, da bodo čečenskim borcem nudili zatočišče, pa tudi materialno pomoč.« (Siiddeutsche Zeitung, Miinchen)
»Postavlja se kočljivo vprašanje, kako naj se zaradi razmer v Rusiji nadaljuje zahodna finančna pomoč. Režim, ki so ga oslabili notranji boji v Moskvi in pokol prebivalstva v Čečeniji, ne more uživati brezpogojne podpore Zahoda. Dilema Mednarodnega denarnega sklada (MDS) v zvezi z denarno podporo Rusiji je v tem, da bi izostanek denarne pomoči utegnil imeti hude posledice za razvoj demokracije v Rusiji. MDS nima pravice postavljati notranjepolitičnih pogojev za dodelitev denarne pomoči. Mora pa zagotoviti, da bodo tisti, ki so sprejeli njihove monetarne pogoje, izpolnili svoje obljube.« (Financial Times, London)
_____JAPONSKA / POTRES JE TERJAL VEC KOT 4.500 ŽIVLJENJ_
Po štirih dneh reševalni stroj deluje brezhibno
TOKIO - Štiri dni po potresu, ki je v trikotniku Kobe-Osaka-Kioto terjal več kot 4.500 življenj, je japonska vlada včeraj v parlamentu uradno priznala svoje napake. Premier Tomiici Murajama je napovedal izredne ukrepe in imenoval posebnega ministra za pomoč in obnovo prizadetega območja. Vlada bo podjetjem odobrila posojila po 3% obrestni meri, medtem ko bo obrestna mera za zasebnike 4.7%. Minister za industrijo in zunanjo trgovino Riaturo Hašimoto je povedal, da
je gmotna Skoda precej višja od previđene", po zadnjih ugotovitvah, naj bi znašala kar 125 milijard dolarjev. Po njegovem bi ta katastrofa lahko celo prizadela predvideno (2, 8%) gospodarsko rast za leto 1995.
Premier Murajama pa je vseeno poskušal opravičiti napake in zamude s trditvami, da niso imeli izkušenj in da je to prvi tovrstni potres, ki se je na žalost zgodil pred zoro, tako da je povzročil nekaj zmede. Obrambni minister Tokuiciro Tamazava pa je vso krivdo zvalil na
krajevne upravitelje, ki so šele po štirih urah zaprosili za vojaško pomoč.
Medtem je položaj v Kobeju še vedno katastrofalen. Komur uspe, skuša z vsemi sredstvi zapustiti Kobe, ki v japonščini pomeni »vrata bogov«. Danes pa so vsa ta vrata za kakih 270 tisoč preživelih, ki so izgubili vse, kar so imeli, porušena. Edina še prevozna cesta je namreč namenjena reševalcem, medtem ko je potres prekinil vse železniške povezave. Vojski je uspelo zasilno popraviti vsaj del pogreznjene operativ-
ne obale, tako da so končno lahko vzpostavili trajektno povezavo med Kobejem in Osako. V Kobeju je mornarica obenem izkrcala prve večje količine pomoči za prizadete.
Štiri dni po potresu je torej reševalna akcija konCno stekla. Vojska je še okrepila svojo prisotnost, saj je sedaj na prizadetem območju kar 33 tisoč vojakov z bagri, buldožerji, žerjavi in drugo mehanizacijo. Na celotnem območju je po zadnjih podatkih 2e veC kot 230 tisoč reševalcev. Pod ruševinami pa je še vedno veC kot 700 ljudi. Včeraj so rešili sedem žensk, ki so Čudežno preživele 76 ur pod ruševinami brez hrane in pijače ter ob izredno nizkih temperatrah. Včeraj je tudi rodila neka Zenska, ki so jo pred tremi dnevi odkopali izpod ruševin hiše njenih staršev. Ta novorojena deklica je postala neke vrste simbol preroda prizadetega mesta.
Včeraj	je
strokovnjakom uspelo obenem popraviti progo za hitre vlake (šinkansen) med Osako in Kiotom. Popravilo avtoceste pa bo zahtevalo najmanj tri leta, je vCeraj sporočil minister za prevoze.
Japonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je sprejelo ponudbo ZDA, ki bodo s svojih oporišč na Japonskem poslale na prizadeto območje 52 tisoč odej. Drugim državam se je ministrstvo le zahvalilo, ker kot kaze ne potrebuje pomoči, ker položaj ni še povsem jasen.
Medtem pa so v Kobeju izbruhnile nove po-
lemike. Ce so po štirih dneh nekako poskrbeli za žive, pa oblasti ne vedo, kam bi z mrtvimi. Številni grobarji so namreč med žrtvami, potres je uničil krematorijske peci, med drugim še vedno ni plina in električne energije. VeC kot 3.000 trupel je zloženih po šolah, telovadnicah in templjih. Kljub nizki temperaturi pa se zdravstveno osebje že boji morebitni epidemij.
Ljudje in reševalci na prizadetem območju sedaj Čakajo zadnji umirje-valni sunek, ki naj bi presegel 6. stopnjo po Richterju.Do sedaj je bilo že 900 umirjevalnih sunkov, včeraj pa je eden dosegel 3, 7 stopnje po Richterju, tako da se je preživele in reševalce polastil strah.
Bojijo pa se ne samo v pokrajini Kansai. Po predsinoCnjih izjavah seizmologa Tokihika Matsude, je Japonce lahko upravičeno strah. Na seji centra za potrese je namreč Matsuda pove-
dal, da je na Japonskem poleg stičišča velikih celinskih in oceanskih tektonskih plošC še 2000 prelomov, tako da se podobni potresi lahko vsak trenutek ponovijo tudi drugje.
Izpod ruševin so včeraj v Kobeju odkopali v glavnem le trupla. (Telefoto AP)
ŠRI LANKA / KER SO KRITIKAM NAREKOVALI NOTRANJEPOLITIČNI VZROKI
NOVICE
Papež hvali budizem, a se budistom ni opravičil zaradi svoje knjige
Janeza Pavla II. je obšla slabost zaradi hude vročine in neznosne vlage
KOLOMBO - Papež Janez Pavel II. je vCeraj, prvi dan svojega obiska v Šri Lanki, pohvalil budizem, naštel njegove »vrline«, a se ni opravičil za domnevno žalitev, ki jo vsebuje njegova knjiga. Navsezadnje s° po mnenju Vatikana ostre reakcije šrilanških budistov narekovali notranjepolitični in ne verski vz-r°ki. Srilanški budisti namreč zahtevajo, da bi budizem postal državna vera. S tem pa se ne strinja predsednica Chandrika Bandaranaike Kumaratunga, ki je bila nedavno izvoljena tudi z glasovi muslimanov in katoličanov. Nenazadnje se predsednica trudi, da bi dosegla spravo in konec 12-letne vojne s hindujskimi Tamilci, ki ne bi mimo sprejeli dejstva, da bi budizem postal državna vera.
Poleg tega zapleta, ki ga bodo bržkone premostili, 8ai se bodo današnje papeževe maše udeležili tudi budistični menihi, pa papeža v Kolombu tare predv-8em huda vročina, neznosna vlaga in utrujenost. Med potjo do predsedniške palače ga je obšla trenut-na slabost, ker se v takih vremenskih razmerah njegov avtomobil z neprebojnim steklom spremi v pra-Vo pecico. Po krajšem postanku pa se je opomogel, iako da se je lahko brez nadaljnjih zapletov sestal s Srilanško predsednico. Med potjo ga je pozdravljalo Vec kot 100 tisoč ljudi, tako da so bili med njimi gotovo poleg katoličanov predvsem muslimani, a bržkone tudi budisti.
V letalski nesreči umrlo vodstvo družbe Saint-Luis
PARIZ - V letalski nesreči na pariškem letališču Le Bourget je življenje izgubil Bernard Dumon, predsednik družbe Saint-Luis, druge najvecje francoske prehrambene družbe. Skupaj z njim je bilo na krovu malega mystere-20 še šest njegovih sodelavcev in trije elani posadke. Glavni delničarji družbe Saint-Luis so VVorms (35, 8%), francosk denarni zavod BNP (5%) in Agnellijev Ifil (25, 9%). Kot so sporočile letališke oblasti, je bilo malo letalo namenjeno v Romunijo in se je takoj po vzletu poskušalo vrniti na letališče. Izvedenci so mnenja, da je reaktivni motor vsrkal vase neko ptico in se pokvaril. Pilotov poskus, da bi prisilno pristal, ni uspel. Letalo se je po padcu zaradi polnih rezar-voarjev goriva vnelo in zgorelo.
Bernard Dumon se je rodil leta 1935 v Parizu, bil je oCe dveh otrok, vodil pa je prehrambeno skupino Saint-Luis od leta 1981. Pred tem se je ukvarjal z industrijo sladkorja. Pokojni Dumon je bil med najuspešnejšimi in spoštovanimi francoskimi poslovneži.
Trije mrtvi v strmoglavljenju ruskega letala pri Krasnojarsku
MOSKVA - Včeraj je nekaj minut po vzletu z letališča v sibirskem Krasnojarsku strmoglavilo turbopropelersko letalo turboleMIO, ki je imelo na krovu 14 potnikov in dva elana posadke. V nesreči sta življenje izgubila oba pilota in neki potnik. Vzroke nesece ruske oblasti niso sporočile.
SLOVENSKI PROGRAMI
ST SLOVENIJA 1
07.40
07.55
08.05 08.20
08.30
09.20
10.05 10.35 12.10
13.00
13.05
14.20 15.15
16.45
17.00
17.10
18.00
18.45
19.05 19.19
19.30
19.50
20.10 21.10 21.25
21.50
Radovedni Tacek: Račun, pon.
Moja enciklopedija živali: Kameleon, pon.
Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 3. oddaja, pon.
Čudovite prigode.barona Muenchhausna ali lažnjivi kljukec, 3/6 del gledališke predstave SLG Celje Male sive celice, kviz za šestošolce, pon.
Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike, pon.
Zgodbe iz školjke, pon.
LeteCa copata, kanadsko - češki film Gore in ljudje, pon.
Poročila
Večerni gost: Prof. dr. Dušan Mlinsek, ponovitev Tednik, pon.
Poglej in zadeni; pon.
Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik 1
Iskanje pustolovščin, 2/6 del ameriške dokumentarne serije
RPL - Studio Lmvigana
Hugo, igrica
Risanka
Žrebanje 3x3
Tv dnevnik 2, vreme, šport
Utrip
Teater Paradižnik Za tv kamero
Na štirih kolesih, 3/12 am. dokumentarne nadaljevanke Ozare
22.00
22.30
23.15
Tv dnevnik, vreme, šport
Sova: Severna obzorja, 15/33 ameriška nanizanka Ognjeni obračun, ameriški film
IT SLOVENIJA 2
10.00
10.20
11.15
12.05 12.25
14.05
14.30
15.20
16.20
17.05
18.30 19.00
19.05 20.10
22.05
00.20
Video strani
Človek in glasba: Carska Rusija, 1. del
Gozdarska hiša Falkenau, pon. 9/13 del nem. nadaljevanke
Turistična oddaja, pon.
Alpsko smučanje: VVengen: Smuk (M), prenos
Sova, ponovitev: Davov svet, 12/24 del ameriške nanizanke
Severna obzorja, 14/33 del ameriške nanizanke
Košarka NBA: Boston - Utah, posnetek
Evropska liga v namiznem tenisu (2): Slovenija - Danska,
posnetek iz Šmarjeških Toplic
Ljubljana: PPZ v rokometu (2): Krim Electa - Borussia, prenos
Alpe - Donava - Jadran Podarim - dobim
Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper- Capodistria Za vse Čase, ameriški film Sobotna noC:
Novice iz sveta razvedrila
Rock Steady: Notting HiUbillies, Lenny Kravitz
Glasbena lestvica
Video strani
A KANALA
07.00
09.00 09.05
10.00 10.10 11.10 11.45 12.15 12.20 18.20 18.25
20.00
20.05
20.35
12.30
22.00
23.50
23.55
00.30
00.35
Video strani Spot tedna CMT
Teden na borzi, ponovitev
Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu
Dance Session, ponovitev oddaje o plesu
Zločini stoletja, ponovitev 2. dela ameriške nanizanke
Spot tedna
Video strani
Spot tedna
Prostovoljci, ponovitev filma
Igrajo: Bata Zivojinovic, Ljubiša SamardžiC, Mustafa Nada-revic, Bogdan Diklic, Ljuba Tadič, Radko Polic, Biljana Ristič in drugi Vreme
Živeti danes - v Evropi norost, dokumentarna oddaja
Splošna praksa, 5. del avstralske nanizanke
Se dojenček, pa smo trije
Ameriških deset, glasbena oddaja
Terracota bojevnik, kitajski akcijski film
Igrajo: Zhang Vimou, Gong Li, Yu Yung Kang in drugi
Režija: Ching Tung Yee
Vreme
Krik, ponovitev oddaje o stilu
Spot tedna
CMT
01.00
Video strani
IM™ MMTV (62. kanal)
17.00
17.30
18.30
19.00 19.25
19.30
20.00 21.00
22.30 00.00 00.30
MMTV shop, televizijska prodaja Popotnik, ponovitev Šport MMTV
Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja Risanke
MMTV shop, televizijska prodaja Veleslalom zvezd, reportaža iz Maribora False Identity, film The Treasure Of Jamaica Reef, film MMTV shop, televizijska prodaja Video strani in ob 01.00 Deutsche Welle
® RAI 1
§§ RETE 4	S! Koper	Hrvaška 1
	Otroški variete La Banda dello Zecchino
	Oddaja za najmlajše, risanke
	Film: L’ allegro fantasma (kom., It. '41, i. Totd)
	Tedenski dnevnik o TV programih Canal Grande Laraichevedrai
	Aktualno: Verdemattina
	Vreme in dnevnik
	Aktualna odd. o zdravstvu Check-up
	Izžrebanje lota
	Dnevnik in Tri minute
	Aktualna odd. o morju: Linea blu
	7 dni v Parlamentu
	Otroški variete Disney Club, risanke
	Aktualni tednik TG 1 Almanah
	Izžrebanje lota
	Dnevnik
	Oddaja o zdravju in lepoti Piu sani piu belli
	Nedeljski evangelij
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Caro Bebe (vodi Marisa Laurito)
	Dnevnik
	Posebnosti TG 1
	Dnevnik 1 in vreme
BBS	Filmske novosti
	Film: Giustizia e fatta (dram., Fr,'50, r. A. Cayatte, i. V. Tessier)
RAI 2
6.30
6.55
Videocomic
Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2
Tvoj bližnji Potrebujem te Variete: In famiglia Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme Film: Gung Ho - Arriva-no i giapponesi (kom.) Izžrebanje lota Dok.: Dreams Roads, 3. Film: II dito piu veloce del VVest (vestern. ZDA ’68, i. J. Gamer) Aktualno: Sereno varia-bile
Nam: Miami Vice Vreme, dnevnik in šport
20.20
20.40
22.35
23.15
23.35
Kviz: Ko bi bil Sherlock Homes
Film: L’uomo del piano di sopra (dram., ZDA ’94, i. B. Shields, M. Kato) Film: L’ereditš di Miss Richards (kom., ZDA ’91, i. J. Fahey, T. Bergen) Dnevnik in vreme Tedenski dnevnik o televizijskih progr. Canal Grande Laraichevedrai
^ RAI 3
6.35
6.50
9.00
9.30
10.50
12.00 12.05 12.25
14.00
14.50 15.15
18.50
19.30
19.50
20.30
22.30
22.45
0.40
1.10
Pregled tiska
Film: Rossini, Rossini
(biog., It. ’90, i. P. Noiret)
Dnevnik o televizijskih
progr. Laraichevedrai .
Šport: snovvboard
SP v smučanju: ženski
smuk
Dnevnik
Spori: ciklokros
SP v smučanju: moški
smuk
Deželne vesti, dnevnik TGR Okolje Italija Spori: odbojka, košarka Vreme in dnevnik Deželne vesti, šport Aktualna odd.:Omnibus Aktualno: Ul tirno minuto (vodita Simonetta Martone, M. Mannoni) Dnevnik
Aktualni odd.: Harem (vodi C. Spaak), 23.50 Letti gemelli (G. De Antoni, O. De Fomari) Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario
7.00
8.00
Nam: Tre cuori in affitto,
7.30	Jeffersonov!
Nad,: Diritto di nascere,
8.30	Pantanal
13.30
14.00 16.10
18.00
20.30
22.30
Varietre: Buona giornata, vmes 9.05 nad. Guadalu-pe, 9.40 Manuela, 10.30 Catene d'amore, 11.35 Febbre d’amorre, 12.30 Lasciati amare, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik
Medicine a conffonto Nad.: La donna del mi-stero
Film: Toto cerca pace (kom., It. ’54, i. Toto), vmes (19.00) dnevnik Nam: Crimini misteriosi, 21.30 Burk
Film: L’altra faccia del pianeta delle scimmie (fanbt, ZDA 70, i. C. He-ston), vmes (23.30) dnevnik, 0.35 Stargate
@ CANALE5
6.30
9.00
10.30 11.45
13.00 13.25 13.40
16.00
17.55
18.00
20.00
20.40
23.00
23.30
1.30
Na prvi strani Aktualno: A tutto volu-me, 10.00 Affare fatto Nam: Komisar Scali Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici, 15.25 Anteprima
Otroški variete Bim bum bam, vmes risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo 6 giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: Champagne (vodi Pippo Franco)
Variete: Gommapiuma Film: Brivido (fant., ZDA ’86, r. S. King, i. E. Este-vez, C. Murney), vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
6.30
9.20
12.25
19.30
20.00
20.30
22.45
0.45
2.00
Otroški variete Nanizanke
Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Sport studio
Otroški variete Odprti studio Aktualno: Village Variete: Non e la RAI Aktualno: Ciak O filmu Stargate Nam: Star Trek, 17.30 Ul-traman, 18.15 Robocop Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Karaoke Film: Action Jackson (krim., ZDA '88, i. C. VVeathers, C.T. Nelson) Nam: Belle e pericolose -Morire ridendo (i. M. Mi-chele, L. Cutter)
Italia 1 šport
Film: II sergente Rompi-glioni (kom., It. 73)
# TELE 4
13.30
20.30
19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Nad.: Kalifornija, 21.20 nan. Le spie
® MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.30, 1.00
_____Dnevnik
Q SP v smučanju y Film: Casablanca (dram., H '42, i. H. Bogart) m Nogomet
1.45
14.00
15.00
16.00 16.10
17.00
18.00
18.45
19.00
19.30
19.40
20.30
21.25
21.45
22.15
22.30
Juke Box, pon. I. dela Euronevvs
Juke Box, pon. II. dela Srečanje z zgodovino, avtor: Ezio Giuricin Slovenski program Zamejski program Tv Poper - kabaret Primorska kronika Tv dnevnik
Jutri je nedelja - verska
oddaja
Euronevvs
Muzej glasbe - potovanje v Benetke, 7. oddaja: »Giambattista Pergolesi v palači Moncenigo« Achtung, Baby!, oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci
»II piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Vsedanes - dnevnik Zdaj in za vekomaj, angleška komedija, 1956 Igrajo: Janette Scott, Ver-non Gray in drugi; režija: Mario Zampi
08.45 08.55
09.00
10.30
11.30
12.00 12.05 12.50
13.35
14.15
14.45
15.30 15.40
16.30
18.00
18.30
19.15
19.30 20.02 20.10
21.50
22.35
Tv-koledar
Poročila
Dobro jutro
Sezamova ulica
Kapitan Zaspan, risanka
Poročila
Cesarica, 77/211 del Me je kdo iskal?, zabavnoglasbena oddaja Briljantina
Narava človeške zgradbe Prizma, multinacionalni magazin Poročila
Bony, 10/14 del serije
KonCna odločitev, ameriški film
Televizija o televiziji Hrvaška knjiga, dokumentarna oddaja Na začetku je bila Beseda Dnevnik Spori
Man At VVork, ameriški film, 1990
Igrajo: Chalie Sheen, Emilio Estevez, Leslie Hope, Karl David in drugi; režija: Emilio Esevez Naj zvenijo tamburice zabavnoglasbena oddaja Slika na sliko
23.15
00.15
TV razmišljanja Poročila
00.20
Sanje brez meja
(□MF Avstrija 1

	Cas v sliki		J*
	Dolgoprsti Harry, am. komedija		
	Lady L., pon. ameriškega		
	filma HelloAustria, Hello Vien-na	OfO Hrvaška 2	
	Cas v sliki		
	Moški v nevarnih letih,		Tv koledar
	nemška komedija, 1953	raB	Kulturna krajina
	Raji živali		Zadar: Namizni tenis:
	Otroški progarm		Hrvatska - Turčija
	Beverly Hils 90210		VVengen: Smuk (M), po-
	Gosti na zajtrku		snetek
	Mini cas v sliki		Zadar: Hrvaško košarkar-
	X -Large		sko prvenstvo:
	Cas v sliki		Zadar - Zrinjevac
	Zdravnica dr. Quinn		Risanka
	Zlata dekleta		Dnevnik, šport
	Cas v sliki, vreme		»KYTV«, 8/12 del humo-
	Spori		ristične srije
	Cas teče		Cro Pop Rock
	PonoCi pride smrt, Ame-		Latinica: Uživanje v ne-
	riška tv kriminalka 1987		varnosti
	Režija: Robert Levvis		Športna sobota
	Cas v sliki		Nočna izmena:
	Sestanek s smrtjo, ameri-		Severna obzorja, 61/88
	ški triler, 1977		del am. nadaljevanke
	Igrajo: Richard Harris,		Hale in Pace, 2/12 del
	Ann Turkel in drugi; re-		humoristične serije
	žija; Ashley Lazarus		Amitywill Curse, ameri-
	Simon Templar		ški film
	Video strani		
		M Madžarska	
^ Avstrija 2			
			SonCni vzhod
			
	Gortina D'Ampezzo:		Otroški program
	Smuk (2), prenos		Po sledeh sončnega žar-
	VVengen: Smuk (M), pre-		ka, serija
	nos		Zgodovina madžarske te-
	Kairo, Kapstadt in nazaj		hnike, serija
	Kako osvojiš srce moške-		Zvon, video strani
	ga		Glasba, pokrajina, mesto
	Alpe - Donava - Jadran		Napovednik programa
	Ozri se po deželi		Razgovor
	Kdo me hoče, živali išče-		Bodi dober do smrti
	jo dom		Szamos
	Nogomet		Hurikan, magazin za mla-
	Avstrija danes		dino
	Cas v sliki, vreme		Dandanes
	Kultura		Sv. Tomaž Akvinski
	Smešna stran ljubezni,	Im	Cas x
	ameriška komedija, 1990	Imk	Storije
	Igrajo: Gene VVilder,		Odprta usta
	Christine Lahti in drugi	Iros	Kolo sreče
	Cas v sliki		Za otroke
	Cas na nabodalu	jnPj	Dnevnik
	Spori		Tajna v Monte Carlu
	Kottan preiskuje		Dnevi obleganja Budim-
	Monthy Pyton's Flying		pešte
	Circus		Silvester, ponovitev
	Round Midnight		Bila je nekoC Amerika, 2.
	Video strani		del tv filma
t'k
TV SLOVENIJA 1
LETEČA COPATA, kanadski barvni film, 1992
10.35
Scenarij in režija: Bretislav Pojar Fotografija: Ervin Sanders in Vladimir Malik Glasba: PetrSkoumal
Igrajo: Ludek Navratil, Katka Pokoma, Katerina Mac-hatova, Jaromil Hanzlik, Lubor Tokos, Vladimir Brotsky
Kako čudovita so lahko potovanja sanj, ko sanje in domišljija lahko premagajo bolečine pogrešanja, ozaljšajo in obogatijo vsakdanjost, ujeto v najrazličnejše obveznosti in težavnosti. Alec živi s svojo materjo in dedom, njegov oče, ladijski zdravnik pa je veliko na potovanjih po oceanskih šiijavah. Enajstletni Alec očeta močno pogreša, pa prisluhne školjki, iz katere Sumijo morski valovi, in si ogleda fotografije očeta, posnete v oddaljenih krajih in deželah. Prijateljuje s sosedovo deklico Lucy, na »strokovne« pogovore pa odhaja k staremu profesorju dr.Rencu. Nekega dne pa se vse spremeni. Zamorec prinese oče tovo darilo, zapredke eksotičnih metuljev, ki se bodo, če bodo na toplem, spremenili v čudovite tropske metulje. In res, na toplem, ob peči v Alecovi sobi, ne stanejo 'rz zapredkov čudoviti metulji. Med njimi pa je en metulj posebne vrste, z likom čudovite deklice s krili. Alec jo imenuje Urgu in njegova Urgu mimo tega, da zna govoriti, počenja najbolj neverjetne stvari - spreminja zvezke v leteče zvezke, namesto Aleca se soba sama pospravi, smeti se odnesejo in premog prinese. Alec je navdušen, navdušen je zaradi novega prijateljstva in ljubeznive naklonjenosti njegove Urgu, tako da svojo prijateljico Lucy povsem zanemari in se zasanja v svoj sanjski svet lepega. Seveda pa je njegova Urgu tudi nagajiva, v šoli mu zakuha pravcato kašo, iz katere se Alec ne more izvleči brez kazni. Po drugi strani pa zna napravili nenavadno letalo, napravi pa lahko tudi to, da zna copata leteti. In vse to lahko traja le do vrnitve Alecovega očeta s širnih morij, ko se Alecova Urgu ne bo zmogla upreti moči polne lune.
TV SLOVENIJA 1
ISKANJE PUSTOLOVŠČIN, leteča kamera
17.10
Alain Tixier, snemalec, ki se je že v otroških letih zaljubil v letalstvo, je posnel za francosko televi-zijože vrsto oddaj o letalih in pilotih. V oddaji Leteča kamera je obiskal majhna letališča francoskih letalskih sil na jugu Francije, snemal poskuse pilotov, da bi postavili nove svetovne rekorde. Pogovarjal se je z najboljšo žensko akrobatsko Pilotko, letel z »norim pilotom«, katerega strast je letenje tik nad vrhovi Alp ter si ogledal nekaj letalskih razstav. S pomočjo številnih kamer, ki so jih namestili na pilotsko kabino, rep in krila letal, s kamerami na lovcih in helikopterjih ter s posebnimi lečami z zemlje je Tixier ujel srhljivost in razburljivost nevarnega, vendar izjemno lepega akrobatskega in športnega letenja.__________________
TV SLOVENIJA 2
18.30
ALPE-DONAVA-JADRAN, podobe iz Srednje Evrope
Z mozaično oddajo bomo tokrat na gradu Bo-genšperk, kjer se je zgodita prva, še poskusna šolska ura z naslovom Kultura pitja v Sloveniji. Z vzgojno-degustacijskimi krožki naj bi mlade spodbudili k zdravemu načinu življenja, k razmišljanju o kulturi pitja in k temu, da bi vina pokušali, ne pili. Reportaža Bavarske TV govori o mami v zaporu, kjer primerno poskrbijo tudi za otroka zapornice, če ni starejši od treh let. V dolini Gresta ob Gardskem jezeru so se odločili za pridelavo bio-sadja. Kolegi iz Švice pripovedujejo o svojih umetnikih, ki so nekdaj odhajali na Vzhod, v Rusijo. Danes jih posnemajo tudi industrialci.
TV SLOVENIJA 1	20.10
TEATER PARADIŽNIK, 4. del	
00
V Teatru Paradižnik tokrat gostujejo ČUKIH!!! Kadar pridejo izredno bleščeče zvezde gre ponavadi vse narobe. Spet pride do kratkega stika in gledališče žalostno ostane v temi. še dobro, da je vratar Veso daljni sorodnik slavnega izumitelja Nikole Tesle. Scenski delavci takoj začnejo pridobivati na mišični masi in v gledališču se predstava lahko začne. Čuki uspešno ogrejejo publiko, v zakulisju pa imajo težavo. Režiser Vinko in garderober Edvin jim skušata pomagati, pa niso najbolj navdušeni nad njunim početjem. Za nameček Po Teatru Paradižnik kroži še pobegli krokodil Rol-fi in tako nastane pravi Durasic park. Posebni gostje shizofrenični Sašo Hribar.
TV SLOVENIJA 1________21.25
NA ŠTIRIH KOLESIH, ameriška dokumentarna serija
Prvi prispevek tretje oddaje prikazuje drznost dir-kcmja po brezpotjih. To je zgodba o moštvu Mac-Pherson, ki ga finančno podpira prodajalec še-vroletev. Njegovo moštvo je kopica puščavskih desperadosov, zaljubljenih v to zvrst avto-moto Sporta.
Podaljšane limuzine vedno pritegnejo našo pozornost, v ZDA pa so povsem vsakdanje. Nekatere so zmernejše, nekatere pa pravi bivalni prostori. Dru-9' Prispevek pripoveduje o največjem izdelovalcu Podaljšanih limuzin na svetu.
Sestavljanje modelčkov avtomobilov je konjiček z dolgoletno tradicijo. To je tema tretjega prispev-—lS’ zadnji pa pripoveduje o fenomenu Ferrari.
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 23.15
Drugi kraji, drugi časi
Ognjeni obračun, ameriški film, 1984
Scenarij: VValter Hill, Larry Gross Režija: VValter Hill Fotografija: Audren Laszlo Glasba: Ry Cooder
Igrajo: Michael Pere, Diane Lane, Rick Moranis, Andy Madigan, VVillem Dafoe, Deborah Van Valke-enburg, Bill Paxton
Film OGNJENI OBRAČUN, ki je obšel naše kinematografe pod naslovom OGNJEVITE ULICE, ima podnaslov - ROKENROL ZGODBA takoj nato pa še napis DRUGI KRAJI, DRUGI GASI. VValter Hill, v ameriški filmski industriji že dolga leta uveljavljen kot producent, scenarist in režiser filmov, v katerih razčlenjuje številne oblike urbanega nasilja (-VVarriors 1979, Trespass
1992) tudi v filmu OGNJENI OBRAČUN ostaja zvest svoji najbolj priljubljeni temi,
Tom Cody (Michael Pare) je nekakšen velemestni vitez, ki pride na sestrin poziv - da bi rešil ugrabljeno Ellen Aim - priljubljeni pevko iz rok voditelja tolpe motoristov, ki strahuje celotno velemestno četrt. Michael Par_ »junak« pogrešanih nizkopro-raCunskih akcionarjev je
takrat prvič in menda zadnjic v nekoliko drugačni vlogi. Nasilni obračuni, sijajno in zelo prepričljivo koreografirani so namreč obenem tudi stilizirani. Scenografija - podzemna železnica, opuščene tovarniške hale in zanemarjene mestne Četrti, vse to je za Hilla značilno - vendar tudi nekoliko drugačno - ni se mogoče upreti vtisu, da je film posnel pod močnim vtisom filma oziroma muzikla VVest Side Story.
Film ima deset originalnih glasbenih »komadov«, okoli katerih avtor splete in razplete v bistvu zelo preprosto in prilagodljivo zgodbo.
amm m mmmm
MUSIČ TELEVISION
10.30	Trie Zig & Zag Show; 11.00 Trie Big Picture;
11.30	Hit Ust U.K.; 13.30 First Look; 14.00 Rock VVeekend; 17.00 Dance: 18.00 The Big Pictue;
18.30	Rockumentary: Janet Jakson; 19.00 Euro-pean Top 20; 21.00 Unplugged: Queensryche;
22.00	Soul; 23.00 First Look 00.00 Yo!
SKVONE
15.00	Knights And Wamors; 16.00 Družinske vezi;
16.30	Baby Talk; 17.00 Wonder Woman; 18.00 Parker Lewis Carit loose: Ljubezen je pekel;
19.00	Rokoborba; 20.00 Kung Fu; 21.00 The Extraordinary, dokum. serija; 22.00 Cops I.; 22.30 Cops II.; 23.00 Comedy Rules; 23.30 Seinfeld
PROT
11.45	Scorch; 12.10 Parker Lewis; 12.35 Batman; 13.05 Superboy; 13.30 Potovanje na dno morja;
14.30	Reptide; 16.00 Kali Yug I: Boginja maščevanja, nem - it. - franc, pustolovski film, 1963; 17.55 Potovanje okoli sveta; 19.55 Poročila; 20.15 Samo tl, am. komedija; 22.00 Umri pokončno, am. akcijski film, 1987; 00.25 Poročilo
PREMIERE
15.45	Mesto radosti, angleško francoska drama, 1992; 18.05 Premiere; 18.15 Hudičev odvetnik, am. psihološki triler; 20.15 Nespodobno povabilo, ameriški ljubezenski film, 1993; 22.10 Brez sledi, ameriški triler, 1993
SATI
06.30	Za otroke; 10.05 Košarka, vrhunci NBA; 11.20 Superman 4, am. kom.; 13.05 Thats Life -takšno je življenje, am. kom.; 15.00 Briljantina, am. plesni film; 17.00 Pojdi na vsel; 18.00 Nogomet; 18.30 Gospod Smith, 3.del am. hum. serije; 19.25 Kolo sreče; 20.15 Pustolovščina kardinala Brauna, nem. - rt. - franc, komedija
EUROSPORT
08.30	Umetnostno drsanje, posnetek iz orioke;
12.30	Alpsko smučanje, prenos smuka (M) iz VVengna; 14.00 Tenis, prenos odprtega prvenstva Avstralije iz Melbourna; 20.00 Alpsko smučanje, posnetek; 21.00 Smučarski skoki, posnetek iz Sappora; 22.00 Tenis; 23.00 Golf; 00.00 VVrestling; 01.00 Mednarodni motošport
RTL
05.20 Za otroke; 11.30 Earle, Indiana; 11.55 Vsi ljubijo Julijo; 12.25 Kdo je šef?; 13.00 Princ z Bel -Aira, serija; 13.35 Polna hiša; 14.10 Korak za korakom; 14.45 Nogomet; 16.45 Bever!y Hills 90210; 17.45 Melrose Place; 18.45 Poročila; 19.10 Mini Playbeck Show; 20.15 Sanjska poroka; 22.00 Kako prosiml; 00.00 Sobotna noč
RTL 2
06.05- 14.35 Ponovitve; 14.35 Prekletstvo tempeljske boginje, am. pustolovski film; 16,05 S se-demnastimi se začne življenje, nem. melodrama; 18.20 Poročil se bom z družino; 20.00 Poročilo; 20.15 James Bond 007 - diamanti so večni, angleški triler, 1971; 22.35 Terminator, ameriški akcijski film
SKY MOVIES
15.00	Morons From Outer Space, angleški film;
17.00	True Stories; 19.00 Goldfinger; 21.00 Benny & Joon; 23.00 Nowhere To Run
MOVIE CHANNEL
13.00	The Pirates Of Blood River; 15.00 The Plea-sure Of His Company; 17.00 Shattered Family;
19.00	Stict!y Balroom; 21.00 The Philadelphia Experiment 2:23.00 Army Of Darkness
FILMNET *
12.00	Barbarians At The Gote; 14.00 Sabrina;
16.00	Jack The Bear; 18.00 Far And Away; 20.15 The Vanishing; 22.10 Satt On Our Skin
SUPER CHANNEL
05.30 Novice; Gospodarstvo; Mctauglinova skupina; Europa Journal; Video moda; 14.00 Sport; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Ushua-ia; 21.30 Govorimo o jazzu; 00.00 The Tonight Show, pon.; 01.30 The Gunrunner, ameriška kriminalka, 1984
CNN
12.30Travel Gulde; 13.30 Healtworks; 16.00 Larry King Uve; 17.30 Your Money; 19.30 Evans And Novak; 22.30 Style; 23.30 Future watch; 00.30 Showbiz Today; 01.00 The VVorid Today; 01.30 Diplomatk: Licence; 02.00 Pinnacle
mnni
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Govorimo francosko; 10.05 Kulturna panorama;
11.00	S knjižnega trga;
12.05	Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila;
14.05	Poslušalci čestitajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih;
22.40	Igra; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30,	17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 Obvestila;
13.00	Danes do 13-ih in Glasbene želje; 16.00 S. Teršek z gosti; 17.50 Šport;
19.00	Sobotni večer z J. VVebrom; 22.00 Zrcalo dneva.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja;
10.05	Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 izobraževalni program; 15.00 MePZ RTV Slovenija; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv;
18.05	Roman; 18.25 C. Ives; 19.30 Opera: Ljubezenski napoj; 22.15 Znamenite partiturei; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8- 100,3- 100,6- 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30.
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska;
7.40	OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija;
11.30	Turistična poročila;
12.00	S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Terenska akcija; 14.00 Okno v svet; 14.45 Zanimivost;
15.30	Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Večerni studio; 20.00 Športni program na Modrem V.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10,05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello;
13.00	Glasba po željah;
14.00	Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 15.00 Redazlone teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni;
20.00	Prenos RMI.
R.	Glas Ljubljane
7.00-11.00 Dej nehi no;
8.00	Horoskop; 8.40 Peter Stepic; 9.30 Kam danes;
10.15	Novice; 111.00 No-tranjsko-kraški mozaik;
11.15	Angleščina; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.15 RGL komentira in obvešča; 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro;7.40 Pregled tiska; 10.40 Inform-macije, zaposlovanje;
11.20	Oglašanje s terena;
12.00	Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Izbor pesmi tedna; 19.30 Večerni pr. s K, Trampuž.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših;
13.00	Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 Iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni program.
Radio Študent
11.00	Preklopetek-lop;14.30 RO: Ensemble Georglka; 17.45 Come together; 19.00 TB: Sun Ra Arkestra; 20.30 Afriški Ghost.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; ; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Re-vivai; 9.15 Filmi na ekranih; 9.25 Potpuri; 10.10 Koncert; 11.35 Iz Dopisnic z najbližjega vzhoda;
12.00	Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas;12.30 Glasba za vse okuse;
13.20	Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Glasbeni predah; 15.00 Tu 362875, z vami kramlja
S.	Verč; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mala scena: Po galeriji Herodotovih muz (A. Rebula, 6. del); 18.25 Slovenska lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
						
						
20. januar 1995						
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,60	81,40	11,43	11,61	7,50	7,83
A banka Koper	80,20	81,70	11,30	11,62	7,51	7,81
A banka Nova Gorica	80,65	81,65	11,33	11,63	7,55	7,82
Banka Celje d.d., t: 063/431-459	80,30	81,30	11,30	11,65	7,30	7,80
Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55	80,50	81,40	11,30	11,60	7,50	7,90
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,50	81,48	11,18	11,65	7,60	7,74
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	81,00	81,40	11,20	11,50	7,50	7,80
Come 2 us*	80,81	81,19	11,41	11,53	7,65	7,80
Tel: 061/ 15-92^35, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	80,60	81,50	11,40	11,70	7,60	8,00
Eros Ljubljana*, t: 13-17-197	81,10	81,20	11,45	11,53	7,70	7,85
Hida, od 7-/9, sob od 7-14	81,05	81,09	11,48	11,50	7,68	7,72
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	81,08	81,10	11,48	11,49	7,76	7,78
Kompas Hertz Celje*	80,85	81,30	11,42	11,53	7,50	7,75
Tel: 063/26-515, od 7-/9, sob od 7-15						
Kompas Hertz Velenje	80,80	81,30	11,44	11,53	7,50	7,75
Tel: 063/ 855652, od 7-/5, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija*	80,80	81,35	11,42	11,53	7,50	7,75
Tel: 065/ 71-700. od 7-15, sob od 7-/5						
Kompas Hertz Tolmin*	80,80	81,35	11,42	11,53	7,50	7,75
Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Bled*	80,80	81,35	11,42	11,53	7,50	7,75
Tel: 064/ 741-519, od 8-12, 17-19, sob od 7-16						
Kompas Hertz Nova Gorica*	80,80	81,35	11,42	11,53	7,50	7,75
Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19						
Kompas Hertz Maribor*	80,80	81,35	11,42	11,53	7,50	7,75
Tel: 062/225252, od 7-/9, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	80,00	81,85	11,35	. 11,63	7,47	7,85.
Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250	80,55	81,45	11,32	11,58	7,63	7,74
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,75	81,30	11,40	11,65	7,60	7,90
Poštna banka Slovenije*	79,50	81,50	10,90	11,51	7,22	7,74
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,05	81,08	11,51	11,52	7,68	7,70
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,80	81,05	11,45	11,50	7,63	7,72
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	80,80	81,30	11,38	11,53	7,45	7,88
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	81,00	81,40	11,48	11,52	7,40	7,80
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	80,66	81,85	11,30	11,69	7,35	7,80
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,90	81,30	11,50	11,59	7,64	7,70
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,90	81,30	11,45	11,57	7,60	7,82
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,40	81,30	11,40	11,60	7,40	7,80
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,50	81,30	11,35	11,54	7,30	7,80
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,80	81,20	11,44	11,54	7,61	7,86
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	80,90	81,65	11,42	11,56	7,63	7,80
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	-	-	-	•	-	-
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,80	81,48	11,35	11,60	7,50	7,85
SKB d.d.,***	79,99	80,99	10,90	11,65	7,50	7,90
SHP Kranj, t: 064/331-741	80,60	80,98	11,42	11,49	7,70	7,78
SZKB d.d. Ljubljana	80,70	81,10	11,41	11,55	7,62	7,89
UBK Ljubljana, t:061/444-358	80,90	81,75	11,40	11,62	7,60	7,88
Upimo Ljubljana, t: 212-073	-	-	-	-	-	-
I Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * ’						
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:***						
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
20. JANUAR 1995	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1575,00	1625,00
nemška marka	1045,00	1070,00
francoski frank	300,00	309,00
holandski gulden	926,00	955,00
belgijski frank	50,50	52,00
funt šterling	2500,00	2572,00
irski šterling	2470,00	2550,00
danska krona	263,25	271,50
grška drahma	6,50	6,95
kanadski dolar	1105,00	1140,00
japonski jen	15,90	16,40
švicarski frank	1233,00	1272,00
avstrijski šiling	147,70	152,25
norveška krona	237,50	244,75
švedska krona	211,50	218,00
portugalski escudo	9,90	10,35
španska pezeta	11,90	12,35
avstralski dolar	1210,00	1248,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	12,60	13,20
hrvaški dinar-kuna	255,00	272,00
		
20. JANUAR 1995	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1575,00	1620,00
nemška marka	1045,00	1065,00
francoski frank	300,00	309,00
holandski gulden	927,00	945,00
belgijski frank	50,50	51,70
funt šterling	2496,00	2566,00
irski šterling	2470,00	2555,00
danska krona	263,00	271,00
grška drahma	6,70	7,20
kanadski dolar	1105,00	1140,00
švicarski frank	1244,00	1271,00
avstrijski šiling	147,70	151,70
slovenski tolar	12,70	13,20
			
17. JANUAR 1995			
dižava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,70	9,30
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,70	9,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,35	9,30
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,70	9,40
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,90	9,40
Italija	Kmečka banka Gorica	12,70	13,20
Italija	Tržaška kreditna banka	12,60	13,20
			
20. JANUAR 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.5143	-
francoski frank		28.8690	
nizozemski gulden		89.1740	
belgijski frank		4.8505	
španska peseta		1.1473	
danska krona		25.3500	
kanadski dolar		1.0628	
japonski jen		1.5546	
švicarski frank		19.1000	
avstrijski šiling		14.2140	
italijanska lira		0.9469	
švedska krona		20.3350	
ABANKA D.D. LJUBLJANA
TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 23.1.1995
1.	Redni tetajia DEM	82.14
2.	TeCaj za teminsko-valutne pogodbe za DEM 8131
po pogojih iz ponudbe Abanke z dne 12.1.1995
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
—n
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 014 z dne 20. 1. 1995 - Tečaji veljajo od 21. 1. 1995 od 00.00 ure dalje
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
95,0930
1160,5151
396,0236
86,7733
2069,7240
2640,4290
2357,0360
8164,5919
7,7310
124,4773
7280,6932
1865,6092
79,0333
1660,2698
9724,0289
195,9012
123,6364
154,2741
93,6723
95,3791
1164,0071
397,2152
87,0344
2075,9519
2648,3741
2364,1284
8189,1594
52,5662
194,6563
7,7543
2200,0000
124,8519
7302,6010
1871,2229
79,2711
1665,2656
9753,2888
196,4907
124,0084
154,7383
93,9542
95,6652
1167,4991
398,4068
87,2955
2082,1798
2656,3192
2371,2208
8213,7269
52,7239
195,2403
7,7776
125,2265
7324,5088
1876,8366
79,5089
1670,2614
9782,5487
197,0802
124,3804
155,2025
94,2361
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 21. januarja 1995
št. dni do zapadlosti 1) BLAG	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM MAJNIŠKI ZAPIS	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
		, IZPLAČLJIV	23. 1. 1995:	1,500,000	811,003	818,686	1,629,689
2		108.1337%	109.1582% 108.6460%	150,000	81,100	81,869	162,969
's===f Uradna tečajnica Ljubljanske borze vredno$,nih PaPirieV| d'd- Obijana
uuSaviTc^iounČuk1 St.: 12	Datum: 20. 1. 1995
Vrednost. papir		pbr. m.div.	exhippn suH(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraS	ponudba	Max.	Min.	looosrr	
		ME	* i r.T.g		sesd				■			
LEK		796	(4.5.93)	11.000		19.1.	10.900	11.000				
FES		1.000	16.6.94)	- 15.764	1,47-	20.1.	15.670	15.900	15.800	15.600		489
SAL		500	(7)(29,8.94)	20,751	,80	20.1.	21.000	21.200	21.000	20.860	1.467	
SKBR		458	(16.5.94.)	37.795	1,02	20.1.	37.670	38.000	37.990	37.520	395.672	
i:nnwM		ME	SEHČ	aSEB	lllŠŠfll							
RS01		8,0	4.(31.12.94)	100,2	,03	2011	100,2	100,3	100,4	’ 100,1	22.751	
RS02		9,5	8.(1.10.94)	106,7	,10	20.1.	106,8	106,9	106,9	106,6	39.546	
RS08		5,0	3.(30.11.94)	92,2		16.1		97,0				
ESU		7,0	4.(15.1.95)	100,4		9.1.		99,0				
8SL1D		8,0	4.(31.12.94)	99,4	,13-	20.1.	99,0	99,6	99,4	99,4		80
RSL2D		9,5	8.(1.10.94)	105,0		18.1						
[SKBl		10,0	4.(1.11.94)	99,3A	,45-	20.1	98,0	98,9	99,3	99,3		36
		ME			'is mn							
BTBR				13.010A		20.1.	12.610	13.100	13.010	13.010		39
DAD		10.000	(1.6.94.)	165.085	1,08-	20.1.	166.200	167.500	167.000	160.000	17.664	
IFMD			(8)	21.223	8,67-	20.1.	21.700	22.000	22.000	21.000		637
GPGR				16.300		17.1	15.500	17.400				
HMER				17.950		13.1	16.200	18.900				
MKZ		218	(30.3.93.)	9.478	1,41-	20.1	9.410	9.550	0.600	9.450	3.450	
NIR		4.000	(8)110.6.94.)	5.524	,44	20.1.	5.540	5.590	5.600	5.490	2.293	
im			(5)	805,1	,48	20.1	800,0	810,0	810,0	785,0	1.186	
r.uiMtjrii		ME		ESiBE	HiE							
KBTP		4000	(23.5.94)	42.100	,89-	20.1.	42.100	42.800	42.100	42.100		379
PFNP				51.150	,20	20.1.	51.400	51.900	51.500	51.000		205
RGSP			(6)	2.990	8,44	20.1.	2.750	2.980	2.990	2.990		30
UBKP				15.003	3,20-	20.1.	14,000	15.900	15.010	15.000		45
im				40.960		30.12.	41.150	41.290				
		ME		»rami	ta*							
LEE		12,0	4.(1.11.94)	99,0		18.1.						
OZG		11,0	4.(1195)	87,0	5,78	20.1.	87,1		87,0	87,0		120
PCE		12,0	6.(1.12.94)	102,9		30.12.	98,0	103,3				
PLJ		12,0	7.(1195)	99,7		18.1.	98,0					
PGO		10,0	1.(11.94)	98,2	,19	20.1.	98,0	98,5	98,3	98,0	1.258	
|RSGS1		10,0	4.(1.6.94)	97,4		18.1.	91,0	101,0				
■ KANDŽI Ul)				#.vna								
SEJ		jB£	SHUBE	mm								
GEM							1.000	5.800				
GRDO		119	(8.3.94.)				410,0					
HBRO				3.500		20.1.	3.100	3.650	3.700	3,300		81
IINTR				3.866	11,41	20.1.	3.470	3,600	3.900	3,470	20.668	
RDRO				18.000A	2,17-	20.1.			18.000	18.000	1.998	
RGSR				833,1	3,73	20.1.	790,0	865,0	850,0	800,0			581
lefirnuns		1H31	TTirrroanTž!							■1		
HBP0				3.650	4,95-	20.1.	3.110	3.600	3.700	3.600		73
KBPI												
KBPP				44.916	34,88	20.01			45.000	42.000	17.742	
UBK							2.000	5.000			L_	
RTffimiTK		«11'										
GORO		10,0	9.(15.1.95)	96,0		19.1	95,0	100,0				
LOK			(1.10.94)				82,0	95,0				
MIJO			(1.4.94)	90,3A	6,58-	20.1,	87,6	98,5	96,7	90,0		346
OSMO			(1.10.94)				80,0					
0LS0			81.9.94)	85,0	1,31	20.1.	84,0	85,0	85,0	85,0		722
OHM			(1.8.94)	84,1A	,24	20.1	85,0	94,0	84,1	84,1		174
0P0			(1.9.94)	81,6		17.1	82,1	87,1				
UBKK			(15.10.94)				/					
IVPIO			(1.10.94)	99,5		6.1.						
ESSEBii		ES!	iTZTiTiTi	SEBE	MSI	imfn	ZSESB		JEM	asa		
BS2				99,2		14.11						
BS1				99,5		3.11						
BS3				98,7		7.10.						
BNB2				92,1	,32	20.01.	92,1	92,3	92,3	91,7	53.412	
B8M												
B8MA				107,6		12.1.						
B8M£	:											
B8V												
B8VA												
B8VB												
EZSHSI		1332		sniB	2222				iosr	3E!		
NBl				24.389	29,73	20.1.	23.000	24.900	25.000	19.500		220
NB2				3.446	10.28-	20.1	3.580	3.790	3.600	3.300	15.162	
SBI	r	20.1.95			preišnii			d T		d%		
	1.368,60				1.370,10			-1,50		-0,11		
Vse pravice pridržane .Opombe Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je namizja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davCna olajšava; A - aplikacijski tečaj borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S • suspendirano trgovanje; Z • zadržano trgovanje; * - dosežena
10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * ■ dosežena 30odstotna omejitev - trgovanje je zadržana Obveznice z anuiteinim odplačilom glavnice RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PL), RGSl; ex kupon - šte-
vilka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-te^; (4)-dospde obresti od vključno kupona, kije zapadd 13.93 dalje niso bile izplačane; (5)-od 12.4 JM delnica kotira brez kupona za L93; (6) - od 263.94 delnica kotira brez kupona za L93 in 92; (7)-izpladlo akontacije divi-
dende za 194; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividaita (delnice) v SIT, Ceni navedeno drugače; max. - naj-visp tečaj določenega vrednostnega papirja; min. ■ najnizji tečaj določenega vrednostnega papirja
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 21. januarja 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (vimi. Pri kan iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih [ roseben	1171,8022 2379,9604 8244,0000 7,8062 197,8065 124,8389 eoslih je možno odsl doaovor.	1173,2236 2382,8473 8254,0000 7,8157 198,0465 124,9903 iopanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,85 81,99 panje.	82,10 82,19
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečai velia dne 21. ianuaria 1995 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dola veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri dugih val oziroma zmanjšano za OZkmotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih h nak 1 Banke, Id objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM šeni na pode utah pa je razi sčaji veljajo zc upin se tečaj kupovati in oogoje nakup	81,85 81,95 81,90 81,90 igi srednjih tečaje •nerje Banke Slove odkup priSvov jdoči v sporazum >rodajati tujo valu a ali prodaje.	82,15 82,25 82,20 82,20 sv po trenutno snije povečano prodajo deviz IU. ito po objavfe-
2
			
20. JANUAR 1995	v URAH	J		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1599,030	—
ECU	—	1994,950	—
nemška marka	—	1056,160	—
francoski frank	—	304,870	—
funt šterling	—	2535,260	—
holandski gulden	—	941,770	—
belgijski frank	—	51,214	—
španska pezeta	—	12,118	—
danska krona	—	267,690	—
irski funt	—	2510,960	—
grška drahma	—	6,780	—
portugalski escudo	—	10,229	—
kanadski dolar	—	1121,340	—
japonski jen	—	16,108	—
švicarski frank	—	1257,100	—
avstrijski šiling	—	150,120	—
norveška krona	—	241,270	—
švedska krona	—	214,820	—
finska marka	—	341,380	—
avstralski dolar	—	1229,330	— _
		
21. JANUAR 1995	V ŠILINGIH	I	
valuta	nakupni	prodajni __
ameriški dolar	10,4500	10,9500
kanadski dolar	7,3500	7,7500
funt šterling	16,5500	17,3500
švicarski frank	819,0000	851,0000
belgijski frank	33,4000	34,7000
francoski frank	199,5000	207,5000
holandski gulden	614,5000	638,5000
nemška marka	690,0000	716,0000
italijanska lira	0,6510	0,6850
danska krona	174,0000	182,0000
non/eška krona	157,0000	164,0000
švedska krona	139,2000	145,8000
finska marka	222,0000	232,0000
portugalski escudo	6,7300	7,0700
španska peseta	7,9300	8,3700
japonski jen	10,4500	10,9500
slovenski tolar	-	
hrvaška kuna	-	
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
Ljubljana
SNG DRAMA, tel: 061/ 221-511
Danes, 21. januarja, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven.
V	petek, 27. januarja, ob 19.30: W. Bauer - CHANGE, za izven.
V	soboto, 28. januarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za izven.
Mala drama, tel.: oei/ 221-511
Danes, 21. januarja, ob 20. uri: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. Razprodano!
OPERA, tel.: 061/331-950
V	ponedeljek, 23. januarja, ob 15. uri: P. I. Čajkovski - HRESTAČ. Razprodano!
V	torek, 24. januarja, ob 16.30: E. Wolf-Ferrari - ŠTIRJE GROBIJANI, za red petek in izven.
V	soboto, 28. januarja, ob 19. uri: G. Verdi - TRAVI-ATA, za izven.
MGL, tel.: 061/210-852
Danes, 21. januarja, ob 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za izven in konto.
V	ponedeljek, 23. januarja, ob 15. uri: P. I. Čajkovski
-hrestač.
Šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/312-860
Danes, 21. januarja, ob 19.30: P. Ustinov - KOMAJ DO SREDNJIH VEJ, za izven.
V	nedeljo, 22. januarja, ob 16. uri: A. Lindgren/V. Arhar/Stih - PIKA NOGAVIČKA, za izven.
LGL, tel: 061/314-789
Danes, 21. januarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič -MEDENA PRAVLJICA, za izven. Predstava bo še v nedeljo, 22. januarja, ob 11. uri, za izven.
SEDE
SLG CELJE, tel: 063/ 25-332
V	ponedeljek, 23. januarja, ob 11. uri: A. VVendet -TIČEV JAKA, za abonma 5. šolski in izven. Ob 17. uri, za abonma 3. šolski in izven.
V	petek, 27. januarja, ob 19.30: PLESNI DOGODEK 7+5, za IH ljubiteljski kulturni abonma. ODERPODODROM
V	soboto, 28. januarja, ob 20.30: S. Mrozek - 'NA ODPRTEM MORJU, za abonma oderpododrom 5.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
Danes, 21. januarja, ob 19.30: R Cooney - ZBEZI OD ŽENE, Razprodano!
V	četrtek, 26. januarja, ob 19.30: George Tabori -VVEISMAN IN RDEČE LICE, za abonma petek 2 in izven.
RAGTME, Sejmišče 2
Danes, 21. januarja, ob 10. uri: KAM PA KAM KOZLIČEK.
MARIBOR
DRAMA, tel.: 062/221-206
Danes, 21. januarja, ob 19. uri: N. Prokie - RUSKA MISIJA, za red sobota 1, sobota 2 in izven.
V	petek, 27. januarja, ob 19. uri: LA DIVINA COM-MEDIA-INTERNO.
V	soboto, 28. januarja, ob 20. uri: LA DIVINA COM-MEDIA - PURGATORIO.
V	nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri: LA DIVINA COM-MEDIA - PARAD1SO.
OPERA, tel.: 062/221-206
V	torek, 24. januarja, ob 19.30: J. Massenet - MA-NON, za red torek in izven.
V	ponedeljek, 30. januarja, ob 18. uri: G. Verdi -TRAVLATA. Razprodano!
LGL, tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 22. januarja, ob 11. uri: ŽOGICA MAROGICA, za izven.
MEDVODE
KUD KOMANDANT STANE ODER TREH HEROJEV, Zg. Pirnice 6
V	soboto, 28. januarja, ob 19.30: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, premiera. Predstava bo Se v nedeljo, 29. januarja, ob 16. uri.
NOVA GORICA
PDG.tel.: 065/25-326
Danes, 21. januarja, ob 20. uri: B. Brecht - BOBNI V NOČI, za abonma sobota-a in izven. Ob 10., 11.30 in 16. uri: ČRVIVA ZGODBA, za abonma malega polžka in izven.
V	petek, 27. januarja, ob 17. uri: R. Queneau - AVDICIJA, za abonma lipovega Usta in izven.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-355
V	ponedeljek, 23. januarja, ob 12.30: A. Nicolai - NI BILA PETA, BILA JE DEVETA, za srednješolski abonma in ob 20. uri, za gledališki abonma in izven.
VELENJE
DOM KULTURE VELENJE
V	Četrtek, 26, januarja, ob 19.30: M. Camoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za rumeni gledališki abonma in v petek, 27. januarja, ob isti uri, za beU gledaU-ški abonma.
VOJNIK
V	petek, 27. januarja, Kulturni dom ob 19.30: M. A. Bulgakov - ZOJKENO STANOVANJE.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TR§r
Gledališče Rossetti
Danes, 21. t. m., ob 20.30 (red 2. sobota) bo na sporedu predstava P. Handke »L’ora in cui non sapevamo niente 1’uno deH’altro«.V abonmaju -predstava 2.
Ponovitev jutri, 22. t. m., ob 16. uri (red 2. nedelja). Danes, 21. t. m., ob 17. uri okrogla miza »Dall’agora greca alla piazza telematica«. Vstop Prost.
Vstopnice pri blagajni gledališča 8.30-14.30 in
16.00-	19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in
16.00-	19.00.
Pri blagajni gledališča in v pasaži Protti je v teku Predprodaja vstopnic za predstavi »Maudi in Jane« (predstava 2V) in »I giganti della montagna« (predstava 3).
V gledališču je na ogled razstava »40 stagioni in
mostra«. Umik od 16.00-19.00.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Povem ti pravljico: jutri, 22. t. m., ob 11. uri »TisoC inenanoC«.
Od 28. t. m. do 5. februarja bo na sporedu predstava Denise Chalem »A cinquant’anni lei scopriva...il mare» v izvedbi gledališča La Contrada in Centro Servizi e SpettacoU. Režija Alessandro Marinuzzi.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V ponedeljek, 23. in v torek, 24. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine APAS s Pirandellovim delom »Fu Mattia Pascal«.
VIDEM
Gledališče Contatto
Od 28. t. m. do 13. februarja »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacpue.
KOROŠKA
Celovec
Tischlerjeva dvorana Slomškovega doma: v Ponedeljek, 23. t.m., ob 19.00: Podelitev XVI. Tischlerjeve nagrade Blažu Potočniku.
ŠILJAK
Studijski oder (Kellertheater): danes, 21.
t.m., ob 20.00 - Rupert Henning »Lift«. Ponovitve bodo trajale do 28.t.m.
VOGRČE
Pri Florjanu: Jutri, 22. t.m., - Plesni tečaj za začetnike. Vodi plesni uCitelj-regej Krištof.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
Uubljana
CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815
V torek, 24. januarja, ob 19. uri: predavanje RISTIDA HAVLICKA - Simboli in energije zodiaka (E8). Ob 19. uri: predavanje TONETA ŠKARJA in VANJE FURLANA - SIKIM (N NJEGOVA HIMALAJA (KD). GLEDALIŠKI KLUB KRKA,
Dunajska 65
^ torek, 24. januarja, ob 19. uri: otvoritev razstave karikatur BORUTA PEČARJA.
Gb 19.30: srečanje z gledališkim ustvarjalcem TOMAŽEM PANDURJEM. INFORMACIJSKI CENTER MODERNE GALERIJE ^ nedeljo, 22. januarja, ob 18. uri: predavanje THOMASA MC EVILLEVA, enega vo-žilnih ameriških likovnih kritikov in teore-
tikov, profesorja na univerzi Rice, sodelavca revije Artforum in avtorja knjig Umetnost in nelagodje: teorija ob koncu tisočle-
tja (1991) in Umetnost in drugačnost: kriza kulturne identitete (1992).
KD SPANSKI BORCI, tel.: 061/448-920 Danes, 21. januarja, ob 16. uri: MIA IN ŠKRAT SANJAVEC. Otroške pesmi poje Mia Žnidarič.
PORTOROŽ
AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230
V	nedeljo, 22. januarja, ob 18. in 20.30: ameriški film INTERVJU Z VAMPIRJEM.
V	soboto, 28. januarja, ob 20.30: film KRATKE ZGODBE.
STANDREŽ
V	nedeljo, 22. januarja, dvorana Antona Gregorčiča ob 17. uri: slovesna proslava 30-letnice dramske dejavnosti.
V	torek, 24. januarja, mala dvorana župnijskega doma ob 20,30: okrogla miza na temo LJUBITELJSKO GLEDALIŠČE - POSLANSTVO IN PERSPEKTIVE.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
IBST
Kino Excelsior: danes, 21. t. m.: 20.30 »Spe-rando in tempi migliori« (Svi. 93), »E’ la tfoppa vigliaccheria che non consente la mi-Seria« (Au. 94), 22.30 »II torrente« (Nem 94), »La fortezza« (Ceska 94); Dvorana Azzurra: 17.00 »Confessioni di un mostro«, »13 giorni
di strade assediate«, »Mojim prijateljima« , 18.00 kratkometražni filmi; 20.15 »Yield« (Mak. 94); 20.30 »Sarajevo - tretje tisočletje« (It. 94), »Bosna!« (Fr. 94); 23.00 kratkometražni filmi, sledil bo »Before the rain« (Prima della pioggia) (Mak. 94).
Umetnost ovijanja v papir sanj, ironije in iskrivosti je privedla do duhovite predstave Carta Diva
Izredna domiselnost in smisel za humor sta nedvomno med glavnimi aduti Ennia Mar-chettija, doma iz Benetk, ki je umetniško rastelpravna znanih karnevalskih prireditvah. Njegova predstava Carta Diva, v kateri prikazuje znane zvezdnice ovite v papirnata oblačila, ki jih je sam izdelal, je maja lani v Trstu požela izreden uspeh. Zato se je zadruga Bonawentura odločila, da duhovito in neobičajno predstavo še enkrat ponudi občinstvu. Carta Diva bo zato spet na sporedu drevi ob 21. uri v tržaškem gledlaišču Miela. Na sliki avtor-izvajalec v eni izmed svojih »pa-pimato-zvezdnatih« preoblek.
	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
CANKARJE!7 DOM, Prešernova 10
Razstava OPERA PRIMA - 22 MEDNARODNIH UMETNIKOV: SEDAJ IN TEDAJ je na ogled do 30. januarja.
Razstava arhitekta IVANA VURNIKA je na ogled do 31. januarja.
Razstava PREPOVEDANI PLAKATI - SKRIVNI PROSVEl lTELJI je na ogled do 30. januarja.
Razstava fotografij DEJANA HABICHTA je na ogled do 12. februarja.
MODERNA GALERIJA, Slovenska 35
V	Mali galeriji je do 12. februarja na ogled razstava švedskega umetnika ULFA ROLLOFA.
V	spodnjih prostorih Modeme galerije je do 29. januarja na ogled retrospektivna razstava FRANA KRAŠOVCA.
V	zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava madžarskih umetnikov Arpada Szabadosa in Andrasa Markosa je na ogled do 4. februarja.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava skulptur IRENE BRUNEC je na ogled do 6. februarja.
GALERIJA AVLA NOVE LB, Trg republike 2
Razstava risb, slik in skulptur VELJKA, KATARINE IN URŠE TOMAN je na ogled do 7. februarja.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava slik SANDRA PEČENKA je na ogled do 27. januarja.
GALERIJA KOLIZEJ, Gosposvetska 13
V	ponedeljek, 23. januarja, bo ob 20. uri otvoritev razstave del ŽIVKA IRE MARUŠIČA.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava slik elanov Makedonskega kulturnega društva Makedonija je na ogled do 26. januarja. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Instalacija SAMO je na ogled do 3. februarja.
KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61
Razstava grafik SPELE UDOVIČ je na ogled do 31.
januarja.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava skulptur kiparja VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 31. januarja.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Razstava TROFEJE IZ NAMIBIJE je na ogled do 13. februarja.
CEUE
ILKOVNI SALON CELJE, Trg celjskih knezov 9
Razstava ODSEV STILNIH OBDOBIJ je na ogled do 28. januarja.
IZOLA
GALERIJA INSUI.A, Smrekarjeva 20
Razstava slik MAJDE SKRINAR je na ogled do srede meseca februarja.
KRANJ
GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE
Razstava slik MARJANA BELCA je na ogled do 31. januarja.
MESTNA HIŠA
V	Stebriščni dvorani je na ogled razstava slik in plastik PETRA ABRAMA.
V	Galeriji Mestne hiše je na ogled razstave del KLAVDIJA TUTTE.
MARIBOR
GALERIJA V ZIDOVSKEM STOLPU,
Židovska ulica
Razstava fotografij ŽIGA KORITNIKA - JAZZY GA!
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ,
Trg Borisa Kraigherja 3
Razstava likovne skupine MI je na ogled do 11. februarja.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA
Razstava del nagrajencev društvenih razstav DLUM 1993-1994 je na ogled do 12. februarja.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Razstava del DALIBORJA JELAVICA je na ogled do 8. februarja.
Retrospektivna razstava JAKOBA SAVINSKA je na ogled do 13. februarja.
PIRAN
MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3
Razstava litografij MARCA CHAGALLA.
PTUJ
V	razstavišču na ptujskem gradu je do 21. februarja na ogled razstava prilagojena za slepe in slabovidne PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TPST
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): na ogled je razstava »La Terra Santa e la sna immagine nella car-tografia antica«.
Galerija Rettori Tribbio: danes, 21. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarke Elettre Metallind. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«.
Art Light Hall: do 25. t. m. bo na ogled antološka razstava Nina Perizzija.
Art Gallery: do 31. t.m. je na ogled razstava »Miniquadro 1995«.
Studio Nadia Bassanese: do 7. februarja je na ogled razstava »Video umetnost iz Nemčije 1990-1992«.
Studio PHI: danes, 21. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave umetnikov Alpe-Jadran »Le cattedrali-Stolnice «.
MILJE
Občinska razstavna dvorana (Trg. Republike 4): v Četrtek, 26. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Sergia Kostorisa.
GORICA
Kulzturni dom: do 27. t. m. je na ogled razstava slikarja Jeraka Helmuta.
KOROŠKA
CELOVEC
HiSa umetnikov: do 21. t. m. je na ogled razstava »Stisse Dauer Stid«, 80-letnica HiSe umetnikov.
Koroška deželna galerija: do 29. t. m. je na ogled razstava del Josefa in Ludvriga VVillroi-derja.
BOROVLJE
Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov.
BEGUNJE
Galerija Avsenik: Do 13. febriuarja 1995 bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«.
SLOVENIJA
LJUBLJANA
SLOVENSKA
FILHARMONIJA
V torek, 24. januarja, ob 19.30: koncert KVARTETA HAGEN, za srebrni abonma. Program: Schumann, Mozart, Schubert GRAND HOTEL UNION
V	nedeljo, 22. januarja, modri salon ob 18. uri: nastop JUANA VASLETA s pianistom LEONOM ENGELMANOM.
KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI
V	nedeljo, 22. januarja, ob 21.30: koncert skupin AM-BUSH in VVASSERDICHT.
GRAD TIVOLI,
Pod turnom3
V	torek, 24. januarja, ob 19. uri: koncert tria ALEŠ KACI AN (flavta), TOMAŽ LORENZ (violina) in JERKO NOVAK (kitara). Program: Teleman, Handl in Kreutz.
ILIRSKA BISTRICA
MKNŽ
V	sredo, 25. januarja, ob 22. uri: koncert skupine HELIOS CREED.
PIRAN
CLUB MAONA Danes, 21. januarja, ob 21.30: nastop skupine LEE HARPER INTERNATIONAL QUINTET. PORTOROŽ AVDITORIJ
Danes, 21. januarja, ob 20.30: veCer Šansonov BOJAN ADAMIČ & MERI AVSENAK.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA
V	petek, 27. januarja, ob 20. uri: koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE s solistko TANJO STERMAN, za glasbeni abonma in izven.
FJK
TRST
Glasbena malica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
V	ponedeljek, 6. februarja., ob 20.30 koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Danes, 21. t. m., ob 20. uri (red L) Puccinijeva opera »La Boheme«.
Ponovitev jutri, 22. t. m., ob 16. uri (red G).
Prodaja vstopnic in. rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Avditorij Muzej Revoltella
V	ponedeljek, 23. t.m., ob 18.00 »Ura z...« v sodelovanju z zdrzženjem »Giulio Viozzi« bo nastopila sopranistka Cosetta Tosetti. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 23. t.m., ob 20.30 bosta nastopila E. Belilo in M. Somenzi.
Gledališče Miela
Tržaški jazzovski krožek
V	torek, 24. t. m., ob 20.45 nastop ameriškega troben-taSa Art Farmerja.
OPČINE
SKD Tabor - Prosvetni dom
Jutri, 22. t. m., ob 17. uri koncert Godbenega društva Prosek. Dirigent Aljoša Starc.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 31. t. m., ob 20.30 nastop pianista Enrica Pace.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 27. t. m., ob 20.30 koncert Združenja R. Lipi-zer. Nastopil bo pianist Gio-vanni Bellucci, dobitnik mednarodnega natečaja »Praške pomladi« 1993.
LJraga italijanska država!
Če bi nam povedala,
kaj počneš, bi ti morda lahko
pomagali,
da narediš manj napak.
Od nekdaj se državljani v Italiji pritožujejo, da so premalo vključeni v javno upravljanje. Pa vendar obstaja neki zakon, ki dežele, občine in pokrajine obvezuje, da objavljajo svoje bilance, da bi tako zagotovili -pravi zakon - naj večjo razumljivost in jasnost rezultatov upravljanja. Spoznavanje možnosti, informiranje o storitvah in stroških prispeva k izgradnji bolj demokratične države. Bolj natančno institucionalno obveščanje pomeni večjo jasnost in večjo korektnost javnega delovanja, kar z drugimi besedami pomeni večje sodelovanje. Uporaba časopisov kot informacijskega sredstva predstavlja naj učinkovitejši in takojšen pripomoček za zadovoljitev potreb in interesov državljanov.
Oglas je objavila Zveza italijanskih časopisnih založnikov FIE G
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE
Novačekugnal 7. nosilca Sticha
Zaradi dežja pod premično streho - Šved Jonsson se je Samprasu upiral le v 3. setu
MELBOURNE (STA/AP/dpa) - Ceh Karel Novacek je pripravil novo Presenečenje na odprtem prvenstvu Avstralije z nagradnim skladom 6.2 milijona dolarjev. V tretjem krogu (šestnajstina finala) je Po le nekaj več kot 100 minutah premagal sedmega nosilca Nemca Michaela Sticha s 7:5, 6:2 in 6:4.
Prvi nosilec American Pete Sampras je premagal Larsa Jonssona iz Švedske s 6:1, 6:2, 6:4. Kljub temu, da je Samprasa skrbelo zaradi zdravja njegovega trenerja Tima Gulliksona, ki je v bolnišnici, pa'je Šved prvemu igralcu na svetu nekaj vec odpora nudil le v tretjem nizu. Ceh Novacek se je oddolžil Stichu za polfinalni poraz na lanskoletnem turnirju za grand slam v ZDA. Stich je v prvih dveh srečanjih obakrat zmagal s 3:0 v nizih in izgubil vsega 14 iger, proti Cehu pa je bil brez pravega orožja za zmago in Nemci so tako ostali brez svojih najboljših predstavnikov v nadaljevanju tekmovanja. ^ Prvem krogu je Borisa ®eckerja premagal Ame-rman Patrick McEnroe, Steffi Graf pa zaradi poškodbe ne brani lanskoletne zmage na prvem turnirju za grand slam v letošnji sezoni. Zaradi dežja so nekaj srečanj na osrednjem igrišču igrali Pod premično streho, zaradi Cesar je bil Stich zelo nesrečen. »Turnir naj bi potekal na prostem. Tako pa so bile razmere 100 % drugačne, bila je popolnoma drugačna igra. Za Novacka je bila prednost, da je igral v pokritem prostoru,« je po nastopu svoj poraz opravičeval Nemec. Toda No-vacek je bil v dvoboju bolj
agresiven, vec je tvegal in ni izgubil niti ene igre po svojem servisu, vzel pa je štiri servise Stichu, kar je zadostovalo za dokaj gladko zmago. »Zelo dobro je serviral, poleg tega pa me je popolnoma presenetil s taktiko. Običajno igra na osnovni Crti, tokrat pa je bil velikokrat na mreži. Zasluzil si je zmago,« je na novinarski konferenci dejal Stich.
Rezultati - moški, 3. krog
(šestnajstina finala): Novaček (Ceš) - Stich (Nem/7) 7:5, 6:2, 6:4; Sampras (ZDA/l) - Jonsson (Sve) 6:1, 6:2, 6:4; Chang (ZDA/5) -Damm (Ceš) 6:3, 7:5, 6:3; Medvedjev (Ukr/13) - Pe-scosolido (Ita) 6:4, 6:3, 6:3; Delaitre (Era) - Olhovski (Rus) 6:4, 6:4, 6:2, Larsson (Sve/15) - Enqvist (Sve), predaja zaradi poškodbe Enqvista, Courier (ZDA/9) -VVoodforde (Avs) 6:3, 6:3, 6:3; ženske, 3. krog (šestnajstina finala): Martinez (Spa/2) - Boogert (Niz) 6:3, 3:6, 6:3; Davenport (ZDA/6)
-	Testud (Fra) 6:3, 6:4; Schultz (Niz/12) - Smašno-va (Izr) 6:2, 6:2; Spirlea (Rom) - Kamio (Jap) 2:6, 6:3, 6:3, Pierce (Fra/4), -Randriantefy (Madagaskar) 6:3, 6:3, Magatsuka (Jap) -Frazier (ZDA/14) 6:3, 6:3, Zvereva (Blr/8) - VViesner (Avt) 4:6, 7:6 (7:3), 6:4; Anke Huber (Nem/10) - Ba-suki (Indonezija) 6:0, 6:1.
Ivaniševič najbolj seksi igralec
MELBOURNE (STA/AP)
-	V telefonski anketi, ki so jo opravili organizatorji odprtega teniškega turnirja Avstralije, so gledalci izbirah najbolj seksi igralca. Čeprav so vsi pričakovali zanesljivo zmago Andrea Agassija, pa njegova nova
podoba (kratke lase in obrita brada), najstnicam ni najbolj všeč, saj so ga uvrstile šele na tretje mesto za Švedom Stefanom Edbergom in prvouvršCenim Hrvatom Goranom Ivaniševičem.
Na letošnjem odprtem prvenstvu Avstralije so svoj odhod s teniških igrišč napovedali že nekateri igralci, zadnji izmed njih pa je domačin Wally Masur. Enaintridesetletni Avstralec je bil najvišje uvrščen na svetovni računalniški lestvici leta 1993 na 15 mestu.Organi-zatorji turnirja so zelo zadovoljni z obiskom gledalcev, saj si je do sedaj dvoboje ogledalo že 112.921 ljudi, kar je za približno 1.700 veC kot v enakem obdobju lani. NajveC gledalcev - vec kot 300.000 - je bilo leta 1993.
ALPSKO SMUČANJE
Kasper zmeren optimist glede SP v Siena Nevadi
Končna odločitev bo padla šele 26. januarja
VVENGEN (STA) -Svetovno prvenstvo alpskih smučarjev in smuCark, ki je na programu od 30. januarja do 12. februarja v španski Siena Nevadi, kljub sneženju še ni potrjeno.
»Na cilju je zapadlo 10 centimetrov snega, na Startu smuka pa 15. Tekmovališča so sedaj na pogled lepša, kot so bila se pred nekaj dnevi, kljub temu pa so vse proge ustrezno pripravljene le z umetnim snegom. Kljub vsemu moški smuk v vrhnjem delu še ni nared in je za zdaj pripravljena rezervna rešitev, pa tudi progi za veleslalom in superveleslalom še nista pokriti z dovolj snežne odeje,« je dejal generelni sekretar Mednarodne smučarske zveze Gian-franco Kasper. Po njego-
vih besedah prireditelji SP delajo po načrtih, za konec tega tedna pa je ponovno napovedano sneženje. Tekmovanja bodo verjetno pripravljena tirdi brez večje kohci-ne naravnega snega, bojijo se le dežja ali odjuge. Ce tekmovališč ne bi bilo mogoče pripraviti do predvidenega roka, bodo skušali SP pripraviti marca po končanih tekmovanjih za svetovni pokal. Ce tudi to ne bi bilo mogoče, pa bo SP v alpskem smučanju prihodnje leto. V ponedeljek bo FIS v Siena Nevado poslala dva inšpektorja (Sepp Messner in Jan Tischhauser), ki si bosta ogledala tekmovališča, dokončne odločitve o usodi SP pa ni mogoče pričakovati pred 26. januarjem.
NOVICE
V	McLarenu zanikajo, da so podpisali pogodbo z Mansllom
VVOKING (STA/AP) - Vodilni možje McLarena zanikajo novico Časnika Guardian, da so že podpisali pogodbo z Nigelom Mansllom. McLaren se dogovarja z nekaj vozniki, med njimi je tudi Mansell, vendar za zdaj še ni nic jasnega.
Bronco se je pridružil Romariu
RIO DE JANEIRO (STA/AFP) - Tridesetletni brazilski reprezentant Branco je nova pridobitev moštva Flamengo iz Ria de Janeira. V tej ekipi že igra najboljši nogometaš na svetu Romario de Souza Faria. Višina zneska v pogodbi je za zdaj še skrivnost. Branco je sicer imel zelo ugodne ponudbe z Japonske, vendar se je na koncu odločil, da zapusti Co-rinthians iz Sao Paula in se pridruži Flamengu, ki ima, kot je videti po igralski zasedbi, zelo visoke cilje. Branca se gledalci spominjajo s svetovnega prvenstva v ZDA, kjer je v osminifinala proti Nizozemski iz prostega strela dosegel zmagoviti gol in Braziliji odprl vrata v polfinale.
Nori revolveraš ubil navijača
SAN FRANOSCO (STA/AP) - Neznani revolveraš je v San Fraciscu ubil navijača domačega moštva, njegovega kolega pa hudo ranil. Moški je pristopil do skupine fantov ter jih vprašal, ali navijajo za ameriško nogometno moštvo San Francisco. Ko so mu ti odgovorili pritrdilno, je neznanec zaCel streljati in nato zbežal, je sporočil šef policije v San Franciscu Napoleon Hendrix. Moštvo San Francisca se bo v finalu Super Bovvla, ki je neke vrste finalno srečanje dveh najboljši ekip iz NFL, pomerilo 29. januarja proti Dallas Cawboys.
V	primeru zmage bi San Francisco postavil nov rekord v osvojenih naslovih, saj še nobenemu moštvu ni uspelo zmagati na petih Super Bovvlih.
ALPSKO SMUČANJE / MOŠKI SMUK V VVENGNU
Zmagoslavje Italijana Ghedine
Prvič zmagal po prometni nesreči leta 1991 - Mader je odstopil
Kristian Ghedina med včerajšnjim smukom (AP)
VVENGEN - Prvič po letu 1990 se je v smuku za svetovni smučarski pokal uveljavil Italijan Kristian Ghedina. To je bila njegova tretja zmaga na tekmah za svetovni pokal, Italijane pa je včerajšnja tekma v VVengnu razveseljila tudi zato, ker najnevarnejši Tombov tekmec v boju za veliki kristalni globus Giinthar Mader ni osvojil točk. Avstrijski smučar je namreč padel, potem ko je bil najhitrejši pri merjenju vmesnega Časa, siat usoda pa je doletela tudi olimpijskega prvaka Patricka Ortlieba.
»Počutil sem se zelo dobro. P prometni nesreči leta 1991 sem dolgo Čakal na ta uspeh, a vedel sem, da bom prej ali slej spet zmagal,« je na cilju povedal Ghedina, ki je štartal s številko tri. Danes se bodo v VVengnu pomerili še za kombinacijski smuk.
Vrstni red smuka: 1. Ghedina (Ita)
2:26.33, 2. Rzehak (Avt) 2:27.18, 3. Trinkl (Avt) 2:27.53, 4. Skaardal (Nor) 2:27.73, 5. Assinger (Avt) 2:27.90, 6. S trobi (Avt) 2:27.98, 7. Gigandet (Svi) in Alphand (Fra) 2.28.07, 9. Perathoner (Ita) 2:28.10, 10. Rasmussen (Zda) 2:28.11, 11. Moe (Zda) 2:28.13, 12. Lin-berg (Nor) 2:28.14, 13. Girardelli (Luks) 2:28.28, 14. Runggaldier (Ita) 2:28.30, 15. Pie (Fra) 2:28.44.
Svetovni pokal, skupno: 1. Tomba (Ita) 850 toCk, 2. Mader (Avt) 482, 3. Košir (Slo) 430, 4. Alphand (Fra) 428, 5. Girardelli (Luks) 404, 6. Aamodt (Nor) 402, 7. Ortlieb (Avt) 346, 8. Tritscher (Avt) 345, 9. Von Grunigen (Avt) 328, 10. Assinger (Avt) 321.
Svetovni pokal - smuk: 1. Alphand (Fra) 352 toCk, 2. Ortlieb (Avt) 246, 3. Assinger (Avt) 237, 4. S trobi (Avt) 214, 5. Ghedina (Ita) 208.
ALPSKO SMUČANJE / 2ENSKI SMUK
NBA / 2AN TABAK VELIKO TRENIRA, A MALO IGRA
Gerg-Leitner zmagala s številko 39
New York se je oddolžil Houstonu Glavni junak je bil John Starks
Portland Blazers zdesetkan po pretepu na tekmi s Sacramentom
GORTINA D‘AM] (STA) - Nemka Mi ^erg-Leitner je s i stevilko 39 zmaj smuku za svetovni ] Gortini d‘Ampezzc letu 1989 dosegi; zmago za svetovni m Četrto v karieri, tindvajsetletna tekn je progo v italijansl mmitih prevozila 1:25.82 in le za 2 s sekunde prehitela DCanko Picabo I Ifetja pa je bila I .atja Seizinger. jiicanka Mojca S ul f] je bila edina Sle
nastopa (imela ji številko 42), zarai
* 'u uiuupijSKl
jnne, ki je dolga “■ov (start na viž metrov, cilj na vi nmtrov, 676 meti ske razlike), je An
Picabo Street doživela še drugi tesni poraz v zadnjih dneh. Prejšnjo soboto jo je na superveleslalomu v Garmisch-Partenkirchnu za 4 stotinke premagala Francozinja Florence Ma-snada. Leitnerjeva je pred tem v petnajstih sezonah, kolikor nastopa v svetovnem pokalu, zmagala na dveh smukih v Park Cityju (1985) in Las Lenasu (1989) ter v veleslalomu v Park Cityju (1986).
Olimpijska zmagovalka v smuku Nemka Katja Seizinger je zasedla tretje mesto in se po 17 tekmah povzpela na prvo mesto skupnega seštevka svetovnega pokala. Zbrala je 703 točke, na drugem mestu pa je Švicarka Heidi Zeller Bahler (677), ki je bila v smuku na 14. mestu.
Rezultati: 1. Gerg-Leitner (Nem) 1:25.82 (101.389 km/h), 2. Street (ZDA) 1:25.84, 3. Seizinger
(Nem) 1:26.08, 4. Kostner (Ita) 1:26.15, 5. Gotschl (Avt) 1:26.19, 6. Lindh (ZDA), Bouvier (Fra) 1:26.29, 8. Meissnitzer (Avt) 1:26.38, 9. Perez (Ita) 1:26.41, 10. Bournissen (Svi) 1:26.50, 11. Merlin (Ita) 1:26.53, 12. Zurbrig-gen (Svi) 1:26.60, 13. Wi-berg (Sve) 1:26.63, 14. Zel-ler-Bahler(Svi) 1:26.71, 15. Vogt(Nem) 1:26.72.
Svetovni pokal - skupno: 1. Seizinger (Nem) 703 točk, 2. Zeller-Baeh-ler (Svi) 677, 3. Scehnei-der (Svi) 582, 4. Ertl (Nem) 490, 5. Street (Zda) 405, 6). VViberg (Sve) 399, 7. Lindh (Zda) 374, 8. VVachter (Avt) 373, 9. Compagnoni (Ita) 285, 10. Kjoerstad (Nor) 281.
Svetovni pokal - smuk: 1. Lindh 320 toCk, 2. Street 209, 3. Seizinger 206, 4. Perez 142, 5. Ma-snada 135, 6. Kostner in Bouvier 130.
PRESENEČENJE: Osem zmag v zadnjih 11 tekmah je odličen obračun kalifornijskega moštva Sacramento Kings, ki je nedvomno najbolj ugodno presenečenje (ob Lakersih) letošnje sezone v NBA. Kingsi so z 21 zmagami v 36 tekmah na sedmem mestu Zahodne skupine, tik za velesilami Houstonom in San Antoniom. Fenomenalni Mitch Richmond preživlja svojo doslej najboljšo sezono, Walt VVilliams in »rookie« Brian Grant igrata zelo solidno, med glavnimi protagonisti pa sta tudi »škrat« Spud Webb (niti 1, 60 m) in Randy Brown, ki je prevzel mesto Bobbya Hurleya (po hudi prometni nesreči si ni vec povsem opomogel in sedaj igra kot rezerva). Od sezone 85/86 Kingsom ne uspe zbrati vec kot 30 zmag letno, sedaj pa so na pravi poti celo za play off.
PRETEP: Na torkovi tekmi Sacramento - Portland sta se Rod Strickland (Blazers) in Olden Poljmice (Kings) pošteno obdelala s pestmi tako, da jih je disciplinska komisija kaznovala s prepovedjo igranja na eni tekmi in z globo 5.000 dolarjev na glavo. Zaradi izgredov na isti tekmi so bili kaznovani tudi Drexler, Grant, Keisey in Bryant
(vsi Portland), tako da so Blazersi proti Phoenbcu nastopili le z 8 igralci in kljub srčnemu boju seveda zgubih.
3 MINUTE: Tretji hrvaški raprezen-tant, ki nastopa v NBA prvenstvu, Žan Tabak, intenzivno trenira z Rocketsi in se je od Hakeema Olajuvvona že marsikaj novega navadil, zaenkrat pa mu trener Tomjanovich bolj malo zaupa, saj Žan večkrat ne stopi na igrišče, le redkokdaj pa odigra vec kot 3 - 4 minute na tekmo. Je le vprašanje Časa, ah se bo bivši elan splitske Jugoplastike in milanskega Recoara kmalu vrnil v Evropo?
TAKO PA NE GRE: Toni Kukoč igra letos izredno, včasih pa se tudi njemu zatakne. Proti skromnemu VVashingto-nu je Toni igral kar 38 minut, iz igre pa je metal le 2:12, dosegel samo 5 točk in izgubil 5 žog. Dobro je sicer skakal (10) in asistiral (6), Bullsi pa so dan kasneje zgubili še doma z Mihvaukeejem. Vsi se sprašujejo, kako so lahko prejšnji teden povozili Orlando s 30 točkami naskoka...
MAŠČEVANJE: Lanska finalista, Houston in New Yark, sta se po lanskih finalnih dvobojih letos prvič pomerila in Knicksi so se pošteno od-
dolžili Rocketsom za lanski poraz v sedmi in odločilni tekmi. Matchvvin-ner je bil seveda John Starks, ki je bil največji krivec za lanski poraz New Yorka, ko je v tekmi, ki je odločala o naslovu prvaka, metal iz igre le 2:18 (0:11 za 3 točke!).
IZIDI - Četrtek: Houston - New York 77:93 (Olajuvvon 28 toCk in 17 skokov; Starks 22, Harper 16, Ewing 15); Portland - Phoenbc 115:122 (J.Robinson 32; Majerle 30, Barkley 30); Minnesota - Seattle 87:102 (Rider 22; Shrempf 22, Kemp 20); Sacramento - Golden State 112:103 (Richmond 26; T.Hardaway 29); Mihvaukee - VVashington 120:115 (G.Robinson 30, Day 29; Chapman 30, Skiles 22).
Vzhod: Orlando 31-7, Cleveland 23-13, Charlotte 23-13, New York 22-13, Indiana 21-15, Chicago 18-19, Atlanta 16-21, Boston 15-22, New Jersey 15-24, Milvvaukee 14-23, Detroit 11-23, Philadelphia 11-25, VVashington 8-27.
Zahod: Phoenbc 29-8, Seattle 26-9, Utah 27-10, Lakers 22-12, Houston 22-13, San Antonio 21-13, Sacramento 21-15, Portland 18-17, Denver 18-18, Dallas 16-18, Golden State 11-24, Minnesota 8-28, Clippers 6-31. (VJ)
domači šport
Danes
Sobota, 21. januarja 1995 ODBOJKA
MOŠKA B2 LIGA
20.30 v Isoli della Scala: Isola Mekar VR - Imsa Kmečka banka MOŠKA Cl LIGA
20.45 v TržiCu: Finvolley - Koimpex ZENSKA Cl LIGA
20.30 v Trstu, Suvich: Bor Mercantile - Godige-se; 20.30 v Cavaliccu. Kennedy - Koimpex MOŠKA C2 LIGA
19.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Prevenire; 20.30 v Trstu, Altura: Bor Fortrade - Itely Fojda; 20.30 v Gorici, Slovesnki športni center: 01ym-pia CDR - Black Diamond Buia ZENSKA C2 LIGA
20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Breg; 20.30 v Cordenonsu: Ottica Tomasini - Kmečka banka ZENSKA D LIGA
19.00	v Medunu: Pol. Azzurra 94 - 01ympia Ce-rimpex
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, Ul. Locchi: Sant’Andrea - Koim-pex
MLADINKE
16.00	v Nabrežini: Sokol - Sant’Andrea DEČKI
15.30	v Repnu: Koimpex - Volley club; 16.00 v Trstu, Visintini: Virtus - Bor
DEKLICE
15.00	v Trstu, Altura: Altura - Kontovel; 16.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Sloga; 18.00 v Trstu, Visintini: Virtus - Breg; 18.00 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia - Lib. Gorizia NARASCAJNICE
15.30	v Ronkah, Ul. F.lli Cervi; Acli - Posojilnica Sovodnje
KOŠARKA
MOŠKA C2 LIGA
20.30	v Martignaccu: Martignacco - Bor Radenska
MOŠKA D LIGA
18.00	v Nabrežini: sokol Warm - Largo Isonzo; 19.00v Gorici: Ardita - Kontovel PROMOCIJSKA LIGA
17.00	v Dolini: Breg - GS Basket DRŽAVNI KADETI
20.00	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Kontovel
NARAŠČAJNIKI
15.30	v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi - Dom DEČKI
16.00	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco B - Dom Unitecno
PROPAGANDA
18.30	v BrišCkih: Jadran - Bor; 16.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor B - Ricreatori
NOGOMET
MLADINCI
DEŽELNO PRVENSTVO
14.30	v Trstu: Ponziana - Juventina
HOKEJ NA KOTALKAH
21.00	v Trstu, Miramarski drevored: Polet - Fer-roviario Bologna
ROKOMET MOŠKA C LIGA
20.30	v Meolu: Musile - Kras Trimac ZENSKA C LIGA
20.00	v Zogniku: Kras Trimac - Treviso Nord
Jutri
Nedelja, 22. januarja 1995 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
14.30	v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi - Juventina
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Turjaku: Isonzo - Sovodnje; 14.30 na Proseku: Primorje - Bearzi; 14.30 v Rivignanu: Rivignano - Vesna; 14.30 v Padernu: Donatello Olimpia - Zarja
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Trebčah: Primorec - Gaja; 14.30 v Slo-vrencu: San Lorenzo - Kras
3.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Terzu d’ Aquileia: Terzo - Mladost;
14.30	v Beglianu: Begliano - Breg; 14.30 v Trstu, igrišče Campanelle: Campanelle - Dolina NARAŠČAJNIKI
10.30	v Dolini: Costalunga - Zarja Adriaimpex NAJMLAJSI
10.30	v Bazovici: Bor Farco - Costalunga KOŠARKA
MOŠKA Cl LIGA
17.30	v Rovigu: B asket Rovigo - Jadran TKB MOŠKA D LIGA
15.00	v Trstu, »Suvich«: Scoglietto - Cicibona Mingot
DEČKI
11.00	v BrišCkih, dom Ervatti: Jadran - Ferrovia-rio; 11.00 v Ronkah: Acli Ronchi - Sokol; 11.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi A - Bor Ediauto
ODBOJKA
MLADINKE
9.30	v Starancanu: Staranzano - Sovodnje; 11.00 v Trstu, šola Rossetti: Pallavolo Trieste - Bor Friulexport
DEKLICE
9.00	v Trstu, Ul. S. Pasquale: Orna - Koimpex;
11.00	v tržiški športni palači: Fincantieri - Dom Imsa
KOŠARKA / ILLYCAFFE/
Calavita že trenira toda jutri gotovo ne bo še igral
Nared bo za Koračev pokal Prodaja vstopnic za »Final Four«
S tržaškim lUvcaffejem je včeraj spet začel trenirati center Giuseppe Calavita (209 cm), ki pa seveda ne bo nared za jutrišnjo izredno pomembno prvenstveno tekmo košarkarske Al lige v Reggio Emili proti Metasystem. Calavita pa bi lahko zaigral že na prvi tekmi KoraCevega pokala. Društvo je sporočilo, da bo s ponedeljkom, 23. t.m. mogoče pri Agenciji MPO v Trstu, Ulk. Murat 2/b, nabaviti vstopnice in abonmaje za tekme italijanskega državnega pokala (Final Four), ki bodo 2. in 3. marca v veliki športni palači v Casalecchio di Reno pri Bologni. Na prvi polfinalni tekmi, 2. marca, bo Hlycaffe igral proti Scavoliniju iz Pe-sara, sledilo bo srečanje Stefane! Milan - Benetton Treviso. Naslednji dan bosta finala za 3. in 1. mesto.
Erikssopnaj bi pri B&yemu zamenjal Trapattomja
MUNCHEN - Švedski trener Goran Eriksson naj bi pri Bayemu ob koncu sezone zamenjal Italijana Giovannija Trapattonija, ki se mu po Italiji (predvsem pa njegovi družini) zelo toži. Poleg tega ima sloviti »Trap« tudi nemalo težav z nemškim jezikom. Po pisanju nemškega dnevnika »Bild« naj bi med miinchenskim klubom in Sampdo-rio celo prišlo do menjave trenerjev. Predsednik Bayema Franz Beckenbauer naj bi izjavil, da bo skušal zadržati Trapattonija, razume pa njegove želje. Kot piše »Bild«, je Eriksson gotovo eden izmed najboljših trenerjev na svetu, poleg tega pa zelo dobro obvlada nemščino.
Težave s Figovo pogodbo
LIZBONA - Ko je vse kazalo, da bo Luis Figo, močan nogometaše Sportinga iz Lizbone, zaensljivo prestopil po končani sezoni k Juventusu, je prišlo do nepričakovanih zapletov. Sam Figo je namreč vCeraj izjavil, da je pogodbo z Juventusom sklenilo društvo Sporting, na katerega je nogometaše vezan do konca julija, o pogodbi pa nista bila obveščena ne on ne njegov manadžer.
»Rad bi pri tem dodal svoje mnenje: pogodba z Juventusom je brez veljave, Ce bi ne hotel prestopiti k temu klubu. Sporting mora prej govoriti z menoj in z mojim manadže-rom,« je dejal Figo. Drugačnega mnenja pa je predsednik Sportinga Sousa Cintra, ki je izjavil, da je pogodba, ki sta ju podpisala Sporting in Juventus povsem veljavna.
Važna tekma Krasa Trimac v gosteh proti vodilnemu Musileju
Danes Caka rokometaše Krasa Trimac izredno važno srečanje, saj se bodo v Musileju pomerili z vodilnim na lestvici. Musile razpolaga z dvema močnima strelcema, poleg tega pa zna bliskovito izvesti protinapad. V obrambi se poslužuje sheme 5-1, s katero se pet igralcev pomika po Crti, eden pa skuša stalno prestreči nasprotniku žogo. Moštvo iz Zgonika se že cel teden ustrezno pripravlja na današnje srečanje, saj se zaveda, da bi današnja zmaga pomenila velik podvig in bi dala vsem igralcem še večji zagon. (Iztok)
Začasni vrstni red C lige: Musile (5 tekem) 8 točk, Kras Trimac (4) 7, Quarto d’Altino 7 (5), Principe 7 (5), San-fiorese 6 (6), Vigarano 4 (5), ConegUano 3 (5), Noventa Vicentina 3 (6), Mestrino 1 (6).
KOŠARKA / MOŠKA Cl LIGA
Jutri v Rovigu le gola formalnost?
Jadran ježe v prvem delu visoko (106:82) premagal nasprotnike, ki se borijo za obstanek
Naprej, strumno in veselo, je geslo Jadranove-ga trenerja Valterja Vatovca, ki bo jutri popoldne (ob 17.30) v 16. kolu prvenstva Cl lige v gosteh vodil svoje moštvo proti Rovigu, ki se nahaja na spodnjem delu lestvice.
JADRAN: Po praznovanju ob koncu prvega dela prvenstva, so jadra-novd že pozabili na dosedanje uspehe in svojo pozornost usmerili v prvi napor povratnega dela sezone. Vsi so se redno udeležili treningov in so za jutrišnjo tekmo tako fizično kot psihološko dobro pripravljeni. Odigrali so že običajno prijateljsko tekmo z Don Boscom (v najboljši zasedbi so naši potopili nasprotnike s preko 20 točkami naskoka), na sinočnjem treningu pa je trener Vatovec nekaj več pozornosti posvetil taktiki napada in metu iz zunanjih pozicij.
ROVIGO: Pet zmag in deset porazov je izkupiček, ki ga je Rovigo zbral v prvem delu prvenstva. Na domačih tleh je odigral 8 tekem in zabeležil tri uspehe (Gradišča, Camposampiero in San Daniele), v 7 tekmah v gosteh pa je premagal le Pallacanestro Pordenone in Gemono. Mlada ekipa je doživela tudi nekaj težkih porazov (-30 v San Danieleju, -20 v Cittadelli in -17 doma s Sacilejem), večkrat pa se je enakovredno borila do zadnjega, kar dokazujejo tesni porazi doma s Servo-lano (67:69), s Piove di Sacco (85:88), z Arniči del basket (77:81) in v Trstu z Don Boscom (75:69). Nekajkrat pa so se košarkarji iz Roviga tudi pošteno razpištolili, saj so San Donaju nasuli kar 41 točk, v Pordenonu pa so zmagali z 98:80.
TAKO V 1. DELU: Jadranovci so v 1. kolu visoko (107:82) premagali Rovigo, končni izid pa ni realen pokazatelj poteka tekme, saj se je združena ekipa šele v zadnjih petih minutah otresla žilavih gostov, ki so ji s triom Polato (26 točk), Valsensi (19), Bertoc-
co (12) ostali za petami večji del tekme. V Jadra-novih vrstah so se najboljše odrezali David Pregare (29), Boris Vitez (27) in Stefan Samec (16), ki je na najboljši naCin opravil svoj krstni nastop v Cl ligi, zelo solidno pa je zaigral tudi Michel Grbec, ki je z odličnimi odstotki zbral 12 točk.
KAPETANOVA BESEDA: Sandi Rauber (na sliki) že dvanajsto leto brani barve združene ekipe in je ravno na zadnji tekmi dokazal, da je še vedno v odlični formi: »Takoj, ko smo v soboto stopili na igrišče, sem Zampara povabil, naj se mi približa, Ce ima kaj korajže, da mu pokažem, kakšna pesem bo pela. Lani me je res preigral in letos sem se mu pošteno oddolžil, to spada pac v moj karakter, saj igram najboljše, kadar je motivacija na višku in kadar se tekma odloča v razburljivem finišu; Ce vodimo za 20 točk koncentracija pade in tudi sam se ustavim. Res je, Cas za upokojitev še ni priešl.« O vzdušju v ekipi pa Sandi pravi: »Z Borisom Vitezom se pogosto šalimo na račun tega, kdaj bo prišel prvi poraz, ali Ce bomo ostali nepremagani celo sezono, kar bi bilo seveda res lepo. Zanimivo je, kako uspe Borisu motivirati vse soigralce, češ, da paC ne moremo zgubiti tekme, ker smo enostavno boljši od vseh ostalih in da bi bili res neumni, Ce bi kakšnega nasprotnika razveselili, da bi nas premagali. Čestitati pa moram tudi trenerju Vatovcu, ki je pred zadnjim nastopom pustil ob strani taktični in tehnični aspekt tekme ter vso pozornost usmeril v motivacijski in psihološki faktor. Bili smo tako naviti, da bi najbrž premagali tudi bolonjski Buckler«. Glede jutrišnje tekme pa je Sandi dejal: »Mislim, da bo dovolj veC pozornosti posvetiti njihovim trem nevarnejšim nasprotnikom, o naši 16. zaporedni zmagi pa nimam nobenega dvoma.« (V. Jogan)
KOŠARKA
Propaganda: Poggi premočen za Sokol
Sokol - Poggi 61:100 (24:55)
SOKOL: Sosič, Emili, Rebula 11 (1:7), Frandoli 23 (1:4), Doglia 16 (1:4), Jaklič 2, Semec 2, Nabergoj 2 (0:2), Bogateč, Bukovec, Hrovatin 2, trener Popovič. PON: Nabergoj (24). 3T: Doglia 3.
Sokolovi košarkarji so na krstnem nastopu v tem prvenstvu visoko izgubili proti Poggiju, ki je eden izmed favoritov za končno zmago. Ze po uvodnih minutah je bilo jasno, da bodo gostje visoko zmagali, saj so povedli z 10:0 in sklenili prvo četrtino s 26:8. V drugi Četrtini so se naši bolje upirali predvsem po zaslugi Frandolija in Rebule. VeC pa niso zmogli. Naj omenimo še dobro igro Doglie, ki je dosegel kar tri »trojke« in tudi z odličnim odstotkom 3:4. (A.T.)
NOGOMET / CICIBANI
V Romansu kar 16 moštev
Nastopata Juventina in Mladost
Pred tednom se je v Romansu pričel veliki dvoranski turnir v malem nogometu za cicibane, na katerem nastopa kar 16 ekip iz naše dežele, med temi tudi doberdobska Mladost in štandreška Juventina. Turnir, M ga prireja domače društvo Pro Romans in ki se odvija ob sobotah popoldne in nedeljah zjutraj v veliki športni dvorani v Romansu, se bo končal 11. marca. Ob koncu turnirja ne bodo sestavili lestvice, temveč bodo vse ekipe prejele enake nagrade in priznanja. Ta turnir sodi med najmnožičnejše in pomembne mladinske nogometne prireditve v naši deželi sploh. In že v prvem kolu v soboto je bilo v telovadnici v Romansu prav prijetno gledati veliko množico mladih nogometašev. Igrali so namreč pet tekem in zbralo se je pri-bližno 300 otrok, ki jim je organizator po koncu srečanj poskrbel tudi za zakusko. Naši dve ekipi sta v 1. kolu izgubili, Mladost proti Lucinicu z 0:2, Juventina pa z Italo z 0:7. Sicer pa je ta turnir priložnost za vse nastopajoče nogometaše, da se predvsem z nogometno igro zabavajo. Rezultat je postranske važnosti. Izida:
Ludnico - Mladost 7:2 (4:0)
STRELEC ZA MLADOST: Matej Bagon 2.
MLADOST: Peric, Otgianu, Roner, Camieli, Frandolič, Ponzetta, Pernarčič, Vidmic, Marušič, Bressan, Bagon.
Bala - Juventina 7:0 (3:0)
JUVENTINA: Petarin, Novelli, E. Kogoj, Mazzoni, Faganel, Fedrigo, Adragna, Canola, Scarpin.
OSTALI IZIDI: Isontina - Cormonese 6:0, Manzanese -Muscoli 2:1, Ronchi - Pro Romans 2:1, Mossa - Piedimonte 1:1, Aquileia - Staranzano 1:1, Pro Fiumicello - Pro Gorizia 5:3.
V 2. kolu bo Juventina igrala danes ob 16. uri proti Aquileii, Mladost pa jutri, 22.1. ob 10.45 proti Mossi.
NAM. TENIS
Igralci 2. kat. v Alassiu
Drugi od štirih predvidenih namiznoteniških turnirjev za drugokategomike bo konec tedna v /dassiju. Na prvem v Messini oktobra je s svojo zmago presenetila krasovka Katja Mihe. S tem si je zaslužila nastop na Top 12. Turnir v Alassiju nima kvalifikacijskega značaja, pac pa šteje za zvezno nagrado Gino Mario Cini. Zato bo nastop Krasovih igralcev tudi tokrat prestižne narave. V Alassiu bo med moškimi nastopil Igor Milic, ki je najnovejših jakostnih lestvicah iz 90. skočil na 71. mesto. V dvojicah bo Igor nastopil s Fabiom Mantegazzom (Os-sola). Krasove barve bosta branili tudi Ana Bersan in Katja Milic. Ana ponavadi igra dvojice z Vanjo Milic. Ker je Vanja zaposlena z nastopom na polfinali tekmi evropske lige si je Ana izbrala za par Francesco Ave-sani (Castellana), Katja Mihe pa svojo standardno soigralko Deborah Balboni (A 4 Verzuolo). J.J.
Obvestila
ZSSDI
obvešča, da bo seja nogometnih društev, ki sodelujejo pri združenih nogometnih ekipah v torek, 24. januarja ob 20. 30, v prostorih SD Breg v Dolini.
SK BRDINA organizira tečaj za baby ski team, ki bo ob nedeljah. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. tel. 212859.
SK DEVIN
organizira jutri, 22. 1. 1995, smučarski izlet na Kanzel (Avstrija). Avtobus sprejema izletnike od Bazovice do Stivana. Rezervacije in informacije: Sosič (tel. 208551) ali Skerk (tel. 200236).
SK BRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure.
MOŠKA C1 LIGA / KQ1MPEX V TR2IČU PROTI FINVOLLEVU
MOŠKA B2 LIGA / IMSA KMEČKA BANKA V VERONI n
Prvenstveni derbi bo težji od pokalnih
Trener Tržičanov Zamd napoveduje zmago, čeprav bo moštvo igralo okrnjeno - Pri slogaših se forma spet vzpenja
Kapetan Feri meni, da je obstanek gotov, a drevi je treba zmagati
Isola Mekar ima na lestvici točki manj
Koimpex se danes odpravlja na zahtevno gostovanje v bližnji Tržič, kjer bo odigral nekakšen derbi z domačim Finvolleyem. S to ekipo so se slogasi srečali že dvakrat v tekmovanju za zvezni pokal in obakrat zmagali, na Opčinah brez večjih težav, v Tržiču pa po tie breaku. Tedaj je imel i?involley Se precej težav in tudi njegov začetek prvenstva ni bil najboljši, saj je prav v prvem kolu izgubil s skromno ekipo Nova Gens. Prvenstvo tržiske ekipe je bilo potem nekoliko nihajoče, forma pa se je stalno vzpenjala, kot dokazujejo tudi rezultati: v 8. kolu je Finvolley premagal Argentario, v devetem pa je presenetijivo gladko odpravil tretjeuvrščeno S. Giusti-no v gosteh. V prejšnjem kolu pa je s 3:0 izgubil do-Uia proti Marzoli
»Ne moremo si privošči-
ti Se enega poraza doma. Tako bomo videli, ali smo res v tem času nekoliko napredovali in smo se končno resih začetnih težav. Prvenstvo smo namreč začeli slabo, toda potem smo igrali vedno bolje. Zdaj pa smo imeli nekaj težav z božičnimi prazniki, med katerimi nekateri igralci niso najbolje trenirah,« je na kratko komentiral dosedanje prvenstvo svoje ekipe trener Tržičanov Lorenzo Zamd. O slogaših pa je dejal, da so prvenstvo začeh dobro in z velikim navdušenjem, kar je izredno važno. Dobro igrajo v napadu, kjer poskušajo razne hitre kombinacije, medtem ko so slabši v obrambi. »Vseeno pa moramo mi zmagati in konec,« je pribil.
Zanimivo, da je Finvol-ley v dveh uspešnih tekmah s S. Giustino in Argen-tariom bil odsoten glavni
Trener Tržičanov Zamd
tolkač Palin, ki ga je dobro zamenjal Bennati. Po Za-mojevem mnenju je to dokaz, da je pri njegovi ekipi važna predvsem skupinska igra. Tokrat bo sicer prisoten Palin, odsoten pa bo Bennati, ki je na dopustu.
Poškodoval se je tudi Paga-nini, njegov nastop je zato Se vprašljiv. Igralci Finvol-leya so tako šteti. Zamd ima na razpolago precej igralcev, toda večina ni sposobna zamenjati standardnih.
Današnja tekma bo torej precej težja od predprvenst-venih. Slogasi na dosedanjih gostovanjih niso blesteli, tokrat pa bo verjetno motivacija pri igralcih večja, saj je tekma s tržisko ekipo skoraj nekakšen derbi. Igralci Koimpexa so se ta teden dobro pripravili, njihova forma pa se ponovno vzpenja. To je trener Blahuta preveril tudi med tednom na trening tekmi z ekipo Pallavolo Trieste, kjer je bil napredek slogaSev v primerjavi s prejšnjim tednom precejšen. Tudi zdravstveno stanje igralcev je zadovoljivo, nekaj težav je imel le Terpin z ramo. (A.M.)
Po zadnjem porazu v Faenzi so navijači Imse Kmečke banke glede možnosti goriske šesterke, da bi se Se potegovala za najvišja mesta bolj ali manj že povesili zastave. Usoda goriškega moštva je letos res nenavadna. Čeprav je po desetih kolih dosegel natančno enak izkupiček točk kot lani, prevladuje splošen vtis, da gredo stvari moštvu letos slabše, kar je res in obenem ni res.
»Letošnje prvenstvo je res čudno, ker nobena ekipa ne izstopa, razen mogoče Luga. Mi bi morali imeti najmanj štiri točke več. Čeprav so nas v začetku pestile objektivne težave, ostaja grenak priokus, da nismo dosegli vsega, kar bi zmogli, in smo v bistvu zamudili ugodno priložnost, da bi se potegovali za naj-visja mesta« položaj v moštvu pred današnjim gostovanjem v Isoli pri Veroni pojasnjuje kapetan AleS Feri. Iskanje stimulacij za naprej je po njegovem mnenju glavna naloga gori ške šesterke, saj je Feri prepričan,
da se jim glede obstanka v ligi ni treba bati.
»Lani smo bili v tej ligi novinci. Vse je bilo za nas novo, prednost pa je bila tudi v tem, da nas drugi niso poznali. Tega zdaj ni, zato pa je prvenstvo v bistvu za nas zahtevnejše, čeprav res močnih nasprotnikov, kot sta lani bila VBU in Ro-vigo, letos ni, mi pa smo - všaj kar se individualnega znanja tiče - gotovo napredovali«, meni Valov kapetan.
Kakorkoli že, Isola Mekar ima na lestvici le dve točki manj od Goričanov in spada v širšo, še ne pov-' sem definirano skupino Sesterk, ki se skušajo otresti dna lestvice. Doslej je premagala le Porto, Cessalto, Lunazzija in Viserbo, ki so najslabše v ligi, zato je za Goričane zmaga tokrat res imperativ. MoStvo je med tednom normalno treniralo in je tor j e pričakovati, da bo trener Stera lahko drevi računal na vse svoje igralce.
Bor Mercantile in Koimpex se bosta tudi ta konec tedna pomerila z nasprotnikoma, ki na lestvici zaostajata za njima, zato upravičeno lahko pričakujemo, da se bo izteklo kot prejšnjo soboto, ko sta obe naši šesterki zmagali. Tokrat mogoče ne bo šlo tako gladko, kot proti Vivilu oziroma Tarčen tu, proti katerima nista naši šesterki izgubili niti seta, pa vendar v obeh naših taborih prevladuje optimizem, hkrati pa zavest, da jima edinole zmaga omogoča, da ohranita stik z ekipami, ki so pri vrhu prvenstvene lestvice.
Pred svojimi gledalci bodo tokrat igrale le borovke, pomerile pa se bodo z nepredvidljivim novinecem Godi-gesejem. Sesterka iz bližine Trevisa je šele v zadnjih kolih nekoliko izboljšala svoj položaj, treba pa je vedeti, da je na začetku igrala proti vsem najboljšim ekipam v ligi. Godigese je doslej doma premagal Porcio in tržaško Orno, v gosteh pa Cus Udine in Cassolo. Zanimivo je, da je v uvodnem kolu odvzel niz vodilni Heraclii, v Dolu pa je izgubil Sele po petih nizih. Zelo dober vtis je ta Sesterka zapustila tudi na Opčinah proti slogašicam. Pokazalo se je, da gre za tehnično dobro pripravljeno Sesterko, ki ji pri-manjkuje nekaj več kontinuitete in izkušenj in odločnosti, vtis pa smo imeli tudi, da igralke zelo pogojuje Prekomerno živčni trener. Skratka, borovke drevišnjega nasprot-
nika nikakor ne smejo podcenjevati. Borovke so med tednom trenirale brez večjih zastojev, soigralkam pa se je po operaciji meniskusa pridružila tudi Ažma-nova, ki sicer zaenkrat še vadi posebej.
Koimpex se bo podal v bližino Vidma, kjer se bo pomeril s Kennedyjem. Se pred dvema tednoma bi lahko zapisali, da gre za lažje gostovanje, toda potem ko je Ken-nedy v minulem kolu na domačih tleh presenetljivo gladko odpravil solidni Dolo, to ne velja več. Letošnje prvenstvo menda res ni kdove kako kvalitetno, toda nikogar se ne sme podcenjevati. Se posebej velja to za gostovanja. Trener slogašic Sain je prepričan, da bodo njegove igralke zaigrale tokrat precej bolje kot proti Tarcen-tu, ko se je poznalo, da še niso povsem prebavile kondicijskih treningov, ki so jih imele med prazniki. Koim-pexove igralke se dobro zavedajo, da slabšim tekmecem v ligi ne smejo prepustiti točk, če se še želijo vključiti v boj za naj-visja mesta. Res je, da zdaj za drugouvrščenim že zaostajajo za štiri točke, toda prav tako je res, da bodo v povratnem delu vse najboljše ekipe (Dolo, Geni ona, Fontane in He-raclia) prišle na Opčine. Ohraniti sedanji položaj do konca prvega dela pomeni za Koimpex imeti odlično izhodišče pred povratnim delom. Zato pa je v bistvu zmaga drevi imperativ.
ŽENSKA C1 LIGA
Priložnost za zmago a nasprotnic ne gre podcenjevati
DEŽELNA PRVENSTVA / V NABREŽINI DRUGI 2ENSKI DERBI C2 LIGE
Sokol je favorit, čeprav Bregu derbiji ležijo Soča Sobema pozor! Prevenire se je prebudil
Težek nastop za Bor Fortrade, Olympio CDR in Kmečko banko - Ollympio čeiimpex v Medunu
V Nabrežini je danes na sporedu drugi slovenski derbi v ženski C2 ligi. Srečala se bosta domači Sokol Indules in Breg. Ge upoštevamo lestvico bi morala biti današnja tekma povsem enosmerna in bi moral biti zmagovalec že vnaprej znan. Sokolovke so namreč četrte na lestvici s Štirinajstimi točkami, medtem ko imajo brežanke le dve točki. Vseeno pa bo tekma lahko zanimiva, saj igrajo brežanke najboljše tekme prav na derbijih. Lani so na primer presenetile prav v Nabrežini in zmagale po tie breaku po zelo borbeni igri, letos pa so brežanke odigrale najlepSo tekmo in
Bor Friulexport -Sokol 3:0 (15:2, 15:4, 15:7)
BOR: Pitacco, M. in I. Flego, Gruden, Zadnik, Fajman, Orel.
SOKOL: Švara, Semec, Radetič, Visintin, Kralj, Kobau, Franko, Gabrovec.
Tudi v povratnem derbiju mladink so borovke prepričljivo premagale nabrežinske sovrstnice, ki so se tokrat že v naprej vdale v poraz in le v tretjem setu se nekoliko sprostile in reagirale, vendar pa zmage borovk niso nikoli ogrozile. Razlika med obema šesterka-ma je bila opažena predvsem na mreži. Vrh tega pa so sokolovke zaigrale pod svojimi sposobnostmi, tako da je bila tekma enosmerna. Sedaj
dosegle tudi edino zmago prav v derbiju proti Kmečki banki. Zato tudi spremljevalka Sokola Cirila Kralj opozarja, da se Brega ne sme podcenjevati in da morajo sokolovke vzeti tekmo čim bolj resno, vprašljiv pa je le nastop Kosminove zaradi težav s kolenom. Vsekakor Kraljeva meni, da so se igralke dobro pripravile in da so dobro koncentrirane, tako da danes ne bi smelo biti presenečenj. Pri Bregu seveda nimajo kaj zgubiti, saj je favorit srečanja Sokol. Upamo, da bodo brežanke spet pokazale tisto borbenost, s katero so letos premagale Kmečko banko, ki pa
čaka borovke jutri odločilna tekma za naslov s Pallavolom. Sokol pa mora tekmo čimprej pozabiti in že v prihodnjih srečanjih pokazati svoje pravo lice. (Dejan)
Sant’Andrea - Koim-pex 0:3 (7:15, 6:15, 3:15) KOIMPEK: Babudri, Blasina, Critti, Furlan, Grgič, Molassi, Sosič.
V sredo so se v medte-denskem kolu Koim-pexove mladinke pomerile s pepelko prvenstva. Trener Peterlin se je tokrat odločil za sestav ekipe, ki pretežno odgovarja kategoriji deklic. Na tekmi je prišla seveda na dan velika razlika v individualni tehniki igralk obeh ekip, tako da je naša Sesterka v bistvu opravila le dober trening. (Inka)
smo jo v naslednjih nastopih nekoliko pogrešali.
Izredno težek nastop čaka Kmečko banko, ki gostuje pri prvouvrSče-nemu Cordenonsu. Sploh pa bo zaključek prvega dela prvenstva za goriško združeno ekipo precej neugoden, saj jo čaka potemderbi s Sokolom in Se tekma z drugouvrščenim Fiume Venetom. Cordenons je doslej izgubil le pet setov, na domačem igrišču pa le enega, kar pove že veliko. Šibka točka ekipe je verjetno neizkušena po-dajačica, zato pa ima ekipa odlično obrambo. Goričanke bodo zato morale bolje napadati. Znova bo podajala Briscova, ki bo poskusila bolje izkoristiti v napadu Tomasinovo. Na krilu bi morala tokrat ponovno zaigrati Zavad-lalova, ki pa je bila cel teden bolna, tako da je njen nastop Se negotov. Kmečka banka bo vsekakor jutri poskusial narediti presenečenje, saj nimajo kaj zgubiti.
V moški C2 ligi čakajo naše predstavnike težke tekme. Vodeča Soča Sobema igra na domačem igrišču s tržaškim Prevenire jem, ki je v dobri formi. Pred prvenstvom je imel velike ambicije, začel pa je slabo, tudi zaradi nekaterih poškodb. Zdaj so se poškodovani igralci vrnili, iz ekipe pa so odšli nekateri “moteči elementi”, tako da je zdaj delo bolj resno in po rezultatih tudi uspešno. Prevenire je namreč zmagal tri tekme zaporedoma: proti Vivilu, Nati-sonii in Buii, torej tudi proti ekipam, ki se borijo za sam vrh lestvice. Ekipa je torej precej nevarna in ima dober napad, zato
bodo sočani skuSali zaigrati dobro v obrambi in bloku.
Bor Fortrade igra na domačem igrišču proti Faedisu, ki ima 14 točk in je tretji na lestvici. Borovci hočejo prekiniti negativno serijo treh zaporednih porazov, kar pa spet ne bo lahko. Ne moremo seveda govoriti o krizi borovcev, saj so bili te tekme vse težke in je Bor z igro vseeno zadovoljil, proti Prati in Buii pa je za las izgubil po tie-breaku. Današnja tekma pa ne bo lahka, saj je tudi Faedis zdaj izgubil dvakrat zaporedoma in si torej ne more privoščiti novih spodrsljajev, da ne izgubi stika z vrhom. Za Bor bo danes torej težko, ne bo pa nemogoče in borovci bodo poskusili izrabiti prednost domačega igrišča.
01ympia CDR se bo danes srečala z Buio, ki ima lestvici 12 točk. Je torej precej nevaren nasprotnik, ki ima tudi velike ambicije. Doslej je igral spremenljivo, v zadnjem kolu pa je presenetljivo gladko izgubil s Prevenirejem. Za Goričane bi seveda bila zmaga na domačem igrišču nadvse pomembna, saj postaja položaj Petejanove ekipe na lestvici spet nevaren. Po nerodnem porazu v prejšnjem kolu bi torej današnja prestižna zmaga pomenila veliko, saj so se tudi ekipe na dnu lestvice začele premikati. Tudi danes pa je na sporedu nekaj medsebojnih obračunov slabših ekip, tako da lahko kdo že danes dohiti 01ympio.
Medtem ko je v moški D ligi danes Espego prost, čaka pri dekletih 01ympio Cerimpex neu-
godno gostovanje proti Azzurri, ki ima na lestvici 14 točk. Prvenstvo je Azzurra začela z dvema porazoma, nato pa je v osmih tekmah izgubila le enkrat. Vseeno bi morale Goričanke danes zmagati, saj so doslej dokazale, da so jim ostali nasprotniki nedorasli. Toda upoštevati je treba dejstvo, da bo Ćlympia v nepopolni posatvi, ker bo Princijeva verjetno odsotna zaradi službenih obveznosti. Za 01ympio bi bila seveda ta zmaga v gosteh precej pomebna, saj je Azzurra zadnja resnejša ovira v prvem delu prvenstva, ki bi ga Goričanke lahko končale nepremagane. (A.M.)
Borovke in slogašici v Červinjanu
Osem tržaških odbojkaric, med temi tri borovke in dve slogašici, se bodo 25. in 26. tega meseca v Červinjanu udeležile izbirnega deželnega treninga v okviru »programa višine« pod vodstvom selektorja italijanske državne kadetske reprezentance Boset-tija. Na treningu bodo sodelovale Jana Miličevič, Ivana Flego, Katerina Macho (vse Bor), Jesenka Furlan in Elisa Molassi (obe Sloga), Mi-chelle Marrone (Sgt), Hana Kusicha in Emanuela Gizdavci-ch (obe Orna). Poziv za Miličevičevo, Fle-govo in Furlanovo je prišel neposredno iz Rima.
MLADINKE / NA TRŽAŠKEM
Sokol se je premalo upiral boljšemu Boru Friulexpoit
Horoskop
OVEN 21, 3. - 20, 4.: Nekdo, ki vas je doslej vztrajno izzival, bo m lepem postal mehak in uslužen. Pomislili boste, da zgolj spreminja ta-resnid pa bo priznal svoj poraz.


M
osebe boste pripravljeni storiti tudi tisto, kar njej Se zdaleč ne bi dovolili, da počenja vam. Meje Samospoštovanja pa le ne prestopite,
1 ," . ■■ • . ■
DVOJČKA 21. 5.
kar ste doslej cenili in povzdigovali. Izvzemali

RAK 22,6." 22,7.: Navdajal vas bo občutek, da debele toče.
M
te svojo poslovno usodo, boste prepustili naključju, obdržali boste zgolj tište, ki vas zane-
DEVICA 24.8, - 22.9.: Izognili se boste osebni
$r£
ljujle se srečnemu naključju, kajti rešila vas je
vaša naravna intuicija. Še se ji predajajte.
TEHTNICA 23, 9, - 22, 10.: Siti sivine boste partnerju predlagali nekaj nujnih sprememb. Ne pričakujte čudežev, kajti zaenkrat vas je pripravljen zgolj poslušati
ŠKORPIJON 23, 10. - 22.11.: Na bližnjega
hranil, nato pa se vam bo sproino izmuznil. Odtlej ga boste zelo težko nadzorovali.
*2
STRELEC 23.11. - 21.12,: Ne boste se počutili ravno najbolje, vendar boste zelo uspešno balansirali med nasprotujočimi si zahtevasii današnjega dne. Zvečer vas čaka nagrada.
KOZOROG 22,12, - 20.1,: Odločili se boste za osvajanje področja. M ste se ga doslej zaradi izogibali. O tem, da boste uspešni, razen vas ne dvomi nihče.
kh
VODNAR 21.1.-19. 2.: Begali boste tako umsko kot čustveno. Življenjski sopotnik vas bo skušal zadržati v pravi smeri, vendar boste odbe-gali po svoje, Avantura, ki se bo obrestovala.
* zav ali kot vi. boste velikodušno pomigali, nato J pa boste prišli na vrsto vi. Zaslužena pomoč je več vre
KRIŽANKA
Katera pot je prava?
Vodoravno:
1. visok, oster glas, 6. na nepotrjenem dokazu temelječa obtožba, 9. uniformiran služabnik za osebno strežbo, 10. življenjska tekočina, 11. Perzija, 12. nemški pisatelj (Thomas, »Čarobna gora«), 13. razjeda, ulkus, 14. format papirja (21x33 cm), 15. nikalnica, 16. rudnina, ki se uporablja kot talilo, mehčalo, 17. praprebivalka Apeninskega polotoka, 19. sprimek, gruda, npr. snega, 20. kuni podobna žival z dragocenim krznom, norka, 24. slaba jed, pijača, 26. otočje, narodni park severozahodno od Pulja, 29. začetnici grškega borca za svobodo Vpsilantisa, 30. ime norveškega alpskega smučarja Kjusa, 31. starorimski pozdrav, 32. Lavoisierovo ime za dušik, 33. nekdanji ugandski diktator z vzdevkom Da-da (Idi), 34. tok, etui, 35. prvi ameriški astronavt (John Herschel), 36. babica, stara mama, 37. Perzejeva mati v grški mitologiji.
Navpično:
1. močnata jed, 2. nočni gostinski lokal z raznovrstnim zabavnim programom, 3. grški mitološki letalec, 4. bivši slovenski smučar (Robert), 5. začetnici angleške operne sopranistke Jones, 6. kamita gmota, 7. razpored ur, 8. mogočen kretski kralj v grški mitologiji, Ariadnin oče, 12. starejši italijanski popevkar (Gianni), 14. sovjetski fizik (Vladimir, 1898-1974), 16. dobrosrčnost, milina, 18. začetnici telovadca Pegana, 21. začetnici TV voditeljice Longyka, 22. gora v Julijcih, 23. glavno mesto Francoske Gvajane, 25. neimenovana oseba, 26. razmočena zemlja, 27. pamet, um, 28. italijansko ime Izole, 31. konec molive, 33. krilo rimske konjenice, 35. začetnici italijanskega pesnika D’Annunzia. (S. B.)
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				e	20	21	22	23
			24	25				
26	27	28				•	29	
30					•	31		
32				•	33			
34				35				
36				37				
•eeueQ ‘euio ‘miap) ‘pp ‘irnny ‘roza ‘8ab ‘asse^ ‘AV ‘B10!-1!! ‘utfpoS ‘oran ‘ađa^	‘s5[BJoq ‘au ‘op
-oj ‘no ‘mrepj ‘ubij ‘ijp ‘fepj ‘ums ‘Sziaz :ouABiopoy\
AHiisan
	 I		
		
		
I		
a b c d e f g ii
Ivkov - Eliskases / Monte Carlo 1958
Cma dama je zagrozila z vdorom na prvo vrsto in tako za nekaj časa razbremenila obrambo svojega kmeta na polju c5, ki ga napadata dve beli figuri.Toda velemojster Ivkov, ki je na potezi, ima v preostalih dveh figurah odlična sodelavca. Tako trdnjava, kakor lovec kontrolirata važni polji na osmi vrsti in po nenavadnem začetku je črni hitro ostal brez obrambe!
Rešitev naloge
Na izziv črne dame beli odgovarja odločno in igra l.Dd2! Bela dama brani prvo vrsto, obenem pa omogoča trdnjavi udor na osmo vrsto. l...Da8 / Na l...Df8 2.De3 s pretnjo 3.Te8 ; na l...Db8 2.Dd6 z grožnjo 3.Dc7: ali 3.Tc5:.Tako na 2...h6 3.Tc5: Tc8 4.Tc8:+; na potezo 2...Tc8 3.Lc8:/ V partiji je Se sledilo : 2.Da5 Db8 3.Dc7: in črni se je vdal! S. Kovač
189	ALBANSKI -NARODNI JUNAK	DOBITNICA VISOKEGA FRANCOSKEGA ODLIKOVANJA	NAJVISJI VRHJUZE AMERIKE	MARIJAN SMODE	PRISTANIŠČE V IZRAELU	IT OPERNA SOPRANISTKA TEBALDI	MUSLIMANSKI VERSKI POGLAVAR	CELICA (STAR.)	BOLEZENSKA MLAHAVOST	MESTECE, KRAJ PRVEGA KRISTUSOVEGA ČUDEŽA, KO JE SPREMENIL VODO V VINO		JUŽNOAME- RIŠKA KUKAVICA	ŠTORKLJA (NAR.)	OTOČJE OB ZAHODNI OBALI IRSKE	DRŽAJ, ROC	AVTOR: SIMON BIZJAK	PRIPRAVA ZA ZVEZO EL. VODNIKA IN APARATA	SL. POLITIK (IVAN)	SODOBNIK ILIROV	VULKAN NA SICILIJI	BOGOVER- STVO	OBOK, SVOD
S SLAMO NAPOLNJENA BLAZINA										ČLOVEK, KI KUPČUJE S KASO						SPOGLED- UIVKA						
																PETAR UGRIN						
MADŽARSKO MESTO J. OD BUDIMPEŠTE										MERILEC ZA CLOVES. TELO												
										POUSKA LUKA												
JAZ (LAT.)				VRSTA KOM-PJUTERJA																		
				ALBERT EINSTEIN																		
SLDIRKA-CICA JERANČIČ					AM.PEVKA LEAR							ORIENTALSKA BARVA ZA 'LASE				TREBUŠAST STEBER IARHIT.)						
					NIELS BOHR																	
																GR. MIT. SODNIK						
UNIVERZITETNI PREDAVA-TEU, KI NI PROFESOR							STRIM. ZGODOVINOPISEC	IVO ANDRIC			ODISEJEV OTOK	IT. TV VODITELJICA (RAFAELLA)	IT. MESTO V PIEMONTU (PENEČA SE VINA)	ODMEV, EHO				GRŠKA POVELJNIKA PRED TROJO, AJAS	ZBIRALEC STARIH CUNJ	EDGAR DEGAS		
								STAROEGIPC. PISATEU														
																				POZITIVNA ELEKTRODA		
GLAVNI STEVNIK				LETALIŠČE PRI BEOGRADU										KARTA PRI TAROKU	PUŠČAVA NA S. ČILA							
				ZAČETEK PREBAVIL											INKOVSKI POGLAVAR							
GOSTEJŠA JED IZ DUŠENEGA MESA IN ZAČIMB					REKA V SREDNJI ANGLIJI	BIVŠI SOVJ. POLITIK															JAPONSKI DROBIŽ	FILM ALEKSANDRA PETROVIČA
						RIMSKA BOG. JEZE																
RASTLINA Z UŽITNIMI RDEČIMI JAGODAMI									TRSI PAPIR							VOJAŠKO POROČILO						
									ANDREJ STOJAN							ANDREJ RAZINGER						
TUJE ZENSKO IME										MASKA							ZEMELJSKO PODNOZISCE					
GALIJ			TITANOV MINERAL							ANTUN AUGUSTINCIC			POKLON, DARILO				JADRANSKA LUKA V J. ITALIJI (IZ CRKNITRA)					
ŠRILANKA
Tamilski tigri slavijo kuti svojih junakov
Mrtvih ne pokopavajo, ampak jih »vsadijo v zemljo«
JAFFNA - Neki pripadnik tamilskih Tigrov je pred kratkim dejal, da »svojih •^vih bojevnikov ne pokopljejo, ampak jih vsadijo, da bodo ponovno vzkli-a«. To je brez dvoma tudi razlog za to, ^a so tamilski Tigri, Id se ne umikajo z Nise, eno najnevarnejših gverilskih gi-“anj na svetu.
V Jafihi na severu Srilanke je kult hero-jev v boju za tamilsko državo prisoten vsepovsod. Na vsakem vogalu so postavili spomenik padlim. Lesene podobe, portreti okrašeni z rumenimi in rdečimi lučkami in slike v majhnih templjih živih barv spomi-ajajo mimoidoče na požrtvovalnost v bojih, ® jih Tigri že več kot desetietje bijejo proti v°jski. Enega takih spomenikov so postavili Pred kratkim. Na podstavku v obliki ladje s° izklesani portreti treh deklet v uniformah Črnih Tigrov, elite, la je zadolžena za samomorilske napade. Sami nasprotujejo oesedi »samomorilski«, saj menijo, da je iz-mz primeren za duševno nestabilne ljudi in 116 za bojevnika, Id se je odločil svoje življenje žrtvovati z določenim namenom. Eno 0tl teh deklet, kapitanka Ankajatkani, je avgusta leta 1994 povzročila eksplozijo Štiri
tisoč ton težke vojaške ladje, ko je vanjo zapeljala s čolnom polnim eksploziva. Drugi dve, podpolkovnica Nalajini in poveljnica Mangai, pa sta mesec kasneje izvedli podoben napad na neko drugo ladjo, ubili sedemindvajset marincev in ujeli kapitana.
Podpolkovnica Nalajini je pri dvaindvajsetih že Sest let sodelovala s Tigri. Njen oče je izjavil, da je na svojo hčer ponosen in da podpira njeno dejanje, saj je »to najboljši način, da močno prizadeneš sovražnika, sam pa imaS minimalne izgube«. Indijskega premiera Rajiva Gandhija je leta 1991 v atentatu, ki ga pripisujejo Tigrom, ubila ženska, ki je bila prava živa bomba, vendar Tigri sodelovanje pri pohti-Cnih atentatih odločno zanikajo. Po besedah predstavnika te organizacije Varatha-rajaha naj bi se v podobnih napadih do zdaj žrtvovalo že šestintrideset Cmih Tigrov. Anton Balasingam, tiskovni predsta-vnik Tigrov, pa je povedal, da so Tigri od vsega začetka etničnih spopadov, v katerih je umrlo že veC kot trideset tisoč ljudi, izgubili kar šest tisoč šeststo pripadnikov. VeC kot tristo jih je umrlo, ker so pogoltnih kapsulo cianida, ki jo vsi Tigri nosijo okoli
vratu, da se v primem, Ce pridejo sovražnikom v roke, ubijejo.
Na pokopališču v Jafini neka mati joče nad grobom svojega sina, ki je imel komaj sedemnajst let, nedaleč stran pa skupina žensk v dolgih sivih srajcah in hlačah, ki so znak »tigric«, z rožami krasi grob svojega prijatelja. V dolgi vrsti je postavljenih več kot tisoč sedemsto nagrobnih kamnov, na katerih beli napisi pričajo, da bojevniki, ki tam počivajo, niso bili stari, saj eden od njih, ki je umrl leta 1994, sploh Se ni dopolnil šestnajst let. Pred kratkim so izkopa-li nove grobove, ki pa bi morah ostati prazni, ce se bo premirje, ki traja že deset dni, nadaljevalo. Na ulicah pogosto srečamo oborožene mlade ljudi z resnuni obrazi. Tigri zahtevajo zelo strogo disciplino: nic alkohola, cigaret in nic spolnih odnosov. Fantje se lahko poročijo Sele pri petindvajsetih, dekleta pa pri triindvajsetih letih. Za poroko morajo dobiti tudi dovoljenje gibanja, ki mu vlada lik najvišjega vodje, Velu-pilaia Prabhakarana, ki se nikoli ne pojavlja v javnosti, in po govoricah nikoli ne spi dve noči zapored v isti postelji.
Phdlippe Sauvagnargues / AFP
/jvi EH Z A SMEhA
Judovske šole
Vihar je podrl deblo, ki je padlo počez čez cesto. Na vozu se pripeljeta dva Juda, se ustavita pred deblom in začneta razpravljati, kaj naj človek v takšnem položaju ukrene. Za njima se v vozu pripelje krepak kmet, stopi k deblu, da zagrabi in ga odrine na stran. ReCe Jankel z zaničljivim glasom Schlomeju: »Prava reč, na silo zna to vsak«
® ®
Rabin sedi v kočiji in se pelje po pobočju navzgor. Na cesti so delavci, ki polagajo kocke, in rabin vpraša kočijaža, 23 kaj je to dobro.
»Po tlakovani cesti je laže voziti navzgor,« pravi kočijaž. Ria poti nazaj se spet peljeta mimo cestarjev, ki tlakujejo cesto. »Da tlakujejo cesto navzgor, to še razumem,« pravi rabin, »toda zakaj vraga jo tlakujejo tudi navzdol.«
$ $ $
Jud je od cigana kupil šepavega konja. Drugi Judje se mu Posmehujejo, toda kupec konja jih prepričuje: »Konj je bil Poceni. In razen tega v resnici sploh ne šepa. Dobro sem Pogledal: v kopitu je imel žebelj.«
»Mar misliš,« se mu posmehne tovariš, »da bo cigan zlahka dopustil, da ga prevara Jud? Capin je potisnil žebelj v kopito samo zato, da bi ti mislil, da konj šepa zavoljo tega.«
Odvrne kupec konja.»Mishš, da bi Jud tako zlahka dovolil, da ga prevara cigan? Iz previdnosti sem mu plačal s ^Ponarejenim denarjem.«
GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH Gerhart Hauptmann (1863-1946)
Nadarjenost za glasbo se ponavadi pokaže precej prej kot pesniška nadarjenost. Gerhart Hauptmann, ki ga v nemška književnosti obravnavajo kot zadnjega »do kraja naivnega pesnika«, dolgo ni vedel, s čim ga je obdarila mati narava. Ko je bil še otrok, so ga imeli kratko in malo za neumnega, morda tudi zato, ker se je njegov brat Carl, ki mu je slo učenje zlahka od rok, v šoli zelo odlikoval. Kar prepogosto se je dogajalo, da ga je učitelj v Soh domače vasi v Slonsku, kjer se je Gerhart rodil 15. novembra 1862 kot sin lastnika hotela, opozoril:»Gerhart, nikar ne sanjari.«
Opozorila niso uenkovala in ko je kot enajstletnik prišel na realko v Vroclavu, so kar hitro ugotovili, da včasih celo kot prvošolec ne bi ustrezal. Pa še to je bilo blago povedano, kajti v šoli se je Gerhart izkazal za popolno ničlo. Dvakrat je zaostal in star je bil ze šestnajst let, ko se je prebil do četrtega razreda gimnazije in se je je smel posloviti od šole s kolikor toliko dostojnim spričevalom o mali maturi. V spričevalu so mu zabeležili, da je bilo njegovo vedenje dobro, marljivost zadovoljiva, dosežki v francoskem jeziku zadostni ter v latinščini, nemščini, matematiki, naravoslovju, zemljepisu in zgodovini zadovoljivi, v računstvu manj zadovoljivi, v lepopisu zadovoljivi, v risanju dobri in petju zadovoljivi. Skratka, spričevalo je bilo na moč neugledno, ne glede na to pa se je učiteljski kolektiv od njega poslovil - in tako je stalo v spričevalu - z najboljšimi željami za prihodnost.
Se nadaljuje
___SLOVENSKI IZGNANCI (2)	_
Pozabljene žrtve?
Tem ciljem je Hitler ostal zvest do konca in so bili hkrati imperativ nacistične ideologije. To je še posebej potrdil s svojo izjavo 27. aprila 1941 v Mariboru: »Napravite mi to deželo zopet nemško!«
Germanizacija slovenskega prostora pa ni izum nacistov, temveč se je pojavila že v obdobju razpadanja karantanske samostojnosti v 9. stoletju z nastajanjem fevdalne oblasti in naseljevanjem Nemcev v posameznih krajih Slovenije, katere narodnostni prostor se je vedno bolj krčil. Zlasti intenzivno so uresničevali germanizacijo v obdobju 1880 do 1912, ko je deloval nemški šolski odbor »Deutsche Schulverein«, ki je že leta 1882 ustanovil nemški šoli v Pekrah pri Mariboru in v Sevnici. Konec leta 1912 so imeli v Sloveniji 13 nemških šol, ki so bile svojevrstna oblika germanizacije. Po prihodu nacistov na oblast v Nemčiji se je povečal vpliv Nemcev, ki so imeli na Kranjskem, Štajerskem in Gorenjskem od 275 industrijskih objektov v svoji lasti kar 144 objektov. Imeli so tudi veliko zemljiško in hišno posest. Tako so imeli v Mariboru 41 odstotkov, na Ptuju skoraj 60 odstotkov in v Celju okoli 40 odstotkov stanovanjskih objektov in gradbenih parcel, v lasti pa so imeli tudi velike vinogradniške in kmetijske površine. Nadvse pomembna je bila nemška kolonija na Kočevskem, kjer so Kočevski Nemci pred drugo svetovno vojno in med njo odigrali pomembno vlogo v nacistični raznarodovalni politiki. Ker pa je to neposredno povezano z usodo izgnancev, bo o tem govora v nadaljevanju.
Nacifašistična okupacija Slovenije.
Po kratki vojni aprila 1941 je bila Slovenija razdeljena na tri okupacijska območja. Ker jih je določil Hitler, je k Nemčiji sodil največji del, ki je obsegal Spodnjo Štajersko in Gorenjsko z Mežiško dolino s površino 10.260 km2 in okrog 800.000 prebivalcev. Italiji je pripadla Dolenjska z Belo Krajino in Notranjsko na površini 4.550 km2 in okrog 340.000 prebivalcev in Madžarski 997 km2 z okoli 100.000 prebivalci. Pri razdelitvi Slovenije in določitvi okupacijskih območj je Hitler upošteval splošno gospodarsko razvitost in si je prisvojil bogatejši del Slovenije, delitev pa je bila opravljena tudi v skladu z zgoraj ome-
njenim načrtom germanizacije. Manj znano je, da je bilo nekaj vasi okoli Bregane (sedaj Slovenska vas) pod okupacijo Hrvaške.
Skupen namen vseh treh okupatorjev je bil: 1) priključiti zasedena ozemlja svojim državam, 2) izenačiti narodnostne meje z novimi državnimi mejami in 3) pridobiti Cimveč človeških sil in gmotnih sredstev na zasedenih ozemljih za lastne potrebe. Načelo »Deli in vladaj« je bilo v tem primeru dosledno izvedeno.
Kot je bilo zgoraj navedeno, so vsi skušali okupatorji nameravali ozemlja priključiti svoji državi. Najprej so pohiteli Italijani, ki so s kraljevim ukazom že 3. maja 1941 priključili Dolenjsko, Belo Krajino in Notranjsko, ki so jih združili v tkim. Ljubljansko pokrajino h kraljevini Italiji. Madžarski okupator je Prekmurje formalno-pravno priključil Madžarski z zakonom parlamenta 16. dec. 1941. Nemci so priključitev Spodnje Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline hoteli opraviti 1. okt. 1941, ko bi jih prej očistili »nezaželenih ljudi«, nato pa so priključitev odložili na 1. nov. 1941 in nato na 1. januar 1942. Zaradi nemirnih razmer, zlasti partizanske dejavnosti na Gorenjskem, je bila priključitev odložena za čas po vojni. Obe pokrajini sta pravno obdržali položaj zasedenih ozemelj, čeprav so Nemci nekatera upravna področja obravnavali kot dejansko priključena.
Priprave za ponemčenje.
Kot že rečeno, so si nacisti postavili nerazumljivo kratek rok za ponemčenje vsega zasedenega ozemlja. Za razliko od drugih zasedenih ozemelj (Zahodna Poljska, Alzacija, Lotaringija, Luksemburg itd.) sta bili Spodnja Štajerska in Gorenjska z Mežiško dolino tisti, za katera so za ponemčenje določili rok štirih do največ petih let. Zato so že prve dni okupacije uvedli civilno upravo in upravno-politično organizacijo. Na Spodnjem Sta-jerskm so ustanovili pet podeželskih okrožij (Landkreis); Maribor, Ptuj, Celje, Trbovlje in Brežice in posebej mestno okrožje (Stadtkreis) Maribor. Obdržali so le okraj Ljutomer, ki bi ga po priključitvi Spodnje Štajerske nemškemu rajhu priključili okrožju Radgona (Radkers-burg).
Se nadaljuje
G. K.
Chesterton
Čudni koraki iei
Ce se mi je vsaj deloma posrečilo °Pisati vzdušje tistega groznega hotela, se bo bralec nemara začudil, kako da o njem sploh kaj vem, in se bo teorda celo spraševal, kako se je v tem pozlačenem hramu znašel tako Navaden človek, kakršen je moj prijatelj oče Brovm. Kar zadeva to vpra-sanje, je moja zgodba preprosta, teorda celo vsakdanja. Na svetu obstaja zelo stara, upoma demagoginja, ki vdira v najbolj pretanjena zatočišča in prinaša s sabo strahoten dokaz o tem, da so si vsi ljudje bratje; jo kamorkoli ta izenačevalka vseh ijudi prijezdi na svojem bledem ko-n)u, tja očeta Brovvna privede dolžnost. Tisti popoldan je enega od natakarjev, Italijana, zadela kap; in nje-80v judovski delodajalec, ki se je sicer malce čudil takšnemu praznove-rju, je dovolil poslati po najbližjega Papističnega duhovnika. Ni naša stvar, česa se je natakar spovedal °četu Brovvnu, in razlog za to je odličen: duhovnik je izpovedano ohra-
nil zase. Toda zaradi te izpovedi je očitno moral napisati zapisek ali izjavo, ki naj bi nekomu nekaj sporočila ali popravila neko krivico. Torej je oče Brovm s pohlevno predrznostjo, s kakršno bi se vedel tudi v buckinghamski palači, zaprosil za primeren prostor in vse potrebno za pisanje. Gospod Lever ni prav dobro vedel, kaj bi. Bil je dober človek, vrh tega pa je premogel tudi tisti ponaredek prijaznosti, ki se mu upirajo težave in scene. Toda obenem se mu je prisotnost nenavadnega tujca v njegovem hotelu tisti večer zdela kot umazan madež na pravkar očiščenem predmetu. V hotelu Vemon ni bilo nobenega mejnega območja, nobene predsobe, nobene veže, kjer bi ljudje čakali, nobenih gostov, ki bi tja prišli po naključju. Bilo je petnajst natakarjev. Bilo je dvanajst gostov. Nov gost bi bil tisti večer v hotelu enako nepričakovan kot v družini nov brat, ki bi s£del k zajtrku ali k čaju. Vrh tega je bil duhovnik neu-
glednega videza, in njegova oblačila so bila blatna; že pogled nanj od daleč bi utegnil v klubu povzročiti krizo. Gospodu Levem je končno prišlo na misel, da lahko smolo, ki je ni mogel preprečiti, vsaj zakrije. Ko vstopite v hotel Vemon (Cesar kajpak ne boste nikoli storili), greste po kratkem hodniku, okrašenem z nekaj umazanimi, vendar pomembnimi slikami, in prispete v glavno preddverje, iz katerega vodita dva hodnika. Desni vas privede v prostore za goste, levi pa v kuhinje in drage delovne prostore. Takoj na levi je vogal zastekljene pisarne, ki štrli v preddverje - hiša v hiši, bi lahko rekli, tako kot kak star točilni pult, kakršen je nekoč verjetno stal na tistem prostora.
V tej pisarni je običajno sedel zastopnik lastnika (če se je dalo, se ni v hotelu nihče nikoli osebno pokazal), takoj za pisarno, na poti v prostore osebja, je bila garderoba za gospode, skrajna meja, do katere so
prihajali gostje. Toda med pisarno in garderobo je bila sobica brez izhoda na hodnik, ki jo je lastnik občasno uporabljal za opravljanje občutljivih in pomembnih zadev; v njej je, na primer, kakemu vojvodu posodil tisoč funtov ali pa mu odrekel posojilo šestih penijev. Sijajno strpnost gospoda Levera dokazuje dejstvo, da je dovolil, da je smel ta posvečeni prostor za kake pol ure onečaščati navaden duhovnik, ki je čečkal po kosu papirja. Zgodba, ki jo je zapisoval oče Brovvn, je bila zelo verjetno boljša od te, vendar ne bo nikoli prišla na dan. Povem lahko samo to, da je bila verjetno skoraj enako dolga in da so bili zadnji trije ali štirje odstavki manj zanimivi in napeti.
Kajti ko je mali duhovnik prišel do njih, si je dovolil nekaj razmi-šljenosti, in njegovi ponavadi ostri čuti so se prebudili. Bližala sta se mrak in čas večerje; njegova pozabljena sobica je bila brez luči in morda mu je gosteči se polmrak
izostril sluh, kar se včasih zgodi. Ko je oče Brovm pisal zadnji in najmanj pomembni del svojega dokumenta, se je ujel, da piše po ritmu zvoka, ki se spet in spet sliši s hodnika, tako kot človek včasih razmišlja v ritmu koles vlaka, s katerim se vozi. Ko se je tega zavedel, je ugotovil, za kaj gre. Bil je zvok korakov, ki so hodili mimo sobice, kar v hotelu seveda ni nič nenavadnega. Kljub temu se je zastrmel v strop, ki je postajal vse temnejši, in prisluhnil. Nekaj sekund je poslušal kot v dremežu, potem pa je vstal in začel napeto poslušati; glavo je držal malo postrani. Nato je spet sedel in si glavo zakopal v dlani; zdaj ni več samo poslušal, ampak poslušal in zraven mislil.
Koraki na hodniku so bili takšni, kot jih je moč slišati v vsakem hotelu, pa je bilo pri njih vendar nekaj zelo nenavadnega. Drugih korakov ni bilo slišati.
Se nadaljuje
Sobota, 21. januarja 1995
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / POGOSTI PREHODI FRONT	ALPE-JADRAN / OBLAČNO, NE PREVEČ HLADNO
Vremenska slika:
Nad vzhodno Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska. Naši kraji so na obrobju nizkega zračnega pritiska, ki ima središče nad Severnim morjem. Oslabljena hladna fronta se počasi pomika čez Slovenijo. Nad našimi kraji se zadržuje vlažen zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod
hladna	okluzija
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan

* *
pod 10% H pod 5
44 **
10-30%	5-10
: it* ***
10-30
: 664*****
30-50%
50-80%	30-60
' I 6*6 *** 1 666 ***
nad 60
BIOPROGNOZA
Vreme bo na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi vplivalo tibremenilno. Zvečer bo obremenilni vpliv vremena postopoma ponehal.
RAZMERE NA CESTAH
Vse ceste po Sloveniji so kopni:, na izpostavljeni odsekih je novamost poledice. Za gmenjske ttiejue:.prehode in Govionui: je obvezna zimska oprema.
SNEŽNE RAZMERE dne 20. 1. ob 8. 30 uri
cm
Rogla	70 do 90
Krvavec	do	40
Vogel	do	45
Kranjska Gora 23 - 43 Mariborsko Pohorje	do 85
Kailč	do	30
Rog - Crmosujics:	do	40
Kknin
Kandrše
far*
V:iV::;,i..
cm do 55 30 20-40 do 50 25 do 45 do 45 80-70 30-40
Na omenienih smačlsSt naprave (.-bratujepi. Na MarBcaskem PiAcsrpi, na Straži pri Bl«hi in smaeSčn Ptu^trt na Kopah je umna nočna smuka. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorja, RogB, Kopah, v Lo^r^j dolini, Soriški planini v KranF s!d (km in Čmvtinjicah. ik^lop naMaribonsko Pohorje, Kc#glo in ižpe je potrebna zimska oprana, za RsHino jo priporočajo. SmuearsM avtobus vazi na h&riboisko Po-bork:, Koliki, Vfjgei, Ivrlii. v Cerkno in med Gozd Mefiiiliken; in Zelenim.
PLIMOVANJE
Banes: ob 0.08 najvišje 43 on, ob 6.12 najnižje -21 cm, ob 11.41 najvišje 24 cm, ob 17,59 najnižje -43 cm.
tutri: ob 0.48 naj\’isje 41 cm. ob 7.10 najnižje -20cm, ob 12,31 najvišje 14 cm, ob 18.36 najnižje -33 cm.
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Oblačno bo. Ponekod bodo ob- Povsod bo oblačno vreme, časno rahle padavine, v nižinah Občasno bodo manjše pada-kot sneg. Količina padavin bo vine, pogostejše v krajih za-zelo majhna Temperature bodo hodno in severno od nas. okoli 0, na Primorskem do 8°C.
V	Sloveniji:	Obeti:
V	nedeljo bo suho vreme, V ponedeljek ne bo večje predvsem v vzhodnih kra- spremebe vremena.
jih bo tudi sončno. Pihal bo jugozahodni veter.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
TEMPERATURE
ALPE-JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA....
TRST.........
CELOVEC......
BRNIK........
MARIBOR......
CEUE.........
NOVO MESTO...
NOVA GORICA..
MUR. SOBOTA..
PORTOROŽ.....
POSTOJNA.....
ILIRSKA BISTRICA.
KOČEVJE......
ČRNOMEU.....-
SLOV. GRADEC..
BOVEC........
RATEČE.......
VOGEL.......-
KREDARICA....
VIDEM........
GRADEC.......
MONOŠTER.....
ZAGREB.......
REKA.........
0/1
4/'
-2/1
-0/0
-31-2
-2/1
-2/-1
-1/8
-51-3
1/9
-1/1
-3/3
-21-
-1/-0
-3/1
-I-
-2/-1
-Ć/-2
-4/-2
V-
-3/-3
-5/-4
-/'1
4/10
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 7. in ob 13. uri
HELSINKI....-7/-4
STOCKHOLM....	0/0
MOSKVA.......	-15/-11
BERLIN........... -3/'
VARSAVA......	-U/-5
LONDON.......	6/10
AMSTERDAM....	6/7
BRUSELJ......	6/7
PARIZ............. 8/9
DUNAJ........... -51-5
ZuRICH.......	-3/6
ŽENEVA.......	-2/7
RIM.............. 2/15
MILAN............ -2/5
BEOGRAD......	-61-2
BARCELONA....	6/15
ISTAMBUL.....	2/3
MADRID.......	6/9
LIZBONA......	12/16
ATENE...,....	10/14
BUCAREST.....	-10/-6
MALTA............ 8/15
PRAGA........... '4/-3
Sto let stote konjske sani so kot nalašč, ko v predmestju Varšave zapade sneg
V varšavskem predmestju Otvvock se po sneženju na smučanje peljejo kar s sto let starimi konjskimi sanmi. (AP)
Dvojčka sta se rodila s 95-dnevnim presledkom
VVASHINGTON - V neki nevvorleanski bolnišnici je zdravnikom uspel neverjeten podvig. Žena nekega protestantskega pastorja je tri mesece pred predvidenim rokom rodila le enega od dvojčkov, ker je zdravnikom uspelo preprečiti, da bi na svet prišel še drugi dvojček. Timothy Keys je tako dobil svojo sestrico (dvojčico) Celeste šele po 95 dneh. To je dose-daj najdaljši presledek pri tovrstnih porodih. Zdravniki so med drugim ponosni, ker jim je uspelo ohraniti pri življenju nedonošenčka Timothyja, ki je imel ob rojstvu le 845 gramov. Predvčerajšnjim rojena Celeste pa je tehtala 2.680 gramov in se bo lahko nekoč pohvalila, da ima kar tri mesece starejšega brata.
»Najbolj gnusno delo v zgodovini gledališča«
LONDON - »Blasted« odrsko delo neke 22-let-ne plahe plavolaske je pretreslo London s svojo neverjetno brutalnostjo, s prizori nasilja, zaradi katerih gledalcem zastane dih, saj so priča posilstvom, sodomiji in ljudožerstvu, vse skupaj pa je zabeljeno z vojaškimi prizori. Sporno delo ni bilo samo klofuta za gledalce, o njem so se razpisali številni intelektualci, ki so na časopisnih straneh dobesedno tekmovali v oceni drame, ki jo je nekdo ocenil »kot najbolj gnusno odrsko delo v zgodovini svetovnega gledahšča«. V enem od najbolj vprašljivih prizorov neki pijani vojak posib propadlega, pokvarjenega in umirajočega novinarja, mu nato poje oči in jezik ter se nato z zobmi loti dojenčkovega trupla. Besedišče je do skrajnosti prostaško, prizori srhljivo realistični, tako da je za gledališkega kritika Daily Telegrapha učinek dela isti, kot da bi gledalec glavo vtaknil v vrč z govnom. »Ne, ni tako, pazite,« je opozoril Times. Zanj je delo dobro napisano, dobra je tudi zamisel, le da pusti grenkobo v možganih po vseh grozotah, ki jih prikaže. Avtorica, plaha 22-letna Sarah Kane, direktor gledahšča Royal Court Theatre in režiser »Blasteda« pa nedolžno pojasnjujejo: »Gospoda, morda še ne veste, da živimo v nasilnih in temačnih časih. V takih časih morda pričakujete, da bomo na odrske deske spravili prince na belih konjih in vile.«
Napovedovalec umri med oddajo
ANKARA - Komaj 16-letni Ramazan Goker je med radijsko oddajo neke zasebne postaje v turškem Ba-likesirju umrl pred mikrofoni zaradi ogljikovega monoksida, njegov 20-letni delovni kolega Mustafa Adas pa je v globoki komi. Fanta sta do zadnjega govorila v mikrofon in ko so k njima pritekli tehniki, je bilo že prepozno.
Kantonskoga razparača so obsodili na smrt
PEKING - Sodišče v Kantonu je na smrt obsodilo nekega Kitajca, ki so ga spoznali za krivega trinajstih umorov. Luo Shubiao, ki je dobil vzdevek kantonski razparač, je posilil, ubil in razkosal trinajst deklet. Dekleta so s podeželja prihajala v Kanton iskat srečo, padle pa so v mrežo kantonskega razparača.
LOS ANGELES -Izvedenec vesoljske ustanove Nasa pregleduje razbitine poskusnega reaktivca X-31, ki je strmoglavil v puščavi Mojave. Pilot se je pravočasno rešil s padalom. (AP)