Leto VI., štev. 220 Ljubljana, sreda 23. septembra 1925 Poštnin* paviallrana. Cena 2 Din ca Izhaja ob 4. nat Stane mesečno Din »J —; n inozemstvo Din 40'— neobvcno. Oglasi po tarifo. Uredniiivo ■ Dnevna redakcija: MikloSičeva ceata štev. 16/L — Telefon štev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi ul, St sA. — Telefon »t. j«. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravoištvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon it. 36. taseratnl oddelekt Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon it 49* Podrntnid: Maribor, Barvarska ulica it u — Celj«, Aleksandrova cesta. RaCon pri poftnem ček. zavodu: Ljubljana it. 11.841 - Praha čialo 78.180. Wicn,Nr. 105.141. Ljubljana, 22. septembra. Vedno isti nepoboljšljiva! Tako smo vzkliknili, ko smo čitali izjave voditeljev SLS na njihovem nedeljskem sestanku v Mariboru. Težišče klerikalne taktike ni več v Ljubljani. G. Korošec je v glavnem pobral izvajanja naših dnevnih listov, obdolžil SDS. da je kriva vsega in šun-tal radičevce in radikale proti njim. Razmere v SLS morajo biti jako težavne, da je mora! njen vodja tako dvoumno govoriti in plavati med frazami o »izdajstvu* Slovenstva. 0 slovenskem bogoslužju se ti patentirani Slovenci niti izraziti ne upajo, ker vedo. da sta Rim in vsa cerkvena organizacija proti.' Gospodu Korošcu bi svetovali, naj stori svojo dolžnost za čast našega jezika v cerkvi. Hic Rliodus! G. Hohnjec je imel težko nalogo dokazati. da preti v Jugoslaviji nevarnost katoliški veri in cerkvi. Ta dokaz je potreben za dobre naivne ženice, pa tudi za oni del duhovščine, ki ga silijo za priprego političnemu vozu SLS pod pretvezo, da je sicer vera v nevarnosti. Moramo reči. četudi je g. Hohniec prelista! eno ali drugo jezuitsko brošu-rico, njegovo dokazovanje v Maribora je bilo zelo medlo. Ločitev cerkve in države, izvedena v Braziliji, mu očividno dopade. a samo v Braziliji. Ce bi pri nas kdo kaj takega poskusil samo predlagati, bi bil ogenj v strehi. G. Hohniec je svoj dokaz oprl na zakonski načrt o medverskih odnošaiih, ki ga je predložil Narodni skupščini minister ver g. Miša Trifunovič. Ako povemo. da ie ta zakon z državnega stališča popustljivejši nego je bil avstrijski zakon o istem predmetu, mislimo, da je za poštene ljudi dovolj povedano. Nad 40 let so avstrijski katoliki in slovenski še prav posebej brez strahu za svojo vero živeli pod tem strožjim zakonom in niti g. Jegliču ni prišlo več na misel, da se nad njim pritožuje, ko je še gore! za Avstrijo. Ta «dokaz» bi bil torej g. Hohnjec lahko prihranil javnosti. Drug dokaz, da je vera v nevarnosti, vidi g. Hohniec v dejstvo, ki smo ga izvedeli iz klerikalnih govorov, da je namreč nas minister ver obsodil Ihib-fianskega škofa Jegliča rekoč, da je črna točka na beli karti naše države. 0 tem je poročal »Slovenec*, ki mu moramo prepustiti odgovornost za to trditev. G. Hohnjec In spoštovana SLS nozabliata. da je ljubljanski škof državljan naše kraljevine, in sicer državljan na važnem položaju, čim važnejši Je ta položaj in čim bolj ga verno ljudstvo uvažuje, tem večje so Škofove državljanske dolžnosti. Morda se g. Hohniec v tem oziru spominja, da delovanje SLS ni bilo prav prijazno naši državni ideji, ki stoii in pade z idejo narodnega edinstva Srbov, Hrvatov In Slovencev in z načelom verske strpnosti. Morda se spominja, da je SLS žalibog bila nosi-teliica protisrbske gonje med našim ljudstvom. Morda se spominja, da je ta stranka bila zadovoljna s Stjepanom Radičem, ko Je sklenil zvezo z Moskvo in blaznel proti monarhlzmn ln državnemu edinstvu. Tedaj je bila ž njim zadovoljna, kakor je nezadovoljna ž njim danes in ga zove izdajalca. Morda se spominja g. Hohnjec, da je letos prili-kom romanja v Rim peljal škof slovenske katolike k papežu odvojen^ od ostalih naših državljanov, kar je dalo povoda, da je Sv. stolica ukazala škofu, da mora priti tudi k občemu sprejemu. Ni vseeno, kdo je škof in sploh cerkveni dignatar, zlasti če se od države zahtevajo bremena. Kar je bilo glede imenovanja duhovščine prav v Avstriji, to bo menda dopustno tudi v lastni narodni državi. Kar je prav za pravoslavne, tudi katolikov ne bo uničilo. Ce govori gosp. Hohnjec o zapostavljanju katoliške duhovščine v gmotnem oziru, moramo reči, da nam o tem ni nič znano, priznavamo pa, da duhovniške plače zahtevajo nove ureditve. A kdo je kriv, če tega še ni. ako ne SLS, ki je s svojo nesrečno politiko tako očrnila katoliško duhovščino, da res vsak Srb. ko vidi divjanje SLS v skupščini, misli, da so vsi slovenski duhovni besni na cirilico, Srbe, slovansko bogoslužje in vse. kar more utrditi naše narodno ujedinjenje in državno idejo. Najbolj revna so bila izvajanja gosp. Hohnjeca, ko .ie proti načrtu šolskega zakona postavil tezo: Ne maramo državne šole, temveč država nai nam plača katoliško privatno šolo. Ali se more kdo najti, ki v naših razmerah resno vzame to zahtevo? Rezultati šentviške vzgoje so prilično podoba tega. kar si želi naivna SLS od državo. Lepa^bo Jugoslavija. če bo dopuščala, da Šolo za njene državljane prevzamejo katoliška, pravoslavna, muslimanska, židovska in protestantovska cerkev. Delovanje kon-fesijonalnih strank nam priča, kako bo taka šola vršila ustavni predpis, da vzgaja deco v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti Kadar bo na grobu zadnje cerkveno - politične stranke v Jugoslaviji zaraste! že prav krepak mah, takrat bo država v vprašanju zasebnih šol lahko popustljivejša. Sicer M pametni duhovniki vsi priznavajo, Seja ministrskega sveta Po daljšem odmoru včeraj prvi sestanek ministrskega sveta. Sami referati brez sklepov. Beograd. 22. septembra, p. Danes ni bilo nikakih posebnih političnih dogodkov v prestolici, ker je še vedno največ ministrov odsotnih in manjkajo tudi poslanci. Edini pomembnejši dogodek je bila seja ministrskega sveta, ki se je danes sestala po daljšem odmoru. Seje vlade so se udeležili ministri: Slavko Miletič, Krsta Miletič. Uzuno-vic, Radojevič. dr. Srskič in dr. Krajač. Na seji ministrskega sveta ni prišlo do nikakega načelnega sklepa, ker je treba počakati na povratek ostalih članov vla de iz Črne gore in Dalmacije. Prečita-na so bila poročila iz Črne gore, po katerih odpotuje kraljevska dvojica sedaj v Bar, dne 27. t. m. pa pride v Dubrovnik in se pelje potem po Dalmaciji pro- ti Sušaku. Kralja in kraljico bo po Dalmaciji spremljalo več ministrov. Trgovinski minister dr. Krajač je poročal o predlogu odposlanca Zedinje-nih držav, Rakerja, da bi se Jugoslavija udeležila mednarodne razstave v Philadelphiji leta 1926. Definitivne odločitve ni bilo. Dr. Krajač je nato poda! poročilo o znižanju železniških tarif. Prevoznine za blago se bodo znižale približno za 50 odst. in bodo veljale ugodnosti večinoma za domače proizvode. Znižanje bo poskusno in velja za dobo enega meseca. Potem se ima sestati tarifni odbor, ki nai na temelju praktičnega izkustva določi definitivne tarife. Glasovi o bodočem razvoju političnih dogodkov Radikali pričakujejo, da bodo radičevci odnehali in da bo jesensko zasedanje Narodne skupščine vendarle plodonosno. Beograd, 22. septembra, r. Današnja »Politika« se bavj podrobnejše z ednošaji med radikali in Radičevo stranko in piše med drugim: »V razgovorih političnih krogov o bližnjih dogodkih po povratku ministrov in politikov v Beograd se nahajajo na prvem mestu vprašanja odnošajev med radikali in Radičevo stranico. Neposredni povod za to so zopet dali vojvodinski radikali in njihov sestanek v Osjeku. Opozicijski krogi trdovratno zagovarjajo svoio staro tezo, da je br! sporazum sklenjen na nenaravni in napačni podlagi in da zaradi tega ne more prinesti pozitivnih uspehov. Nezadovoljnost radikalov tolmači opozicija kot najboljši znak, da je pričakovati ob sestanku Narodne skupščine v oktobru izprememb Opozicijski krosi pričakujejo vsaj temeljito preosnovo vlade, ki jo v ostalem žele tudi prečanski radikali. Odločno stališče osic-ških radikalov so odobrili tudi beograjski radikali. Značilno je. da se odobrava zlasti zahteva osieške skupščine, nai se objavi besedilo sporazuma. Kar se tiče vprašanja uraiViiških imenovanj, se mora rec;. da zlasti r.eoficijelni radikab! krogi nikakor niso naklonjeni ugoditvi zahtev Radičeve stranke, četudi prihajajo pri tem v poštev večinoma pristaši samostojne demokratske stranke. Naglašatl pa je treba, da so radikalski krogi irmerfa. da sc bodo vse težko-če premostile in da bodo radičevci odnehali od svojih neupravičenih zahtev, radi ohra-r-itve koalicije. Radikali priznavajo, da sporazum razmere v državi hrtrcjc ojačuie, in Pričakujejo, da se radičevci ne bodo strašili potrebnega truda in žrtev za izvedbo sporazuma. Znano je, da odnošaji v vladi niso več tako prisrčni kakor v prvih dneh koalicije. Zato smo se snoči obrnili ta vplivnega člana radikalnega kluba za poiasnitev in dobili naslednji odgovor: cDa, ;e nekaj, vendar pa so vesti o sporih prcttrar.e. Vsaka koalicija in tako tudi med radikali in radičevci mora pokati, ker pomenja razdelitev moči * Tudi ta vplivni radikal je izrazil svoje mnenje, da se bodo nesoglasja odstranila !n da bo jesensko zasedanje parlamenta plodonosno, ker ga ne bodo ovirale krize in spori.« Z zasedanja Zveze narodov Resolucija v manjšinskem vprašanju. — Priprave za sklicanje razorožitvene konference. Ženeva, 22. septembra, s. Na dnevnem redu današnje plenarne seje Zveze narodov je bila cela vrsta vprašanj, med njimi tudi o varstvu manjšin. Sprejeta je bila nastopna resolucija: Zborovanje odobrava oni de! poročila, ki se nanaša na delovanje Sveta, na delovanje tajništva in na odredbe, ki so se sklenile, da se izvršijo sklepi zborovanja, nanašajoči se na postopanje v vprašanju varstva manjšin. Ker je zastopnik Litvan-ske umaknil svoj predlog, ki ga je stavil dne 14. seiptembra, je zborovanje naprosilo generalnega tajnika, nai sporoči Svetu debato, ki se je o tem vprašanju vTšila v peti komisiji. Madžarski delegat grof Apponyi je izjavil, da mu ta resolucija v splošnem ne zadošča, vsled česar se mora vzdržati glasovanja. Poročilo in resolucija sta bili po izjavah Hymansa in De Juvcnela sprejet!. Prihodnja seja bo v četrtek. V podkomisiji tretje komisije Zveze narodov se je dosegel sporazum glede raz-orožitvene konference. Konferenco skliče Svet Zveze narodov, in sicer takrat, ko bo smatra! to za potrebno, to je, ako bo dovolj jamstva, da se bo nioglo misliti na razorožitev. Ze sedaj se je pričelo s pripravami za to konferenco, z določitvijo žeto kompliciranega programa in s proučevanjem raznih tehničnih problemov. Razorožitvena komisija je danes soglasno odobrila resolucijo, ki jo je v pododboru predlagal češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. V tej resoluciji se pozivi je Zveza narodov, naj prične s pripravami za organizacijo mednarodne konference za znižanje in omciitev oboroževanja. Obnovitev prijateljskih odnošajev z Grčijo Atene, 22. septembra, p. Atenska brzojavna agentura je izdala nocoj tole vest: Zunanji minister Rendis se je vrnil iz Ženeve in bo danes poročal ministrskemu svetu o svojem delovanju na zasedanju Zveze narodov v Ženevi. Zunanji minister je podal novinarjem izjave, v katerih je naglašal odnošaje do Jugoslavije, ki so zopet prisrčni in polni zaupanja. Razgovori med obema vladama se bodo nadaljevati diplomatskim potom. Novi grški poslanik v Beogradu Polikroziades odide zato čimprei na svoje novo mesto v prestolico Jugoslavije. Intervencija radi italijanskih delavcev Beograd, 22. septembra r. Italijansko poslaništvo je danes ponovno interveniralo v zunanjem ministrstvu, češ da organi ministr stva socijalne politike preganjajo rn zapostavljajo italijanske delavce da je dosedanja uredba ljudske šole tudi za cerkev povolina in tako bo tudi ostalo po novem zakonu. Gosp. Hohnjec je govori! iavno. v resnici oa na adreso onih. ki jih ie zval gosp. Korošec «dezerterii». Kakor je namreč v napredni inteligenci že prodrlo prepričanje, da nam je vsak kulturni boj nepotreben in da se treba izog.ii-ti vsakemu nespoštovanju vere ter odstraniti vsako oviro za poglobitev verskega živlienia. tako .ie med duhovščino v resnici velik procent onih. ki sc naglas smeiiio, ko čitajo. da ie zopet enkrat vera v nevarnosti, ko Jugoslavija v zakonodaji zahteva zase man, nego je zahtevala pokojna Avstrija. Službeni komunike o vrnitvi Gorskega Vijenca" Beograd, 22. septembra, n. Dejstvo, da je vrnila bivša dvorna knjižnica na Dunaju izvirni rokopis »Gorskega Vijenca« naši kraljevini je vzbudilo v Beogradu, pa tud! po vsej državi veliko veselje, ker je to slavno zgodovinsko delo. O vrnitvi tega važnega dokumenta, ie bilo izdano nocoj nastopno oficijelno obvestilo: »Podoba jc, da je pri tisku prve izdaje »Gorskega Vijenca« na Dunaju 1. 1S47. ostal izvirni rokopis tega največjega dela jugoslo-venskega pesništva r.a Dunaju in da je potem prišel v avstrijsko dvorno knjižnico. Ker že dolgo obstoja želja, da se ta dragoceni rokopis vrne pesnikovi domovini, je storila naša vlada na pobndo kralja Aleksandra potrebne korake pri avstrijski vladi, ki ji je šla popolnoma na roke. Čeprav je avstrijska vlada po st. germainski mirovni pogodbi dolžna hraniti za dobo 20- let predmete dragocene zgodovinske važnosti nasledstvenih držav, ako ne pride do neposrednega sporazuma z dotično državo, je avstrijska vlada izročila pred par dnevi dragoccni rokopis »Gorskega Vijenca« jugo-slovenskemu poslaništvu na Dunaju, k.i ga je takoj poslalo s posebnim kurirjem v Beograd.« Razmejitev med Jugoslavijo in Albanijo Beograd, scp*:mora. p. Včeraj popol« dne so dospele ca Cetinje mednarodne ko« misije za razmejitev med Jugoslavijo in Al« banijo po srečni rešitvi vprašanja Sv. Nau« ma. Naš delegat je general Milic. V dele. gaciji se nahajata po dva zastopnika Itali« ic, Francije ln Anglije in en predstavnik Albanije. Komisija jc končala vsa tehnična dela. Na Cctinjah sestavi svoje poročilo. Vsebina renskega varnostnega pakta Načrt varnostne pogodbe ne omenja versailleske mirovne po- godbel — Popolna enakopravnost vseh signatarnih držav. — Zmaga angleškega stališča. narod, dočim naj bi varnostni pakt temeljil na popolni enakopravnosti vseh prizadetih držav. To je zlasti razvidno iz načina, kajti načrt o sankcijah .ie pi- Pariz, 22. septembra. 1. «Chicago Tribune:* priobčuje izvleček načrta o varnostnem paktu, kakor so ga izdelali izvedenci na londonskem sestanku in katerega so odobrile angleška, francoska in nemška vlada. Ta načrt bo predmet razprave na konferenci zunanjih ministrov in ostane najbrže nespremenjen. Dokument je zelo kratek in vsebuje jedva 500 besed. Njegova vsebina je omejena samo na splošna načela. Značilno za dokument je dejstvo, da niti ne omenja versailleske mirovne pogodbe, ki označuje Nemčijo kot premagan san v duhu angleških naziranj. Pakt priznava' samo one narode, ki ga podpišejo in določuje disciplinarne kazni za vse države, ki bi ga kršile. Druga važna točita je ta. da sprejemajo podpisniki dolžnost staviti pakt pod nadzorstvo Zveze narodov ne iz-vzemši niti slučaj nenadnega napada in da pridržujejo napademu narodu le pravico samoobrambe. Seja nemške vlade o varnostni konferenci Nemškonadjonaini ministri hočejo ovirati delo konference. — Možnost združitve vzhodnega in zahodnega pakta. stopiti v stik z nemškimi nacijonalcl Ako le-ti ne bodo popustili, ni izključena kabinetna kriza. Za sredo je določena odločilna seja vlade pod predsedstvom predsednika Hindenburga. Tekom današnjega dneva so se vršila razna posvetovanja z (.žirom na jutrišnji ministrski svet. Za petek so po-vablieni ministrski predsedniki vseh nemških držav v Berlin. Zunanji odbor se sestane v soboto. «.Ber!iner Tageblatt» doznava iz di-nlomatskih krogov: Nota, s katero je češkoslovaški poslanik izrazil pripravljenost svoje vlade skleniti z Nemčijo pakt glede razsodišča, se smatra kot dokaz, da se hoče češkoslovaška vlada na en ali na drug način udeležiti konference glede zapadnega pakta. Ni popolnoma izključeno, da bi se pakt glede vzhodnega razsodišča priključil za-pudnemu paktu. To stališče je posebno va/no za Veliko Britanijo. Berlin, 22. septembra, s. Potrjujejo se vesti o doseženem sporazumu za izpraznitev kolinske cone, ki se izvrši najkasneje do srede oktobra. Berlin. 22. sep*jmbra. d. O včerajšnji seji ministrskega sveta je bi! izdan nastopni komunike: Državna vlada je imela popoldne večurno sejo, katere so se udeležili vsi ministri izvzemši uradno zadržanega ministra za narodno brambo. Ministerijalni ravnatelj dr. Gauss jc podal obširno poročilo o londonskih razgovorih, nakar se je po referatu zunanjega ministra vršil razgovor o vprašanjih, ki so v zvezi z varnostnim paktom. Posvetovanja se jutri nadaljujejo. Končnoveljavno se bo sklepalo na seji vlade nod predsedstvom državnega predsednika. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so se pojavila ostra načelna nasprot-stva med zunanjim ministrom in nemško - nacijonalnimi člar.i kabineta. Nem ško - nacijonalni ministri sicer niso načeloma odklonili povabila k varnostni konferenci, hočejo pa zclc omejiti pooblastila nemških delegatov, tako da konferenca ne bo mogla priti do določe nih dogovorov, temveč b' imela le značaj nekake pred konference. Posvetovanja kabineta se bodo za nekaj časa pre krnila, da bo mogel državni kancelar Češkoslovaško-nemški garancijski pakt Ugoden utis dr. Beneševe akcije v Berlint:. -pridruži češkoslovaški akciji? — Angleški predlogu. - Tudi Poljska se glas o praškem Berlin, 22. septembra, d. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki se jc vršila pod predsedstvom državnega kancclarja dr. Lu» thra. sc jc razpravljalo tudi o ponudbi če« škoJovaške vlade glede sklepa razsodiščne pogodbe med obema državama. Stališče nemške vlade v tem vprašanju jc razvidno iz pisave oficijonr-ga glasila zunanjega ministrstva Tiieliche Rundschau, ki ugofc-.vlja. da pomeni Bcnešcva akcija bistven napredek v varnostnem vprašanju, še pred kratkim, pravi list, je stavila Ce« škcslovaška vsa svoja upanja samo na Fran cijo, toda Češkoslovaška kljub temu nc ho dosegla združitve vzhodnih in zahodnih vprašanj ter soodločevanja pri renskem var nostnem paktu. Drugi list «3eriiner Zcitung am Mittag», ki je tudi v zvezi z. zunanjim ministrstvom, piše, da bo nemška vlada predvsem potr. dila sprejem češkoslovaške ponudhe. Poga« janja med Berlinom in Prago so možna šele po medsebojnih juridičnih razgovorih in si. cer šele po konfcrcncl zunanjih ministrov, kjer se bo razpravljalo o splošnih razsodišč nih predlogih in o češkoslovaškem pred« logu. aVossischc Zcitung® pravi, da jc dr. Bes nešev korak prva večja politična akciia med Berlinom in Prago. Nemčija želi skle« niti tako s Češkoslovaško kakor s Poljsko pogodbe, ki bodo jamčile za trajen mir, vendar pa sc zdi, da nc bo mogoče rešiti te« ga važnega vprašanja istočasno z obema slovanskima državama. Tudi ostalo časopisje piše v prijaznem tonu in naglaša velik političen pomen če. škoslovaškc ponudbe. Praga, 22. septembra, r. Z ozirom na noto ki jo jc izročil češkoslovaški poslanik v Berlinu nemški vladi v zadevi varnostnega pakta, piše «Čcskc Slovo«, da odgovarja predlog praške vlade njenemu naziranju, ki ga je vedno zastopala v resnih iD usodnih trenutkih. Mirovnim stremljenjem češko« slovaške vlade odgovarja njena pripravlje« nost, odstraniti nesoglasja s sosednimi dr« žavami in zaključiti potrebne pogodbe z vsa ko državo, ki zasleduje miroljubno cilje. S češkoslovaškim predlogom je Nemčija pri« siljena. pokazati svoje karte, ker ga nc mo« re odkloniti, ne da bi se razkrinkala. Med Nemčijo in Češkoslovaško ne obstoje no« bena sporna vprašanja, ki bi nasprotovala dobremu razmerju. Češkoslovaška postopa tudi lojalno napram zaveznikom, ako zahte va od Nemčije, naj bi se pogodba o vzhod« nih mejah ojačila s pogodbo o razsodišču. Umevno je tudi. da želi Čcškos'ovaška rav. notako kakor proti zahodu urediti svoje od nošaje tudi napram vzhodu. London, 22. septembra, r. Kakor poroča« jo -Times* bo češkoslovaški predlog tudi v Nemčiji ugodno sprejet. Predno se je is« vršil ta korak češkoslovaške vlade, se niso vršila nobena pogajanja s Poljsko. Četudi doslej Poljska ni podvzcla sličnega koraka, vendar pa se smatra, da je zelo verjetno, da bo Poljska sleaik zgledu Češkoslovaške. Vsekakor pa jc napačno, ako se spravljata obe državi v skupno zvezo, ker imata kljub sosedstvu Nemčije le malo skupnih intere« sov. Med Nemčijo in Češkoslovaško ne ob« stoje nobeni obmejni problemi, ker bi se mogli pojaviti šele pr morebitnem zdru< ženju Avstrije z Nemčijo. Provizorično znižanje jadranskih tarif Budimpešta. 22. septembra, a. Tarifna komisija, ki jo tvorijo zastopniki jugoslovenskih, italijanskih in madžar^ skih železnic m ki zaseda že od dne Iff. septembra, je pričela razpravo o tarifah, ki nai se uvedejo na jadranskih progah. Sklenilo se je. da se te tarife provizorično znižajo do končnoveljav-ne ureditve. To znižan ie. ki stopi v veljavo dne 1. oktobra, znaša na italijanskih železnicah za jadranski promet 25 do 30 odstotkov, na jugoslovenskih za tranzit in jadranski promet 15 — 35 in na madžarskih železnicah pa za promet z Jugoslavijo 20 do 40 odstotkov. Čuden samomor Zagreb, 22. septembra, n. Na llici št. 60 je stanovala pri ženi krojača Ostrušr.ika kot podnajemnica Marija Hassova, rojena leta 1903. v Djakovem. Nccoj okrog pol 7. je posetil gospodično neki gospod, k! je ostal dalje časa pri njej. Ko jc okrog 9. hotel.i gospodinja pogledati, ali se nahaja gosood šc vedno pri dami, jc našla vrata cd zno« traj zaprta. Gospodinja je tako; odšla po stražnika, češ da ne more ostati sama v stanovanju, v katerem sc nahaja tuja mo« ška oseba. Ko se je Ostrušnikova povrnila z redarjem v stanovanje, sc jc Haasova pognala skozi okno na dvorišče, kjer je ob« ležala z zlomljenimi rokami in nogami in je zadobila tudi hude notranje poškodbe. Prepeljali so jo v bolnišnico. Zdravniki dvomijo, ali ostane pri življenju. Boji v Maroku Madrid, 22. septembra, s. Danes se je pri' čel napad španskih čet pod vodstvom gc« nerala Pcrcza iz Moroo Nueva proti Aj diriu. Tanger, 22. septembra, s. Kaid Taziju sta sporočila njegova dva sinova, da sc želita vrnili v Tange r. dt pa zahteva Abd cl Krim odkupnino v znesku dveh milijonov. Si tacuisses Raje bi bili molčali, kakor molčite Slede slovenskega bogoslužja, ta misel nam je prišla Pri čitanju zmedenih odgovorov SLS, da ni verska, ampak — politična stranka, in sicer kar stranka slovenskega naroda. Potem pa še dodaja »Slovenec*. da prav taka stranka kakor je naša SLS, je srbska radikalna stranka. Na las taka in enaka na verskih načelih! Te modrosti čitamo črno na belem v glasilu SLS. Klerikalcem je neprijetno, če jih pokličeš s pravim imenom. A to ime je staro kakor je stara praksa papeške politike, ustanavljati v poedinih državah politične stranke pod vodstvom duhovščine in oprte na cerkvena moralna sredstva. Vse te stranke imajo namen v teh državah izvajati politični vpliv po-Iitikujoče cerkve. Papež ima diplomate in zunanjega ministra kakor posveten vladar in želi si nazaj lepih časov, ko je imel še posvetno državo. Še nedavno so vsi katoliški shodi zahtevali, naj se papežu vrne država, dokler ni bilo tega celo rajnki Avstriji preveč z ozirom na njeno zvezo z Italijo. Papeževa diplomacija ustanavlja preko škofov ln duhovnov, kjer se ji zdi to potrebno, politične stranke pod imenom »krščanskih* in »katoliških* strank, kjer pa ta firma ne vleče, dovoli za lim tudi drugo ime. Oficijelni govornik na lanskem »Katoliškem shodu* v Ljubljani je izjavil, da mora cerkev v Jugoslaviji imeti svojo stranko, da vpliva na javno upravo. In ta cerkvena stranka le naša SLS, pa 'naj njeni listi to še tako negirajo, ako se jim zdi v momentani politični situaciji neoportuno priznati pravo barvo. Najbolj bedasta Pa je trditev »Slovenca*. da ima tudi pravoslavni srbski narod v radikalni stranki enako organizacijo kot slovenski v SLS. Po »Slovencu* je torej radikalna stranka srbska klerikalna stranka. Gospodje pri »Slovencu* naj kar prečitajo, kaj piše glavno glasilo radikalne stranke »Samouprava* o slovenskem klerikalizmu. V radikalni stranki nima pravoslavna duhovščina nobenega prevladujočega vpliva, kakor ga ima katoliška duhovščina v slovenski klerikalni stranki. Res ji, da ščiti radikalna stranka interese pra-voslavja kot srbske narodne (!) cerkve, svojih političnih ciljev pa si ne pusti dik tirati niti od patrijarha, niti od metro-politov. arhimandritov ali drugih popov, a kaj šele od cerkvenega aparata kot takega. , „Le tribun de Zagreb" Netočno so radičevski listi z velikim aplombom objavili članek, katerega da Je Štefanu Radiču uspelo plasirati v ugledno francosko revijo »L* Europe Nouvelle*. Netočno je predvsem to, da bi bil članek izšel v pondeljek 13. t. m., ker ga prinaša še!e običajna sobotna Številka (od 19. t. m.), ki je včeraj dospela v Ljubljano. Številka nikakor ni posvečena Ženevi — to je bila že ena prejšnjih številk — še manj torej naši delegaciji, pač pa je po svoji navadi zeb mnogostranska in v političnem delu med 7 članki objavlja na šestem Članek gosp. Radiča (Etienne Raditch) z naslovom: »Od Zagreba do Ženeve, ali napredek beograjske vlade.* Vsebina tega članka je bila v zagrebškem in beograjskem novinstvu docela netočno reproducirana. smisel marsikod docela preobrnjen. Toda to ne meče sveta iz tečajev. Mnogo zanimivejša je informacija, ki jo revija pod zgora.išnjim naslovom («Le tribun de Zagreb*) objavlja v posebni rubriki svojega pestrega in šaljivega drobiža. Zanimivejša je tem bolj. ker se opira na Radičeve lastne izjave, dišeče po močni farbariji. Informacija pravi: »Radič se ie spravil s Srbi in sprejel mesto v vladi, prej pa ie še osvojil Slovenijo za Hrvatsko seljaško stranko in storil vse, kar se je zahtevalo od njega. »Pri nas* — tako pravi Radič — »ne poznamo srednje Poti; ali se ljubimo, ali pa sovražimo na smrt!* . . . Njegovi rojak! se povprašujejo, ali ie mož že na kraju svoje karijere in če ta vražji človek nekega dne ne pojde in ne vtakne še Srbije v svoj žep, kakor je to že storil s Slovenijo . . .» Zanimivo zares, to pripovedovanje, kateremu Francozi očitno verjamejo. «L'Europe Nouvelle* piše o inozemstvu to, kar smatra za resnično. Ko se bo prepričala, da je Radič tudi njo «po-tegnil*. bo seveda kočljivo vprašanje, komu gre čast: ali francoski lahkovernosti ali Radičevi farbariji. Zabavna ie končno anekdota, ki jo o Radiču prinaša revija pod naslovom «Incompatibilitč». Komtesa de Noailles, ki tudi biva zdaj v Ženevi, obožuje takšne politike, ki imajo svoj »relief*, to se pravi: tribune, diktatorje, krotilce množic ali zborovanj. Seznanili so jo torej tudi z Radičem, zagrebškim tribu-■nom. balkanskim Napoleonom ... Ali za čudo: srečanje je bito kratko in ni prineslo koristi ne komtesi ne Radiču. Komtesa ni našla na Radiču nikakega »reliefa* a gostobesednemu Radiču ie beseda zastala v grlu. Stopala sta torej vštric in si nista ime'a kaj povedati In-compatibilitč! . . , BestiJa iz St. Silosa roman trgovca z dekleti pride v kino «Dvor» Nastop radikalov proti radičevcem Resolucija, ki je bila v nedeljo sprejeta na radikalski konferenci v Osijeku, vsebuje 10 točk, med katerimi so posebno značilne nastopne: »Najenegičneie protestiramo proti dosedanjim progonom vestnega in korektnega uradništva, ne glede na strankarsko in nacionalno pripadnost, ter zahtevamo, da se na vseh mestih upostavijo vsi oni uradniki, glede katerih ni nikakih posebnih razlogov za premestitev. Zahtevamo, da se takoj usta vi nadaljno preganjanje uredništva v teh krajih. Naprošamo vodstvo stranke, da objavi protokol sporazuma ali pa poda službeno Izjavo, iz katere bo jasno razvidno, da srbski živelj In radikalna stranka v teh krajih nista prepuščena na milost in nemilost Hrvatski seljački stranki. Zahtevamo, da vodstvo NRS podvzame najenergfcnejše korake, da predstavniki HSS ustavijo borbo proti radikalni stranki med ljudstvom v teh krajih in da se ako ni sreče za skupno nastopanje, vsaj ne preganjamo ln ne zaostrujemo borbe med narodom, marveč da drug drugega podpiramo v borbi s političnimi nasprotniki. Ako tekom dveh mesecev ne dospejo po-voljni odgovori od vodstva stranke, s« skliče ponovna oblastna konferenca, na kateri se bo sklepalo, kaj naj se ukrene s stranko v teh krajih.« Resolucija je torej dovolj ostra v obe sme ri: Napram radičevcem kakor tudi napram samemu vodstvu radikalne stranke, za katerega znači resen memento. Dokazuje, da so radikalski volilci tostran Save vrlo nezadovoljni z načinom, s katerim radičevci pojmujejo sporazum. Dr. Irkovič, ki ie vodil konferenco, in še ostali govorniki so navedli konkretne primere preganjanja državi zvestega uradništva od stran radičevcev, zato je prav umestna posebno prva točka resolucije. Beograjske novine priobčujejo resolucijo v celoti, kar znači, da Ji ne gre omalovaževati pomena, a radičevske organe v Zagrebu je spravila v strah In neljubo zagato. Zato hitijo zatrjevati, da koalicija nikakoT ni omajana. Med ostalimi zagrebškimi novl-nami pa se z resolucijo posebno obsežno ukvarja zajedničarski »Hrvat«. V poročilu tz Beograda ugotavlja, da je osiieška konferenca imela za cilj zaščititi radikalske ln »Prlbičevlčeve« uradnike, kar se bo z radikalske strani izrabljalo kot argument, da se na Hrvatskem ne more ničesar Izpreme-ni-ti, ker b! sicer prišlo do konflikta v stranki. V tem je zatorej pomen resolucije osle-ških radikalov, da se bo radikalna stranka lahko venomer opirala nanjo ta odbijala radičevske zahteve po persekviranju uradništva. V posebnem članku razpravlja nato »Hrvat« o »ogorčenju prečanskih radikalov« ki samo dovoljujejo, da se preganja hrvatsko uradništvo, ne dopustijo pa, da bi se kdorkoli dotaknil prečanskega Srba, četudi počenja nezakonitosti in če tudi njegovo premestitev zahteva službena potreba. »Hrvat« se čudi radičevcem, da se ne zavaru-jajo proti takim izpadom, kakršne predstavljajo osiješke resolucije. S sporazumom so radikali dobili vse v državnopravnem pogle du, a še bi hoteli, da jim sporazum zasirura; vampirske želje, da hrvatskim uradnikom odvzamejo pravico na vsakdanji kruh. Sramota! končuje »Hrvat« in je očividno srečen, da je zopet mogel udariti kar povprek. Lepi uspehi SDS pri občinskih volitvah Energični nastop SDS pri občinskih volitvah na deželi je v vseh poštenih naprednih krogih vzbudil iskreno zadoščenje. Vidi se iz teh uspehov, da .ie njena ideja na deželi tako močno zasidrana, da se tresejo najstarejše klerikalne trdnjave. Temu veselju odgovarjajo kisle solze, ki jih pretaka g. Kulo-vec po «Slovencu», kjer poskušajo rezultate frizirati, da ne bi izgledali tako mučni. Svetla točka SLS so Po trditvi »Slovenca* — Moste. »Slovenec* si ne upa povedati, da je lista združenih klerikalcev, komunistov, socijalistov in narodnih socijalistov dobila to pot samo 524 glasov .dočim ie 8. februarja 1925 SLS sama dobila 584 glasov, komunisti 91, NSS 10, socijalisti pa 33. SLS je torej zelo močno padla ne samo absolutno, temveč tudi relativno. SDS je narastla od 159 na 170, od zadnjih občinskih volitev pa od 2 odbornikov na 7. Treba, da stranka z vso močjo oodpre požrtvovalne boritelje v Mostah. Zanimive so tudi slike z volitev v Krizah pri Tržiču. Nič ni izdalo, da so z državnega zdravilišča vse privedli na volišče za SLS, kar si bomo zapomnili kot jako netaktno politično demonstracijo. Molitve, spovedi, obhajilo — tudi bo ni pomagalo. O poštenosti SLS priča tudi ta - le anekdota: Da vlovi kaline, je SLS postavila tudi listo »združenih delavcev*. In res delavci drugih strank so šli na lim. SLS se je posrečilo uriniti na čelo liste klerikalca. Tik pred volit-vijo so klerikalci začeli močno agitacijo zoper to listo, češ, naš nosilec bo itak izvoljen, mi pa volimo druge liste SLS. Tako se je tudi zgodilo. Potegnjeni napredni delavci ne bodo več nasedli klerikalcem! Prav posebno hudo je dr. Kulovcu za njegove miljence v Šmihelu - Stopi-čah. Od 808 glasov 8. februarja pasti sedai na več listah kar na 458 glasov, to ni prijetno zanj. Tolažba mu je. da j« tudi Radičeva stranka padla od 497, na 246. torej za več kot 50 X. Kar se tiče SDS, dajejo volitve nauk, da gre naprej, kjer smo organizirani, kjer pa ljudje drže roke križem in čakajo, da pridejo pečeni golobi sami, tam Pa seveda vse spi. Politika se ne da delati od zgoraj in je napaka, vse pričakovati od drugod. Potrebno je vzajemno delo iz centrale in na licu mesta. Poljsko-litavska pogajanja Poročali smo o poljsko - litavskih pogajanjih, ki so se pričela pred par tedni v Kopenhagnu. Prinesli smo tudi vest. da se pog"'--:t '—:h je bil. doseči med Poljsko in Litvo nekak kompromis in sporazum vsaj v gospodarskih stvareh, ko že ni mogoč v političnih, niso razvijala z velikim uspehom, čemur se niti ni čuditi, saj gre za prvi kontakt med državama, ki sta si najsrditejša, najneizprosnejša nasprotnika že sedem let, to je ves čas. odkar obstajata. Vendar so bile vesti, da so se delegati že po prvih sejah razšli brez kakršnihkoli rezultatov, k sreči prenagle, zakaj poljsko - litavska konferenca je nadaljevala kliub prvotnim napetostim seje ter jih zaključila šele pravkar, dne 16. septembra. Konferenca je konštati-rala, da se je dosegel načelen sporazum med obema delegacijama v zadevi problemov prometa na reki Njemen, poštnih, telegrafskih in telefonskih komunikacij, dalje v zadevi potovanja iz Litve v Poljsko in obratno. Konštatiralo Pa se je, da obstaja š^ vedno razlika v naziranju med poljsko in litavsko delegacijo v zadevi železniškega prometa in prav tako v zadevi konzularne zaščite; — slednje je ona točka, ob kateri bi se bila skoro razbila pogajanja že takoj spočetka. Ker konferenca potemtakem ni mogla uspešno izvršiti svoje naloge v polnem obsegu sta sklenili obe delegaciji, da prekineta delo konference za dobo treh tednov. Prihodnja seja se bo vršila dne 10. oktobra t. 1. Razpust avstralskega parlamenta Znano je. da se je v teku poslednjega leta silno pojačila propaganda komunistične internacijonale v Angliji. Komunisti vršijo med delavstvom izredno živahno agitacijo za politične cilje !n metode sovjetskega režima. Doslej komunizem ni imel posebnih uspehov na Angleškem; angleško delavstvo ie ostalo organizirano v socialističnih delavskih zvezah in Trade Union kakor tudi Labour Party sta po svojih voditeljih odklonila boljševizem. Zadnji čas pa se je komunistična agitacija v delavskih organizacijah še povečala; trdi se, da tudi z vedno večjim uspehom. Trdi se, da so mezdni spori, štrajki itd. v velikem delu. če ne popolnoma. delo boliševiških agitatorjev. Koliko so ta poročila točna, je težko kontrolirati, ker se komunistična propaganda vrši tajnim potom. Toda da mora biti stvar vendarle resnejša, je razvidno iz razpusta avstralskega parlamenta. Avstralija .ie dežela, v kateri je kmetski stan razmeroma malo zastopan, večino imajo mesta in industrijska ter rudarska središča. Zato ie delavstvo do-sezalo pri volitvah zelo velik odstotek glasov in si pridobilo velik vpliv na zakonodajo in upravo. Zdaj pa ie Bruce, ministrski predsednik avstralske vlade razpustil parlament ter v velikem govoru razloži! vznoke razpusta. Iz njegovega govora se vidi da je komunistična propaganda .tudi v dominijonu Avstraliji zelo živahna in uspešna. Bruce je izvajal med dru- »Vprašanje, na katerega bodo morali odgovoriti volilci, je najvažnejši, kar se jih je kdaj postavilo v Avstraliji. Gre za to, ali naj dežela upravlja parlament z demokratičnim režimom in v soglasju z ustavo, ali pa naj se avtoriteta prezira i.i se ljudstvo da voditi neodgovornim ekstremistom, ki si lastijo diktatorsko oblast nad narodom. Ze dalje časa sem se trudil, opozoriti deželo na nevarnost, ki vedno bolj narašča. Opozoril sem na zavratne manevre, ki streme za desorganizacijo naše industrije: štrajki. direktna akcija, raznovrstna sabotaža, kar nai po željah ekstreinisiov vodi v splošno stisko, ki nai se izteče v revolucijo. Zahteval sem od voditeljev Trade Union, naj se iznebijo povzročiteljev teh neredov, toda niso se ozirali na to. Tedaj sem se odločil, da se poslužim moči. ki jo daje zakon vladi, da si podvrže ekstremiste in osvobodi deželo- njih opasnosti; toda ta politika ie zadela na neomajno opoziciio Trade Union in parlamenta. Tudi vlade posameznih držav so s svojo nenaklonjenostjo povečale težave sedanje situacije. Taka težka gospodarska in ustavna kriza ne more trajati dalje časa. Apeliram tedaj na volilce in pričakujem od njih uvidevnosti mandat, ki mi bo dovolil izvršiti vse potrebno, da se zagotovi vrhovna moč parlamenta in vzdrži red v Avstrajili.* Iz navedenih mest Brucove izjave se jasno vidi, zakaj je avstralska vlada razpustila parlament in česa pričakuje od nove zbornice. Zdaj pa ie treba počakati, kaj bodo na to rekli volilci. IgrnčKu Pariza ? ? Za ljudsko prosveto! Pripravljalni odbor Zveze kulturnih društev za mariborsko iglast. ki se de-finitivno ustanovi 4. oktobra, pripravlja že sedal vse potrebno za to. da se bo Izobraževalno delo v kulturnih društvih mariborske oblasti začelo vršit! takoj v polnem obsegu. V to svrho pa potrebuje celo vrsto predavateljev, odnosno predavateljic ter se zato obrača javno na vse one. ki čutijo v sebi veselje in zmožnost za predavatelistvo, da se prijavijo podpisanemu odboru čim najhitreje. najkasneje pa do gori navedenega občnega zbora. Potrebujemo sledeča predavanja: splošno kulturna, dalje predavanja iz kmetijstva, iz splošne ekonomije, iz živinoreje, iz sadjarstva, iz vinarstva, iz čebelarstva, iz travništva, o gnoju in gnojišču, o davkih in taksah, o agrarni reformi, zdravstvena predavanja o alkoholizmu, o tuberkulozi, o higijeni, predavanja o socijalnih vprašanjih, o ženskem vprašanju, o gasilstvu, o dramatiki, petju in glasbi, zgodovinska predavanja, zlasti o zgodovini Slovanov in Jugoslovenov. o neodrešeni domovini itd. Predavanja bi naj bila kolikor mogoče poliudna. namenjena predvsem kmečkemu in delavskemu ljudstvu. Upamo, da se bodo gospodje učitelji, profesorji, inženjerji. kmetijski strokovnjaku davčni uradniki, zadružni strokovnjaki, glasbeniki in vsi drugi v mnogobrojnem številu odzvali našemu pozivu ter tako pripomogli tudi s svoje strani pri velikem delu za ljudsko prosveto. Vsakemu predavatelju se bodlo efektivni stroški povrnili. Prijave naj se pošiljajo na naslov: Pripravljalni odbor Zveze kulturnih društev za *—>rlborsko oblast, Maribor, Cankarjeva ulica 1. Politične beležke + Dr. Korošec zopet Jugosloven. — Dr. Korošec je na mariborskem shodu klerikalnih zaupnikov dejal: «Ne zahtevajte od nas, da se kot nizkotne in podle izdajice odrečemo svojemu slovenstvu in da postanemo edini žalosten primer, da narod sam sebe izbriše iz zgodovine. Najmanj pa uporabljajte kako nasilje, kajti s tem uničite vsako upanje tudi na prirodno zlitje jugoslovanskih narodov*. Dr. Korošca torej naenkrat skrbi prirodno zlitje jugoslo-venskih narodov, kakor pravi. Boji se torej, da bi ne došlo do popolnega narodnega zedinjenja. VsekakGr velik napredek! Dr. Korošec je žal ostal dolžan še odgovor, kdo zahteva od klerikalcev, naj se kot »nizkotne in podle izdajice* odrečejo slovenstvu in kdo uporablja v to svrho nasilje. Kolikor je znano, se je klerikalcem doslej vedno le očitalo, da se premalo zavedajo slovenstva in da imajo ravno zaradi tega najmanj pravice nastopati kot brani-telji slovenstva, ker so s svojo gonjo proti «prirodnemu zlitju jugoslovenskih narodov* slovenstvu sami največ škodovali. Sicer pa se nam vseeno čudno zdi, kako mora biti dr. Korošec kot slovenski separatist za prirodno zlitje jugoslovenskih narodov. Saj je to »prirodno zlitje* ravnotako nasprotno av-tonomističnemu načelu, kakor bi bilo n. pr. »nasilno zlitje*, ki sploh ni mogoče, ki ga nihče ne zahteva in ki so s! ga klerikalci samo izmislili v svoje po-litično-agitacijske namene. Kljub temu pa ugotavljamo, da se dr. Korošec po-vrača k jugosiovenski ideologiji. Majhen korak je že storil. Četudi se nam zdi, da je pri tem samo namežiknil radikalom, da se da tudi s klerikalno prin-cipijelnostjo barantati, vendar pa ugotavljamo z zadoščenjem, da se doktor Korošec boji. da bi ne došlo do popolnega narodnega zedinjenja, do »prirod-nega zlitja jugoslovenskih narodov*. Po svetu — Vera in boljševizem. Madžarski pro« svetni minister grof Kuno Klebelsberg je na zborovanju v Hajdu«Nanas poudarjal, da med protestanti ia katoliki ni pravza« prav nobene razlike in da bi morali zato oboji skupno nastopiti proti komunizmu. Ta ministrova izjava je precej vznemirila opozicijonalne kroge, ki nameravajo s pra« viti zadevo pred parlament, češ da je aktiv« ni minister nastopil proti drugim priznanim veram. — Novi češkoslovaški poslanik na Duna, ju. Kakor poročajo iz Prage, bo imenovan za novega češkoslovaškega poslanika na Dunaju bivši poslanik v Vatikanu Pallier, ki je bil svoječasno zastopnik češkoslova« ške vlade v reparacijski komisiji. — Komunisti ne smejo v Ameriko. Novi priseljeniški zakon Zedinjenih držav dolo« čuje, da se ne sme noben inozemec, ki iz« poveduje komunistične ideje, priseliti v Zedinjene države. — Stavka tekstilnih delavcev v Indiji. Kakor poročajo iz Bombava, zavzema stav« ka tekstilnih delavcev vedno širši obseg. Do sedaj se je pridružilo stavki nad 45.000 delavcev. — Angleži in Nemci. Nedavno so pred« lagali člani Britanskega mednarodnega in« stituta, naj bi se udeležili tudi ugledni Nem ci razprave o odgovornosti za vojno. Pred« lagali so prof. Delbriicka, Cara iz Halle in Lutza iz Monakovega. Sedaj pa poročajo, da je vodstvo instituta zavrnilo ta predlog svojih članov. _ Rudarska internaclonala. Mednarodni rudarski odbor v Bruslju je sklenil, da se vrši prihodnji mednarodni rudarski kongres 9. avgusta 1926. ali na Pol i skem ali pa v Franciji. V vprašanju priključitve ruskih rudarskih strokovnih organizacij k rudar« ski internacionali je določil odbor posebno delegacijo, ki naj bi potovala v Rusijo, to* da sovjetska vlada noče dati potnega dovo. Ijcnja nekaterim članom delegacije. Zato je odbor ponovno sklenil, da odpotuje v Rusijo prvotno določena dclegacija ali pa nobena. Dopisi DRAŽGOŠE. Naše »Bralno društvo* je v nedeljo dne 13. t m. praznovalo 25-!etnico svojega obstoja. Zahvaljujemo se vsem po-setnikom iz Škofje Loke, Selc, Železnikov, Krope, posebno pa pevskemu zboru iz Škofje Loke, pevovodU e. Adamiču in ustanovitelju društva g. Iv. Stupld, nekdanjemu učitelju v Dražgošah, za podane nam besede, ki bodo rodile enake sadove, kakor jih je rodilo že prejšnje njegovo delo. SP. KAŠELJ. Gotovo ni na svetu kraja, ki toliko trpi radi zvonenja, kakor Zalog in Sp. Kašelj. V slučaju kake smrti zvoni trikrat na dan navadno po 45 minut skozi tri dni. Razen tega se prekomerno »koncerti-ra» zjutraj, opoldne ln zvečer. Ob večjih praznikih prične zvonenje že ob dveh ponoči in traja do sedmih. Tako zvonenje seveda ne vpliva pobožno na človeka, temveč samo razburja živce. Posebno trpijo bolniki. O. župnik v D. M. v Polju, ki je znan kot razumen dušni pastir, naj blagovoli napraviti remeduro. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Prostov. gasilno društvo priredi v nedeljo dne 11. oktobra svojo prvo vinsko trgatev v prostorih hotela Jirvančič v Zidanem mostu. Ker je prireditev namenjena v prid dovršit-ve novega gasilskega doma, najuljudneje vabimo občinstvo, da se Je udeleži v čim večjem številu in s tem podpre naše človekoljubno delo. — Veseličrti odbor. GROSUPLJE. Jutri dne 24. septembra se vršijo pri nas občinske volitve. V dokaz, kakih sredstev se poslužujejo klerikalci v svoji zagrizenosti, naj služi sledeče: V nedeljo dne 20. septembra sem bil priča razgovoru v neki gostilni, kjer le med drugim trdil znan klerikalni prlganjač, da je svet, kupljen za zgradbo šole v Grosupljem, namenjen za Sokolski dom. Potreba je torej, da gre vsak volit klerikalno listo, kajti če zmagajo naprednjaki, bo mesto šole stal na tem mestu Sokolski dom. KeT se kot Sokol ne maram vmešavati v volilno borbo, sem molčal ln se odstranil. VkH se pa iz tega, kakih laži se poslužujejo klerikalci. Prostor za zidanje Sokolskega doma sta nam podarila brata Rus in Javornik; to ve vsak otrok v Grosupljem, Ravno tako ve tudi vsak otrok, da se nahaja ta prostor na vrtu br. Rusa, prostor za zidanje šole pa ravno nasproti, na drugi strani ceste. Čudim se le, da se dobijo še ljudje, M takim lažem nasedajo. Kdor mlsH s svojimi možgani, vidi prozoren namen te aritacije: odvrniti volilce od napredne skrinjice, češ za naš denar kupljeni svet bodo dali Sokolu, ako bodo izvoljeni. Upam pa, da Jim tudi ta sleparji a ne bo uspela. — Sokol. ST. VID-GROBELNO. šolska uprava v 5t. Vidu pri Grobelnem priredi na novem šol. cdrn s pri lažnim sodelovanjem domačih Igralcev in učitelj stva sosednih šol dne 26. septembra ob 18. in 27. septembra ob 16. url Ganglovo dramo «Sto» v prid revne šolske mladine. Pridite v obilnem številu! POLJČANE. Dne 9. septembra je priredila Čitalnica veselico s tombolo, ki je Izpadla nad vse povoljno. Odbor se tem potom zahvaljuje gdč. Gorlčan in dr. Jagodi-ču iz Slov. Bistrice, ki sta požrtvovalno nadomestila dvoje slučajno odsotnih članov v salonskem orkestru, kakor tudi vsem darovalcem lepih dobitkov za tombolo ter prosi, da ostanejo tudi v bodoče naklonjeni Čitalnici! _ Um ii linjoii: »Čudeži morja" Kino «Dvor* Kino «Čudeži morja« Kino »Dvor* pripravlja svoji publiki sen« zacijo, ki ni dotna v družabnem življenju. Topot se bodo živci odpočili od Gajdarove« ga »Pustolovca*, kajti film, ki se gledalcem obeta, se odigrava v vodah Indijskega oce« ana, na dnu morja. Morsko dno je v teh krajih čudovito mnogolično in posebno obil no na flori in favni. Tu živijo v neskaljc nem miru morski psi in ogromni polipi po« leg strupenih jegulj in drugih rib in ribic. Naenkrat poseže v to življenje človek, ki pošlje v globino dva potapljača. Pred naši« mi očmi se vrste dramatični prizori nasko« ka na jeguljo in boja s polipom, ki skoraj ugonobi pogumnega potapljača s svojimi na metro dolgimi tipalkami. Končno vendarle zmaga človek nad živaljo, ki se izvrstno brani na ta način, da se stori nevidno s čr« no tekočino, katero nosi v posebnih žlezah. Film, «Čudesa morja* pa prinaša poleg tega tudi nekaj naravnost gracijoznih pri« zorov, ki dosezajo višek v drznih plavalnih produkcijah simpatične dame Lulu Gratho« ve, ki se potaplja s svinčenimi utežmi na morsko dno samo v plavalnem kostumu brez vsakršnega orožja, ki je potrebno člo» veku v takih globinah. Poleg nje je vrlo simpatičen tudi deček, katerega navduši pri povedovanje o skrivnostih in zakladih mor« ja tako silno, da se skrije v čoln na palubi in tako dospe na cilj svojega hrepenenja, na odprto morje, kjer se vrše ekskurzije v glo* bočino. »Čudesa morja* so sila poučen film, ki je tembolj dobrodošel Ljubljani, ker je od« daljena od morja in njegovih čudes. Mladi« ni bi bilo treba obisk tega filma posebno priporočati. V njem ne bo našla samo raz« vedrila, ampak tudi dovolj poučnosti. «Cu» desa morja* so v pravem pomenu besede kulturen film, in mi ga moremo staršem, vzgojiteljem ia učiteljem najtopleje pripo ročiti. I He Kupite obtočil p! pred 2./10. 5*11 Drago Schwab, Liubliana Rr državne Izpite na tehniški visoki šoii oziroma na visoki šoli tehniške smeri ter imajo torej popolnoma akademsko izobrazbo. Tsje-me od tega pravila so se dovoljevale le v prehodni dobi. Vzlic tej naredbi se pa množe slučaji, da s; neupravičene osebe, v prvi vrsti tujci, ki včasih nimajo niti nižje tehniške izobrazbe protizakonito laste naslov »inženjer«. Domači mženjerji, predvsem oni, ki so pravkar položHj Izpfte, v premnogih slučajih zastonj iščejo službe pri raznih podjetjih, ki zaposlujejo včasih celo take tujce kateri si neupravičeno laste naslov »inženjer« ter jih proglašajo za nenadomestljive »specijaliste« Sploh je izraz »specijallst« v tej ali oni tehnični stroki oni plot, za kateresa se mnoga, pod tujim vplivom sto;eča podjetja skrivajo vselej, kadar se jih po zakonu sili na odpust rnozemcev. katerih mesta naj bi zavzeli domači inženierii. Treba je pa nomisliti da so ti »specijalisti« nekoč tudi bili začetniki. So med njimi tudi taki, ki so pred kratkim šele v Jugoslaviji začeli svojo spe-cijalno k-arijero. Ako se natančnejše preiščejo njihove sposobnosti, se pride navadno do rezultata, da je dotičnemu pod-etju zopet uspelo zaposliti tujca, ki odjeda kruh najmanj ravno tako sposobnemu domačemu in-ženjerju, ki se pod takimi okolnostmi zastonj peha za bero sliržbo in obupuje nad uspešnostjo tozadevnih zakonitih določil. Udruženje jugoslovenskih inženjera i arhitekta s skrbjo opazuie naraščanje težkoč, ki jih morajo premagovati domači rnženier-ji pri iskanju služb v tuzemstvu. Vsi nezaposleni inženjerjj se vabijo, da takoj sporo-če ljubljanski sekciji svoje točne naslove z navedbo stroke, kdaj in kie so položili Izpite. Isto naj store odslej vsi inženjerji, ki postane'« brezposelni in vsi nanovo absol-virani jnženierji. Sekcija Ljubljana neobhodno rabi pregled nezaposlenih domačih ženjerjev v težki borbi za zakonito zajamčene pravice domačinov. Vsi taženjerji. ki dr znajo za neupravičeno uporabo naslova »inženjer«, naj to vselej javijo podpisani sekciji, ki bo zahtevala, da se kršenje zakonite naredbe kaznuje. Udruženje jugoslovenskih inženjera 1 arhitekta — Sekciia Liubljana. Senzacija sodnijskih zaporov v Subotici 2e nekaj časa so ietniški pazniki sodnijskih zaporov v Subotici opazili med skupino nevarnih zlikovcev, ki so bili obsojeni na več let zapora, zelo sumljivo gibanje. Vrh tega so našli kmalu nato dve steni nekoliko navrtani. To je bilo najboljše znamenje, da so nevarni jetniki očividno pripravljali vlom v dvorano, v kateri se nahajalo corpora de licti v vrednosti več milijonov dm-"-:°v, ali pa so hoteli pobegniti iz zapora. Državno pravdništvo in predsednik okrožnega sodišča sta ukrenila vse potrebno, da preprečita vsak poizkus vloma ali beea iz zaporov. V nedeljo zvečer je eden izmed kaznjencev nenadoma poklical jetniške^a stražnika in ga opozoril, da nekdo v neki sobi v tretjem nadstropju pp~<-e-stano prižiga in ugaša svetilko. Jet-niški upravnik je takoi sklical paznike, ki so s puškami v rokah pričeli pregledovati vse prostore sodišča. Ko so se prav na tihem približali dvorani v tretjem nadstropju, v kateri se nahaia-,io corpora delieti. ter odprli vrata, so iih sprejeli streli iz samokresa. Jetniški pazniki so pričeli odgovarjati. Kmalu nato je bilo slišati žvenketanie šip. nakar je nastal v dvorani poDoln mir. Nekdo je skočil skozi okno na sodniisko dvorišče ter oddal tamkaj še več strelov. Ko so prispeli jetniški pazniki na dvorišče. se jim je nudil v enem kotu strašen prizor. Ves v krvi. z zlomlienimi nogami in rokami ie ležal na tleh mlad človek že mrtev. Kasneje se je ugotovilo. da je bil to 23 letni Josip Vizin. ki je bil pred dvema letoma aretiran radi neke velike tatvine. Pri zaslišanju ie izdal vse svoje sokrivce, ki so bili nato pred subotiškem sodiščem obsojen letos vsak na več let težke ieče, on sam pa je dobil samo sedem mesecev zapora. Po prestani kazni je bil izpuščen. To se je dogodilo ravno prve dni tega meseca. Kaj je Vizin pravzaprav nameraval, še ni popolnoma znano. Morda se je Bestija iz St. Silosa roman trgovca z dekleti pride v kino «Dvor». hotel polastiti raznih dragocenih predmetov v dvorani, kjer so spravljena corpora delieti. morda pa je tudi hotel rešiti svoje tovariše, kakor jim ie svo-ječasno tudi obljubil. Ko pa se mu je akcija ponesrečila, je skočil iz tretjega nadstropja na tlakovano dvorišče, kjer si je polomil roke in noge, nato pa si pognal še sam kroglo v glavo. Pri njem so našli dva samokresa, od katerih je enega držal še v roki, dve električni svetilki, ter več vlomilskih predmetov. ena »Jadranska Straža" Glavni odbor »Jadranske Straže* ie pred meseci sklenil, da izda v svrho propagande poseben almanah. Da bi se zasiguralo tiskanje almanaha, je odbor naprosil več agilnih ljudi, da so nabirali predplačila. Enako so storili tudi odbori po drugih krajih. Beograjski odbor je poveri! zbiranje predplačil med drugimi tudi nekemu SpiTU Plavšiču, baje slušatelju pravne fakultete v Beogradu, z navodilom, da pošlie vsak teden obračun. Plavšič je dobil potrebna navodila, pooblastila ter nato odpotoval. Minul je teden za tednom, a od njega ni bilo nobenega glasu. Ker se tudi po treh mesecih ni javil, je beograjski odbor poslal glavnemu odboru v Splitu dopis s prošnjo, naj obvestijo o dogodku policijo. Medtem je policiia prejela tudi že pritožbo administracijo »Almanaha« o Plavšičevih goljufijah. V Vukovnru in Bjelini je zbral baje nad 70.000 Din za »Almanah*, poslal pa ni nobenega denarja. Policija ie takoj obvestila o dogodku vse svoje ekspoziture, nakar ie bil Plavšič že meseca aprila aretiran v Prijedoru in izročen srezkemu poglavarstvu, ki pa ga je kmalu izpustilo. Od tedaj je izgini! vsak sled za njim. Izsledili so ga šele te dni v Dubrovniku in ga ponovno aretirali. Prepeljali ga bodo v Sarajevo, ker je tudi tamkaj nabiral predplačila za »Almanah*. Po zaslišanju izniče nepoštenega študenta sodišču v Beogradu__ Ukradena žena - izgubljeni mož Sledeči humoristični dogodek se je dogodil v nedeljo na beograjski policiji. «Gospod, meni se je pripetila strašna stvar*, je rekel v silni razburjenosti elegantno oblečen gospod srednjih let, ko je ves preplašen in prestrašen planil v pisarno dežurnega policijskega urada. »Sedite, da se umirite, pa mi povejte stvar«, je odvrnil uradnik, ponudivši neznanemu gospodu stol. Šele, čim se je vsedel, je gospod pričel nervozno: »Ukradli so mi ženo*. — «Kako to?», se je začudil uradnik. — «V resnici, naravnost na drzen način. Dospel sem zjutraj iz Subotice. Takoi po prihodu sem odšel v najbližjo brivnico. Moja žena ne pozna Beograda. Da se ne izgubi. sem ji naročil, naj me počaka. Ko pa sem prišel iz brivnice, o njej ni bilo ne duha ne sluha.* «Bože moj, najbrže je šla gospa v kako bližnjo kavarno, da vas tamkaj počaka*, je pripomnil uradnik. — »Nikakor! Brivski pomočnik, ki je bil pred vrati, mi je namreč rekel, da je žena odšla z dvema mladima gospodoma. Jaz nimam v Beogradu nobenih znancev, še mani ona.» — »Dobro*. ga ie prekinil uradnik. «Morda pa je vaša gospa sama hotela z dotičnima gospodoma*. — »Oprostite, poznam svoio ženo. To .ie absolutno nemogoče. Njo je najbrže kdo prevaral.* Videč, da bi mogla biti stvar vendarle komplicirana, je uradnik vprašal gospoda za njegovo ime in popis njegove žene, poklical nekaj policijskih agentov, in naroČil, naj takoj poizvedujejo po mestu za ukradeno ženo, gospoda pa ie prosil, naj se vrne okoli poldne. Agenti gosne niso našli in tudi ni bilo potrebno, da bi jo iskali. Že uro kasneje je prišla namreč k istemu uradniku elegantno oblečena dama z rmenim klobukom in s črnim svilnatim plaščem. Tudi ona je bila silno razburjena. — Elektrifikacija spodnjega Ptujskega polja in vzhodnih Slovenskih goric Pri ravnateljstvu falske elektrarne v Mariboru so se v petek sestali zastopniki mest Varaždina, Čakovca in Ormoža, trga Središče (ljutomerski trg slučajno ni bil zastopan), kmečkih občin v tem okolišu in Zadružne zveze v Celju kot organizatorice zadružnih elektrarn. Sestanek je imel namen, uvesti s Falo pogajanja radi podaljšanja falskega daljnovoda čez spodnje Ptujsko polje (Sv. Marjeta), Veliko Nedeljo, Ormož, Središče, Nedelišče in Čakovec do Varaždina. Videlo se je, da je pri Falski elektrarni in pri reflektantih mnogo interesa in dobre volje za ta važen gospodarski projekt. Fala bi šla do Varaždina z napetostjo 35.000 voltov, od transformatorjev v Ptuju, Ormožu in Čakovcu bi se napravili daljnovodi z 10.000 volti za dovajanje toka v kmečke občine, katerih pride 21 za elektrifikacijo v poštev. Ljutomerčanl in Kri-ževčani želijo, da bi se napravil iz Ormoža še za njih stranski vod. Ako se pomisli na velike ugodnosti, H jih nudi elektrifikacija mestom in vasem, bi bilo le želeti, da bi se ta lepi načrt čimpreje uresničil. Kakor Ču.iemo, je tvrdka Jugo-Siemens že izdelala načrte za daljnovode kakor tudi za krajevna omrežja na tej progi. Odkod draginja in konkurenca Prijatelj lista nam piše: Samo mak> poglejte t« dni po LJubljani }n po drugih mestih. Sami dunajski potniki se podijo okoli ln vlaki kar odmevajo od dunajskega dialekta. V splošnem sicer nimamo ničesar proti Dimajčanom, kot dobri državljan} pa precej. Ta-Ie zanimiv pogovor tmo slišali pred-včera:šnjrm v vlaku: Dva potnika se pogovarjata, kako gredo posli. Oba s« hvalita, da delata tmenitne kupčije. Imenovala sta znane trgovce ln naStevala naročila. Trgovinsko pogodbo z Avstrijo smatrata za sebe zelo ugodno tn pravita, da Je treba kovati železo, dokler }e vroče. Dobro nam je delo, ko jeeden tožil, da Je trgovec X unzu-gSnsrlich«. Ni hotel ničesar kupi«, ker se j« postavil na stališče, da se ta roba ralelnje doma. Vsa čast mu! Pogovor se rasuka aa tihotapstvo, ki Je relo razširjeno na škodo soMdnth ta poštenih trgovcev, ki pošteno plačajo carino, davke tn drago državi, zato pa jfh nesolidna trgovina drugih ubija. Tliotapstvo Je oreaflfrfrano na dva načina: Po enem na-Jano tihotapijo robo preko naše severne n 11, 3, X 5., 6, M 8. in 9. url »Oprostite mi gospod, izgubila sem svojega moža*, je rekla. Uradnik je takoi razumel, da je to ista gospa, ki jo išče njen mož. »Jako dobro*, je pripomnil. «vašega moža smo že našli. Povejte mi samo, kako ste ga izgubili?* Gospa je takoj pojasnila slučaj, iz katerega je razvidno, da je postala žrtev brezposelnih beograjskih postopa-čev. — «Čakala sem*, je rekla, «svoie-ga moža, da pride iz brivnice. Nenadoma se mi približata dva mladeniča in me vprašata vljudno, koga čakam. Nič hudega sluteč, sem iima pojasnila, da čakam na svojega moža. da se obrije.* — «Za božjo voljo, gosoa* sta odgovorila «on je šel ravno skozi zadnja vrata. Tu je samo vhod, na nasprotni strani pa izhod*. Verjela sem jima. Ker sta se mi ponudila, da mi pokažeta izhod, sem šla za njima. Hodili pa smo potem toliko časa. da bi mogli priti najmanj petkrat okoli poslopja, v kateri se nahaja brivnica. To se mi je zdelo zelo sumljivo. Končno sta me speljala v neko veliko novo hišo. Ker sem zaslutila. da si hočeta najbrže dovoliti kako nespodobnost, sem pričela kričati na pomoč in zbežala. Neki dobri človek mi je potem pokazal, kje je polic^r* «Prav dobro, gospa, vse je v redu! Kmalu pride vaš soprog*, jo je pomiril uradnik. Ze čez pol ure je vstopil nien mož. čim je zapazil v pisarni svojo ženo. je padel uradniku naravnost okoli vratu. «Kakor sem rekel, najbrže so si kaki malopridneži dovolili z vašo gospo neprijetno šalo*, je pripomnil uradnik. — «Kako šalo?*, je odvrnil gospod. »Zahvaliti se imam samo Bogu ln beograjski policiji, da ie moja žena rešena. Či-tal sem namreč v listih, da obstoji tu organizirana tolpa trgovcev z dekleti. Lasje so se mi ježili že samo pri mislih, da bi mogla biti moja žena v njihovih rokah!* Sah Splošen turnir. V pondeljek, 28. t. m. se prične v Ljubljanskem šahovskem klubu splošni turnir, ki se ga sme udeležiti vsak, k; še ni igral v nobenem Hubovem turnirju, ali še ni v splošnem dosegel 50% dosegljivih točk. Žrebanje le vrši v soboto, 26. t. m. ob 19. v kavarni Evropa. Prijavnfea znaša 10 Din kavcija 10 Din, ki se po končanem turnrrjti vrne. Nagrad pri tem turnirju ne bo. Prijave sprejemata g. blagajnik Iskra in tajnik. R. Mrzlikar v~ak dan od 18. naprei v Evropi. — Danes o« vrSe na igralskem večeru 2—3 slepe partije gg. Jerošcva C. Vidmarja in Demovška s poljubnimi šahi-, sti. Poleg teh resne in brze partije. Tromatch Jerošov-C. Vidinar-Dernov-šek. 7. partija Dernovšek-Jerošov ie končaJa v prid prvega, osmo partijo C. Vidmar-Der-novšek je dobil Dernovšek, ki od tn dalje v matehn vodi, 9. partijo Dernovšek-Vid-mar, je dobil Vidmar. Stanje: Dernovšek 4. C. Vidmar 3K, Jerošov \ Igrati imajo še: Dernovšek eno, C. Vidmar dve, Jerošov tri partije, ki jih pa mora dobiti vse, ako hoče biti prvi. KINO IDEAL Kdor želi v filmu videti mnogo pikantnosti luksuza in elegance, naj si ogleda najmo* dernejši film „Grešnicau Film je nemške produkcije s simpatičnimi igralci Alf Blutccher. Gertrud \Velckcr tn Olga Belajeff. Predstave popoldne: ob 3., 'A 5., 6., K 8. in 9. uri. Oarao 7a ^knlsM Tabor! ki nosi naslov «Weland*. katerega je pisatelj zgradil na motivu kovača W:elanda. »Prodana nevesta« v Gradca. Gledališče v Gradcu ima sedaj na sporedn Mas-senetovo »Manon« in Smetanovo »Prodano nevesto«. Berlinska Mestna opera, bivša Nemška opera, ie otvorila svojo novo gledališko sezono z Wagnerjevimi »Mojsterskimi pevci norimberškimi«, kjer sta pela pod taktirko dirigenta Walterja barltonist dr. Schippei ta Lotta Lehmannova. Simfonični cikel Gustava Mahlerja pripravlja dunajski «Tonkiinstlerorchester». Vse kompozicije prideio na vrsto v letošnji glasbeni sezoni. Kongres za glasbeno estetiko se bo vršil dne 18. in 19. oktobra v mestu Karlsruhe na Nemškem. H. Beri bo predaval o klasicizmu ta o romantiki v glasbi, P. Bekker o materijalni podlagi muzike, E. Krenek pa o sodobni glasbi Vršili se bosta tudi dve slav nostoi predstavi: \Veberjev «Oberon» ter Brucknerjeva maša v F-molu. Film poln pikantnosi! »Grešnica' danes in ivtri v kino »Ideal* ELITNI KINO MATICA Tatafon Stav. 134 Umetniški orkester »vira pri vseh predstavah. Čisto Suzano ali M štsv. 6 Veseloigra v 6 dajanjih po geslu: ,Ce oče s svojim sinom krokat gre" Predstave ob 4., «/26., '/»8. in 9. nri. Kulturni pregled Čitalniški oder t Šiški: Ženitev Razveseljivo dejstvo je. da naši gledališki dfletatrtski krožki — na čelu Jim v tem oziru posebno zaslužni Šentjakobsk' oder — prj svojih uprizoritvah ne segajo več po puhlih in neokusnih burkah m drugem umazanem šofftdn, temveč da kažejo tudi v izbiri repertoarja že dokaj več stresla in estetskega čuta kakor nekdaj. Dvole stvari Je, ki opravičujeta delo » obstoj gledaliških dile-tantov: gojitev leposlovja in materinega Jezika. Kjer teh dveh stvari ni, tam tudi di-letantom ni treba prizanašanja. ČitataKki oder v Šiški le vprizori! v nedeljo 19. t. m. slovito Gogoljevo tridejanko »Ženitev«. Uprizoritev Je bila razen nekate rth površnosti dostojna }n z razumevanjem podana. V splošnem so predstavijalke ženskih vlog nekoMco zaostajale za moškimi. S posebno vnetno m rutino se je sukal Koč-karjov, ki je s svojo temperamentno igro prav nazorno vteiesi! z vsemi hudiči pretkanega mešetarja. Nekoliko medlejše Je vplival nerodni samski copat Podkoljesta. b je Ime! poleg Iskre vihravosti Kočkarjova Se Hak težavno stališče. Pa $e vloge ni znai Precej osebnih pot« sta pokazala za- valjeni eksekutor Jajčnik ki gizdava oficirska limona Anjučkin, sicer dobro Agato Ti-honovno je včasih motila nepotrebna sentimentalnost, Tekla Ivanovna se je s krčevito zgovornostjo prekopicavala v podvo-dniškrh poslih, vsi drugi: tetka Panteleimo-nevna, kvasač Ževakin, lenoba Stepan, je-cavi Statikov so se več ali manj z uspehom zlomili v ospredje. Režija vestna, Ie v izbornth prizorih preveč popustljiva. Posamezne maske so bile za čitalniški oder premočne. Da igralci ne znajo vlog je skrajna netaktnost napram delu, kolegom m občinstvu Za podobne malomarnosti tudi pri diletan-tlh ni opravičbe. Tudi jezikovna strani je posvečati več pozornosti, sicer so vse predstave brez pomena. Od resnih diletantskih krožkov pričakujemo ne samo zabave, temveč tudi koristi in pouka. D. N;egoševa proslava v beograjskem gledališču. Včeraj, v torek zvečer se je vršila v beograjski drami proslava pesnika Petra Petroviča Njegoša. Predavanje o Njegošu — mislecu je imel publicist Dušan Nikclaj« vič, nakar so sledile recitacije odlomkov iz »Oorskera venca«. Potem je bila apoteoza Domače vesti * Iz finančno službe. Inšpektor finančne kontrole II. ras. v Ljubljani, g. Mihajto A m o n, je Imenovan inšpektorjem finančne kontrole I. razreda kat. H, prva stopnja. * Izpremembe v državni službi. Kakor Javljajo »Služben« Novtae«, sta na predlog ministra prosvete trajno upokojena dr. Valentin Komu, ravnatelj III. realne gimnazije v Ljubljani, ln dr. Fran Kropdvnik, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani. — Imenovana sla: Peter Segvič za upravnika pri skladišču nepredelanega tobaka v LJubljani in Fran Hinteriechner za šefa sekcije sa vz drža vanje železniške proge v Novem mestu. * Dodatki za rezervne oficirje. Ministrstvo vojske In mornarice je odredilo, da se dodatki za kurjavo to za slugo izplačujejo le onim rezervnim oficirjem, ki so vpoklicani na orožne vaje, katere trajajo več kakor dva meseca. * Himen. Danes se poroči na Brezjah g. Slavko Gričar, marljivi odbornik kr. org. SDS v Kranju, z gospioo Maro Š e g u-lovo iz Kranja. Bilo srečno! * Ivan Majdlč f Petefcli teden je umrl v beograjski bolnici, g. Ivan Majdič, uradnik generalne direkcije dTžavnih železnic v Beogradu, eden najsposobnejših slovenskih želiezniSkih uradnikov, orgajnizatorični talent, idealen, skromen in tih delavec. Vsakdo, ki ga je poznal, mora to potrditi, čeprav ni prejel nikakega plačila za svoje delo. Zapostavljanje! oni je sicer močno grenilo življenje vendar pa ni klonil duhom V neumornem delu za državo in očetovski skrbi za svojo družino je našel vedno uteho. Pred prevratom je služboval v Trstu in se že tamkaj živahno udejstvoval v vrstah na-oijonalnih železničarjev. Po prevratu pa je bil kot tajnik ZJŽ duša takratnega nacijonai-nega delovanja. Kot značajen človek ni bil eden tisti!., ki vsak trenotek menjajo svoje mišljenje. To ga ie dvigalo visoko ln mu ohranilo dober spomin v vrstah našiih železničarjev tudi še potem, ko Je 1923 odšel iz Ljubljane v Beograd. Njegovo truplo so pripeljali iz Beograda v LJubljano {n potem v Kamnik, kjer so je položili k večnemu počitku. Na zadnji vožnji iz Beograda ga je spremljalo nekaj tovarišev iz generalne direkcije, od LJubljane naprej pa številni zastopniki direkcije in postaj, na čelu jim direktor dr. Borko in načelnika Arko in Vidic, ter mnogobrojno uradnfštvo in uslužbenstvo Godba in pervski zbor železničarjev glasbenega društva »Sloga« sta mu zaigrala oziroma zapela žalosttake v zadnje slovo. Naj bo gorečemu Jugoslovanu, neumornemu delavcu na ureditvi naše železniške uprave in nekdanjemu neustrašenemu borcu pri organizaciji narodnih železničarjev — lahka domača kamniška žemljica! * Smrtna kosa. V Gradcu je umrla v pon "deljek po dolgotrajni in težki boleznj gospodična Justina S c h w i n g e r, učiteljica na Viču pri Ljubljani. — V pondeljek je umrla v Mariboru v starosti 19 let gdč. Herma Bobek, hčerka vladnega pristava v p. Mihaela Bobka, gojenka ženskega učiteljišča. Pogreb se vrši danes, 23. t. m. ob 13. it mrtvašnice v Pobrežju. — V Ljubliani je umrl včeraj v starosti 55 let, g. Leopold Spreitzer, strojevodja v pokoju. Zapušča vdovo in 3 otroke. Pogreb bo v četrtek, ob 14. uri iz Dunajske ceste št. 66. na pokopališče k Sv. Križu. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! * Beograjska vremenska napoved. Da ustrežemo želji mnogih čitateljev glede izpopolnitve naših vremenskih poročil, bomo objavljali od danes naprej tudi vremenske napovedi, ki jih izdaja za vso državo beograjski meteorološki institut * Vojni Invalid, 100% delanezmožen (ima obe nogi amputirani visoko nad kolenom), oženje«, oče 7 nedoraslih in šoloobveznih otrok (najmlajši ima 7 mesecev), žena bo-lehna, brez vsakega premoženja, z mesečno invalidnino 122.50 Din, žrvi v največji bedi in se obrača zato na usmiljena srca. Hvaležno sprejme vsak, tudi najmanjši dar, bodisi v gotovini, obleki za njega samega ali šoloobvezne otroke obojega spola, ali v živilih. Naslov: Alojz Romšak, Gojzd 22 p. Kamniku. * Usposobljenostne preizkušnje za osnovne šole se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 6. novembra ob 8. zjrtraj. Pravilno opremljene prošnje za pripustitev k usposobljenosti preizkušnji se raj predlože po šolskem vodstvu pravočasno srezkemu nadzorniku, da bodo najpozneje do 25. t. m. v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen, se bo pravočasno obvestil, posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Izpraševalna ktmrsija za osnovne šole v Ljubljani. 4 Deželane. ki pridejo po opravkih v Ljubljano, opozarjamo, da si ogledajo vele-fcteresantno športno in skavtsko razstavo v prostorih velesejma, ki Je odprta vsak dan od 1. do 6. popoldne. Razstava nudi celotni pregled športnega razvoja ter Je v vsakem oziru zelo zanimiva. Vstopnina je le 3 dinarje za osebo. Ob nedeljah je odprta ves dan. * Skupščina žnpe Izvidnikov in planlnk za Slovenijo se vrši dne 4. oktobra ob pol 10. na realki v Ljubljani. Vsi člani in njihovi roditelji najvljudneje vabljeni! fjMflB če ne verjamete, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) »ključ" traja kakor Štirje pni dragih^ Zato kupite eden par la pre-< pri&Jto k. Dobivajo te M * Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan 23. oktobra t. 1. H. javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbe lesenega mostu čez Savo pri Boh. Bistrici v tiru deželne ceste I. vrste Bled-Boh. Bistrica. Podrobnejši podatki so razvidni fz razglasa v »Uradnem Mstu.« * Elektromonterski tečaj. Strokovna zadruga koncesijoniranlh elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani bo tudi letos sporazumno z ravnateljstvom Tehnične srednje šole v Ljubljani priredila tečaj za elektro-monterje. V to svrho se je interesentom zgksitl v nedeljo, dne 27. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne pri zadružnem naoelstvu (L Jubljana, Lepi Pot št. 12.). * Stoletnica LeonhardUevega črnila. Znane svetovne tovarne črnila Aug. Leomhardi v Draždanih in Podmoklu (Bodenbach a/E) na češkoslovaškem katerih proizvodi so po vsem svetu priljubljeni in iskani, slaviio stoletnico svojega obstanka. Redka obletnica se bo obhajal svečano, ali najvažnejši dogodek za naše kraje je ustanovitev take tovarne v Jugoslaviji. S sodelovanjem tovarne Penkala v Zagrebu Je uredila tvrdka Leon-hardj moderno tovarno, a izdelovanje vodi njen ugledni kemičar dr. von Haasy po izvirnih receptih. 1871 * Prisiljeni v duhovskl stan. Marsikje se ravnokar odigrava tragedija, da morajo maturanti pod pritiskom staršev in sorodnikov proti svoji volji v semenišče. Od več strani smo že prejeli tozadevna poročila s pozivi, da je treba kaj ukreniti za take mlade ljudi. Talentirani, pošteni mladeniči, ki si drugače ne morejo pomagati, naj se obrnejo na tajništvo SDS v Ljubljani. * V Beltincih v Prekmurju prične dne 15 oktobra gospodinjski tečaj, ki bo trajal 10 tednov. Učenke, ki želijo biti sprejete v tečaj, naj se javijo takoj pri vodstvu sester Sv. Krfža v Beltincih. * Cesta od Mozirja do Solčave je sedaj popolnoma popravljena iii prenovljena sta tudi oba mostova med Solčavo in Logarsko dolino. Piskernikovo zavetišče Je odprto celo leto in je torej dobro preskrbljeno za prijatelje narave. * Nov most Sušak-Reka. S Sušaka javljajo, da je definitivno odobren načrt za gradnjo velikega mostu, ki bo posredoval promet med Sušakom in Reko. Mestna občina Sušak se je na gradbeno ministrstvo obrnila s prošnjo, da se z gradnjo omenjenega mostu kakor tudi z gradnjo novega kolodvora na Sušaku takoj prične. * Prvi Jesenski dan. Danes popoldne stopi Solnce v znamenje Tehtnice, dospe zopet do ekvatorja in novič izenači dolgost dneva in r«oči. Z današnjim dnevom se pričenja jesen. Vsak dan se nam solnce več minut prej skrije za go-re in se tudi zjutraj pozneje pojavi na obzorju. Listje pada z dreves in hladni vetrovi nam oznanjajo jesen. Ptice selivke nas zapuščajo, cvetke umirajo v nočnem hladu. Vendar upamo, da nam jesen še prinese vrsto lepih solnčnih dni, predno nastopijo rezki jesenski vetrovi. * Usodna božja pot. Posestnik in gostilničar Anton Tomšič iz Velike Račne na Dolenjskem se je v soboto podal na božjo pot na Križno goro pri Ložu. Ko se je v nedeljo vračal domov, ga je zadela blizu Velikih Lašč kajp ter je na cesti obležal mrtev. * Prerokovanje — nese. V Novem Selu v Banatu se je pojavil pred leti postaren mož, ki je kmalu zaslovel v vsej okolici. Prerokoval je kmetom bodočnost ter si s tem ustvaril vir velikih dohodkov. Danes je ta prerok lastnik dveh velikih hiš. Prerokovanje pa mu donaša čim dalje večje dohodke. Iz vseh krajev prihajajo ljudje, zlasti mnogo žensk, da jim prerok za drag denar otvori pogled v bodočnost... Vse to se dogaja še v 20. stoletju. Film poln pikantnost! B danes in jutri v kino «Ideai» * Vlom v poštni urad. Doslej neznani zlikovci so vlomili v poštni urad v Kotlah pri Guštanju ter odnesli 55 Din, to je vso gotovino, ki se je nahajala v poštni blagajni. Se isto noč so zlikovci vdrli tudi v trgovino Zolije Črešnar ter pokradli večio množino raznega blaga. Škoda znaša približno 3300 Din. O tatovih nobenega sledu. * Pobalinstvo. Pišejo nam: Cesta v Savski dolini od Zidanega mosta do Krškega je v avtomobilskih krogih — zlasti za nočne vožnje — na slabem glasu. Številnim avto-mobilistom se je že ponovno dogodilo, da so nenadoma naleteli na ovire, ki so jih zlobneži položili r.a cesto, bodisi vrsto debelih kamnov, bodisi čez cesto položeno drevo ali kaj drugega. Tako je zopet v četrtek 17. t. m. okoli 10. ponoči naletel avtomobil 2 do 3 km nad Božtjansko graščino sredi gozda na ostrem ovinku na debelo, preko ceste položeno bruno. Ker te nevarne ovire -radi ovinka ni bilo mogoče opaziti poprej, kakor še le v zadnjem hipu, se je avto z vso silo zaletel vanj. K sreči se ni prevrnil in so ostali potniki nepoškodovani. Pač pa se je močno poškodoval avtomobil in Ima lastnik občutno škodo. Da se morda lažje izslede krivci razpisuje lastnik nagrado 250 Din za onega, ki bi naznanil tega zlobneža in mu to dejanje pred sodcijo dokazal. Nagrada je deponirana v Savinjski posojilnici v Žalcu. Krojaški atelje K. Pučni ic Tavčarjeva uSica štev. 3 najboljše angleško sukno prvovrstno delo. s io iiatopi: »Čudeži morja" Iz Maribora Kino «Dvor» Iz Ljubljane u— Ljubljansko prostovoljno gasilno In reševalno društvo priredi v nedeljo dne 4. oktobra svojo tretjo veliko vinsko trgatev v vseh' prostorih Mestnega doma. Ker Je prireditev namenjena društveni bolniški blagajni, prosimo tovariška društva, naj opuste ta dan svoje morebitne prireditve. Dobrohotno občinstvo pa najuljudneje vabimo, da se naše prireditve v čim večjem številu udeleži. S tem podpre naše človekoljubno delo. — Veselični odbor. u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od 15. do 21. septembra se je rodilo v Ljubljani 35 otrok (18 moškega, 17 ženskega spola), med temi 1 mrtvorojenček, umrlo pa Je 12 moških in 13 žensk, skupaj torej 25 oseb in sicer: 4 osebe za boleznijo na srcu, 4 za jetiko, 3 za rakom, 1 za pljučnico, 1 za trebušnim Iegarjem, 1 za krčenjem jeter, 9 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 vsled smrtne poškodbe, 1 oseba pa Je izvršila samomor. Izmed umrlih so 4 ose be dosegle starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih sta oboleli 2 osebi: 1 na griži, 1 pa na davici. u— Umrli v Ljubliani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Josipina Ko-plevska - Konovalova, roj. Štetkova, zasebnica, 48 let. — Stanko Kolander, rejenec, 2 leti in pol. — Milena Sojer, hči železniškega uslužbenca, 7 mesecev. u— Nagla smrt. Včeraj dopoldne se Je službeno mudil 47-letni inkasant mestne plinarne g. Ivan Smrek ar v poslopju tvrdke «Impex» na Krekovem trgu št. 10. Nenadoma pa je omahnil ln se zgrudil mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, odkoder se bo vršil pogreb v četrtek ob pol 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Vestnemu uslužbencu bodi ohranjen blag spomin! u— Nesreča s patrono. V Hrenovi ulici se Je pripetila v pondeljek dopoldne težka nesreča. V hiši št. 21 stanujoči Ijudskošol-ski učenec Evstahij Baloh' je dobil cd nekega sošolca napolnjeno vojaško patrono In se igra! z njo. Pozneje jo je hotel preluknjati in izprazniti z iglo. Patrona pa je vsled neprevidnega ravnanja eksplodirala in odtrgala dečku skoro vse prste na obeh' rokah, obenem pa ga še težko ranila na glavi. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. u— Oriuna Št. Jakob - Krakovo-Trnovo poživlja člane in članice na sestanek, ki se vrši dne 26. septembra v gostilni Kavčič, Privoz 4. Dnevni red: razgovor o vinski trgatvi. Udeležba obvezna. 1867 u— Za «DečJI dom kraljice Marlje-j je darovalo društvo učiteljic 2750 Din, od tega 250 Din mesto cvetja umrli učiteljici gdč. Emi Žerjavovi. a^ Nesreča. Včeraj ob 8. uri dopoldne se ie v opekarni v Lajteršpergu ponesrečil pomožni delavec Štefan Kolarič. Stiskalnica mu je prijela desno roko ter mu posnela meso skoro do komolca. Težko ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico. a— Verska blaznost. V frančiškanski cerkvi se je v pondeljek ob 5. url popoldne lotila verska blaznost žene nekega čevljarja iz Jezdarske ulice, 2ena je v cerkvi molila, naenkrat pa je začela govoriti na glas ter se obtoževati raznih grehov. Nesrečni-co so odvedli iz cerkve ter jo izročili v domačo oskrbo. Iz Celia v e— V spomin dr. Josipa Serneca. Da proslavi spomin rajnega g. dr. Josipa Serneca je upravni svet Posojilnice določil za dobrodelne namene 10.000 Din. Člani upravnega sveta gg. Diehl, dr. J. Hrašovec, dr. M. Hrašovec, Lilek, Smertnik, Strupi, dr. J.' Vrečko in dr. Dr. Vrečko so pa skupaj naklonili za isti namen !000 Din. Iz Trbovelj u— Tat v stanovanju. Kuharica Neža Stupica, uslužbena pri neki rodbini v hiši št. 5 v Jegličevi ulici je dobila te dni v svoji odsotnosti prav neprijeten obisk. V njeno sobo se je s ponarejenim ključem utihotapil nepoznan uzmovič, odprl njen kovčeg ter ji ukradel iz ročne torbice 211 Din gotovine. u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 4 telesne poškodbe, 1 nezgoda, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 izgred v gostilni, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek lepljenja lepakov na prepovedanih mestih, 3 prestopki cestnega policijskega reda in 3 prestopki avtomobilskih predpisov. u— Nezgode kolesarjev. Kljub neštetim opominom nekateri kolesarji še vedno vozijo po prometnejših ulicah v mestu z največjo naglico. Ni čuda, da so nesreče skoro na dnevnem redu. V Dalmatinovi ulici Je v pondeljek pred hišo št. 1 Ignac Gabrov-šek iz Šiške podrl na tla postrežnico Jsrico Snoj in se je ta precej poškodovala po rokah ter nogah. — V nedeljo dopoldne je neznan kolesar povozil in težko poškodoval pred staro cukrarno na Poljanskem nasipu 5-letnega zidarjevega sina Antona Jureči-ča. Dečko je pri padcu dobil težko rano na glavi. — V pondeljek dopoldne sta se zaletela pred glavno pošto s kolesi dva neprevidna voznika ter poškodovala drug drugega. x t— Lep uspeh Trboveljčanov v Hraslnu ku. Preteklo nedeljo je vprizoril dramatič« ni odsek trboveljskega Sokola v hrastni« škem Narodnem domu igrokaz «Revolucij« ska svatban. Prostorna dvorana je bila raz« prodana in igralo se je tako živahno, da so bili navzoči naravnost vzhičeni. Konzorciju Narodnega doma v Hrastniku je treba če« stitati k prireditvi, ki je naklonila precej« šnjo vsoto v prid Narodnega doma, ognji« šča vseh naprednih kulturnih društev. t— Delovanje podružnice Zveze bivših vojakov. Danes v sredo, se bo vršila v Prav dičevi gostilni ob 7. zvečer odborova seja podružnice Zveze bivših vojakov iz svetov« ne vojne. Udeležba je za vsakega vabljene« ga strogo obvezna; razen če dokaže, da je službeno zadržan. To pa zato, ker je dnev« ni red izredno važen: stališče do invalidske organizacije, organiziranje zaupniškega apa« rata po revirjih, ustanovitev podpornega fonda itd. Podružnica Zveze šteje dosedaj okoli 300 članov in je zbrala v kratkem ča« su svojega obstanka samo na prispevkih 5371.50 Din. Največjo podporo je naklo« nila TPD., ki je sporočila odboru, da bo izplačala za postavitev spomenika v svetov« ni vojni padlim Trboveljčanom 10.000 Din kakor hitro bo ta zgrajen. Zbrani denar se naloži v obe trboveljski hranilnici. t— Za zboljšanje šolskih razmer na Voj di. Na sestanku medstrankarskega odbora, ki se je vršil te dni, je referiral predsednik g. Robert Plavšak o poteku znanega akta o novi vodenski šoli, o katerem je »Jutro® že poročalo Sklenilo se je do konca se p« tembra sestavi memorandum, ki ga bodo podpisali zastopniki vseh političnih skupin v Trbovljah in ga bo izročila posebna de« pucija v roke g. velikega župana. Živahno se je debatiralo o tem, da se gnete 1000 otrok v 12 razredih in da traja poldnevni pouk od 8. do 12. oz. do 1. popoldne in od 1. do 5. oz. do 6. zvečer. Vrhu vsega se je odvzela otroškemu vrtcu ena soba, tako da ima otroški vrtec sedaj samo eno sobo, v kateri se stiska okoli 130 otrok. Na obeh straneh dosedanje šole so rudniški hlevi, iz katerih izhlapevajo razni smrdljivi plini. Da ni tod okoli miru, je tudi razumljivo. Tako so higijenske razmere pod vsako kri« tiko, kajti o zračenju ni govora po vsem tem. Ker je električna razsvetljava slaba, si kvarijo otroci tudi oči. Pa tudi glede morale ni vse v redu, ker zapuščajo otroci pozimi šolo pozno zvečer in odhajajo do« mov po samotnih potih brez nadzorstva, kar gotovo ni v prid moralne vzgoje. t— Nezgoda pri delu. V bolnico se je mora! zateči Miha Ivšek, rudar na vzhod« nem okrožju, ker mu je padel na desno no« go velik kos premoga in mu jo občutno po« škodoval. Iz Primorja na veieseimu v paviljona .,H" Clsioia Je predeogoj lepote! Danes smo si na tesnem, da je treba iskati uničevalce lepote edino le v umazanih snoveh, ki kljub umivanju z vodo, milom, alkoholom itd. ostanejo v malih kožnih luknjicah. V Parizu delajo po bstnem receptu svoj čas svetovnoznane pevke Adeline Patti emulzijo, ki se vleze tudi v najmanjše gube in tako ohrani polt svežo in mlado do pozne starosti. Ta Visagine Adelina Patti se dobi po ceni Din 30'— za steklenico v vsaki lekarni, drogeriji in Darfnmeriji. Glavna za^a za Jugoslavijo: ZAGREB. GAJEVA ULICA 8. [I izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali Din 90 za posamezni zvezek. Naročila sprejema in oddaja že prvi zvezek založnica Za« družna gospodarska banka v Ljub-422-« Ijanl in njene podružnice. HSHHl5HHHSH2HH5IGa * «Edinost* je bila včeraj zopet zaplenje« na, ker je (pod naslovom «Čudne stvari«) priobčila poročilo o nedeljskih dogodkih v Dobravljah pri Ajdovščini. Tamošnji šport« ni odsek oBralnega in pevskega društva® je namreč nameraval na svojem igrišču pri> rediti športno tekmo. Ko so člani in udele« ženci v povorki korakali na igrišče, jih je ustavil orožniški poročnik iz Ajdovščine in jim očital »revolucionarno početje®, ter ta« koj dal aretirati dva sportaša. In zgolj ra« di suhega poročila o tem tragikomičnem dogodku je bila «Edinost» zaplenjena v ce« loti! * Dijaška kuhinja v Gorici. V Gorici de« luje več srednješolskih zavodov, katere ob« iskujejo slovenski dijaki: gimnazija, realka, učiteljišče, trgovska šola, obrtna šola itd. Ker se nahaja naša mladina v slabih denar« nih razmerah, so slovenski rodoljubi usta« novili Dijaško kuhinjo, institucijo, ki je ob stojala že prejšnja leta. Dijaška kuhinja bo nudila dijakom hrano po znižani ceni. De« narne prispevke in prošnje za sprejem je nasloviti na «Dijaško kuhinjo« v Gorici, ulica S. Giovanni, 7/1. «Glasbena Matica» v Trstu otvori tudi letos svoje tečaje za klavir, gosli, solopetje, orgle, gregorijansko petje, liturgiko, harmo« nijo in kontrapunkt, kompozicijo in zgodo« vino o glasbi. Vpisovanje v tečaje se vrši v Trstu, ul. Torre bianca, št. 29/1. Učenci morajo plačevati učnino, katere so gojenci oproščeni le v izjemnih slučajih. * Pevsko in glasbeno društvo v Gorici bo imelo dne 2. oktobra redni občni zbor, na katerem se bo volila nova uprava društva. Zagrebška opera pripravlja izvirno opero Frana Lhotke »Morje«, delo ki je bolj koncertnega nego opernega značaja. * Persekudje v Idriji. Dne 15. septembra je bilo v Idriji več hišnih preiskav. Orožni« ki in miličarji so budili ljudi iz spanja in pregledovali j?. I. B. 3« na npravo »jutra«. 2S657 BJagajničarkn iiče mesto z večletno prat-so in dobrimi spričevali v kaki boljši restavraciji ali kavarni. Dopise pod »Zanesljiva 11661« na upravo »Jutra«. 23817 Absolventinja trgovske šole, želi vstopili v pisarniško podjetje ali kot blagajniffarka. Gre ev. tndi nekaj časa brezplačno. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiva 11803« na unravo »Jutra«. 24003 Šivilja pomočnica išče službo pri boljši šivilji. če mogoče • hrano ln stanovanjem v hiši. Gre tndi izven Ljubljane. — Cenjene ponudbe na npravo »Jutra« pod »Šivilja — pomočnica«. 28990 Perfektna vezilja mlajše dekle, vešča šivanja. išče službo k otroku boljše rodbine. Opravlja — lahks hišna dels. Cenjane ponudbe na upravo »Jutra« pod »Poštena 11796«. 23999 Iščem mesta kot plačilna natakarica v boljšem lokalu v mestu ali na deželi. Imam večletno prakso. Ponudbe pod »Plačilna« na upravo — »Jutra«. 23968 Mizarski pomočnik izurjen v pohištvenem in stavbnem mizarstvu, ISče dela za takni. — Karel Unterleehner, Mislinje. 218SC Ženska srednjih let, želi službe, najraje pri boljši majhni družini p.li pri starih zakoncih. če mogoče izven Ljubljane. Ponudbe pod »Poštena 97« ua upravo »ou-tra«. 23983 Nemščino poučuje po najboljši metodi izkušen učitelj. — Pisma pod »Uspeh garantiran« na upravo »Jutra« — 23749 Čebulo in krompir na drobno in debelo, nudi najceneje Jos. Lah, Velika Nedelja. 23S00 Kupci! Preskrbi se več vagonov otrešenih jabolk za mošt, zdravo čebulo, orehe z mehko lupino in vsakovrstni fižol. Zanesljivi re-flektanti, za cel vagon, se prosijo, da takoj naznanijo plačilo navedenega blaga. Naslov v upravi »Jutra«. 2374S Izurjena šivilja se priporoča na dom. Naslov v upr. »Jutra«. £3970 Gostilniška kuharica samostojna, Išče službe. — Naslov: P.ober. Maribor. — Slovenska ul. 22. 23977 Zidarski nadzornik z večletno prakso in ver ziran v pisarniških poslih, želi službe. Naslov v npr. »Jutra« Maribor pod »Nadzornik«. 23978 Šivilja za fina in navadna dela, gre za nizko ceno šivat na dom. Naslov pove nprava »Jutra«. 23941 Dekle Steno, IS let staro, u ležele. išče meFto vafenke pri šivilji. Ponndbe na A. Svigeli, Karlovska cesta 22, dvorišče. 23954 pol de: Perica išče dela po hišah. Poiz-ve se pri Pavlino, Ev. Petra nasip 53. 23943 Nemščino italijanščino in klavir poučuje gospodična. Naslov v upravi »Jutra«. 23944 Kontoristinja zmožna nemške stenografije stro:episja ter znanja slovenski" ra jezika, z večletno pisarni!1« prakso, Ieli — •premeniti službo čo mogoče - Ljubljani. Dopise pod »Vestna« na npravo — »Jutra«. 23992 Kontorlslinja s prakso, vajena knjigovodstva, slovenske n nemške korespondence ter stenografije. išče službe v — Ljubljani. Cenj. ponndbe — pod »Vestna 11778« na npr. »Jutra«. 23931 Visokošolski študij omogočen vsakomur. Izredno nadarjeni morejo Študirati na univerzi brez zrelostnega Izpričevala. Na ta način Vam je dana priložnost, da si prihranite denar, čas In druge težkoče. Zahtevajte program! Navedite stan. priložite S Din v znamkah ter pilite na: Kanzlei des AthenKuins — PUssen - Vo, am Lcch — Bavern. 418 Nemška učiteljica bi dajala skupen poua ae-ci, osobito tistim, ki niso sprejeti v manjšinsko šolo. Cim več prijav, tem cenejše. Naslovo poslati pod: »Manjšinska« na — upr. »Jutra«. 23956 Kupci! Preskrbi se več vagonov otrešenih jabolk za mošt, zdravo čebulo, orehe z mehko lupino in vsakovrstni fižol. Zanesljivi re-flektanti, za cel vagon, se prosijo, da takoj naznanijo plačilo navedenega blaga. Naslov v upravi »Jutra«. 23748 Pohištvo Razno boljše pohištvo, v dobrem stanju, se po -ugodni ceni razprodaja na Bregn 18, II. dopoldne ou 10—12, popoldne od 2—5. Istotam se odda lepo opremljena geparirana mesečna soba. 23495 Spalna soba popolnoma nova, se radi selitve ugodno proda. Naslov v upravi »Jutra«. — 23917 Vrhniško opeko premug In drva dobite najceneje pri Vinko Kržetu Trnovski pristan štev 22. 350 Pietilne stroje 10/24, 9/27, 8/36, 5e zelo malo rabljene, zelo ceno prodam. Stroje tudi zamenjan z večjimi. Naslovv upravi »Jutra«. 28728 Štedilnik nemškega cisterna, na dve luknji, emajllran, zelo lep, se ceno proda ali zamenja za krompir, fižol itd. — Istotam se zamenja mandolina za kitaro. Ponudbe na upravo »Jutra« pod — »Štedilnik«. 23720 Angleščina za samoake Thiergen-Clay Unterricbts-briefe (moderna fonetična metoda} novo vezano 120 Din. Na ogled: Yere, Kongresni trg, 9. 24002 Trame 100 m» od S/S—7/6, proda takoj po nizki ceni Sattler, Dra.*avas, p. lx>io pri Poljčanah. 23961 Polhove kožšce Prodam voč tisoč polhovih kožic. Naslov pove uprava »Jutra«. 23957 2 zimski suknji srednje velikosti, so poceni prodast:i. Starinarji izključeni NaElov v upravi »Jutra«. 23953 Stavbena parcela približno 4000 ms, s skladiščem v Linhartovi ullol, se proda Ponndbe na upr. »Jutra« pod »Ugodno«. — 23598 Žaga z vsemi poslopji in stroji za ceno ne nad 2,OOU.IRJO Din se kupi. Ponudbo na Delta-Stan, Zagreb, Ilica 23. 21574 Soliden gospod iiče opremljeno sobo e posebnim vhodom. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Soliden 11780«. 239S5 Sobo s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, v — sredini mesta event. hran«, Išče gospod. Ponudbo na upravo »Jutra« pod »Kemik«. 239S9 Iščem hišo v večjem mestu v prometni ulici v najem za oprt kutero lahko pozneje od. kupim. Koštomaj, brivec-brusa«, Celje. 23644 Domačijo v večjem vinorodnem krajo, primerno za upokojenca. kupi Zacrorc, Višnji gora. 23910 M. Geršak & Co. Ljubljana, Kongresni trg 10 Cene čim višje! 22138. Večja količina vreč za oglje se kupi. Ponudoe z navedbo cene na upravo »Jutra« pod »Stare vreče«. 23S70 Destifacijski aparat (za destiliranje vode), do-hro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Destilacija, Celje« na upravo »Jutra«. 23814 Bukova drva več vagonov, kupim. Ponudbe pod »Plačilo takoj« na upravo »Jutra«. 23804 Več prodajalnih miz (pudeljnov) se kupi. Ponudbe na poštni predal 160. — 23994 Srebrne krone po Din 4.25 in stare goldinarje po Din 11, v vsaki množini kupim. Ponudbe ca podružnico »Jutra« Maribor pod »Prodam srebro«. 23975 Drva in les Kupi se vsaka množina suhih bukovih drv in orehovih hlodov Ia. od 30 cm dalje in 2 m dolžine dalje. Plačljivo pri prevzemu. Resne ponudbe z navedbo cene na upravu — »Jutra« pod »Ia. oren«. 23050 Žica. Prodam 1000 kg hodeče pocinkane tiče. Naslov pove uprava »Jutra«. 23958 Gostilniški inventar se proda v LJubljani. Kje, pove uprava »Jutra«. 23987 Proda se S ln pol metra trne taft-svile po 100 Din ln par novih damskih močnih nizkih čevljev It. S3 za 210 Din. Naslov v upravi »Jutra«. Trgovska hiša v mestu na Gorenjskem, na najbolj prometnem Kraju, se proda. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Din S00.000«. 23659 Večja parcela oh Dunajski cesti naprodaj po ugodni ceni. Naslov v upravi »Jutra« . 23864 Hiša v St. Vidu nad Ljubljano, ležeča ob glavni ce«ti. t vodovodom In elektriko. 5 do C sob, «e kupi proti takojl-njemn plačilu, oziroma •« išče istotako stanovanje. — Ponudbe pod poštni predal 38 Uublju*. 84000 Prodaja Gospe Ane Zanier dediči prodajo naslednje nepremičnine z inventarjem vred: 1.1 Posestvo v i,etu-5u, velika hi?a s trgovino in gostilno te r gospodarskimi poslopji in okrog 26 oralov niiv, travnikov in gozdov. 2.) Posestvo v Lučah, hiša z gostilno ln trgovino in okrog 9 oralov gozda in travnika. K.J Vinograd s hišo v Seščsh. 4.) Hiša v Seščah a »ravnikom (3 orali). Prodajo se gospodarske enote skupaj ali parrelirano. Pismene ponudbe sprejema ■ dr. Vinko Tajnšek, Sv. Pavel pri Treboldu. 23963 Trgovski lokal iep, srednjevelik, v sredini mesta, na prometni točki, sc išče za takoj ali po-zeje. Cenjene ponudbe poa »E 1926« na upravo »Jutra«. 2303Y Lokal a skladiščem na Marijinem trgu, se odda proti odškodnini ali se proda hiša (2 stanovanji). Naslov v upr. »Jutra«, 23936 Delikatesna trgovina dobro Idoča, v sredini mesta, so pod ugodnimi pogoji proda. Ponudbe na upravo »Jutra pod 30. september «t. 1.» 23988 Sostanovalec gospod ali dva dijaka se sprejmeta v bližini obrtne šole. Naslov v upravi »Jntra«. 23998 Sostanovalec se sprejme. Naslov i upravi »Jotra«. Stanovanje v novi vili na Linhartovi cesti. 2 sobi, 2 kabineta, kopalnica in pritikline, odda takoj Posredovalec. Sv. Petra o. 23, I. 23995 Večji dijak se sprejme v popolno dobro oskrbo v Gradišču 7, II.. levo. 24003 Velika soba prazna, • souporabo kuhinje, se odda proti predplačilu ali posojilu snon Din. Poizve se v upravi »Jutra«. 23982 Opremljena soba lepa. se odda boljlemu gospodu. Naslov v upravr — »Jutra«. 23974 Soliden uradnik Ieli opremljeno, mata«, — zračno sobico, oddaljeno od dvorca največ do 5 minut. Ponudbe na upravo »Jntra« pod »Soba 11781«. 13979 Učitelj in učiteljici dasta za 14 dni v počitnicah brezpjlačno 3 sobe v lepem kraju, 3 četrt ure od Kranja, onim, ki bi dali brezplačno prenoči-Iče dvakrat v mesecu med gledališko sezono. Odgovori naj se na: »01-sko vodstvo Predoslie. p. Kranj. 28946 Stanovanje treh ali več sob. v novi ali stari hili, ilčera ev. kupim manjšo vilo s praznim stanovanjem. Naslove prosim na upravo »Jutra« po »Takoj 11772«. 23948 Državni uradnik išče posojilo 2000 Din za dobo lest tednov. Ponudbe na upravo »Jutra« poo »Posojilo 11779«. 23971 Posojilo od 25.000 do 50.000 Din išče pošten trgoveo v svr ho večjega obrata. Obre sti po dogovoru. Pismene ponudbe pud »Poštenost — 11431« na upravo »Jutra« Posojilo 50.000 Din na prvomessno vknjižbo, se išče. Maslov pove uprav3 »Jutra«. 23891 Družabnik s sodelovanjem k delikatesni in špecerijski trgovini z Din 1000.000.— se sprejme. Ponudbe pod — »Družabnik« na Aloma Companv, LJubljana. £3945 m Gospod lep, popolnoma diskreten značajen, želi znanja. Pisma s pripombo »Mlada« na upravo »Jutra«. 23931 V upravi »Jutra« naj se dvignejo pisma pod naslednjimi značkami: Dobro srce 2215, Hvaležnost, Izredna prilika, Idealni sporazum. Mirno življenje, Možitev, Mlada sreča, Manufaktura 100, Nujno 1, Oglje 10, Prvi ali drugi. Poštena 11419. — Perfektna 21905, Prodajal-11277, Ptičar, Skromen ais-kreten talent, Siiajen dohodek, Sreča 1925, Chaper-ska roža. Škrat, S. — 10584, Takoj 89» V. V. 25. Dopisovati želita dva samostojna inteligentna mladeniča z dvema istota-kima mladenkama. Cenjene dopise na upravo »Jutra« d značko »Zvestoba«. — 23996 P» Mlad gospod nezadovoljen v zakonu, teli diskretnega prijateljstva z gospodično. Ponudb* nt upravo »Jutrt« pod značko »Ljubim Te 78«. 24000 Knjiga! Piamo nt polti. Milena. — 23994 Dom in prijateljstvo Pismo prejel ti. t. n., ej preponi«. Prosta nove določitve sestanka. — Pozdravček »PriJtUlJ«tT<'<- 23380 SOD! prvovrstni, v vseh velikosti dobavlja tako? in po ceni mehaniSna socSarna R. PichSer & sin, laribor, Frančiškanska uSica 11. JOOOOOOOCOCOC Ločenec mlad, želi znanja z gospodično. brez premoženja ali z majhno hišo er. ločenko ali vdovo bre« otrok. Prosim resne ponudbe, izprva dopisovanje in izleti. Ponudbe na upravo >Jutra« pod »Ljubezenc. 28993 Mlad obrtnik želi znanja z gospotrfCno ali vdovo brez otrok v svrho poznejše ženitve. Dopise e sliko na upravo »Jutra« v Mariboru pod značko »Srečna bodočnost«. — 23976 Proda se vsled preselitve krasen klavir znamke Kotscherer, Wien. kompletna spalnica in jedilnica, prvovrstna, krasno Izdelana. Nt ogled od 12—14 v Mariboru, ir-laška c. 52, priti., desno. S3110 Klavir kratek, se kupi. Ponudbe na upravo »Jutra« pod — »1SS0«. 23972 Pet psov volčje pasme, ee po telo nizki ceni proda. Naslov v upravi »Jotra«. 23938 Mladi psi od doge, se pooen! prodajo. Naslov v npravr — »Jutra« 23951 Dalmtaniski mošt bel, letošnji, je dospel in se toči po 12 Din v do-broznanih gostilnah pri An-žoku v Sp. Šiški, na Krakovskem nasipu It. 18 in nt Jesenicah na Gorenjskem. Se priporočata brata Losan. S925 Deset gospodov se sprejme • 1. oktobrom na dobro hrano. Cena mesečna po dogovoru. Naslov v upravi »Jutra«. 24004 Železen petrolejski bidon št. 2714 je iiginil. Kdo' bi kaj o njem vedel, naj sporoči na Puconja, Križevci, štajersko. 2294! Boljši kočijaž •e sprejme e 1. oktobrom na graščini Bori pri — Ptuju. Istotam se proda amerikanska kobila z zre-betom. 7 let stara, po — ugodni ceni. 23964 Zimnice matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otoinsne, divane In tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan, tapetnik Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma) r" Primarij Dr. MINAR Kongresni trg io zopet ordinira. L.. 5469-a -J Trgovci z drvml! Prevzamem po nizki ceni nošnjo drv s konji nosaoi vsako količino ia iz vsakega položaja. Iz kstereg3 se ne more izvoziti. Ponudbe poslati ra E. Hi-ketič. Laze p. Semič. Dolenjsko . 23966 ■■■EBB»BS9B3S Najugodneje kupuje in prodaja graščine, veleposestva; km. posestva, vile, gostilniške, trgovske in stanovanjske hiše, vodne moči ter preskrbuje posojila »Agrarni biro» — dipl. agr. J a m n i k, Ljubljana. Selenburgova 7/7, nasproti glavne pošte. 253 coact 'noooonDD: Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnine in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2*—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od »malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2-— i nal"^ Kdor rad čita lepe povest! naroči priljubljene romane Jutra" Do sedaj so izšli sledeči: Roman po uatnlb, plsanlli In tiskanih virih Pater Kajetan Cena broš. Din 30"- vez, Din 40-- po pošti 2 Din ve: Tigrovi zobje Ceni broš. Din 30.—, vez. Din 40-—, po poiti 2 — Din vet JEAN DE LA HIRE. Lucifer Fantastičen roman v VI. delih. Cen« broš. Din 45--vez«no Din 55.—, po polti Din 2-— ved. FEREAL CUENDAS. Veliki inkvizitor Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije. Cena Din30-—, vez. Din 40—, popešti Din2-—ve!, HARRV SHEFF: Hči papeža Zgodovinski roman, k! popisuje krvoločnost in nenravno življenje papeža Aleksandra VL njegovega sina Cezarla In hčerke Lukrecije Borgije. Broširano Din 30-— vezano Din 40'—, po nošti Din 2-— več. CLAUDE FARRERE: Gusarji zgodovinski roman iz življCili morskih roparjev v XVII. itoletlu. Cena broš. Din 20-—, vezana Din 30—, po poiti Din 2-— vec. FR. HELLER. Blagajna voiiksga vojvode Roman. Eroš. Din 15.—. vez. Din 25-—, po pošti Din 2-— več FR. HELLER. Prigode gospoda Coliina Šaljiv defekti vtki roman lz vellkegi »veti. Cena Din 10—, po pošti Din 2"— vec. Knjiga •• naročajo pri upravniitvu .Jutra' Ljubljani, PraSernova ulica 64, Prekop Protonov: Mali oglas (Prevod iz češčine.) Tatinak čita menda že stotič maii oglas. To ie zabavna reč. Tatinak hodj po kuhinji, od okna do vrat, okrog omare, mize in mačke v košarici, in vedno mrmra sam pri sebi. Roke drži v žepih in ko stopa mimo ogledala, se zadovoljno ogleduje, smehlja in spreminja noteze na obrazu, kakor mu boli pristo.ia. Potegne iz žepa novine, razgrne jih pred seboj in čita. Čita male oglase. Mali oglasi spadajo v vrsto takih reči, ki jih ni lahko pozabiti. Čim bolj se približuje rebusu, tem bolj mu je tesno pri srcu. Tatinak je zaupljiv dečko in zato čita vedno iznova zapeljivo besedilo malega oglasa. Besede so enostavne ali Tatinak išče v njih drugega smisla, ki ga nimajo. Ta enostavnost ga namreč draži, vzbuja v njem nezaupanje. Tatinak je moderen mladi mož in si kar ne more misliti, kako ie mogoče povedati enostavno reč enostavno, s preprostimi besedami, ko bi se vendar dalo to olepšati, povedati s presenetljivo fantazijo, z besedami, ki bi sezale v srce in bežale skrivne občutke. Tatinak nikakor ne more razumeti, kako je mogoče imeti milijon in dati v novine mali oglas, dolg samo pet vrstic. Tatinak postane nedolžna žrtev stanja, za katero bi res ne našel pravega imena, če bi ga nekaj ne opozorilo, da mora to ime iskati. In vendar je dobro, da je žrtev baš tega stanja, ki koncem koncev še ni tako žalostno in obupno da bi se ga moral mladenič sramovati. Kakšna pa bi bila mladost če bi ne videla na vsakem zidu in strehi sedeti priložnosti, ki io poviša in napravi srečno? Tatinak ie siromak. Dobrega značaia je, ali sirot?., nemanič s krasnimi načrti, in kdo bi se čudil, če vidi to priložnost ne le na vsakem plotu ali strehi, nego tudi Dovsod drugod, kamor se ozre. Pa je Tatinak tudi premeten in izkušen dečko. Dobro ve, da ie vse odvisno od tega. kako človek priložnost vjame, če jo že lovi, kako jo prisili izdati to, kar se od nje zahteva. Slučaj pomaga samo tistemu, ki ga zna pravočasno pograbiti. Tako mrmra sam pri sebi naš Tatinak. oči mu žare. njegova misel pa hodi nek'e daleč za čarobnim snom. Kar se spomni, da mu hoia no kuhinji ne ugaja. Spravi novine in hajdi v sobo. V sobi je odprto okno. čisti zrak, dolga preproga, človek hodi tu kakor v oblakih in niti na misel mu ne pride, da so to samo štirje koraki, štirje koraki sem in tja. Tatinak premišlja in računa. Premisli svoj načrt, pa mu je vedno pred očmi tisti mali oglas, ki zaključi in začne vsako poglavje: Iščemo primernega ženina d o 26 let za zelo lepo Kletno de: vojko, inteligentno plavclasko, ali zelo skromno in mirno. Poleg bo<> gate opreme in dobro urejenega stanovanja dobi še 1.000.000 Kč, naložen v dobrih vrednostnih pas mrjih. po dveletnem zskonu pa majhno vilo v prvovrstnem če* škern kopališču. Ponudbe gospo* dov, le resnih in značajnih. pod sNzša mds» r.a upravo lista. Tatinak ponavlja ponudbo in čim večje je njegovo navdušenje, tem bolj se mu zdi. da se tiče tudi njega, da ga od tekmovanja vsaj ne izključuje. To ga vzpodbuja in krepi, to mu pomaga, da si dobro predstavi situacijo onih, ki so ponudili in plačali mali oglas. Čemu bi ne stavil resne in odkrite ponudbe? Nikjer ni napisano, da je ne sme staviti. Zakaj bi si ne mogel misliti, da bi bil dober ženin? Zakaj bi ne pomagal bližnjemu iz take neprijetne situaciie. zakaj bi mu ne ponudil roke in sreče? Ali tn moli človek roko nekam v negotovost. stvar ie malce neprijetna, v ušesih zveni odmev zopernega «kdo da več», sreča je maskirana in tista roka. ki ponuja srce. lahko človeka toplo objame ali pa pošteno udari. To ie loterija. igra. tem boli neprijetna, ker se moraš vnaprei pokazati, ker si moraš reči mnogo takih stvari, ki iih sicer še nikoli nisi izgovoril, ker se moraš kar na lepem sleči in pokazati vso svojo notranjost, vse svoje tajne kotičke, kjer so skrite najintimnejše misli in želje. In ko vse to pokažeš in dokažeš, da si vreden njene roke, te često izda pismo, ali pa ne dokažeš tega, kar je potrebno, da sprejme ona ponujano srce. Tatinakovo srce ie objel prezgodnii čut hvaležnosti in spoštovanja. Ponudba ne govori o poročenih gospodih. Ne govori o veletrgovcih in veleposestnikih. Molči o višjih državnih uradnikih. Ni dostopna samo ingom, drom. profom in drugim kapacitetam, ki imajo te lastnosti in one vriine. Vrata odpira vsem ženinom. Kaj bi Tatinak ne mogel biti primeren in resen ženin lepe, skromne in mirne devojke? Na rokah jo bo nosil. Vse stori, kar .ii bo bral iz oči. Kakor zaklad jo bo brani! in ščitil. Samo namignila bo, pa skoči Tatinak liki strela. In kai šele. če izve. da ie res preprosta, da sri : a tra svoje bogastvo le za sredstvo, slučaino okolnost. ki skrbi za mir in zadovoljstvo v najtežjih trenutkih in da stoji nad vsem tem. nad denarjem. stanovanjem, opremo in malo vilo takoj za roditelji njen soprog, njena ljubezen . . . ščit, opora in čast. Tatinakovo srce kar koprni po neznani plavolaski. Čuti in vidi to srečo. Kar otipal bi jo hhko. Njegove oči žare v oduševljenju in ljubezni. Sam sebi se zdi kot vitez, pa mu hipoma uide ta zavest. Njegova misel deluje s strašno brzino, slika mu najrazličnejše podobe, sam pa sedi v pozlačenem sedlu na nevidnem žrebcu in drvi neznano kam. Polet njegovih sanj ne pozna meje. Tatinak pritisne k ustnam pokrovček črnilnika, njegova roka seže mrzlično po peresu, roka se nervozno premika no belem pisemskem papirju, vse telo mu drhti v čudovitem zanosu in nepremagljivi ljubezni. «Vaše Visoko blagorodje* — s krasnimi potezami spravi na papir prve besede — «sem mlad. pošten ter značajen mož . . Tatinakova brzina pojema. Naenkrat mu slog ne ugaja več. črke b, k in i se mu zde ostudne, popravi streško na č, ves prestrašen opazi, da piše preveč pokonci. In Tatinak odloži pero. Leva roka mu zdrsne počasi na mizo. prsti se skrive — in že mečka nedolžni papir. Zašumi po tleh zmečkano pismo, v katerem je edino Visoko-blagorodje ter zoperne črke b. k in i. pa odleti vse skupaj v dolgem loku v kot. Tatinaka se je polotila druga misel. Tako lepo si je vse to predstavljal. Pismo pride, on ga razpečati in prečita. Z eno roko bo drža! pismo, z drugo pa svoie nemirno srce. «Vaše pismo nam izredno ugaja, gospod; in veselilo bi nas. če bi se oglasili osebno.» Pa si da Tatinak lepo polikati obleko in na-prsnik in haidi v posete. Do tu je prispel Tatinak v veselem razpoloženju. Pot po ulici pa ga je neprijetno dirnila. Vsi ti zoperni ljudje zijajo za njim ir, majejo z glavami, kakor da ima samo on nekaj zapisano na nosu. A Tatinak premišljuje o obrestih od milijona, pa se mu zdi. da od enega do drugega milijona ni posebno daleč: «3ogme, ne bom hodil peš!» In ko stepa tako v mislih v prvo nadstropje, ga peče koža na čelu, kjer seči, prilepljen s potom, fantovsko ozaljšani klobuk. In Tatinak naenkrat prebledi, rdečica izgine, na bledem obličju pa se širijo čudne poteze kakor svetlobna reklama. Glavnega pogoja se niti spomni! ni. Kaj poreče ona? Da. ona. kaj poreče ona, zelo lepa in inteligentna plavolaska? Tq vendar ni kar tako tebi nič meni nič! Oženil bi se sicer, bogme, na komando enega milijona, pa naj si misli nevesta, kar ii drago. Tatinak na tihem razmišlja o tem. da-ii je sploh lepa, da-!i bi se mogel zaljubiti na prvi pogled. Kakšen vtis more napraviti? Ali, da vtis! Tako važno stvar bi bil malone prezrl. Avtokritik Tatinak je na umiku, kar opazi, da telovnik, ki ga ima na sebi . . eh, kai telovnik, ali hlače niso baš najnovejše. In sirota Tatinak se zave, da je grozno, če ima fant samo ene h!ače. če je odvisen od edinega telovnika. Plakal bi. osem ur bi plakal Tatinak. tako je obupan. A prvi vtis je odločilen. Ta pomeni vse. Pa ni niti izključeno, da poreče ona: «Ta mi sicer ni všeč, papa, vendar pa po.idem z njim enkrat v gledališče in si izberem tam drugega, kajne. papa?» — «Toda dragica, saj sediš na treh tisočih src in izmed treh tisoč se že da izbrati lepega in primernega moža!» — Tatinak si ne upa niti misliti, da bi mogel on isrrati tako klaverno vlogo. Naglo si obriše vroče čelo z robcem in plane k ogledalu. Da, če bi ne imel bradavic, če bi ne bilo na bradi brazgotine! In ti nesrečni lasje nad desnim ušesom! Nikakor nočejo rasti. In zdaj je kakor plešast. Tatinak pa se sesede na sto!. Sol-zica mu zdrsne iz očesa, v njeni trepetajoči globini pa se pokaže kakor v ogledalu obraz krasotice. ki počiva na kupu ljubavnih pisem kakor na mehkem senu. Hipoma pa se Tatinak vzravna, na ustnah mu zaigra smehljaj in videti je. da se je fant odločil. Eh. kaj bi. siromaštvo ne ubiia poštenja! Oguljeni rob telovnika se da obšiti s črno nitjo in hlače se Še ne svetijo tako ze!o. da bi jim likalnik ne mogel pomagati na noge. Kaj pa debela ustnica? In naenkrat je ponosen na to. da ima debelo ustnico. Kakšen pomen n3i imajo blede in suhe ustnice? A brazgotine na bradi? Sestra ima sicer pudra in če bi ji rekel, mu ga gotovo da ščipec ali pa ga celo sama napudra. da se ne bo nič poznalo. Moški, tudi če bi končal posebne tečaje iz kosmetike, ne obvlada svojega obraza tako kakor ženska. In slednjič lasje. Čemu pa je na svetu gospod Červinka, umetnik svoje stroke, kateremu daje pet kron za striženje? No in to je vse. Tatinak bulji v ogledalo, sam sebi ie naenkrat všeč. pa pravi: /Tatinak, bančni uradnik; izredna čast mi je. gospodična . . .» Saj pojde ta reč. bogme da pojde! Samo hoteti je treba. In ko-rajža, korajža, to je glavno. Kdor nima korajže, naj ostane za pečjo. In kako imenitno opravi Tatinak svoj posel! s o £c3KzaBBaB%aaBMiaEa«aBezaBXgaE*(aa*EaMaaBBHsssaaEBG£3£3&i>!2.3>s's>« - e ■ * ■ Priznana saMne ccne? Vedno zadnje novosti Priinar.B ;n!iiii; cena! S ^ . | | damskih klobukov i 2 ** « a S priporoča modni salon 3 I IDA SKOF-WANEK naslsdrdci I i LJUBLJANA, Pod 7 ranio štev. 2. | S S S Žalni klobuki vedno v zalogi — Preoblikovanje in popravila £ '% se točno in ceno izvršujejo. jj Samostojnega in pri raznih stiskalnicah (E.vniterpressen) izkušenega delovodjo SffiSJ v Kamniku za izdelavo ključavničarskih izdelkov. Samo prvovrstni delovodje z večletno prakso naj pošljejo ponudbe na gornji naslov. 5362-a Zsiafe© assižsme csste ,'aradi upeljave nove znamke v trgovini čevljev Franc SzanSnes*, Impapg. Selenburgova ul. 1 415-1 SSLAR8! & 8ETTIXa, SPLST ustanovljena leta 1865, torei najstarejša tvornica te vrste v Dalmaciji - 1 z d e £ u j e 4S47a Smns? f m i ZssCopnšk za SSovenijo: luan Pesisimk in drug, Ljubljana, Tel. int 949 Resljeva cesta št. 3 Tel. int. 949 BBBSBSBaBBBEKafiEBHBaBBesEffiBKSsafieesaesjssem®«' azpis. HSestno županstvo v Kamniku razpisuje mesto občinskega stražnika, j B Nastavitev je začasno provizorna s pogodbeno ■ ■ plačo. Ob zadovoljivem službovanju pozneje definitivno g po določilih za državne službenike. Prosto stanovanje, | kurjava in razsvetljava ter službena obleka. g Prošnje s družinskimi podatki in dokazili o do- g sedanjem službovanja, neoporečenosti in državljanstvu | SHS. s zahtevkom plače je vložiti do 10. oktobra 11. | pri županstva v Kamniku. 5458a g a BBBBBaaaaaiaaBBBBBHBBBBBBBBBBBBBffaiSasaUISaBISSS I Splošni sejsm 4. — 2. Gbtsbra ®925. Tehniški sejem 2. — 7. cSda&ra ČS25. Brezplačna pojasnila dajo častna zastopstva: I. G. DRASKOVIČ, Zagreb, B. cesta 3; PU-BL1CITAS d. d., Zagreb, Gundiličeva 11; D M. STOJADNOV1Č Beograd, Skopljanska ul. 1: MiLiNKOVIČ I DRUG, Ljubljana, Prešernova 7; LAVOSLAV SELINGER. Osijek, Desatičina 35. £ ovratniki ?»oe) od 265 Din dalje za obleke, na metre v vseh modnih barvah stalno v zalogi Ljubljana, EfHes^š trg 17 Sprejme sc takoj C iz poštene rodbine pri tvrdki 3van Perdan nas!., trgovina s špecerijskim blagom v Ljubljani. ot-> Imu kupuje po rajvišjih cenah topija S. Ml Židovska ulica EIE1E3E1EE1E3 Brez kvarjenja blaga Ua-snično saaisn;« in vsakovrstno barvanje oblek ANTON 3 O C LiuMjana, Selenburgova ol. G L nsSstr. Olinte-Hif 45. tOO-OOI>t&N?e i8kustvo i pbokosani recepti qa]u uvjek prednost LEONHARDI-EVOM masmu tuSevima tlEPIVIMA boiama PAnHtKRCTTA'*A*,ytSOO«*VT70- PEMALA-TVORNICE BDMttND HOiTER I D8UO Sb O« Priporočamo novo izdajo Mo KercniM romanov i €yclanien Broš. 22 D!n, ve* 27 Din, pošt 1"25 Din Agitator Broš. 18 Din. vet 23 Din, pošti-25 Din Izdala iih fe Tiskovna zadruga f LJubljani » «*»»•■ i tliciče in filme, dalje tWimosH, Sstrap, Ko-daEcpapirje, vse foto-po-trebšcine in fotosrafidne apz-rate Erneman, Contesa, Keaak GSrtr že od 150 Pin naprej ima stalno v zalogi drogeriia: Anion Kane siana, L|ubl|ana, Židovska ulici it«. 1 Zahterajte ceniki a & Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš skrbni iskreno ljubljeni soprog, srčno ljubljeni in nepozabljivi oče, sin, brat, stric in svak, gospod Leopold Spreitzer strojevodja v pokoju v 65. letu svoje starosti, v torek, dne 22. t. m. ob 13. uri po dolg!, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se bo vršil v četrtek ob 14. pop. iz hiše žalosti na Dunajski cesti 66 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. septembra 1925. Maria, soproga — Janko, Vaiter, Erika, otroci -Orgia Spreitzer roj. Montarnari, snaha. Češko in angleško prvovrstno blago za jesensko sezono. — Obleke po meri in najnovejšem kroju izdeluie najsolidneje in najceneje 5*33 a Stovo Seiiot. tofflai m* \mm. Aieksandrora cesta 311. Ob težki izgubi nnše srčno ljubljene nepozabne soproge, mamice, stare mame, tašče, svakinje ln tete, gospe Uršule ierinoue | izrekamo prisrčno zahvalo vsem, ki so jo tolažili v njeni težki bolezni, predvsem g. dr Zamiku za vso požrtvovalnost, častiti duhovščini, cenj. rudniškemu uradništvu in učiteljstvu, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, sploh vsem številnim spremljevalcem na njeni zadnji poti. Ohranimo jo v blagem spominu! Zagorje ob Savi, 21. IX. 1925. Žalujoči ostali. Originalne (prave) potrebičine (fixat, preservat) za «.» vi yyQg»alogragih" kakor tudi kompletne aparate dobite samo prt h. IM^M, S8ieSS«Jui!5ft.6,l Telefon St. GSO. Telefon tt. S90. Lep lokal : za modno in manufakturno trgovino j v sredini letovišča Bled z zalogo vred se takoj odda. Dopisi na A. W8lfling, Bled. ®i silila ipii! Pozor peki! o OBOIOBOIOgOlOlOSOlO o o ■ m mm 0 D 0 a 0 S- n B 0 o o ■ o Siroii za delitev testa (Teigteilmaschinen) za ročni in parni pogon, patent Avstria, 25 do 30 delni (Umleg- 0 zilinder) z izboljšano noževo glavo ■ Stroji xa mešarfe ]S (Misch- und Knetmaschinen) J; Stroji za drobtine 0 za ročni pogon, velikost A B, iz n znane tovarne pekovskih strojev j ing. Emil Plewa, Wien XVII Q se naročajo pri tvrdki 5468a ■ Ivan Komatič S zastopstvo in prodaja strojev 0 Ljubljana, Gradišče 11 q Zanesljivim plačnikom na obroke. ■ KCIOIOIOIOIOIOIOIO Urejuje Stanko Virant Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratni del ie odsovoren Alojzij Novak, Vsi v Ljubljani.